III. ZASEDANJE ITALIJANSKE IN SLOVENSKE MANJŠINSKE ORGANIZACIJE
Temeljita in zmamiva razprava predstavnikov Slovencev v Italiji in Italijanov v Jugoslaviji
"Tretje zasectanje izvršnih odbo-|Tako zamišljena dvojezičnost kore-tov Unije Italijanov za Istro inlnini, po mojem mnenju v že pre-Reko in Slovenske kulturno-gospo- živelem prepričanju, da Je še vedno večina tista, ki bo odločala o
darske zveze se je nadaljevalo v nedeljo v Gorici v Gregorčičevi dvorani in je ta del zasedanja vodil predsednik unije prof. Borme. Razvila se je daljša živahna diskusija, v kateri so elani obeh izvršnih odborov posegli v obsežno perečo manjšinsko problematiko.
PROF. BUDAL je ugotovil, da imajo taka skupna zasedanja blagodejen vpliv za boljšanje medsebojnih odnosov na dvojezičnih področjih. Obstaja še mnogo nerešenih vprašanj, ki ne bi smela biti nerešljiva. Nato je dejal, da zoper osebe ali ustanove, ki neovirano vztrajajo leta in leta pri svojem krivičnem ravnanju, ustrezno pravno postopati na mednarodni ravni za dosego boljših ter hitrejših uspehov na tem področju. Kot primer je navedel položaj beneških Slovencev, kjer trditve, da ne zahtevajo svojih šol, ni mogoče vzeti za veljavne, saj imamo opravka s stoletno krivičnostjo nekih oblastev, ki to krivičnost hočejo in vzdržujejo.
Prof. UMEK je napravil pregled skupnih zaključkov zadnjega zasedanja SKGZ in italijanske unije o šolskih vprašanjih in prišel do ugotovitev o nezadovoljivem stanju. Napravil je zelo podroben pregled položaja o izvajanju predpisov, ki se nanašajo na reševanje osnovnih šolskih vprašanj, na njihovo uzakonitev, na ureditev statusu šol in šolnikov na predmetniku za učne načrte in podobno. V tej zvezi je ugotovil še bistvene pomanjkljivosti in poudaril, da se še nič ni premaknilo za bolje zaradi posledic nepopolnosti in nejasnosti zakona za slovensko šolo.
Prof. Umek je ugotovil, da tudi druga vprašanja, ki so bila navedena v zaključkih skupnega zasedanja na Reki, niso rešena in predvsem da so beneški Slovenci še vedno brez vsake možnosti izobraževanja v slovenskem jeziku. Ni bila odprta potrebna slovenska šolska ustanova v Ronkah, kakor tudi še niso bili ustanovljeni prepotrebni strokovni zavodi v Trstu in Gorici .V tej zvezi je navedel še vrsto drugih pomanjkljivosti glede nadaljnjega izibraževanja šolnikov, poslovanja ravnateljstev, pomanjkanja knjig in učnih pripomočkov itd. Prav narobe, namesto da bi se reševala konkretna vprašanja, je prof. Umek navedel vrsto primerov, ko se še vedno skuša iz. vajati pritisk na šolo in vedno nekaj okrniti.
APOLLINIO ABRAHAM je v svojem posegu v diskusijo med drugim rekel:
V svojem poročilu predsednik Borme med drugim poudarja problem dvojezičnosti v narodnostno mešanih krajih. Popolnoma soglašam s tem, kako to vprašanje postavlja, ker sem prepričan, da za popolno rešitev tega vprašanja druge alternative ni, če hočemo doseči resnično dvoječnost in ne le navidezno in polovičarsko, kar je v bistvu le neka koncesija, nikoli pa ne popolna enakopravnost.
Nikakega dvoma ni, da je pridobitev pravnega statusa kot potrdila za enakopravnost obeh jezikov v delu Istre, kjer naša narodnostna skupnost šteje komaj okoli 5 odst. vsega prebivalstva, znak napredka. Toda takoj moramo reči, da je med pravnim priznanjem in med njegovim izvajanjem določena praznina, ki se ne more zapolniti samo z novimi podrobnimi predpisi in upravnimi ukrepi brez sistematične vzgoje prebivalstva za dosego resnično demokratične zavesti.
Smatrati dvojezičnost kot pravico narodnostne manjšine, da govori v svojem leziku, da ima svoje šole .svoja kulturna in rekreativna društva, da uporablja svoj materni jezik v javnih ustanovah, je še vedno le delno priznanje dvojezičnosti ali bolje povedano v svo-
tem, kaj bo manjšini dopustila.
Pri razlagi dvojezičnosti na zgodovinsko priznanih dvojebičnih področjih ne smemo nikoli izhajati s stališča števila te ali one narodnostne skupnosti, kajti s stališča številčnega razmerja, hote ali nehote nujno zaide na zgrešeno pod-številčno šibkejšo narodnostno manj ročje odnosa sil in nujno spravi številčno šibkejšo narodnostno manjšino v podrejen položaj. V preteklosti je bilo iz znanih zgodovinskih razlogov na ozemljih, na katerih mi vsi, kar nas je tu, živimo, preveč nasilja in kršitev najosnovnejših človeških pravic. Po toliko letih ugotavljamo, da ni lahko izbrisati odmevov dolge, zgrešene in do podrobnosti načrtovane vzgoje. Zaradi tega so oblastveni organi in demokratične sile dolžne, da s primernimi ukrepi pospešijo vzgojo, katere namen je, da se vsakdo zave, da ni on tisti, ki je poklican, da bo odmerjal pravice drugemu, pač pa da je dolžnost vseh, zavestno spoznati, da na tem ozemlju, kjer je živelo, živi in bo živelo več narodnostnih skupin, pripadnost tej ali oni narodnosti ne sme biti v nobenem primeru odločilen dejavnik za neenakopravne življenjske razmere.
Za nujno ustvaritev dvojezične miselnosti moramo začeti z resnim delom že v šoli. Za nas je nerazumljivo, da se v narodnostno mešanih krajih otroci ene narodnostne skupnosti ne učijo jezika druge narodnostne skupnosti. Vsak demokrat je dolžan vprašati se, v kakšnem vzdušju enakopravnosti se vzgajajo nove generacije ,če se mori del prebivalstva, pa čeprav zaradi vsakdanjih potreb, učiti jezika druge narodnosti, medtem ko je za ostali del prebivalstva učenje jezika manjšine le fakultativno, kot bi šli za neki tuj jezik.
