145. številka. Trst, v torek, 9. avgusta 1S9S. Tečaj XXIII. „Edlaost" izhaja (Irak rut na dan. razun nedelj in praznikov. Zjutranje iz«ianje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. Nnročnlnii znaš« : Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za samo večerno izdanje , „ 12-— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročil brez priložene naročnine se uprava ne ozira. _ Na drobno ne prodajajo v Trstu zjutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; ponedeljske popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST (Večerao Izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon fitv. 870. 4 nvč. V edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se poSiljajo h red niš trn. Nefrankovani dnpisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I redništvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. I pravništvo, imI-prarništvo in sprejemanje inseratuT v ulio! Molin piccolo Stv. .'1, II. nadstr. T Izdajatelj In odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Novejše vesti. Dmiuj H. Minister za vnanje stvari, grof Goluehowski, je odpotoval v Išl. Dunaj H. O/irorri na krive vesti po novinali, kakor tla jc krvavi čin, ki se je to dni dogodil v Skalicu (na Moravskom) na škodo nekega Nemca, izviral iz narodne strasti, zagotovlja »AVienor Ahendpost« na podlagi avtentiške informacije, da je bil to le navaden čin osebnega maščevaeja od strani nekaterih oseb, ki so na slabem glasu. ltnio M. Albert Sperl, upravitelj posestev barona Laudoua, se je ustrelil danes. Vzroki temu činu je bil ta, ker mu je izjavila njegova naročnica, da noče več vedeti o njem, ker je izvedela, da ne bi dobila penzije, ako hi postala udova. (To se pravi ženska previdnost! Vsklik stavčev.) Lvov 8. Kakor zastopnik cesarja je došel na pogreb kardinala Scmbratoviea viši komornik grof Abensperg-Traun. Nastanil se je v namestništvcni palači. Z istim vlakom je došel minister za Ga-lieijo vitez Jendrzejo\viez. Namestnik grof Pininski se je povrnil dnnes. Kini S. »Osservatore Romano« objavlja papeževo encikliko do italijanskega episkopata in do italijanskega naroda, v kateri protestuje proti po vladi določeni odpravi katoliških institucij oziroma časopisov. Take odredbe so označujejo kakor samooblastne, ki delajo položenje papežtva veeni po združenju / Hrvatsko, pa niti ne jtoglcda preko Velebita v Istro, niti ne poskuša, da hi obšla goro, ako ne more preko. To ni zdrava politika, ako smo si utepli kaj v glavo, pa ne poskusimo družili sred-stev, ko vidimo, da se to noče posrečiti. A Dalmaciji hi hilo v veliko korist, ako t»i svoje delovanje' naperila holj proti Trstu in i a Primorje. Uiti svet svet v svetu, a hrez občevanju z ostalim svetom to ni življenje. Mi v Primorju nimamo dovolj duhovnikov, nimamo zadostno učiteljev, uradnikov, odvetnikov, notarjev, zdravnikov itd., a nimamo tudi šol, kjer hi si jih mogli odgnjati kaj hi hilo torej naj-naravneje? Naj nam v tej hodi in nadlogi pomagati Slovenija in I >almaeija s tem, da hi nam pošiljali bojevnikov, ki bi trobili tujinske jastrebe iz naše zemlje! A kaj naj rečemo še o Banovini? Tako središče naroda, kakoršno je ona, moralo hi pitati ves narod moralno in materijalno. Ali od matcre-zomlje Hrvatske ne vidimo skoro druzega, nego oko, ki nas pomiluje. V Trstu je do .'10.000 Italijanov iz kraljestva doli, a koliko je Hrvatov? No, to hi še mogli 11 meti, ako hi Iieka hila hrvatsko središče, ali ako hi se narodno bitje čvrstilo od Drave do Kvarnera. Ali temu ni tako. Tujinee, Mudjnr, Nemec, Italijan, se nam usiljuje povsodi, dočim stari črv nesloge razjeda naš naš narodni organizem. Ali hočete, da Trst hodi naš?! Ako res želite to, udarite skupno z nami, zložni vsi, ki se ponašate slovenskim ali hrvatskim imenom! Politični pregled. K položaju. V ospredju vsega razgovora so sedaj posvetovanju, ki so se vršila te dni na Dunaju med avstrijskimi in ogorskimi* ministri. Sleherni dan in v vsakem časopisu čitaš drugačne verzije. Sedaj čuješ, da je Ogrom vse jedno, du-li se pogodba obnovi parlamentarnim ali neparlamentarnim potom, samo da se obnovi; prihodnji hip po, da ogerska zbornicu ne pritrdi nikdar pogodbi, kateri ni pritrdil tudi avstrijski parlament. Potem čuješ zopet, da sta se naš in ogerski minister že dogovorila, kako se stvar sklene brez avstrijskega parlamenta, potem pa, da baron Bunffv noče ni čuti o tem, da bi se uporabil £ 14. Za tem javljajo, da je baron BnnttV