Razne stvari Iz domačak Jkrajev, »Slovensko društvo" za Spodnji Štajer ima prihodnjo nedeljo, dne 15. maja ob 2. uri popol. v Narodnem domu v Maribora, mala dvorana II. nadstopje, svoj občni zbor. Ob tej priliki bo g. dr. Franjo Rosina govoril o volilni pravici za deželni zbor StajerskL Kakor je znarto, je deželni zbor ustvahl novo volivDo skupino, za katero bodo volitve Se to poletje. V to skupino se bo prrikrat volilo splesno in naravnost. Na Spod. Štajerskem se bodo morali Slovenci vsi zganiti, da zmagajo proti Nemceru in nemškutarjem, in zato je treba, da prodre v vse sloje prepričanje o velikem poraenu teh volitev za nas Slovenee. Rodoljubi, pridite v nedelio, dne 15. t. m. gotovo na občni zbor »SloTenskega druStva!« Osebna vest Za n&dporočnika avditorja Je imenovan pri vGjaSkem sodiSču v Zagreba g. dr. Mato Vargazon, rodom Središčan. — Za ces. in kr. majorja pri 1. bosansko berccg. peSpolka na Dunaju |e imenovan naS vrli slovenski rolak, gosp. Andrej Plavec, rodoir Malonedeljčan. Častitamo! S pošte. Od 16. t. m. je nastavljen pri postnem uradu v SrediSCu poStni pot za občine Sp. Šalovci, Zg. Šalovci in Stari Marof. V Gornjih Šalovcih se nastavi pcšlni nabiralnik. — Na Gr»beinom se ustanovi z dnem 16. maja poStni urad za Grobelno, Dirne, Gorjakovo, Gornji vrh, Spodnji vrh, Pirne loke, Brezje, Pohornico, Lastine, Stopce, Gorcji gaj, Mekovje, Sv. Ahac, Tratna, Gangec, Medgorarrji, Vodule, Lipovce in Platinovce. Mariborske novice. V nedeljo dne 8. t. oi. je padla pri brodi na Pcberžah v Dravo 6 letna bčerkica vdove strojevodja Mihaltk. Ko je hotela stopiti v 6oln se ji je spodrsnilo in je padla v vodo. Zginila je takoj t valovih, predno so mogli mialiti na rešitev. — Nov list? »Narodovi« pristaii na SpodŠtajerskem si žele Se en list, ki bi se naj »samo pod praporom narodnosti boje/al proti »Štajerčevim« nakansm.« Tako piSe namreč nek dopisnik v »Slov. Narodu«. »N&8 Dom« je baje samo povzrciil, da je mnogo »svobodoumnejSih« (aha!) slovensfcib kmetov pregnal v »Štajerčev« tabor. ker se jim je pristudila Stajerska, pod komando (!) mariborskih kanonikov stoječa hiperkierik J3a politika. Vendar dcpisnik sramežljivo prizcav a, da si je »Štajerc« zlasti mnogo pristaSav pridobil tudi »v zadnjem fiasu, ko 36 je rszkrila umazana Kosmova afera«. — Liberaini elemenije na Spodnjem Štaierskem postai&jo zopet drzneji, to pa zaradi tega, ker so naSi Ijudje preveč popustljivi. Naši duhovščini. Da spcdnjcStaje; ska duhovSčina izve, kako govore v svoji družbi o njej Ijudje, ki se sicer pri vsaki priliki in posebno, kadar hočejo kaj doseči, ?u<$i obe8ajo na njih suknje, priobčujemo dopis iz Spodojega Štajerjs v zadajera ponedeljkovem »Narodu«. Glasi se: »Iz Trbovelj. NaSih d 8belokožnih klerikalcev se navadno ne prime tudi ksk pasji biŁ. Vendar so jih zadnji dopi»i v »Slov. Narodu« takn .^begaii, da ne vedo, so li ptiči, miai aji oboje skupaj. V tej zbeganosti so priredili prestavljenemu kaplanu klaverno odbodnico, katere se je udeležiia peSčica teb po k a d i 1 u d i 8 e 5 i h netopirjev. Ne bodite vendar take gorostasne šolobarde ter se ne jokajte za človekom, ki ni nikdar nič pametneiSega storil za Trbovlje, nego to, da Vas je prj tar o k u g u! i 1, dobro p i I in j e d e 1 t$r mastne remuneraeije vlekel! Popovje tako v obiliei, če ni ta, je pa drugi — črni pa so vsi enako. Uptuno, da se otreaejo \aaj nekateri inteligentni omahovalci teh farskih v e r i g, drugače prideioo s tako raočnimi bombami, da bode niih eksplozija provzročila dokaj smradu v Trbovliab « — In list, ki tako piše o »natopirjih«, je ;ie vedno nekaterim spod. Stajerskim Slovenceai evangelij. Opomnimo ie. da so ljutomerski libaralci v »Narodu« zaradi zadnjih občinskib Tolitev napadli pač g. dekana, g. Kukovca pa zamolčaii. Seveda pri liberalcih to ni nepiistransko, ampak celo v reda! Ropaiji na Pohorjn. Proti konco minolega mnseca so se pejavili v bližini Pohorja roparji, ki so na večih krajih pokradli in odcesli kar jim je prislo v roke. Tako so v noči med 23. in 24. apriiom pri posestoiku Rotnerja v Laznici pri Lembahu ukrsdli prece;3njo množino m»sa in klobas. K sreči so jih prej zapazili, predno so mogli več odnesti. Dne 28. apriia so vlomili pri posestniku Baumgartnarju v Št. Lovrencu nad Mariborom ter ukradli eno puSko dvocevko in nekaj obleke. Tudi 27. m. m. se je od več strani sliSalo o rszliSnih tatvinah. Čeravno je orožnistvo začelo pridno uzmoviče iskati, vendar so 29. apr. hoteli vlomiti pri nekem posestniku v Cinžatu. Toda prebh alei. ki so vsled teb vznemirljivih vesti stražili in bedeli, so jih odpodili. Ker je bilo crožniitva premalo, da bi moglo uspeSno preiskati celo okolico, poklicali so vojaStvo na pcmoč. S poniočjo vojakov so začeli loviti tatove. Pri tem so ujeli prvi dan Štefana Rojka, kateri je bil oboroion z nnžem in tezkim kladivom. Drugi dan so vlovili Stiri sumljivo može. Med tem pa so se brskone tatovi zbali ter jo potegnili proti hrvaSkoogrski meji. Medpotoma so 8e vlomiii na Ptujski gori pri dveh trgovcih ter odnesli precej blaga. Ljudstvo je bilo prve dni po teb ulomih jako vznemirjeno. Mislimo pa, da je zdaj vsak strah prazen, ker so tatovi že bržkone zbežali čez mejo. Nevarni so bili samo imetju, nikakor pa ne življenju, ker niso nikjer napadli ljudi, ampak so vselej zbežali, ako so bili zaaačeni. Po celi maribcrski okolici so se Sirile grozne vesti o tatcvih, toda večina od teh je bila izmisljena. ISv. Peter pri Mariborn. Dne 1. m>iia srjo pokopaii pridno in krščansko ieno Juli|ano Bračko iz Hrenice. V minolem mesecu sta umrla dva otroka in zdaj jitua je aledila 3e mati. Bog bodi tolaznik nesrečni rodbim! — V na3i lari je prodajal agent sv. pissno protestantovske angleske družbe iu je rekel, da je novi katekizem. Kmetje so mislili, da ie kakSen ogleduh ropariev iu so ga pri^eli ter peljali v Maribor. Mi svarimo naj ne kupujejo takib knjig, ker so prepovedane. Sv. Anton v Slov. goricah. Dne 10. raaja so bili pri okrožui scdniji «v Mariboru cbsojeni isnti: Zimič Jer. na 3, Osterc Mart na 6. tedrov, Karlo Mat.. Versič Ant, VerSič Andrej,, RantaSa Jan., vsak na 1. mesec in Gabrovec Janez na 2. maseca težke s postotn poostreue ječe, ker so na novega leta dan in 3. januarja v cerkvi na kora nemir in Skodo dekli t«r se fielepo obnaSali. Posojilnioa v Ptnjn. Posojilnica je že imela februarja t 1. avoj občni zbor; tudi nam \a že davno poslala tiskano poroCilo in raCunski zaklju^ek za 1. 1903. Povod, da se tega danes spomiajamo, je neko neresnično poročilo, katero je prinesel list »Slo?enska ^adruga« v štev. 5. z dne 1. majnika 1904. Ta list namreč trdi, da ima posojilnica zakl&d 60000 K za dobre namene in praža, zakaj se ta fond ne porabi. Ne vemo, od ked izvira to iažajivo poročilo in ksj se hoče ž njim dosefi. Kdor prebere pazno poročiio ptujske posojilnice, najde, da poscjilnica ni nabirala nikoli zaklada za dobre namene, da takega zakiada nima in ga nikoli ni imela. Pač ps je iz tiskanega poročila za vsakega rszvidno, da ao občni zbori po nasvetu načeistva iz čistega dcbička v dobi dvajsetib let dovohii za razae dobre naraene nad 60.000 K. da se je denar leto za letom nproti za te