Na Koprskem se je glede tega napravil korak naprej: na slovenskih šolah je bil uveden obvezen pouk italijanščine, pa čeprav z ustreznimi pomanjkljivostmi zaradi pomanjkanja učnih moči .večje obremenitve otrok itd. To je vsekakor korak naprej, na katerem je treba vztrajati, ga izpopolniti, pa čeprav so nekateri proti temu. Veliko obeta dejstvo, da se ta praksa širi tudi na druga dvojezična področja.
DR. KUKANJA je ugotovil bistveno razliko med družbenim okoljem,
Zasedanje izvršnih odborov je bilo v nedeljo v Gorici v Gregorčičevi dvorani in so v razpravo posegli številni člani - Soglasno sprejeta skupna izjava
PROF. ILIASICH meni, da je eno izmed pomembnih vprašani italijanske manjšine v Jugoslaviji vprašanje resničnega kvalificiranega predstavništva. Državljani italijanske narodnosti so vključeni v vsa področja socialnega in političnega življenja in številni so izvoljeni v občinske ter druge odbore, v politične organizacije in delavske svete. Pri izbiri teh oseb je bilo v preteklosti mnogo kritik, medtem ko je pa treba upoštevati, da se ti predstavniki ne bodo zavzemali samo za rešitev splošnih vprašanj, temveč tudi specifičnih vprašanj nacionalne skupine.
VESEL: Govoriti o kultumo-pro-svetni dejavnosti se pravi govoriti o najosnovnejši in poglavitni dejavnosti, s katero je v tesni zvezi obstoj in razvoj naše manjšine, zakaj kultura je najpristnejše in naj. bolj verno dokazovanje naše bit nosti, je tisto, kar nas loči od večinskega naroda in nam daje specifično fiziognomijo. Zato ni nič čudnega ,če se vse naše diskusije in tudi naše zahteve večinoma sučejo okoli kulturno prosvetnih vprašanj.
Do teh vprašanj ima SKGZ dokaj izdelano stališče, ki izhaja iz nekaterih naših osnovnih predpostavk.
Ena izmed njih je na primer aksiom, da v kulturi ni meja, ampak da je ozemlje matične domovine in ozemlje, na katerem prebiva naša manj inska narodna skupnost, enoten slovenski kulturni svet. Kaj to pomeni? To pomeni, da morajo slovenske kulturne ustanove, od najvišje navzdol, obravnavati zameljsko območje, se pravi, Tržaško, Goriško in Beneško Slovenijo .tako kot ga mi obravnavamo, kot enotno kulturno območje, kar se mora odražati v njihovih delovnih programih. Gostovanja eminentnih slovenskih gledaliških hiš v našem zameljstvu ne sodi v inozemsko turnejo, kot bi to morda kazalo, ampak v delokrog tistega kulturnega poslanstva, ki ga taksna gledališka hiša izvaja v katerem unija rešuje manjšinska! z'd katero koli slovensko območje, vprašanja, kjer je reševanje teh Iza Štajersko na primer ali za Go-problemov izraz notranjega razvoja renJsko. Mi se čutimo sestavni del jugoslovanske družbe, medtem ko tega območja in bi bila velika in
je pri'nas morala manjšina sama	tfie bl nas
nriciHH	'Obravnavah ločeno, kot
prisiliti večino, odnosno oblasti, za vsaj nekatere skromne ukrepe.
Pravna zaščita pri nas temelji na tretjem in šestem členu ustji ve, ki pa sta samo načelna, kot to velja tudi za čl. 3 deželnega statuta dežele Furlanije-Julijske krajine. Za izvajanje so potrebni posebni zakoni. Med razpravo o deželnem statutu je bilo izrečenih več zagotovil, da bo v najkrajšem času izšel manjšinski zakon, ki bo uredil to vprašanje in predvsem vprašanje uporabe jezika. Odv. Kukanja je izrazil dvom, da bi bilo mogoče z enim samim zakonom zajeti obsežno manjšinsko problematiko in bi bilo verjetno treba izdati zakone za po-
to doslej
se je — večinoma doga-
žal Jalo
Vse to narekuje, ali bi vsaj mo-
joč se na predpise — preprečujejo dimo v ocenjevanju nacionalnega
izobraževanje našega človeka, nje- -------x—— "*—1 —“ ■'* —
govo navezovanje na svoj jezik itd., ko pa bi samo z dobro voljo vse prepreke lahko zlahka odpravili.
Ko govorim o splošnih vprašanjih kulturne dejavnosti, ne morem, da ne bi tukaj omenil hudo pomanjkljivost v delovanju na Goriškem. Ta pomanjkljivost izhaja predvsem iz pomanjkanja primernega kulturnega prostora. Kar imamo, je bilo zastarelo in neokusno celo za čitalniške čase. Sodobni človek, ki postaja vse bolj zahteven — to se pozna iz njegovega načina življenja in iz njegovega stanovanja, ki je morda najboljši odraz dosežene kulturne stopnje — se ne počuti dobro v grdi kulturni hiši, v neokusnem prostoru. Zato bo morala SKGZ kot celota in ob pomoči matične domovine napeti vse sile ,da čimprej ustvari v Gorici primemo kulturno ognjišče, kjer se bodo greli vsi Slovenci. V tej smeri so že bili napravljeni določeni napori, vendar niti od daleč ne zadostujejo za naše ljudi, ki se iz najrazličnejših vzrokov, predvsem pa zavoljo narodno-obramb-ne politike in težav pri mobilizaciji naših ljudi, začenjajo spraševati, koliko časa bomo še živeli od priprav za zidanje doma in kdaj bo videti kaj otipljivejšega.
Za Gorico je to vprašanje enako vprašanju kruha. Je osnovni problem, ki nam bo toliko poprej odprl boljše perspektive in sploh perspektive .kolikor poprej mu bomo posvetili vse naše najboljše sile in voljo.
Ali je to izključno problem naših gmotnih sposobnosti in gospodarskih sposobnosti pripadnikov naše manjšine ali pa je to zavoljo načel, ki smo jih slišali v predsednikovem poročilu, tudi stvar večinskega naroda? O tem bi bilo morda danes preuranjeno kar koli reči, ker še niso bila opravljena sondiranja in ker akcija še ni zajela širšega kroga.