dovolil v to, da se podaljša provizorij, a še nismo povžili dobro te vesti, že ti serviraj o drugo, nasprotno: BnnttV je na kratko odbil misel na podaljšanje provizorija. In tako dalje z gracijo: dalje, ko čitaš, manje veš, in ne vidiš pred seboj druzega, nego kup vesti, ki se združujejo v — kaos, zmešnjavo. Danes došla nam »Reiehswehr« je naslikala nastopno sliko: Politiški krogi v Budimpešti menijo, da avstrijska vlada vsprejme predlog barona Bnntt'vju, da se na podlagi obojestranskega samostojnega ea-rinarskega območja potom trgovinske pogodbe uredi trgovinsko-politiško razmerje med Avstrijo in Ogcrsko. Ta predlog bi zahteval namreč, da ostane carinsko območje ukupno, dokler se ne sklene trgovinska pogodba, a pogodba se more skleniti, kadar se z ljubi obema vladama. Tako menijo, da so našli Kolumbovo jajce: da bi bili v teoriji ločeni v carinarskih stvareh, v praksi pa združeni — vsaj za nekoliko časa. Morda pride potem razsvitljenje od kake strani. »Reiehs\vehr« ne veruje sama, da hi pomogla ta umetnost. Položenje je tudi res prezumotnno, a čas beži. Do Ml. decembra se mora rešiti stvar in vendar ni nade, da bi se rešila. Na definitivno pogodbo ni misliti. Provizorij neha z 31. decembrom 1H«>X. Baron Buntlv noče čuti o podaljšanju provizorija, in ako hi privolil v to, pa noče, da se uporabi i; 14. Brez tega $ zopet ne gre, ker v Avstriji nimamo parlamenta, ki hi hotel delati. Kaj bode torej ob novem letu?! (»ori omenjeni list trdi tudi, da so obojestranski ministri razpravljali med seboj — precej neuljudno. Thun in BnnttV dasta se jako grdo gledala. Slednjič so se vendar sporazumeli v toliko, da hočejo na jesen poskusiti še enkrat. < >gri groze z ločenjem in da hočejo postati samostojni gospodarji v carinarskih stvareh. Ali nam se prav dozdeva, tla se tudi oni malce boje svoje lastne korajže. Papež proti italijanski vladi. Brzojav nam je že sporočil, da je papež izdal encikliko do italijanskih škofov in do italijanskega naroda, s katero protestuje proti odredbam italijanske vlade, naperjenim proti katoliškim institucijam in zlasti proti katoliškemu novinstvu. Knciklika pravi, da potem, ko so vzeli papežu posvetno oblast, jemljejo polagoma cerkvi vse življe življenja in delovanja. Ti atentati so nevarni tudi domovini. Po oslahljenju verskega čuta je domovina izpostavljena sporom, kalenju javnega miru ; to pa se zla, katerih gotovo ne odpravijo ni strogost zakonov, ni sodišča, ni oborožena moč. Opetovano je papež opozarjal one, ki nosijo odgovornost, na napredovanje socijalizma, ali niso ga hoteli slušati. Vojna proti veri so je nadaljevala nezmanjšano silo. Krivdo na zadnjih izgredih so /vračali na katolike in jeli so razpušČati katoliške družbo in dušiti katoliške liste. Katoliki ne morejo odstopiti od zahteve, da se papežu priznati neodvisnost in svoboda. Kakor stoje stvari sedaj, se delovanje katolikov v Italiji omejuje na socijalno in versko polje. In že to zadošča, da jih označujejo kakor sovražnike domovine. Oni pa žele, da domovina hodi velika in da procvitaj! Sovražnikov Italiji je iskati drugod, in ti si prisvajajo odredbe, ki so zadele katoliške družbe. Ce tudi je žalost papeža velika, tolaži ga vera v božjo previdnost. On ne hode nehal ljubiti naroda, ki ga je porodil. Sv. oče tolaži katolike, da pupeštvo je bilo vsikdar voditelj in obramba Italije. Poživlja jih, nuj dajejo vedno izglede samozatajevanja in delavnosti, naj ne kloni jo duhom, in njih dobra stvar mora zmagati slednjič. Zaključuj«? podeljuje enciklika apostolski blagoslov vsem. Vojna med Špansko in Sjedinjenim! državami. V zadnjem izdanju smo napisali besede : »Amerika ima svojo žetev. Kje pa je jamstvo, da pride Kuba, radi katere so je za pričela ta vojna, zares do miru?« Tako smo vskliknili, a danes že poročajo amerikanski viri, da so se kubanski ustaši sprli se svojimi zavezniki ter da hočejo nadaljevati vojno po starem z a-v r a t n e m n a č i n u, tako, tla jim ni moči bliz u. Denimo, da postane Kuha res nezavisna. Ali, ako se bodo ustaši — ti življi najdvomljiveje vrste — čutili prevarjene v svojih nadah, nadaljevali bodo boj proti vsaki vladi. Radi neodvisnosti Kube se je pričela vojnu, a sedaj, ko jo ros strto špansko nadvladje, se nesrečnemu otoku odpira možnost nadaljnjega — prolivanja krvi. Domače vesti. Borba /a Jednakopravnnst. Iz Pudrič nam pišejo: Zopet je prišel dne f>. avgusta davčni ek-sekutor k nekemu Josipu Grgiču. Prinesel je italijanski ruhežni odlok zaradi zastalih davkov. Grgič se je izgovarjal, du no ume, kuj je zapisano nn listu ter je zahteval, naj se mu dostavi v slovenskem jeziku. Nekaj časa je eksekutor prosil Grgiču, naj vsprejme. Potem pa, ko je videl, da s prošnjo no opravi ničesar, se je razjezil ter jo izjavil: »Ako no vsprejmete, Vam prilepim na hišna vrata!