namen** izdal in porabil. Kdor bere časnike in porodiia podpornih drušlev, lahko izve, katero drustvo [e dobilo od posojjlnice podporo in koliko. To so v prvi vrsti p :dporaa druStva na visokih Solah. Pa tudi podporaa druitva gimnazij, razne dijafcke kuhinie, razoa gospodarska dru^tva, dijaki na kuaetijskih Solah, rcrni ufienci, Sokke kajiž»ice, božaisaice, cerkve itd. svedočijo, da dobivajo podpore od ptujske posojilnice v taki meri, kakor od nobene druge! Kuliko |e kraetskib faatov, kateri so etiino le vsied pomodi ptajske posojilaice tnogli uživati razne stroke gospodarskega poduka, obiskovati razne visoke Sole, nastopiti razne službe, zasesti odlična mesta v državi! Zakladi se ne morejo in ne smejo tam nabirati, kjer je treba pomagati, dajati podpore! Ptujaka posojilnica je dala za dobre namene vse, kar je občni zbor v to cdliifiil! — Zatorej svetujemo llhtn »Slovenska zadruga«, da naj ne isče iam zaklador, kjer jih ni, da 86 poduči, preden daje svet in stavi javno nepotrebna praSanja! Ča ptujska posojilnica ni botela prevzeti in izdajati iista, je ravnateljstvo prav storilo. S ta^im podjetiem se posojilnica airaa pečati. Siovenci imamo listov dovolj, nepotrebnih celo preveč! Par dobro uredovanih listov bi za naSe potrebe zadostovalo! Kovačnica na Bregu pri Ptnja. Strascbill ima na Bregu kaj dobro kovačruco, namreč gostiSno in .^opaarijo. V teh si najprej kuje denar. Pa s tem Se ni zadovoljen. Tukaj se kuje tudi politika za Hajdin in dopisi za »Štajerca« pod naslovi »Iz Hajdine pri Ptuju«. Zato diSijo tako po Snopsarski robatosti. Ia ker pridejo po takih ovinkih v urednistvo »Štajerčevo«, zato so tudi polai neresnic. Ker tukaj ne poznamo nobenega »R. L.<, kakorSen podpis imajo ti članki, zato beremo mi ta podpis po svoje. Maksl! Maksl! vi pa le oskrbujte svojo veliko Snopsarijo in se brigajte za svoj Breg, Hajdin pa pustite pri miru, kakor tudi mi pustim :• pri miru vaš Breg. Vedite, da se ne bomo ravnali po va8i politiki, katero nam hočete vsiliti z nekaterimi zrelimi bratci od tukaj. Mi smo in ostanemo vedno verni Slovenci in že aamega imena »odpadnik, izdajalec, poturica« nas je strah. Razpisana je služba piaarja pri okraj. sodoiji v Ptuju. ProSnj6 se pošljejo do 15. t. m. na okrajno sodnijo v Ptaju. V Framu se je ustanovila začasna orožniSka pcstaja, ker je ljudstvo vsled tatov, ki se potikajo po Pohorja, vznemirjeno. Iz I^atomera se nam pise: V Lukavcih je zgorel dne 35. aprila skedenj posestnika Franca Vaupotiča. Žandarmerija je dogasla, da je zažgal dninar Janez Pfeifer, katerega je takoj izročiia okrajni sodniji v Ljutomeru. Užigalec je to storii iz maSčevanja. Dirkalsko drnštvo v Ljutomeru. Prcpozicije za konjsko dirko na Cvenskem dirkaliSču dne 15. maja točno ob pol tretji uri 1904. I. Plemen8ka vožnja s prvenci. 350 kron danih od vis. c. kr. poljedelskega ministrstva za na Štajerskem rojene in izrejene kobile in žrebee od 3—8 let, ki še pri nobeni dirki tekmovali niso in so v lasti krBetskih posestnikov. Daljava 2000 metrov. Triietnim 25 m dovoljeno. 125 K in eno zastavo prvemu, 80 K drugemu, 50 K tretjerru, 40 K četrtemu, 30 K peterflu, 25 kron Sesiemu. Vloge 6 K. Neobdarcvani d:biio 4 K cazaj. — II. GJarna vožrjja 400 kron, danih od dunajskega dirkalakega drustva, za na Štajerskem roiene in izrejene kobile in irebce od 3 do 10 let, ki so v iasti kmetskih posestnikov. Konji s kilometerskim rekordom 2:00 ali boljSim za vsako boljSo sekundo po 15 m doklade. 