Eno pa je gotovo; italijanska dr-žava se mora že sedaj, in bi se morala veliko poprej zanimati za naše kulturne potrebe, zanimati v iskrenem smislu — kako delujemo, kaj potrebujemo — ter nam pomagati. V tem pogledu ni bilo od strani države odprto novo poglavje. To poglavje moramo načenjati mi,
vprašanja še po stari poti ali pa se je v tem pogledu z novimi časi, vključevanjem demokratičnih sil v vodstvo države, kaj spremenilo na boljše.
PROF. PELLIZZER je ugotovil, da je manjšina v podrejenem položaju že zato, ker je manjšina in da je pravni aspekt samo del reševanja. Bistveni so človeški občutki in psihološki način, kako večina nastopa z manjšino. Tudi prof. Pel-lizzer je ugotovil bistveno razliko med položajem Slovencev v Italiji in Italijanov v Istri, češ da gre pri nas še nekako za »junaške čase«, ko se moramo boriti z nevarnostjo, da izginemo. Treba pa je ustvariti povsod ozračje, ki bo resnično odprto. V tej zvezi je ostro polemiziral s koncepti, da se manjšini s strani večine nekaj daje, ko pa se v resnici samo izvajajo njene pravice. Kulturna zavest je garancija za obstoj manjšine, pri čemer igra pomembno vlogo mostu.
Prof. Pellizzer je polemiziral z različnimi pogoji na različnih področjih, kjer živi italijanska manjšina in je v tej zvezi govoril o pre-živelosti nekaterih določil londonske spomenice o soglasju, ki so zaradi tega postala na njih področju že ovira.
PREDAN: Do tu smo čull samo poročila tistih naših predstavnikov, ki predstavljajo področja, kjer manjšina nekako živi, čeprav ne v rožnatih razmerah. Jaz pa, kljub dobri volji, kar se tiče življenja slovenske manjšine v videmski pokrajini, nimam povedati nič dobrega, kratkomalo zato ne, ker pozitivnih stvari ni.
Težko je biti član manjšine, zakaj že sama pripadnost k tej postavlja človeka v neenak, podrejen položaj. Ce pa manjšina h kateri pripadaš, ne uživa nobenih pravic in se mora šele boriti za priznanje lastne narodnosti, potem je po. ložaj še bolj žalosten. Ce k temu dodamo še preganjanje, češ da je protidržavni element vsakdo, ki se poteguje za uradno priznanje manjšine ko take, pa smo priča največje žalitve njenih pripadnikov.
V takšno manjšinsko skupino sodimo Slovenci videmske pokrajine.
moramo
ž našim trkanjem, Z našimi zahte-, T, .	.	, . , - .. -
vami. V zadnjem času se opažaJ.Y.
večja pripravljenost, podpirati na- ‘?am? v “ „0SY ,prpa?, °Y. ve" ralo narekovati 'odgovornim deiaV- Se ustanove, če — seve — vložimo Clnskega naroda .temveč tudi v Lkohi JtJSSaSSrSS V ma-1 prošnje. Vlagali smo jih sicer, vsaj Primerjavi z našimi Mati v Trstu tični domovini, da po vseh linijah za nekatere ustanove, leta in leta vključujejo naae zamejstvo v svo- poprej, toda šele v zadnjem letu, je običajne delovne programe. Ce dveh let|h morda, se je nekaj s-pre-bi tako bilo že doslej, potem bi že j menilo. Vendar to niti od daleč ne zdavnaj lahko imeli v našem Kul- i more zadostovati.
turnem domu v Trstu gostovanje ljubljanske Opere. Zavoljo ne docela razčiščenega odnosa do takšne politike, bomo kot prvo opero v našem Kulturnem domu imeli Opero z Reke, kar nam je izredno všeč in smo zadovoljni spričo iskrene in odkrite geste, ki so jo naši bratje z Reke napravili ob na-
samezna področja. Vendar pa je šem nedavnem uradnem srečanju bistvena globalna rešitev tega vpra-
z njimi.
Seve, da to kar velja za gledališče, velja tudi za vse ostale sektorje, kot je na primer predavateljska dejavnost, «tihotapljenje»
Jem bistvu to še ni dvojezičnost, nja manjšinske problematike.
kmjmmjf * 4 mA
šanja, ki je v tem, da se ga resno loti država. Odv. Kukanja je nato še navedel primer reforme kazenskega zakonika in obeh zloglasnih	...
členov, ki prepovedujeta uporabo jugoslovanske televizije v nekatere materinega jezika pred sodiščem. : obsežne mrtve kote, pomoč našim V zadnjem delu svojih izvajanj Posvetnim sedežem s čtivom, repa je podčrtal nujnost, da manj- kvlzlt ltd; PosebI?° poglavje je u-
voz jugoslovanskih filmov. Doslej smo imeli redno dovoljenje samo za ((Gorenjsko ohcet», in iz časopisnih vesti lahko razberete, s kolikšnim zanimanjem so si jih naši ljudje ogledovali.
V tem primeru gre bolj za odnos naših oblasti, ki — izgovarja-
šinske problematike ne morejo reševati ljudje, ki so daleč od manjšine. Navedel je koristni primer »komisije 19» in predlagal, da ustanovi dežela komisijo posvetovalnega značaja, ki se bo lotila reševa-
Za primer, naše gledališče: kako je mogoče, da ne prejema državne podpore v celoti za svojo dejavnost, ampak je okoli njega še vedno vrsta ugibanj, pogajanj med strankami, kako ta in na ko ne bi, kot da ne gre ravno tu za načelni problem. Vsaj v tem primeru bi morali osvojiti načelno stališče, ne pa barantati z našo eminentno kulturno ustanovo. Smo na strogem območju humanih odnosov in zato ne ta smelo biti nikakršnega slepomiši jenja.
Isto bi veljalo tudi za druge naše ustanove, kot Glasbeno matico, Studijsko knjižnico itd. Jaz se ne bi spuščal v podrobnosti, kaj vse so prejele, ker nekaj so, vendar upamo, da smo v tem šele na začetku.
Nikakor se ne moremo strinjati I načinom razdeljevanja sredstev de. žele po zakonu št. 23 in tudi po nekaterih drugih normah. Ta zakon predvideva prispevek več milijard lir za razne kulturne, športne, rekreativne in druge ustanove ter organizacije. Kot smo izvedeli so vse slovenske organizacije (menda 19) prejele komaj 9.5 milijona lir v celoti. To je za slovensko skupnost v Italiji odločno premalo. Poleg tega se vse to daje po diskreciji deželnega odbora in razdelitev ni objavljena, kar seveda dopušča razne manipulacije.