« Grgič pa se je odrezal: »Menite-li, da vam hiša plača davke?« Ko je videl, da z Grgičem ne opravi ničesar, šel je ven na dvorišče, kjer jo ravno stal sosedov voz s košem. Sklenjeno, storjeno: eksekutor je obesil listek na koš ter jo odhajal rokši: Tu ga imate! — Grgič pa mu jo rekel zopet: >Kakor vidim, hočete sporočiti svojim višim, da ste mi izročili listek. Toda jaz izjavljam tu še enkrat pred pričami, da no vsprejmem, ako ni v slovenskem jeziku. Ker sto izročil košu, pa naj plaču koš!« Cez kakih 10 minut se je povrnil eksekutor po list in ga jo odnesel, od koder ga je prinesel. Dne t. ni. je šol Grgič na finančni urad, pred o. kr. finančnega svetnika Milkovica. Temu je povedal vse, kako se je godilo in gosp. finančni svetnik je dal Grgiču prav. Poslal je Grgiču k nadzorniku eksekutorjev z naročilom, da se mu izroči opominski list v slovenskem jeziku. Na to je ilr. \Voiss sprovel Grgiču zopet k Milkoviču, kjer je rekel, da z o z i r o m n a m a g i s t r a t ni mogoče izdajati slovenskih opominski h listov. Magistrat da pobira davke, a tam da jo izključno italijanski. Grgič pa da razume tri jezike. Na ta čudna izvajanja jo pripomnil Grgič: 'Povejte mi gospodje, ali je o. kr. financa odvisna od magistrata ? Jaz kakor priprosti kmet menim, da hi moralo reči finančno vodstvo: Ljubi magistrat, Slovenci plačujejo davke ravno tako kakor Italijani in Nemei. Zato jo tvoja dolžnost, da ugodiš vsem — pa mir besed!« Slednjič so dali Grgiču potrdilo, da je eksekncija ustavljena, a gosp. Milkovič mu je zagotovil, da se bodo opominski listi razpošiljali v slovenskem jeziku. Ve-doremo. Vsakako pa naj se vzgledajo v Gergiču vsi veliki in mali gospodje naši, kako se treba boriti za pravo svojega jezika. Shod županov. Na županski shod dno 1<>. in 17. t. m. so povabljeni kakor gostje tudi vsi slovenski deželni in državni poslanci. Dne lil. t. ni., na predvečer shoda bode oh osmih zvečer na vrtu »Narodnega doma« veselica s petjem, godbo in prižiganjem umetnega ognja. Na tej veselici priredi odbor narodnih dani pod predsedstvom gospe podžupanje, Marije pl. B 1 o i w e i s - T r s t e n i š k e, bazar na korist fondu za Prešernov spomenik. TIplfeii slučaj. Tu imuino torej zopet jeden slučnj, kakor so tipični v postopanju miših nasprotnikov. V noči dno f>. t. in. je v nekem kraju na Moravskom (glej nnjnoveje vosti) napadlo nekaj zlikovoev nemškega trgovca Spitza. Ranili so ga večkrat z nožem. A nemški listi so bili hitro na gotovem se svojo sodbo. Niso čakali na podrobnosti. Ni jim bilo do tega, da dobe zanesljivega poročila od kompetentno struni, ampak kur zavpili so v svet o napadu (Vliov na nedolžnega Nemca. Nnmen takemu brezvestnemu početju je jasen: na jedni strani se hoče diskreditovati narod češki (v drugih slučajih slovenski ali hrvatski), na drugi struni pa so dosezu s tem, du niso razburjenje med Nemci. Pa saj jo naravno: Nemcem so tako dobro godi v naši Avstriji, du nimajo niti senco kakega vzroka za vznemirjenje. A sedanji nemški voditelji hočejo, da Nemec mora biti vznemirjen! Ncmško-strnn-karski in tudi osebno sebični nameni zahtevajo tako. Ako torej ni resničnih vzrokov za vznemirjanje, pa jih je treba iskati. V ta namen se pretvarja resnica o raznih dogodkih — kakor v gorenjem slučaju — ali pa so »vzroki« za vznemirjanju jednostavno — izmišljajo. Tako delajo tudi naši Lahi. Ce so gn je kak luški izletnik navlekel kje gori na Krasu, in je potem, premugun od vinskih duhov, jel zmerjati one, ki so ga gostoljubno vsprojeli, in so se miroljubni ljudje primerno zahvalili zu tako plačilo — ali čo jo zarudeli nos kakega laškega pijanoa prišel kje v neprijetno do-tiko se slovensko zemljo: huj, le vzorni naslednjega dno »Piccolo« v roke in čital hodeš — da se ti bodo ježili lasje — o groznem nupndu slovenskih fanatikov na mirne laške izletnike!! Taki slučaji so tipični v postopanju naših nasprotnikov na severu in na jugu. Lahko rečemo, da je zistem v tej — perfidiji. Veselica v dobrodelen namen. Kakor znuno, je v mesecu juliju zadela huda katastrofa velik del občine Sinj v Dalmaciji, ki šteje 47 vasi in kakih 30.000 