31etnim 40 m, 41etnim 20 m dovoljeno. Daljava 2000 m. 150 K in eno zastavo prvemu, 80 K drugerrju, 70 K tretjemu, 50 K Strtemu, 30 K petemu in 20 K šestemu. Vloge 6 kron. Neobdarovani dobijo po 4 K nasaj. — III. Dopolailna vožnja za inozemske konje vsake starosti. Konji s kilometerskim rekordcm od 2:00 za vsako boljSo sekundo po 20 m doklade. Dobitelji prvih daril pri danaanji vožnji pod I. ic II. so od te -cžnj« izkljuterr Tri čast&a darila, dalo ljntomersko dirkalsko drušf.vo, in sicsr: ena amerik. vprega, eoa ura in dvovpreini navskrižni vajeti. Vloge 5 K. Neobdarovani dobijo po 3 K nazaj. Naznanila se sprejemajo dc 12. maja 10. ure dopoldne. PozneiSa naznanila se ne sprejemajo. Nazaani!a sprejema gosp. M. Zemljič v Ljutomeru, kateremu je obenem vplačati vlogo. naznaniii barre svojega dreaa in izročiti listine tikajoče 88 plemena naznanjenega konja. Kdor z naananjenim konjem na dan dirke n« vozi, ne dobi vloge* povrnjene. — Za" dirkalsko družtvo Jos. Mursa, uačelnik. Na Dravskem polju niže Ptuja srao imeli pretečtne dni pravcati paradiž. Drevje ie cvetelo v toliki krasoti, da so bili sadonosniki videti kakor rožnati grmi. ClovaSko oko 86 je kar zapelo na divne jablane in hrušk«. Pod drevjem je migljalo na tisoče in milijone raznobarvnih cvetličic kakor džjamanti na sclncu. Ptičice lahkoknie so pele in žvrgolele svoje pesmice v veselje mimoidočih potnikov. Kaj veselo je sedeti pcleg sadonoanikov. Upaii je obilne letine. V valovitih Halozah brsti vinska trta in se ponaSa že zdaj z močnimi kavernki na debelih mladikab. Bog nas varuj slabega vremena in Dravčan bo pel: Jablane, hruSke in druge cepe, cepi v mladsoti za stare zobe. In Haložan mu bo sekundirai: Kak dobra je ta kapljica, ta žlahtna, vinska kapljica. Vendar smo imeli v noči od 4. do 5. maja stražno nevihto, katera nam je mnogoksj polomila, pa upanja 3e nam ni odvzeia. Toče ni bilo. Žito je nekaj poleglo. Varuj nas Bog neviht! Razkrit nmor. Dne 10. marca 1901 80 na železniskem tiru blizu Vodnjana v Istri naSli železniSkega paznika Franca Rumiča povoienega in mrtvega. Sodilo se je, da ]6 prisel pod vlak in vsled tega umri. Raztelesenje je pokazalo, da je bil Rumžč zaboden v srce in ko je bil mrtev, vržen pod vlak. Najprej je sum radi tega umora padel na nekega ielezuiškega paznika in njegovo z6do. Oba sta bila preeej časa zaprta, predno 86 jy izkazala njiju nedolžaost. Potem pa \e padel sum na vojaka 87. peSpolka Franca Skoruška iz Slovenske Bisirice, ki je bil ravno tisti 6as dezertiral iz Pulia. Toda tudi preiskava proti tema je bila brez uspeha. Lani je SkoruSka npet dezertirai in bil v Trstu vjet. Sedaj je v zaporu ia tu je priiinai, da je res on umoril Rumifia, ker ga je spodil z železniskega tira, potem pa truplo položil na tir, da je bilo povoženo. V Slaptincih pri S?. Juriju ob ŠSavnici je dne 4. t. tu. ob 8. uri svečer straflno grtnelo in bliskalo. Treščilo je 7 drevo, ki stoji tžk biSe krojača Fr. SterniSa, da 80 se strle vse Sipe m oknih tudi je na več krajih hiSa poknila. Ljudje so m grozovito prestraSiii. Hadega vremtna reSi naa o Gospod! Eako skrbi rlada zaSlovence? Te dni je vlada doToIila 40000 K za uravnavo rek na Šttjerskem. Toda od tega zneska ne dobi Spod. Štajerska niti vitu-rja, ampek vse se bo porabilo za reke in potoke na Zgor. Štajerskem. Ali je to tista nepristranska očetovskft skrb vlade nasproti Slovencem ? Od Male Nedelje se namporoča: Jakob Fekonja iz Drakovec je dobil poziv od c. kr. okrajne sodnije v Ljutomeru. Ker je bil poziv popolnoma nemški ga je seveda vrnil is aahtevaL, da se ma poSlje poziv v slovenskem njemu razumliivem jeziku. Fekonja je bil nato obsojea na 24 ur zapora zaradi te zabteve. Cela z&deva pride