Naloga vseh naših ustanov je, da vsa vprašanja finančne narave resneje vzamejo v roko ter začnejo študirati zakone, vsako leto pa vlagati prošnje. Italija mora razumeti to našo žejo po denarnih prispevkih, vedeti mora, da ima manjšina vrsto ustanov, ki čuvajo njen jezik, njeno kulturo in izročila. In če manjšine bogatijo neko realnost kot je bilo že večkrat ugotovljeno in kot je tudi župan Martina včeraj lepo dejal na sprejemu, potem izhajajo iz tega določene obveznosti večinskega naroda in inšti-
V soboto zvečer je bil v okviru III. zasedanja SKGZ in italijanske unije v Gorici v mali dvorani Unione Ginnastica Goriziana koncert, na katerem sta nastopila dva italijanska in dva slovenska zbora. Zbor «Kras» iz Dola in Poljan je pod vodstvom Pavline Komelove zapel pet pesmi
Nastopila je tudi italijanska folklorna skupina iz Rovinja z delom «E1 Pescadur*
in Gorici.
Res nismo danes več predmet fizičnega preganjanja in obračunavanja, za kar se moramo zahvaliti določenemu demokratičnemu razvoju v državi, vendar pa so strah in njegove posledice ostale. Bolje kot v preteklosti pa je samo to, da imamo danes svoje prosvetno društvo, ki se razvija in po svojih močeh širi med domačim prebivalstvom slovensko kulturo, da imamo nadalje svoj 15-dnevnik ((Matajur«, ki ima nekoliko lažje življenje kot prva leta, kakor tudi, da Je pred mesecem dni začel izhajati «Dom», prvi verski časopis v zgodovini videmskih Slovencev. To je vse. Nimamo pa slovenskih šol, kjer bi se ljudje naučili pisati in čitati v materinem jeziku. Oblasti v videmski pokrajini o slovenskih šolah nočejo niti slišati. Nekateri pravijo, da jih morajo ljudje zahtevati, v resnici pa segajo zadevne zahteve našega ljudstva daleč nazaj V zgodovino. 2e leta 1862 je Andrej Komel v ((Novicah« zapisal: «Kar ljudske šole zadeva, se nič kaj posebnega ne sliši, upati pa je, da bojo verli domorodci, kterim Je za prid in omiko naroda mar, se za to reč potegovali. Z združenirpi glasmi kličemo neprenehoma in prosimo odkritoserčno za to, kar nam gre — naj ta bili vslišani!«
Želje in zahteve po slovenskih šolah in po spoštovanju našega jezika so se ponavljale skozi celih sto let italijanske vladavine. Ponavljale so se tudi pod fašizmom in marsikateri beneški Slovenec je zaradi tega postal žrtev fašistične strahovlade. Po osvoboditvi in sprejemu demokratične ustave smo trkali na stotero vrat in postavljali zahtevo, naj bi se tudi z nami ravnalo tako, kot z ostalimi Slovenci v Italiji. Naleteli smo na gluha ušesa. Maja meseca leta 1949 je na konferenci DFS v Čedadu 180 delegatov Beneške Slovenije za. htevalo slovenske šole in spoštovanje ustavnih določil glede uživanja manjšinskih pravic. To so nekaj let kasneje ponovili De Gasperi-ju, ko je obiskal Čedad. Trikolori-sti so naše ljudi pretepli, varnostni
/bor Prosek-Kontovel je pod vodstvom I. Ote zapel štiri pesmi
Italijanski mešani zbor iz Vodnjana je zapel šest pesmi, med katerimi je bilo tudi nekaj naroi
ska duhovščina se je obrnila celo demokristjanske stranke, v katero Ivanje vprašanj italijanske do samega papeža. Mnogi duhovni- pa še ni prodrlo načelo nujnosti! ne. V naših — ob j aktivno s‘“oSt
samostojnih manjšinskih organiza- — razmerah pa je tako Pr.1.s°Liefi. cij, ki poglobljeno obravnavajo potrebna še v znatno večji # manjšinska vprašanja, izdelajo za- ko imamo še resne poskuse, fj. ključno, dokumentacijo in stališča, manjšino «strumentalizira», *zi2ro, i.,	*—*• —*■-* --	— šča in izrablja za politično ^0t
ki ne bi smela imeti z njo subjektom nobenega opravka-
. naj'
ZAPPIA je ugotovil, da J® ga važnejše ustvarjanje dvojezi** ozračja, kar pa ne pomeni javnih napisov, obrazcev in E>Sjav-nega, temveč dolg proces uvejJveli ljanja popolne dvojezičnosti v Jj,. smereh na dvnipzičnih no ut0 .Ir-
ki so zato bili smatrani za protidr-žavne elemente. Lani oktobra smo na predsednika Saragata naslovili spomenico, zahtevajoč za nas enako ravnanje kot z ostalimi Slovenci v Italiji. Odgovor še danes ni prišel. Pač pa so nam odgovorili šovinistični časopisi, navajajoč tezo, da nismo Slovenci, ker nismo v vojski nikoli imeli nobenega dezerterja; da smo zvesti italijanski državljani in Italijani, kakor tudi, da je sovražnik države vsak, ki zahteva manjšinske pravice za naše prebivalstvo.
Slehernemu pametnemu človeku pa je jasno, da se naša lojalnost do države ne more razlagati kot odpoved narodnostnim pravicam.
Ce pa je res ,da naši ljudje nimajo narodnostne zavesti, kdo je temu kriv? Saj smo zanjo bili oropani, včasih celo z oboroženo roko. To pa nikakor hi v čast onim, ki so nam vladali. Njihova dolžnost je da nam povrnejo, kar so nam vzeli. To lahko store samo z ustanovitvijo slovenskih šol ter ustvaritvijo takega demokratičnega in svobodnega vzdušja, da se bo naš človek počutil resnično enakopravnega.