prebivalcev. Grozen potres jo poškodoval veliko hiš, cerkva in šolskih poslopij. Ubogo bratsko nam ljudstvo je itak že v veliki bedi, A sedaj jo je zadela še ta katastrofa — tu treba res čim hitreje pomoči. V ta namen se je ustanovil v Rojanu poseben odbor, kateri priredi ta m kuj dno 14. t. ni. veselico dobrohotnim sodelovanjem slavnega pevskega društva tržaškega »Kolo« iti tamburaškoga zbora rojanskega. (.'isti dobiček so odpošlje v podporo bednemu ljudstvu občine Sinj. Vsaki tudi najmanjši dar so vsprejme dobrohotno v Rojanu hšt. <5. ter so darovi objavijo v tukajšnjih listih. Bralno In pevsko društvo v Lonjeru priredi, kakor je bilo že objavljeno, v nedeljo dne 14. avgusta t. 1. svojo prvo veselico na dvorišču »Konsumnegu društva« v Lonjeru. Razpored to veselice je zanimiv in ga objavimo prihodnjič. Ker bode omenjena veselica prva, ki jo priredi to mlado društvo, in polog toga tudi prva narodna veselica v našem bližnjem Lonjeru, opozarjamo že danes slavno občinstvo in druga bratska društva v Trstu in v okolici, da se po možnosti udeleže krstu mladega nam bratskega bral- nega in pevskega društva v Lonjeru in »ploh prve slovenske veselice v tem kraju. Pred vsem pa je namen veselice Mag, ki je vreden, da se v lepem številu zberemo prihodnjo nedeljo v Lonjeru. Vene 11 cm pevskega društva »Kolo« se je izvršila popolnoma dobro. Ze ko smo dospeli v ulico Giuliani, smo opazili nenavadno gibanje mej našim ljudstvom. Na naši slovenski šoli pa smo zagledali eelo vrsto naših trobojnie, a v sredi cesarsko zastavo. Stopivšim v vežo predstavila se nam je kaj mičnu slika: pevci in pevke so v svojih mičnih čepicah delali časten »špalir . Vrt je bil lepo odičen narodnimi in cesarskimi zastavami, baloni in lampijoni, kar je vse izposodilo naše vrlo »Delavsko društvo«, ki je edino, ki more in ki tudi rado izposujuje vse priprave za narodne slavnosti. Ob 7. uri je bil vrt natlačen našega narodnega občinstva iz mesta in okolice. Okoličanska pevska društva so bila častno zastopana: • Slava« je prišla v polnem številu, »Adrija« je poslala lepo število pevskih moči, »Velesila« in druga pevska društva so bila zastopana po deputacijah. Posebno nas je veselilo, da je bilo lopo zastopano tudi naše razumništvo. Pevske točke so se izvajale precizno in morali so se ponavljati vsi komadi. Najbolj pn je tudi to pot ugajal zbor »Križuei na morji«. Mej veselico smo pn bili iznenadjeni najprijetneje po nepričakovanem prihodu veče družbe milih nam bratov, čeških dijakov-izletnikov. Dovel jih je gosp. prof. Mate Mandirf. Ko se je povedalo drugim gostom, da so »Kolasi« ravnokar odpeli češko skladbo »Križaei na morji«, so isti naprosili, naj bi se njim na ljubo ponovila ta pesem, kur se je zgodilo seveda nnjve-čim veseljem. Češki gostje so bili vidno vzrado-ščeni, ko so čuli, du se tudi v lius goji češka glasba. Igra se je izvajala točno in precizno, zu kur gre zasluga g. Sosiču, ki je mojster v tej stroki. Omeniti pn moramo, da oder ni na pravem mestu, ne za petje in še manj pn za igre, ker leži previsoko, tako, da oni, ki je količkaj oddaljen, ne more ne videti in ne slišati, kar se godi na odru. Po dovršenem programu se je razvila živahna svobodna zabava. Pevsko društvo »Slava« je pod vodstvom svojega vrlega povovodje Pižona zapelo več krasnih zborov, ki so uprav elektrizirali poslušalce. Vse je ploskalo navdušeno vrlim Slavašem. Tako je prav! Pevska društva naj se podpirajo eno drugo! S tem, da si vračajo obiske, se spoznavajo mej seboj in poveličujejo narodne slavnosti. Moški zbor »Kola« je tudi zapel par moških zborov, le škoda, da za toliko in tako močnih basov je premalo tenoristov. To treba popolniti na vsaki način, ker je neobhodno potrebno. Češki gostjo so imeli mod seboj tudi foto-grofa-amatfirja, ki je napravil »negutivo« pevskega zboru »Kola«. Kolikor ob prihodu, toliko tudi o odhajanju Cehov je nuše občinstvo pozdravljalo iste frenetičnim! živio-kliei in mahanjem s klobuki in robei. — Povovodje Vogričn ne bodemo hvalili, saj ga hvali sad njegovega truda. Se jedno tolažljivo dejstvo moramo zuheležiti danes, dejstvo, ki nas navdaja z nado na boljšo bodočnost. V noveji čas vidimo namreč na vsaki veselici naši novih obrazov, ki vstajajo iz narodnega spanju, ter so pridružujejo naši »grozni« marea slava!! To kaže torej, da — rusemo. N a r o d n i s t r a ž a r. Izlet „Slovanskega pevskega društva". V nedeljo dno 7. t. m. se je vršil izlet »Slovanskega pevskega