bržkone iudi v državni zbor, da jo bo siifial slavni pravosodni minister KSrber! Ojstrica nad Spod. Dravogradom. Naš gosp. župnik AleS Jelen so v nedeljo, dne 8. t. m. domu grede od Sv. Lovrenca tako nesrečno padli, da si so.alomiLi desao nogo. Bog jim daj, da bi kmalu ozdraveii. Ormož. C kr. namestu)k za Štajersko imenoval je č. g. ADdreja G1 i e b e, mestnega župnika v Ormozu, kot zastopnika v okrajni Sol3k» svet oriiioSki. št Yid na Pianini. Petnajst let krvaega davka bo cesarju odrajtala Kopivčeva »odovina iz HruSovia blizu Planine. Sinovi: Janez, Matija Marko in Frsnc so že doslužili svoja ToinšLa I.;U in te dai je naimlaiSi, Jurij, bil kakor poprej Stiri bratje, pri naboru v prvem rasredu med vcjake pristet. Torej pet sinov, pet vojakov pri eni hisi korenine slovenske. Planina. Dirjega petelina je vstrelil dne 2. majnika t 1. na Planini v Pohorju gosp. dr. tned. Jožef Goričar. lmenovani gospod je 9e le dva meseca pri naa, je Slovenec iz Mozirja ter povsod zelo priijnbljen. Lovski nazdar! Lnie pri Ljnbnem. Dne 2. maja j« utoniia v Savinji 4 letna deklica. — Dne 7. t. m. pa se je zgodila druga nesreča. Zgorela je hi«a posestnika po doma?e Habor popclnoma, večinoma vsa obleka, hlapcu pa nekaj okoli 40 kron denarja. Komaj so obvarovali druga poslopja. Najnovejše politične vesti. V torek, dne 10. t. m. je bil zaklju'en državni zbor. Prvič zaradi tega, ker stopijo 14. t. m. delegacije v posvetovanje. drugi rzrok jpa je ta, da državni zbor vsled obStrukcije Čehov ni mogel delovati. Vsega tega so pa krivi Nemci, ki Se vedao nočejo dopast>ti, da bi vlada dala Slovanom njihovih pravic. Najnovejše o vojni. Posebno velikega btja za Fenvančen ni bilo. Da bi bil zadostno utrjen, bila bi ondi lahko trdnjava velikega pomena, a ker ni biio z&do8tno utrdb in ker su Rusi imeli tudi premalo vojaSke sile, bili so to pot baje toliko pametni, da bo pravočasno umikanje ruske iDfantehje krili kozaSki oddelki, ki 8o se zapleli z Japonci v manjse praske. Petrograd, 9. maja. Presenečenje radi pcraza ob Jalu počasi ponebuje. Kakor se poroča, so se vrSile manjSe praske, in Ce bi se Rusi teh izogibali, bi 83 za nje bitka dosti bolje končala. Generalu Kuropatkinu predbacivajo, da je 8 sestavljanjem meSanih korov iz veSih vojnib korov raztrgal zveznoBt med vojaštvom ter poatavil čete in voditelje, ki so bili vojaštvu neznani. Tudi ie pri korib premalo topništva — bojevalo se je namreč v zadnjem boju 40 ruskih topov proti 110 iaponskim. Radi tega se mandžurska annadt znatno pomnozi. Pričelo se Je že z mobilizacijo orenburske kozaSke in uralske kozaSke divizije, in 15. maja se pričneta mobilizovati 10. vojoi kor (Harkov) in 17. (v Moskvi). Baje bodo poklicani k vsem vzbodnonbksldm četam nadomestniki. BeroliD, 10. maja. »VossLsche Zeitung« poroča, da je Kuropatkin brzojavil carju, da so rubke vojne moči v vzhodni Aziji nezadostne in da 86 japonakemu prodiranju ne bodo mogle zadostno uataTljati. Zato je koncentriral ruske čate za obrambo Mokdena in Harbina. Petrograd, 10. maja. (Koresp. urad.) Car je odredil, da se za pornnoženje ruskib čet v vzhodni Aiiji požlje r Asijo voiastvo i» Kijeva in Moskve, dalje so poklicani pod orotje reserristi iz okrajev Poltava, Harkov Kurak, Arizan, Kalnga in Tnla. Cerfcrcne «tT^rI. Rasstaya oerkvene oprare. V ne- deljo, dne 15. maja t. 1. ob 11. ari dopoldne se bo v stolaem župaiSču slovesno otrorila razstava cerkvene cprave družbe vednega čeičenja. Razsta?a se more ogiedati v nedeljo in tri nasledne dni. — Družbino predstojnistvo. Mili darovi la dražbo vednega iei«enja: Paka 1020 