PROF. FUSILLI je govoril o nujnosti, da morajo biti italijanske šole samostojne in je podrobneje orisal vse okoliščine, ki tako samostojnost zahtevajo. V tej zvezi je navedel ne samo organizacijske, psihološke, temveč tudi didaktično pedagoške utemeljitve. Pereče je vprašanje posebne pedagoške šole in da ustanovitev sekcij pri gimnazijah ni najboljša rešitev, saj morajo nato maturanti posečati še posebne pedagoške tečaje. Predlagal je, da se uredi pri obstoječi pedagoški akademiji v Pulju ustrezna šola, v kateri bo celoten pouk v italijanščini. Končno je govoril o pomembnem vprašanju šolskih
ki služijo tudi večini za boljše poznavanje in reševanje vprašanja, ki je splošnega interesa. V bistvu gre prepogosto za odnos do manjšine kot do objekta, ne pa enakopravnega in polnopravnega subjekta politične stvarnosti, v kateri živi. Treba je ločevati politično stranko, v katero se pripadniki manjšine vključijo in v v njej polnopravno udejstvujejo, od manjšinske organizacije, ki se ukvarja in se lahko ukvarja samo z delom splošne problematike, kot se na primer sindikalne organizacije analogno u-kvarjajo samo z delom vprašanj delovnih odnosov, gospodarstva in podobnega in ki ponovno analogno imajo v tem okviru politično značilnost, nikakor pa nišo ih hB'’ morejo bitii politična stranka.
Ta nerazumevanja in tudi nekateri drugi razlogi bolj subjektivnega značaja privedejo, da so na Tržaškem že sprejete obveznosti mednarodnega značaja ponoven predmet pogajanj, ko gre za obnovitev odborov lokalnih ustanov. Samsa jo v tej zvezi podrobno citiral sprejete obveznosti in med drugim tudi obveznost o določanju stalnih mest za slovenske učitelje, kot obveznost o ustanovitvi slovenskega strokovnega zavoda v Trstu.
Tak način razprave spominja na mešetarjenje slabe vrste, ko se neka stvar (in to v bistvu upravičena in samo po sebi razumljiva potreba manjšine) dvakrat kupuje in dvakrat prodaja.
Prav zato so toliko bolj potrebno samostojne organizacije manjšine, pri čemer SKGZ poudarja, da ni edina organizacija, da nima nobenega monopola, čeprav je njena vloga zaradi pomembnosti članic in zaradi svojih splošnih širokih konceptov nedvomno izredna. Pra-
knjig in je med drugim omenil ksa italijanske unije potrjuje to možnost koristne rešitve s sodelo- načelo, ko se je izkazalo, da so vanjem neke založbe iz Brescie. pripadniki italijanske etnične sku-
! pine v Jugoslaviji resnično prisot-SAMSA je obravnaval predvsem ni v vseh odborih in organizmih
vprašanje manjšinskih organizacij in odnosa teh organizacij s političnimi strankami in oblastmi, kot tudi vprašanja zastopništva neke manjšine. Pri tem gre predvsem za politično odgovornost odličllnih faktorjev in v našem primeru v pr-
političnega. oblastvenega in drugega značaja in ko formalno — pravna zagotovila obstajajo skoro v popolnosti. Vendar pa je bila in je nujna in odločilna prisotnost Unije kot samostojnega subjekta in kot odločilnega faktorja za resnič-
smereh na dvojezičnih poo*"j'av Nacionalna vprašanja je trebaJ^ no obravnavati, kar se prej *V(jjc lalo. Omenil je, da se še c posledice nekaterih stalin*s;‘ ^ teorij o nacionalnem vprašanj^ da so odvisni odnosi do manjs”^ odnosov med državami in je aJ1j-'dosledno izvesti načelo, da je "Vji! šina most, ki posreduje dobrine narodov.	$
A V' okviru razprave o d°sle* uveljavljanju dvojezičnega °zr žeje omenil tudi različne zahteve de pouka zgodovine ne samo “i5t,ti cev italijanske, temveč tudi je italijanskih narodov. Pomernhn ^ tudi dejstvo, da mora večinsk* obravnavati manjšinska vpr*”■ kar se do sedaj ni delalo.
DR. OBLAK je govoril o n terih zelo perečih gospoda* vprašanjih. Podčrtal je, da se ^ venci zavedamo, da smo spl°s*r 0ir gospodarske države, dežele 'b.Jjti čin in se zato tudi želimo vk*J ^ v vsa gospodarska dogajanj prispevati na vseh sektorjih-. ^ proti zapiranju vase in prod iškemu apartheidu. Splošni g°?r prir ski problemi so seveda tudi r blemi slovenske manjšine. . spe-
Vendar pa imamo tudi svoja ,aja cifična vprašanja, ali pa obs«*^-vprašanja, ki so sicer splošn?^ rave, a živo zadevajo in PrlZj^a-vajo prav slovensko manjšino- viJ-sičen primer je nasilno razlag C(i nje, industrializacija itd. Ta P' e<\-se nadaljuje vedno v škodo s* y ske zemlje, saj gre za proce5'eiii-je globoko presegel strukturo 4 nj ljiške posesti na Tržaškem ’** „jl Goriškem in ki je in bo sprerr*.
tvjAjcv ha v našem jjiainciu v pr- kul uvui/uimega iaKburja za resnic-	*\
vi vrsti za odgovornost večinske no moderno in demokratično reše- (Nadaljevanje m 3■ strani
i////i
3gl
tucij. Tudi ureditev tega vpraša-	_	.	_____ ______________
nja predstavlja preizkušnjo, ali ho-1 organi pa so mnoge zaprli. Sloven-
m iiiiii n 11111111 n n iii lllll■llllllll■•ll■ m umil hi llllll■lllllll■■lM|||,|1lI■ll■|||||||||||lllllll■lllll lun iiiHHntniii
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte obljubam, ki vam jih bo danes nekdo dal. Ogibajte se vseh nepotrebnih razgovorov.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Dokazali boste, da ste odličen trgovec. Ne mešajte stvarnosti s svojo domišljijo.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izpolnite delovne metode, ki so že zastarele. Preizkusite še enkrat zvestobo nekega prijatelja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne dramatizirajte sleherno nesoglasje, do katerega utegne priti na delu. Precej napeto družinsko vzdušje.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspešen dan za vse, ki se ukvarjajo s tehničnim načrtovanjem. Preveč ste čustveno nedejavni, da bi kaj dosegli.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zagotovljen je dober delovni dan vsem umetnikom. Nadvse dobro se boste znašli v neki novi družbi.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne prenaglite se v neki akciji, pre-
den niste gotovi, da ste na pravi poti. Uprite se svojim željam, da bi kot čmrlj leteli od cveta do cveta.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Še eno zapreko morate premagati, potem bo šlo vse bolj gladko. Ne zahtevajte nemogočega od osebe, ki vas ljubi.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Bodite oprezni v zvezi z vsemi tistimi ukrepi, ki zadevajo vaše širše interese. Srečne ure z ljubljeno osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dokaj naporen dan za časnikarje, vendar bodo temu ustrezni tudi uspehi. Prišlo bo do pomiritve med zaljubljenci.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Rešite čimprej vse manjše naloge, da bi razpolagali s časom, ko vam bo potreben. Ne bodite zaupljivi do vseh.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spretno se boste izognili zanki, ki vam bo postavljena. Srečen konec dolgega spora.