društva v Divačo. V dveh oddelkih, zjutraj in popoludne, pripeljali so se izletniki na vozovih in z vlakom v Divačo, ki je bila lepo odičena mnogobrojni m i narodnimi zastavami. Popoludanskemu, kakor glavnemu oddelku, prišli so Divačani z godbo nasproti, na čelu jim gosp. župan Obersnel in gosp. učitelj liano, katera sta v imenu Divače pozdravila došle goste. Ko so je predsednik »Slovanskega pevskega društva« zahvalil, odkorakali smo na vrt Magajne, kjer so jo zbralo preoejšnje število ljudstva iz divaške okolice, Lokve, Sežane, Senožeč, kakor tudi domačinov in tržaških gostov, ki so zanimanjem sledili posamičnim pevskim točkam. Po prvi točki podarila je ena v imenu d i vaških Slovenk društvenemu pe-vo vodji, gosp. Srečku Rartel-nu, lep šopek kraških cvetlic. Med pevskemi točkami je deklamirala g.čna Cargova Zamejskega pesem Slovencem * pravilnim povdarjanjem in čutom. Po dovršenem vsporedu se je razvila živahna svobodna zabava, toliko na Magajne vrtu kjer se je izustilo tudi več napitnie, kakor tiuli na divaške m trgu, kjer so divaški mladeniči priredili javen ples. Vsi došli gostje so se čutili povsem zadovoljne toliko z zabavo, kolikor s postrežbo v divaških gostilnah. Cim več se je bližal čas odhoda, tim živahneja je postajala zabava in intenzivneje prisrčnost mod domačini in izletniki. Pred slovesom smo so ustavili še pri g. županu, kjer je še »Slovansko pevsko društvo« zapelo nekaj zborov. Odhajaje so nas spremili še gostoljubni Divačani z godbo do konca vasi med navdušenimi živio-kliei. Zahvaljuje se še enkrat za vse skrbne priprave in prijazeni sprejem, posebne* g. županu Obersnolu, g. učitelju Hanu, in g. Obersnelu za odičenje vrta in prireditev odra ter za točno postrežbo, kličemo z obal naše Adrije: Živeli Divačani ! Sežanski ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda so darovali sledeči: Vrla ro-doljuhka gospiea Zvezdoslava Delak-ova v Storjah je nabrala o razdelitvi »Vestnikov« H kron. Gosp. Anton Starec v Križu je daroval 1 krono. Vesela družba pri g. Ilenigarju v Tomaju 1 kron 22 st. Živeli darovalci in darovnike ! Shod iiai Vrhniki jo v nedeljo 7. t. m. soglasno vsprejel ta-le pozivna kranjski deželni odbor: »Deželni odbor kranjski so poživlja, da pride na dan s poukom o mirovnih sodiščih in da se vendar odločno izjavi proti krivici, ki se godi našemil jeziku na višem sodišču v Gradcu ter sklene izjavo za više sodišče v Ljubljani.« Shod so je daljo izrekel za slovensko vseučilišče, za više sodišče, zu Našo stražo« in za slogo mod Slovenci. Shod so priredili gg. deželni po-slunec Jelovšek in državna poslanca dr. Krek in Ivan Veneajz. Podporno društvo za slovenske visoko-soice na Dunaju jo prejelo meseca julija raznih daril. Daroval so p. gg. Stanko Pirnat, c. k. notar v Mokronogu, 10 gl., dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik v Gorici, 5 gl., gospa Knrolina Lapajne v Idriji o gl., g. Ivan Sopie, župan okolico Konjiške itd. f> gl., gospiea Franica Picek v Ribnici gl., č. g. Anton Ledenik, župnik v Ločah pri Konjicah .H gl., vč. g. V. Kola, provizor v Roki v Savinjski dolini gl., vč. g. Ivan Plevanič, župnik v Soteski 3 gl., vČ. g. Josip Jurčič, dekan pri sv. Lenartu v Slov. goricah 2 gl., Jurij Pfeifer v Novem mostu 2 gl., vč. g. Val. Mikuš, župnik pri sv. Jurju ob južni železnici 2 gl., vč. g. Jak. Krušič, župnik pri sv, Andražu pri Velenju 2 gl.; dalje so darovali gg.: Vilibald Venedig, župnik v Ormožu, Jos. Zugajšek, župnik na Muti, gg. L. Fiirsago v Radovljici, Kgidij Fu.\, c. k. poštar v Ljubnem, Janez Pušavec, e. k. sodu. uradnik v Kranjski gori, France Guštin, trgovec, mostni svčtnik itd. v Metliki, Janez Detiček v Poljčanah, Jos. Mihe-lič, c. k. dež. sod nije svetnik v Šoštanju, dr. Ru-pert Bežek, o. k. notar v Zatičini, Jernej Sbil, trgovec v Mokronogu po 1 gold., vč. g. Fran Rajčevič, kurat v Trnji in g. Martin Poljak v Ajdovcu po BO nvč. Za vse darove bodi iskrena zahvala. Ker jo društvo letos podpiralo nad 50 revnih vseskozi vrednih dijakov, ter je v tu namen razdelilo vsaki mesec več nogo 100 gl., treba jo novih daril za bodočo šolsko leto. Darove bode tudi na daljo sprejemal vč. g. Franc Jančar, monsignor, I župnik nemškega vit. reda, papežki častni kanonik, Dunaj I. Singorstr. 