K, Pnhora 11 K, Gornja Polakava 20 K, RuSe 17 K, Pernice 2006 K Belevode 10 K, Stari trg 70 K, Šmarje 18 K, Dramlje 14 K, Vransko, volilo Marije Bukovec 16 K, Sv. Barbara pri Vurberga 25 K, Joz«fa Betz 2 K, Sv. Vid nad Valdekom 9 K. Za družbo dahoynikoy so plačali v dobi od 23. marca dozdaj ustanovuine ozir. letnine v kronah fifi. gg : Kociper Ivan 4, Jodl Iv. 24, Plesnik M. 4 K, Tombah I. 10, DoberSek Ivan 50, Keček A. 4. Vraz A. 2, Škerbs R. 50, CilenSek A. 88, Raktelj R. 8, MeSko Jož. 104, Moravec Fr. 4, PreSern lv. 8, Cebaiek J. 24, Stergar A. 6, Vodosek J. 22, Novak A. st. 34. FiSer Ant 2, Skamlec J. 140, Jelsnik Iv. 7, Š9lih J. 44, Fiter And. 6, Kolar A. 40, Horvat Fr. 60, Pšunder F. 20, Očgerl J. 6, 9uta A. 12, Topolnik Ivan 66, Skuhersky L. 50, Ocvirk M. 6, Valenko F. 10, Kozoderc 1.16, KoSar 8, Weiil J. 8, Fiorjan«« J. 134, Bratuiek Fr. 30, Kociper Ant 22, ZakoSek 4, Zdoliak Fr. ml. 20, Ciuha Ferd. 68, KoroSec A 26, Presker K. 4, Kitak J. 2, Kolarič Jos. 4, Gorjup P. 14, MarkoSek 22, dr. A. Medved 22, Stanjko J. 20, Bohak Fr. 8, Kruijc Fr. 24. Ostali druStveniki se uljudno vabijo, da z ozirom na § 9 odstavek 3. druStvenih pravil Tsaj do konca junija poravnajo zaostalo ustanovnino in letnino, ali pa prosijo za podaliSanje obroka, ker bi drugače moral odbor v smisla pravil v svoji «eji, ki bode v zaeetku juliia, sklepati, da ne marajo biti vec* udje podpornega druStva. Prvo jubilejno procesijo na čast Meriji b. m. Spočetja so pri. edili dne 9. i m. vrli Jarenin&ani na goro pri Sv. Petru blizu Mariboru. sl^ndska pesmariea. Zbirka priljablienih svetih pesmi za dvoglasno petje pri Solskih mas&b, pri čeSčeaju Najsv. R. T. in pri Marijinih poboznostib", ki jo je priredil pcdpisani in po kateri 26 od več strani popraSujejo, izide kmalu, ker je v rokopisu že dovršana. S svojiai svetom so sodelovali ter zbirko pregledaii naši odlični glasbeniki, kar jamči za n|eno vrednost in porabnost po vseh slovenskih škofijah. Namen ji je vzbaditi in povzdigaiti zopet cerkveno ljudsko petje, začensi pri mladini in zlasti v ioli. Blizu 60 pe3mi bo tukaj prirejenib za dvoglaano petje s posebnim spremljanjem za orgle. SlomSekCedetov molitvenik »Sv. opravilo« bo v novi izdaii obsegal vse te pesmi — za Ljubliansko Skofijo izide sliGen molitvenik z istimi pesmami; skrbelo pa se bode, da dobe učenci in sploh pevci poleg besedila tudi napeve v tej dvoglasni prireditvi v roke. To bo važno zlasti za one gg. učitelje, pevovodje in organiste, ki »e pečajo s petjem pri mladini ter želc zafieti enkrat raci|onalen pevski pouk, kar je mogoče lo, fie pevci lahko in po ceni dobe tudi melodije z notami pred ofii. Zato se usojara opozariati na to zbirko. — Fr. Sal. Spiodler, duhovaik. Razpisana je stolna župnija^v Mariboru do 31. maja t. 1. V St. Petru v Savinski dolini se je obhaja od 11. do 15. maja t L pobožnost na čaat brezmad. Spočetju D. M. Vodijo jo 66. misijonarii od Sv. Jožefa pri Celju. Pri Sv. Treh kraljih, v župniji benediiki, se je v nedeljo, dna 24. aprila obbajala izredns slovesnost. PrevzviSeni knez in škof 80 posvetili glavni oltar v cerkv; Sv. Treh kraljev. Po velikem Irudu velečasiit. gospoda zupnika Zmazka je bila iani 8 pomočjo požrtvovaloib benediskih župljanov okusno prenovl|ena ta krasna cerkev, ki je pozidana v čistem gotifikem slogu in je ena izmed najlepših in največjih goti&kib cerkev v lavsntinski Skofiji. Slikanje js juko čedno izvrSil naš biižaji rojak, slikar Franc Horvat v Gornji Radgoni. Obenem je bila na novo jpoatavljeaa oltarjeva menza (miza). PrevzviSenega nadpastirja so v soboto