NS7m§!
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Zvočne razglednice - 12.00 L. Rehar: «U paštnih nigd’r ne zmanka dejla» - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Tipični ansambel E. Bondianija - 17.20 Italijanščina 17.35 Glasba za transistornik -18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Baritonist Dario Zlobec -18.50 Za vedro razpoloženje - 19.10 Plošče za vas - 19.30 Zvoki, uglašeni na tčmo - 20.00 Šport - 20.35 Verdi: »Luiza Miller»; v odmoru; Opera, avtor in njegova doba.
Trst
12.05 Poje Holde Mauri - 13.40 Pianista Mario in Lydia Conter -13.55 Slataper: «11 mio Carso» -14.25 Istrski motivi - 14.45 Med zgodovino in legendo.
Koper
6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.15 - Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 10.15 Vesela glasba - 10.35 Orkester - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci -
12.00	in 13.00 Glasba po željah -13.40 Operna panorama - 15.00 Orkestralne melodije - 15.45 Slov. narodne - 16.00 Za mlade poslušalce
16.20 Skladatelj Ivo Kirigin -
17.00	Tretja stran - 17.15 Prijetna glasba - 17.40 Današnji pevci -
18.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Plesna glasba - 22.15 Kvintet Jackson.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 —
TOREK, 21. FEBRUARJA
Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.10 Zvočni trak - 10.05 Operetna glasba - 10.30 Šola - 11.30 Operna antologija - 12.47 Ženska danes -13.33 Pisan spored - 14.40 Pesmi s festivala v Sanremu - 15.35 Nove plošče - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Nove francoske plošče
-	17.15 Pogovorimo se o glasbi -
18.15	Lahka glasba - 19.30 Luna park - 20.20 J. Romains: «Knocks»
-	21.55 Simf. koncert.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Jazz - 10.15 Pet celin - 10.55 Filmske novosti
-	11.42 Pesmi desetletja - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni koktail
-	15.00 Vrtiljak pesmi - 15.15 Čelist Pablo Casals - 16.00 Rapsodija - 16.38 Najnovejše - 17.05 Ital. pesmi - 17.35 W. Hildeshei-mer: «Elena la vittima» - 18.35 Enotni razred - 20.00 Pozor na ritem - 21.00 Poljudna enciklopedija - 21.40 Plesna glasba.
III.	program
18.30 Lahka glasba - 18.45 Amerika v borbi proti boleznim -
19.15	Schubert, Sibelius, Copland -20.30 Med satiro in pravljico -21.00 Improvizacije v glasbi.
Iz glasbenih šol 10.15 Ne.n.; operni pevci - 11.00 Turistični L potki - 11.15 Plesni zvoki Na današnji dan - 12.10 Nasi sambli - 12.30 Kmetijski naSV® < 12.40 Koncertne skladbe - J-j; Priporočajo vam... - S. Mihelk Ptičku - 14.25 Iz jug. orkestra* glasbe - 15.20 Zabavni intermf
15.40 V torek na svidenje - 1 Vsak dan za vas • 17.05 Orkea RTV Ljubljana - 18.00 AktuaJW® - 18.15 Iz naših relejnih P°*.fu 18.50 Na menarodnih križ-po^ii 19.00 Lahko noč, otroci! • *pe; Glasbene razglednice - 20.00 r: mi borbe in upora - 20.20 J- V J. Kavčič: In articulo mor** 21.07 Pesem godal - 21.35 Iz 101, teke radia Koper - 22.15 vanska glasba - 23.05 Orkes Ted Ileath.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.00 Šola -Dnevnik - 17.45 Spored za no - 19.15 Poljudna znanost - * ' Športne vesti in ital. kroni**., 20.30 Dnevnik - 21.00 Sordijev *** «Težko življenje* - 23.00 Poj**’1 v kino - 23.10 Dnevnik.
II. kanal 10(
18.30 Tečaj francoščine - 1 nj Nikoli ni prepozno - 21.00 Dnev
Skla*#
Slovenija
6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila - 8.05 Glasbena matineja - 8.55 Radijska šola: Gozd — večnadstropna hiša - 9.25 Nove priredbe T. Maroltove - 9.40
_ prepozno _______
21.15 Športni tednik 22.00 stvo in umetnost » 22.30 za klavir in orkester
Jug. televizija
18.40 Poročila . 18.45 stvari, kulturna oddaja -19-°® Vu ■ logi o filmu - 20.00 Obzorm*. 20.20 Zvezde Jutrišnjega 01 21.50 Poročila.
ra **•*»!: n»)vHJa tonperatu-
najmttja 5.3, ob 19. vri 8.4 10]. c ’ vla'8a 85 odst., zračni tlak hodnii,nar*4ta’ V6ter 8 km scveroza-**?•”*» 9 desetink pooblačeno . J« skoraj mirno, temperatura mor J "2 stopinj«.
ržaški dnevnik
III. zasedanje...
(Nadaljevanje z 2. strani)
VČERAJ NA SEDEŽU POKRAJINE
našega Krasa za Goričane E področje od Ronk do Brd. Drugi Primer je v nastopu predstavil*0'' Slovencev, ki se zanimajo c? Sospodarska vprašanja Beneške tovenije Kanalske doline in riJeJ Posegajo na torišče, ki za-wa pri tem tudi Karnijo. Vendar X9 Pa to zanimanje za siromašno «el°, kjer so prebivalci sloven-*e?a rot‘u- in torej za upravičeno •romanje, zlasti če od nobene stra-' rosmo slišali jasne besede o teh ‘»deva h.
