~}jL jjg jjg jjjg Listje in cvetje. ^ § ^ gfe -'•¦¦¦ ^ Koristna zabava. (X. Labirint.) Labirinte so imenovali stari Grki nadzemeljska ali podzemeljska sllno razširjena po-slopja z mnogimi hodniki, kjer se je neznanec lahko iigubll, ker ni znal najti izhoda. Ena izmed takih znamenitih stavb, ki nam o njej pripoveduje grški zgodovinar Herodot, je bil egiptovski labirint ob meriškem jezeru, velikansk tempelj posvečen egiptovskemu povodnemu bogu-ma\iku. Zidati so pričeli ta tempelj okrog ieta 2303 pi. Kr. ter ga v naslednjih dobah dalje zidali. Njegove razvaline so našli pred 20 leti. — O drugem labirintu pripoveduje stara grška pravljica. Bil je na otoku Kreti, kjer je kraljeval napol zgodovinski, napol prav-Ijični kralj Minos. Bajka pripoveduje: V veliki zgradbi, v labirintu, je imel kralj Minos zaprtega Minotavra, ki je bil huda pošast, pol Clovek, pol vol. Hranili so ga s človeškimi žrtvami. Tudi Atenčani so morali na Kreto pošiljati kot vsakoletni davek sedem dečkov in — 207 — sedem deklic, ki so jih darovali Minotavru. Z nevoljo so prenašali Atenčani ta davek. Slednjič je grški junak Tezej po hudem boju premagal in končal to pošast. Da se ni v la-birintu izgubil, mu je poraagala kraljeva hči Ariadna, ki mu je dala klopčič niti, da ga je grede v labirint odmotaval, in je tako po sledi niti našel pravi izhod. Tako bajka. Glede poslopjapa ima ta pravljica resnično podlago. Pri raziskavanju ostankov starogrške otnike in umetnosti na otoku Kreti je Anglež Artnr Evans (izg. evens' zasledil in pričel odko-pavati v nekdanjem starem mestu Knosos neizmerno veliko skupino zidin starodavne kra-ljeve palače z mnogimi dvorišči, sobami, hodniki itd To je takozvani krečanški labirint. Pravijo, da zavzema vse združeno zidanje ogromen prostor, morda 60.000 m2. Labirint pa se tudi imenuje geometrijski Iik, v katerem Crta v najrazličnejših zavitkih prepreza celo ploskev, preden se konča v sredini. Take podobe so napravljali stari narodi iz raznobarvnih kamenčkov kot okraske tlaka v templjih, palačah in drugod. Že zgodaj so jih tudi sprejeli v krščanske cerkve, posebno v srednjem veku so bili priljubljeni. Več se jih je ohranilo na Francoskem. v zriamenitih stolnicah. V srednjem veku so dobili ti labirinti simboličen pomen (predočevali naj bi n. pr. pota človeškega žhljenja ali deloVanje milosti ' božje.) Napravljali so jih navadno v glavni cerkveni ladji, včasih na križišču prdolžne in Sk-8. Sl. 9. prečne Iadje. Bili scTčetverokotni, osmerokotni ali i---------- ^, »|p^----------- okrogli liki. Pozneje so jim dali ime jeruzalemskih j^?^?