opoldne z velikini veseljem vsprejeli mnogoštevilnozbrani zupljani s Solsko mladino. Ostanki svetnikov so se shranili v župnijRki cerkvi sv. Benedikta in opravile pred njimi predpisane duhovne molitve. Zvečer je bil Benedikt lepo razsvetljen, na okoliskih bribih so goreli veličastni kresovi, dcmači pevski zbor pa ije zspel neksj pesmic pred župniščem. V nedeljo smo Sli v veiiki proeesiji na hribček Sv. Treh kraljev, kjer so mil. nadpastir izvrsili pomenljive obrede oJtarnega posTe&mja, opravih sv. maSo in v pr^krasni pridigi proslavlj&li sv. Tri kra'je in nam cpisali njih čeSčenje dragod in na Slcvenskein ter povedali zgodovino stavljenja te velike podroinice in njenega prenovljenja. Ljudatva ]e doSla od vseh strani cgromna mncžica. — V priznanje obillh saslug in vzornega delovanja so prevzv. knez in Sko! ob tej priliki cdlikovali bcnediskega župniks čast. gosp. Franca Zmazek s častjo dahovnega svetovalca, katerega cdlikovanja so se iz srca razveselili pridni župljani in vsi prij^telji in znanci za čast božjo in narcdovo blaginjo izrcdno vnetega gospoda. DrnstTena porošlla. Legijonarji. V nedelio, dne 15. maja se bo t Narod. domu v Maribora predstavIjala v drugič priljubljena narodua igra Govekarjeva »Legijonarji«. Ta igra je v tssni zvezi z »Rokovnjafii«. Oaa nam kaže dogodke glavnega iunaka iz Rokovnjačev pred uastopom t rokovnjaškem taboru. Calo dejanje pa je poleg tega krasna slika zgodovinskih cd noSajev v jnžni Štajerski, Kranjski in Italiji v začetku tega steletja, ko je Napoieon zmagovito prodiral v avstrijskih pokrajinah. GrogaNande, rokovnjaSki poglavar, je znamemti inžener pl. Basaj v Čelju, mož plenienitega misljenja in plemenitega rodu. Zaročen |e z deklico nbožnega stanu, hSerjo pisarja Raka. Njegov tekmec je avstrijski častnik BrnjaS, kateri se znebi tekmovania Basajevega s tem, da mu podvrze denarno svoto, katero jo sam ponevehl. Basaj, obdolžen tatvine, pobegne na Italijansko z legijonarji. To so vam krepki slovenski studenti, ki si v boju proti Francozom osnujejo proatovoljno četo, ki gre v boi v Italijo. Ginljivo slovo pri odhodu v fcoj, njihov nastop v taboru, vrnitev slovenskih fsntov iz Italije, so tako (dikoviti prizori, da se malokrat tudi na večjih gledaliskih odrih vidijo. Igra je spremliana s krasnimi moskimi zbori, ikateri bodo to pot posebno številni. Vmes so vpleteni laljivi prizori z originalnim kroiačem Ježem, ki je pravi meSčanski posebnež iz tiste dobe. Klepetav in junak na videz, sicer pa boiszljivec pred svojo stsnovitno fteno Earbo, \e mož prav dobrega srca, k: končno fie ne z mečem pa s Sivanko doseže vojno slavo r Italiji in se zmagovito povme z junaškimi bojevniki srečno v domovino. Tr»gi6n3, pretresljiva smrt neveste Basajeve, Lavre, in odkritje lopovstva BrnjaCevega, ki js zapustivSi svojo nevesto in avstriisko zastavo, postal franeoski Vemazz, podaje nam prezanimiv konec igre in uvod za RokovDjače. — Vss to bcde brez dvoma zopet zanirnalo n&Sa rodoliubno občinsto, kattro bode tudi to pot posebno zaradi tega rado obiskalo preustavo, ker je zagoto^ljeca tofina vprizoritev igre in ker je čisti dobiček deloma namenien plemenitim namenom »Slovenskega planinskega draStva.