"«cvan.
.belimo torej vsestranskega vklju-vyanja ,n s tem tudi dejansko in
Predaja poslov med komisarsko in izvoljeno pokrajinsko upravo
Govori komisarja podprefekta dr. Pasma, predsednika dr. Savone in deželnega odbornika za krajevne uprave dr. Viearia - Prva seja odbora
Sinoči je bila na sedežu pokrajin- nji in novi upravitelji skupno z go-1 ganizaclje. Na tisti seji se Je pričelo
delovanje centra, na njem pa so postavili tudi osnovo za prvi štu-
Dmvu J“ 1,1 5 tem tu<5i dejansko in •^Polno enakopravnost. Slovenci so
ske uprave zamenjava poslov med sti zadržali na zakuski v prijaznem dosedanjo komisarsko upravo, ki ji pomenku.
™uu enakopravnost. Noverici so , ‘taliji prisotni v vseh vejah go-■Pddarske dejavnosti — razen v ]. CJ‘ industriji — in lahko ugotav-da so v glavnem aktivni in spesni. Priznati moramo tudi, da glede enakopravnosti odnosno Jakopravnosti pogojev znatno na d edovali, če se omejimo na pri-atni sektor, ki ni povezan z ob-"jbtenim posegom, oblastvenim do-, rojenjem, pomočjo itd. Skoraj no-rnega napredka na poti v enakopravnost pa nismo zabeležili na Javnem sektorju. Ostajamo na pod; obljub, ponekod pa še pri
n ne’
Jr*'. Oblak je nato navedel že ^roenjene potrebe po zaščitnih za-?n|h, v drugačni vsebini izvrševa-jp čl. 3 deželnega statuta in o iz-ajanju londonske spomenice, kar J?. se nanaša na zakonodajno pod-Obstajajo pa posegi in po-;~Pki, kjer se da brez predhodne esitve teh težav marsikatera za-
?®va urediti v korist manjšine in
ne obstaja prava volja do kon-*r«nih rešitev.
iesnev.
l T tej zvezi je navedel samo ne-81 Primerov:
v primerov:
*■ Slovenci smo praktično odsotni
OfllvvMiU	InU ifc-ola uref
V J *WVC11U Sinu pi anui-iiv; vuovv...
I °dborih in komisijah vseh vrst J1 stopenj. Pri deželi je sedaj men-
ff U raznih komisij s stotinami ■8nov, od tega pa je samo en Slo-dnec. Tukaj ni potrebna nobena Jdsebna zakonodaja. Zadostovala bi smo dobra politična volja priza-fletih organov.
*• Slovenci so skorajda odsotni ameščenci v javni upravi. Gre bj'“w pri nas za zelo _ važen pro-
gasti
UI - H* i Iiau	..c»v.	r---
j'em- V Italiji je 12 milijonov delo-«roalcev na zasebnem sektorju, 1,5
Ihil-' v na zaseunciii acni—
1^'Jona pa na javnem. Če se ome-
J kategorijo uradnikov, pa pride že
'h VqqU.-> O O ..nn.uUno m-jrlnilču
na nameščence, ki so uvrščeni
j.	-o«1 *ju	i'*- r-
vsaka 2 3 zasebna uradnika en Javn> uslužbenec. Če se ponovno
uslužbenec, ce se ponovno roejimo na deželo ugotovimo, da
j^e za povsem novo formacijo.
Jer na 800 uslužbencev ni niti pet
“dvencev.
.'!■ Mnoge slovenske ustanove so ft*.lrane samo zato, ker so njihovi '..‘Padniki člani slovenske narodno-!?• Dr. Oblak je v tej zvezi dejal, b« ne b° govoril o časih, ko so , e te ustanove pod specialnim nad-‘dfstvom in izrazil prepričanje, da j. “ časi za nami. Navedel je sa-!.’• .Primer finančnih zavodov, ki _dajo ovire pri delovanju in ko
M 1 za zadevo, ki je tipično odvisna ,d dobre ali slabe volje centralne Prdvne oblasti.
.Bole je govoril o velikem po-enu gospodarske izmenjave, ki je i dogokrat pričetek in spodbuda za rePitev kulturnih in drugih stikov, tej vlogi je slovenska manjšina
c-j viogl je sioveusiva iuoujou™ .u,.daliji pobudnik modernih idej
1,	in nnrlnlmiunit) mPfl Ttil*
»J*. pV/UUUU». ---------- »
lj.-evanja in sodelovanja med Ita-in Jugoslavijo in je pričela iz-j®Jati to vlogo v najtežjih časih.
je svoj delež, da je končno "'slo do odprte meje. Za nas je
pa °je za vse prebivalce _de-'l? in vsaka okrnjenost samo ško-Zato----------------- -----------
mu UUjJl v C IIIVJV.	----•*-
°dprtost bistvena, izredno ko-
t,aio bi bila naša prisotnost bolj učinkovita, če bi bili naši fPflsta	‘ *'
.odstavniki prisotni povsod, kjer j ® .tem razpravlja. Nujno bi bilo, , bi dežela in drugi organi to ra-.utneli. Prihaja pa do obratnih prir
Jr°v in do pravega absurda, ko gorimo o kmetijstvu. Skoraj vsa ‘roja je last slovenskega kmeta
j c lasi aiuvtiwnv&u .....--
. vseh kmečkih uradnih orgamza-pa ni slovenskih predstavni-X niti slovenskih funkcionarjev. °°le je nato izrazil zaskrbljenost
J C Ilčttu i iiotll
■faterjev zaradi prekinitve trgo-!, i 'b pogajanj med Italijo in Ju-
ov avij°. 0m2nil da so P° raz'
i -°ru z ministrom za zunanjo trgo-Tolloyem dobili vtis, da gre za dimenzije odnosov med obe-
8 republikama. Naša država je “Vezala nove in koristne stike ce-Preko nazvane »železne zave-Zaradi tega nas ta prekinitev 'toliko bolj zaprepašča in je ne-iniUttl*i‘va- ce Pa obstajajo neka Pkimatska vprašanja, naj se re-J8Jo p0 normalni poti.