\|f^5S^W. potov, ker so verniki v dobi po križarskih vojskah ^y&LjSJw^SS>$*S^^. radi hodili po teh zvitih potih labirintov, molili in A>VyL>L^l|C^$C^SxV se spominjali poti Kristusovega trpljenja ter so to /^^AA^^iif^^SvV^V^V pobožnost imeli kot nekako nadomestilo potovanja /ff//^n^Cr^^^SS\CnY\\ti v Jeruzalem. V labirintu stolnice v Chartres (izg. šartr) UIILUflt tWi\*1i\||1 na Francoskem se je rabilo eno uro, da je kdo na fii\WltV /llfrvlrll kolenih prehodil vsa pota do srede; pot je namreč \XWSSSS^^0^Vj/J]fflJ^ To vrsto labirintov nam predoCujejo pridejane VjVJv^Ž^^^^VS^Mr/iV slike. Slika 8. predočuje labirint katedrale (stolnice) vSc^^^ ' "ojg>>y v St. Omer. Stranica čveterokotnika meri 18 m, dol- ^ŽgiSISMB^sŽ^ žina poti je 800 korakov. Pot predstavlja bela črta. ________*§3^^^*^^^ I — Slika 9. kaže Iabirint v stoinici v Saint Quentin (izg. sen kantem. y sliki pomeni črna črta pot. > V Slika 10. predstavlja labirint v stolnici v Sens (izg. sšn); bela Crtazaznamuje zamotano pot. Premer meri 20 m. Na podlagi teh likov si labko vsakdo, Le je nekoliko iznajdljiv, napravi \n nariše drugačnih zanitnJvih oblik, na katerih se pota različno križajo, tako da se šele po dolgih ovinkih dospe na sredo. y, L>, — 208 — Rešitev naloge v št. 11.: Lambert, učenec III. razr. na Jezerskem; Kle- menc Fani, Mejak Roža, Siištar TonČka, Ko- Kosek Pravso rešili: Bukovec kot Milka, Jug Milica, Cepuder Lojzka. go- r a t a r Tilka, Pehani Dorica, Marinko jenke Lichtentburnovega zavoda v Ljubljani; s r a k a Ljubica, Aleš Oorislava, Černe Kunst Vaclav, drugošolec slov.-nem. gimnazije R a j ko Lenica, Žlindra Kloti, MalneriC v Celju; Fon Emilija, učenka IV. razr., Olgica k r e š a Marta, Arko Mary, Zajec Olga, in Jvo, učenec III. razr. v Celju; Kerme An- t o r e k Chochola Vilma, učenke III. razr. gela, Dolenec Angela, PuČnik Mihaela, Kre- t e 8 t o -mešč. šole de Notre Dame v Smi- gar Pavla, Bahovec Pavla, Homan Ana, Un- Kokra helu pri Novem mestu; Ostrc schuld Mali. Elsner Frida, Pečlin Mimica, Ore- T r o j a Anica in Minka, Zemljak Anica, šek FanCi, Denriar Finica, Mali Anica, Hafner Mešek Stanka, Balon Ivanka, Kristina, Frik Ana, uCenke mešč Šole; Hrovat Rešker Milica, Majdič Irma, Vanda Jelica, Lojzka, Potočnik Mici, Jeien Finca, Pirc Anica, Radolič Tinči, Požeger Berta, Honigman Ema, utenke notranje šole pri Cč. uršulinkah v Škofji Jaunik Pavla, Sušnik Pavlina, Matek Mict, Loki; Bač Matilda, Kopušar Mar., LuževiC Koprivec Lina, Kobau Ivanka, Samobor Iva. Mar., PintarPavla, HolobarMar., KavčičMinka, VraniC Julija, Rožman Anica. učenke priprav- Kropivšek Julka, Šribar Luclja, Rančigaj Juli- nice CČ šolskih sester v Mariboru; Meglič Sa- jana, Orobelnik Terezija, Vozu Ana, Zago- bina, učenka na Vransketn; Štelcar Josip, sluga riCnik Pavla, Mlakar Ana, Zdolšek Angeia, kn. škof. pisarne v Mariboru; Rott Mera v Goleš Franlca, Karnjevšek Gizela, Potočnik Krašnji; Ogoreiec Mirko, učenec pri Sv. Bar- Mici, Drev AnCka, Lager Suzana, Jurko Anica, bari v Halozah; Josin Mara, učenka IV. raz- Bizjak Justika, Bovha Zorica, Koštotnaj Ol- reda na c. kr. vadnici v Ljubljani; Zajc Dra- gica, učenke VII. razreda pri čč. šolskih se- gica in AvguštinčiC Pavlina, uCenki čč. šolskih strah v Celju; PrešiCek Matilda, Maček Mar., sester v Mariboru; Muri Vidka in Vojka; Muri Klakočer Mar., Bah Etna v Kozjem.