« Z opravičenjem torej pričakujemo zopet prijetnega, slovenskega večera na našerc dramatičnem odru. Na svidenje! Planinec. Slov. kat akad. drnštvo «Danica" na Dnnajn je izvolilo na ?7ojem I. občnem zboru dne 3. maja t. 1. za letni tečaj 19081904 slfcdeči odbor: predsednik stud. phil. K. Capuder, podpredaednik cand. iur. Franc Schaubach, tajnik stud. iur. F. Tomažič, blagajnik stud. phil. Fr. Porenta, knjižničar stud. phil. Lj. Vagaja, gospodar stud. iur. F. Merala. Iz drugih kjr-iijev. Zlobna zapnščina. V Liionu je umrla stara, bcgata gospa, ki je zapustila opominek tadi svojemu dolgoletnemu domačemu zdravniku. Ta spominok je bila ijiala, unietno narejena omara, katero je zapustila gospa zdravniku za njegov dolgoletni požrtvovalci trud, vsled katerega je gosps dosegla tako visoko starost. Ko je vsselo presenečeni zdravnik odprl omarico, je našel notri — vsa zdravila in krogljiee, ki jih je bii zapisal gospej za časa njsnsga življenja — popoluorna nedotaknjena in aložena v najlepSem redu v stekleničicah iu škatljioab. K r 6 m a r: »Kaj zahtevajte gospod ?« — Nemikutar: »Ich verlange Krebs« — Krčmar: »Kaj je to? Krcb3.« — NemSkatar: »Krebs hot viele viele Stiri Fiisse, Scbneidermeister, zuruck maschiert« CJospodiarsiie droiHlniee. Poprimite se kurjereje! (Konec.) Druga pasma se nahaja navadno na Spodnjem Štajerskem, je bela barve ia noge imajo kakor prve, popolnoma gole. Te kure so tudi neprecenljive vrednosti, samo da so nekoiiko bolj občutljive, 6e jih prenesemo dalje proti sevem. Na podlagi teh dobrib lastnosti, s katenmi nam ts pasme koristijo, je mnogo na tem ležeče, da ae na3e Stajerske kure čistokrvne ohranijo in želeti je, njih dobre lastnosti sčasoma še bolj povsdigniti. Pomen čisteg3 pletuena je tako razunieti, ker se dobre lastnosti podedujejo in to tembolj gotovo, čimdalje je ta posebnost eni pasmi lastna. Seveda se tudi slabe lastnosti več ali manj podednjejo. Zato bi se pa naj vsak pravilen kurjerejec toliko zanimal, da ai nekoliko zaznamuje najboijSs hure in izmed njih najboljse za nadaljno plemenje uporabi. Ve5 kot 'd—4 leta stare kure se odstranijo. Da se pa od drugih poznajo, jih moramc zaznamovati ter je najboljše, fie jim male barvane obročke na ncge denemo in vsako leto drugo barvo vzamemo. Rudečica pri svii^Jah. Skoraj menda ni bolezni pri živini, o kateri bi se zadnjih par desetletij toliko skrbelo, govorilo in pisalo, nego je stražna morilka svinj, kužni firm, vranični prisad, ali Se drugače rudečica imenovana. Dal Bog, da bi }e na3 kmet ali ubožcek ne poznal Toda na skrivajmo svojega gorjat Ker nam niti preučeni zdravoiki ne morejo v ti nesreSi svetovati ali pomagati, posluSajmo sodbo o ti bolezni oeiaega 5eskega strokovajako. Morda riam kaže par nasvetov ubogati. Boiezen rudečica pokaže se s tem, da žival nvglo prestane žreti, postane nekako žalostna ia omotena, poriva se v gnoj in če jo pozorno opazajemo, vidimo krnalo rudečkasta lise aii »bleke«, in sicer najprej po trebuhu in okoli u3es. Ti se kaj nagto razsirjajo, dokler koneono ne postace vsa žival radeča in obeoem — pogine. Ako op&aujemo to nezgodo v sploSno, vidimo, da se balezen kaj rada poprime sviuj boljžega plemecui, to je onih, ki so od drugod k nam priseljeot. Ker \e n&ša domača žtval bolj utrjena proti boleznim, priporoča ee vsjled tega križfinje plemen, od tujega z domdčim, ako hoč^mo ptuja plemena pri nas udomačiti. Ako se pokitže ta bolezen v hlevu neskuSenega kmeta, navadno skuSajo zdraviti s tem, da. živali paščajo krvi, fcodisi na žiii pod jeaikom, na repu, ali pa narežajo u3esa itd. Zraven ji dajaio raznovretna zdravila, včasih šs pametno, dostikrat pa tudi ne. Po piemnogih skuSnjah sojeno, je to vse zastonj, ker ta bolezen enkrat ukoreninjena — nima leks (zdravila). Poglejmo rsje po virokih bolezni, kateri so razučni. Navadni so ti-b: Zaprtje, solnčna pripeka, pompnjkanie vode, nesnaga v hlevu, premclo gibauje žtvali, prevelika vročina bleva i. t. d. (Buje prihodnjič.)