7. Zalivala. Podpisuncu se zahvaljujeta tem potom vsem, ki so kaj darovali za spomenik Andreju Benčinu. Spomenik je žo postavljen. Kedor si ga hoče ogledati, najde ga na novem pokopališču v gorenjem kraju pod zidom. Vsi stroški so znašali 20 kron; ostanek od nabrane vsote, H kron in 20 stotink, izročil se jo udovi pokojnikovi. Spomenik ima napis: »Tukaj počiva Andrej Bcn-č i n a, u m r 1 m a j a lHM v 50. lotu sv o j c dobo, P o s t a v i 1 i n j e go v i prijatelji«. Spomenik jo izdelal Emilij Košuta, klesar in krčmar ju-i pokopališču, ki tudi preskrblja vse potrebno za dovoljenje napisov itd. Anton Zlobec in Ivan Pirih. Veliko strahu je provzr«»čil včeraj zjutraj 21 -letni mladenič Anton Kolman, sin Matije K<-1-mana, trgovca v ulici Rigutti št. 13. Ta mladenič je več nego navaden malopridnež; on je nekaka mala šiba božja. Posebno onim, ki stanujejo v njegovem ohližju, provzročuje veliko strahu kadar pijančujc vso noč. Takrat pobija in razbija vse, kar mu prihaja pod roke. Taka se je godila tudi včeraj zjutraj okolo S. uro. To pot pa je postal še bolj strahovitj Vzel je namreč doma v kuhinji precej velik nož ter se je podal z istim na ulico. < )troei, ženske, vse je bežalo pred njim in se zapiralo, ko so ga ugledali. Tako oborožen se je podal pred delavnico mizarja Martina Dresiča. K<> ga je zagledal D resi č, je hitro zaprl vrata svoje, delavnice. Pijani in uprav divji mladenič je začel najprej razbijati pohištvo, ki je stalo pred delavnico; ko je imel toga zadosti, je začel lučati kamenje skozi okno in pobijati šipe ter pretiti Dre-siču. Ker pa ni mogel notri, je vzel velik, kakih 20 klg. težek kamen in je začel razbijati vrata. Drcsič, žena njegova, petero otrok in še jedna druga ženska, ki so bili zaprti, so 1 >i 1 i v največ,mu strahu. Rog zna, kaj bi se bilo lahko zgodilo sedaj, ko so bila vrata že razbita in so se začela že skoro odpirati, da niso isti hip prihiteli redarji, ki so odveli tega nevarnega človeka v ječo. Napad na duhovnika. Župnik-kanonik Ivan Buttignoni in župnik Arhungclj Gunlticri sta šla sinoči po ulici Sv. Mihela. Njima nasproti je prišel 27-letni slikar Josip Galiis ter jo zehtoval nekaj od kanonika. Ta mu je rekel, naj ide proč. Slikar je na to zamahnil s pestjo proti Buttignoniju, a mu je zbil le klolmk, ker so je kanonik izognil. V tem je prišel tjekaj pol. inšpektor Gliha, in jo le s težavo aretiral mladeniča, ki se je zopcrstavljul. I)aii plačila. Včeraj so bili obsojeni 24-letni mesar Kami Gruden na štiri mesece zapora radi krivo izpovedbe na sodišču; 42-letni težak Andrej Jelorsič iz Gorice na tri mesece zapora radi javnega nasilstva. 50-lotnn likaricn Josipina (.'ari in i na 5 gld. globe, ker je pustila svojega psa letati po ulici brez torbice in JM-letni Angclj Rocoo na 10 dni zapora rudi rnhuke. Nehvaležen „bolnik". Mož, v dobi 510 let, se jo »zibal« včeraj popoludne po ulici S. Spiri-dione. Zapletel so je in padel na tla. Niti ganil st* ni več. Pozvali so telefonično zdravnika z zdravniško {»ostaje. Za par minut je došel zdravnik. Ko ga jo ugledal naš bolnik, se je lepo dvignil po koncu in je, ne tri ne štiri, lepo odšel. Zahvalil se tudi ni nič, ker ni vedel zakaj. Ponesrečeno pod v ze tj o. Neki gospod, bivajoči v ulici Rivo št. 10, ni mogel spati včeraj po noči radi prehudo vročine. Naslonil se jo torej na okno. V tem je začni neko tiho odpiranje in ropot. Dva človeka sta so priknzula na dvorišču, Z največjo spretnostjo sta se pripravljala na delo«. Potom, ko ju jo gospod opazoval že nekaj časa, je začel kričati: Tatjc, tatje! Vso je bilo takoj po koncu. Tudi dva redarja sta bila pred vrati. Jeden tatov se je zapodil s tako hitrostjo na ulico — da ga ni mogel ustaviti noben redar in zastonj je tekel jeden redarjev za njim. Tudi drugi tat je zginil brez vsak* sledi. Samo njiju orodje so dobili. Povožena deklica. — Včeraj zvečer okolu 7 ure je prišla 8-letna deklica (i. Pipan v ulici Media pod težki voz. Kočija/. ni mogel ustaviti konja naglo in preprečiti nesreče. Voz je drsal deklico nekaj metrov daleč. Deklica je ranjena na več mestih života, a posebno hudo na desni nogi. Prenošena jo bila v bolnišnico. Policijske vesti. Josip J. iz Dalmacije je bil aretiran sinoči pri sv. Alojziju radi beračenja. Fran P., 24-letni dninar iz Trsta jo včeraj v družbi še z jednim tovarišem svojim najel voz in voznika za ves dan. Peljali so se k sv. Ivanu, kjer so v neki gosilni napravili račun čez .'I gld. Ko se jima jo zdel trenotek ugoden, odkurda sta jo oba junaka. Voznik, no bodi len, jo jo pokuril za njima in je res vjol jodnoga njiju ter ga privol na lcomi-sarijat v ulici Seussa. Koledar. Danes v torek avgusta: Uoraan, m.; Domicijmi, >k. Jutri v sredo 10. avgusta: Lnvrencij, in.; Hugou, *k. Holnčui: | Lunin: Izhod oh 4. uri ill min. I/.hoil oh 9. uri 68 min. Znliod „ 7. „ S5 „ Zahod „ 1. „ 51» „ Tn je M. teden. Ihmes je 220. dan tega leta, imamo torej Se 1 45 dni. Različne vesti. Nesreća na zeleznici. Med novejšimi vestmi včerajšnjega izdanja smo poročali o nesreei, ki so jc dogodila na železnici ]>ri postaji ote na nedeljo jc prihajal z Dunaja brzovlak, v katerem je bilo veliko |>otovnleev, namenjenih na (1eško. Vlak se jc moral ustaviti, ker se je potrl stroj. Strojevodja, mišić, da bode možno popraviti takoj, jc napravil znamenje, da vlak stoji. Tudi je izpostavil kakih !;")<) m. na daleč po železnici kapseljnov, katerih pokanje naj bi opozorilo strojevodjo bližajočega se vlaka na nevarnost. In res je prišel z veliko hitrostjo po isti progi poštni vlak, ki jc odšel jedno uro za hrzovlakom. Poštni vlak je treščil z velikansko silo v stoječi hrzovlak ter je razdrobil zadnje vozove. Ne ve se gotovo, koliko jc vseh ranjenih, ker so odšli nekateri lahko ranjeni. 27 ranjenih, med katerimi jih je ll nevarno, so bili sprovedeni na pomožnem vlaku v Budijcjc-vice. Strojevodja poštnega vlaka je smrtno ranjen in težko, da ostane živ. V sled nesreče je proga oslala zaprta do pop. ter ni prišel noben vlak na Dunaj po tej progi. Gotovo jc, da je kriv te nesreče strojevodja poštnega vlaka, ki ni pazil na znamenja in jc vozil skoro šc enkrat večo silo, nego je dovoljeno po obstoječih predpisih. Narodno gospodarstvo. Poročilo ravnateljstva „Trgovske-obrtne reirhtrovaiio zadruge v tiorici" z neomejenim jamstvom, za opravilni mesec juli 1HI»H. 1. Število zadružnikov dne 1. julija 18H8.....!H)(i Naraslo tekom meReea za........ 14 Padlo tekom meseca za..................<> Število zadružnikov dne 1. avgusta je znašalo . . 1H4 2. Število deležev dne 1. julija....... 1(137 Priraslo deležev tekom meseca...... 27 Odpadlo „ „ „ ............7 Število deležev dne 1. nvgustnje znašalo . . . lf>57 U. Svota vplačanih deležev do 1. julija . . kron 5130tV70 •i „ tekom meseca . „ 8206*— „ izplačanih ,, „ „ . „ 2*— Svota vplačanih deležev dne 1. avgusta, kron iMJ'jlO'TO Svota podpisanih deležev po 150 gld. . kron 4!>71(H)'— 4. Predujmov je l»ilo izplačanih 1. julija . kron 17;t2.'J8'— Prirnslo tekom meseca....... 148001— Odplačalo „ „ ......., 113-— Stanje predujmov dne 1. avgusta . . . kron 187!>2;V— f>. Dopolnilni zaklad znašal je 1. julija . kron IJ708-7J) Tekom meseca doplačalo se je ... ,, l-t^DMlT Stanje dopolnilnega zaklada 1. avgusta . kron 8138-4<> H. l)o konec meseca prosilo je 408 prosite- Ijev za predujme v znesku .... kron 288480-38 Dovolilo se jc v znesku.........200tU>l-38 Izplačalo „ „ .........106928-88 7. Hranilne vloge znašale so 1. julija . . kron 124088-30 Vložilo se je tekom meseca........771l>-— Izplačalo „ „ „ .......(5866-— Stanje hranilnih vlog dne 1. avgusta . . kron 125438.10 v S»7 knjižicah povprek po 12f»3 kron 17 vin. 5. Gotovine v blagajnici 1. julija in pri poštni hranilnici........kron 307C-14 Svota prejemkov tekom meseca in pri poštni hranilnici........„ 4511)8-84) Svota izdatkov tekom meseca in pri poštni hranilnici ............. 87700-09 Saldo v blagajnici dne I. avgusta in pri poštni hranilnici........kron 10514-41 Denarnega prometa blagajnice od dne 1. julija do dne 1. avgusta.....kron 85i)44.5{> Hranilne vloge obrestujejo se po 41/,,0/0. Lastna glavnica v podpisanih deležih . kron 59510-70 Zaupana glavnica v hranilnih vlogah. . „ 125488-80 Razmerje <> : 18. Predujmi vračajo se v enem ali večtedcnskih obrokih z obrestmi vred po dogovoru. — Posojilu na krajši čas na menjico se obrestujejo po 5-72"/0. — Seja ravnateljstva je vsaki ponedeljek ob šesti uri. Uradne ure so od 8—12 dopoludne in od 2 — 5 po-poludne vsaki dan. Zadnje vesti. Ljubljana Zaradi sodelovanja v »Slov. Listu« jc deželni primari j dr. Vinko Grego-rič prišel v dolgotrajno disciplinarno preiskavo, ki se je zdaj završila tako, da jc kranjski deželni odbor dal dru. Gregoriču kakor načelniku konzorcija »Slov. Lista« disciplinarno kazen in sicer ukor. Dr. Gregor i č mora naznaniti svoj izstop iz konzorcija deželnemu odboru. Živela svoboda misli in svobodna duša! Budimpešta Po dejstvu, da sta se dunajskih konferenc udeležila minister za manje stvari in minister ukupnih financ, sodijo tu, da so med grofom Thunom in baronom Banffvjem razmere napete. V sled nevspeha teli konferenc je stališče baronu Banffvjii jako težavno. Line Glasilo dra. Ebenhocha, »Linzer Volksblatt«, je dobil z Dunaja sporočilo, da se državni zbor skliče čim prej. Ri lil Dane« je ministerski predsednik Pel-loux sklical ministre na posvetovanje vslcd pape-ževe enciklike, kateri dokument se smatra kakor znak bodoče organizacije klerikalne stranke. Predsedniki župnijskih odborov so se telegrafično zahvalili papežu na prelepi eneikliki. .Madrid Franeozkomu poslaniku v \Vashing-tonu in tajniku poslaništva se izreče priznanje. Wasliingtoii Francozki poslanik Cambon jc prejel odgovor Španske ob 2s/i ure popoludne. Dešifriranje precej dolgo note bode zahtevalo nekoliko časa. Was!iin»ton 9. Glasom zadnjih poročil generala Shafterja o zdravstvenih odnošajih med Atncrikani na Kubi znaša število bolnih 3081, inej temi za mrzlico. General Shafter pristavlja, daje sedaj J/, njegovih vojakov napadenih od mrzlice. Prišlo je tako vslcd naporov prvih treh tednov, v katerem času so bili vojaki brez vsega varstva izpostavljeni strašnemu vremenu in so neprestano živeli le od kruha in mesa. Najnoveja trgovinska vest. NeW-York avgusfa. (Izvirni brzojav.) Pšenica za september 71%, za december 707». Koruza za september o7'/s, za december 38lU. Mast 550. TRŽNE CENE. (Cene se razumejo ua debelo in s carino vred). Domači pridelki. Od fur, do for. Fižol: Kok«.........100 K. —•— —•— Mandoloni........... .•_ _ svetlorudeči..........( .•___•_ temnorudeči......... n _•___ kanarček............ .•___•_ bohinjski.......... n —•_ beli veliki........... .•___•_ »i »nali.......... 7.7 5 8-— „ okrogli....... . _ _•_ mešani hrvatski...... „ ti 50 rt-75 „ Štajerski...... . n _•_ Maslo fino štajersko..... , _ _•_ Ječmen, Stv. 10...... _._ _•_ 8...... 13-75 _._ Zelje, kranjsko....... 8-— _•_ Kepa, ........ _._ Krompir, štajerski..... t _•_ _•_ Proso, kranjsko...... " 10-25 _•_ Leč«, kranjska ....... _•_ M peh........... HO*— 01- — Mast........... 57*— 58-— Kav«. Mocc-a ........ 150-— 152 — t'evlon Plant. fina..... 158 — lliO-— Portoricco........ 150-— 154-— (iuatemnla........ KKV— 105* — San Domingo....... Hrt-— 105- — Santos najfineji...... . ioo k. no-— {It— „ srednjefini...... «7-— 88-— 83"— Santos navadni ...... 78-— 80- - Sladkor, Centrifugal I. vrste . . 37-86 — ■— „ Centrifugal II. vrste 3«-60 —•— Concassč......... ;w-5o _•— 38-75 razkosani......... 88-75 8»-— Hiž, italijanski fini...... 2150 22 — italijanski srednji...... ., * 20-50 21 — Japan, fini ........ 20-50 —•— 15-25 I........ 14-25 14-50 II........ 11-25 11-50 Petrolej ruski, v sodili . . . . 18.25 < zabojih od 21) klg..... H-H0 ii-75 tHJe, italijansko najfineje . . . 70 — italijansko srednjefino .... <;3-— bombažno ainerik...... „ 28-50 29-50 35-— 3tV— Limoni inesinski...... zaboj K-— 8-— Pomaranče mesinske..... —•— —•— Mandeljni dalmatinski . . . . „ —.— —•— Pinjoli.......... 80-— Rožiči dalmatinski...... —•— „ pnlješki....... Smokve pulješke...... n —*— —•— ., grške v vencih . . . . Militantne......... „ _(_ 54-— 57-— Vamperll novi....... 30-— 31-— < ibebe.......... 40-— 42 — Polenovke, srednje velikosti . . 43-— 44.— „ velike...... 34-— 35-— „ male...... 31»-— 40-— ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. I — TRST Ztiiopi pohištva za jedilnice, spalnice in spre-jemalce, žiinnie in pcresnic, ogledal in železnih 1» I a ca j n, po cenah, da se ni bati konkurence. + Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je Bogu. vsemogočnemu dopadlo našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta in tasta Valentina Gasperčič-a, posestnika, po kratki in mučni bolezni, previđenoga sv. sakramenti za umirajoče, danes ob 2'/2 uri zjutraj v 74. letu svojo dobe k Sebi poklicati. Pogreb predragega pokojnika bode jutri, dne 11). t. m. <>l> 5. uri popoludne iz hiše žalosti, štv. 1815 pri sv. Ivanu pri Trstu. Dragi ranjki se priporoča v blag spomin in pobožno molitev. Sv. Ivan pri Trstu, dne avgusta 18518. .Marija (»asperMč, soproga. Janez in Anton, brata. Marija udova Marinšek, Ana udova Seles, Kozina in .Jnsta, hčere. Ana udova (jiasperčlč, roj. Koejan, nevesta. Prosimo, da l»i bili osvobojeni eožalnih obiskov ter da ne bi se pošiljalo vencev in cvetja. Gostilna J. Peternel na Bledu. Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo gostilno, v kateri s<> dobiva izvrstno dolenjsko in istrijansko vino, Kosler-jevo marčno pivo, gorka in mrzla jedila in sobe za prenočišče. s poštovanjem jm Peternel, gostilničar.