SANCIN: Ni slučaj, da smo . srečanje organizirali v Gorici, i smo hoteli, da se gostje italijan-J-foije počutijo cim bolje v ugod-,‘*em ozračju goriškega področij. ‘o stanje pa je sad dolgotrajni daptrov. Nato je dr. Sancin na-da na Goriškem ni mogoče voi'iti o diskriminaciji, če se gle-
je predsedoval podprefekt dr. Pasi-no, in novim pokrajinskim odborom, ki mu predseduje dr. Savona. Slovesnosti so se udeležili poleg izvoljenih odbornikov in članov komisarske uprave načelniki pokrajinskih svetovalskih skupin, deželni odbornik za krajevne ustanove dr. Vica-rio, ravnatelj umobolnice pri Sv. I-vanu prof. Donini in številni občinski funkcionarji z generalnim tajnikom dr. Moresijem na čelu.
Prvi je spregovoril predsednik prejšnje komisarske uprave dr. Pa-sino, ki je najprej pozdravil deželnega odbornika dr. Viearia ter se zahvalil deželni upravi za razumevanje, ki ga je pokazala za vprašanja pokrajinske uprave. Nato je pozdravil novo izvoljene pokrajinske svetovalce, odbornike in še posebno predsednika dr. Savono, ki po letu dni ponovno prevzema posle predsednika pokrajinske uprave. Izvoljenim pokrajinskim upraviteljem je dr. Pasino zaželel dobro in uspešno delo v korist pokrajinske uprave in vsega prebivalstva.
Potem ko se je dr. Pasino zahvalil za podporo pri upravljanju in za razumevanje potreb pokrajinske uprave vladnemu komisarju, je dejal, da je komisarska uprava v e-nem letu svojega obstoja sprejela 2033 upravnih sklepov in drugih aktov, da je sestavila in odobrila lanskoletni in letošnji proračun, ter je na dolgo govoril o posameznih vprašanjih, s katerimi se je morala u-kvarjati komisarska uprava.
Ob prevzemu poslov je predsednik dr. Savona poudaril, da se je po enem letu komisarske uprave ponovno vzpostavila izvoljena uprava. Nato je dejal, da ob umestitvi odbora čuti dolžnost, da še posebno pozdravi pokrajinski svet, češ da ima to danes še poseben pomen, če se pomisli, da eno leto ni bilo slišati svobodnega in demokratičnega glasu pokrajinskega sveta, ter na škodo, ki je bila zaradi tega povzročena političnim in upravnim koristim prebivalstva.
Nato je pozdravil deželnega odbornika dr. Viearia, ki je tudi predsednik osrednjega nadzornega odbora nad krajevnimi ustanovami, prejšnjo komisarsko upravo, ki se ji je zahvalil za njeno delovanje, hkrati pa si zaželel, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo, in vse pokrajinske funkcionarje in u-službence. Ob zaključku je predsednik pozdravil tudi časnikarje in zlasti kroniste ter se jim zahvalil za njihovo nepristransko poročanje o delu pokrajinskega sveta, in za resnično nenadomestljivo sodelovanje pri demokratični vzgoji prebivalstva.
Zadnji je spregovoril deželni odbornik dr. Vicario, ki se je zahvalil komisarski upravi za dosedanje delo, novi izvoljeni upravi pa je zaželel obilo uspeha. Nato je poudaril, da morajo imeti pokrajinske u-prave največjo avtonomijo ter zagotovil, da bo deželna uprava dala najširšo in največjo podporo pokrajinam ter najširšo oblast zlasti na področju javnih del, češ da morajo imeti pokrajine vedno več oblasti. Vse to seveda v okviru sodelovanja in ne v sporu z državo. Dr. Vicario je ob koncu dejal, da se mora upravna avtonomija tolmačiti kot samouprava krajevnih ustanov.
Po uradni slovesnosti so se prejš-
Ob 19. uri je bila kratka seja pokrajinskega odbora, na kateri je predsednik dodelil odborništva posameznim odbornikom. Pokrajinski odbor je torej takole sestavljen: dr. Savona predsednik in odgovarja tudi za splošne in legalne zadeve, za delo in osebje. Stalni odborniki: prof. Apih odgovarja za delovanje umobolnice; dr. Dassovich za proračun, finance, imovino in gospodarstvo; Visintini za javna dela in stike z javnostjo; d£, Fogher za zdravstvo, higieno in šport; dr. Fo-schi (namestnik) za dobrodelnost in šolstvo; Rudolf (namestnik) za kmetijstvo, lov, ribolov in turizem.
Oppenheimer in Trst
Smrt prof. Roberta Oppenheimerja je odjeknila tudi v krogih blizu mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu, saj je bil preminuli učenjak član njegovega znanstvenega sveta. Prof. Oppenheimer se je mudil v našem mestu septembra 1964, ko se je udeležil prve seje znanstvenega sveta mednarodne or-
dljskl seminar o fizikalnih lastnostih plazme. (Od 5. oktobra do 15. novembra 1964). Zadnji stik med tukajšnjim centrom ln prof. Oppenheimerjem Je še svež: še ni namreč dolgo tega, ko je ravnatelj centra prof. Salam povprašal znanstvenika za mnenje v zvezi z napovedanim svetovnim simpozijem o astrofiziki in biofiziki, ki bo v Trstu junija prihodnjega leta. Zdi se, da se je treba vsaj delno zahvaliti prof. Oppenheimerju tudi za prispevek 200 tisoč dolarjev, ali 120 milijonov lir, ki jih je center pred dnevi prejel iz Fordovega sklada, potem ko so upravljavci sklada vprašali za mnenje prof. Oppenheimerja.
Novi župan na obisku pri deželnem predsedniku
Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je sprejel včeraj popoldne na vljudnostnem obisku novega tržaškega župana inž. Marcella Spac-cinija, s katerim se je zadržal v daljšem prisrčnem razgovoru.
NA VIII. REDNEM OBČNEM ZBORU
Ploden obračun enoletnega dela pevskega zbora «Jacobus Gallus»
Za predsednika ponovno izvoljen Devan Biber - Pozdravne besede Saše Rudolfa, dr. Gojmira Demšarja in dr. Roberta Hlavatyja
Pevski zbor »Jacobus Gallus* je imel sinoči v svojih prostorih osmi redni občni zbor, katerega so se poleg večjega števila pevcev in prija-
i. 1 1   .. 1. ...... ,, ,1 ,\11-., 111	ir!, r»oprnr\tii_
teljev zbora udeležili tudi zastopni-Slovenske prosvetne zveze, Glas-
skupnosti
ki
bene matice, Slovenske ter predstavniki tiska.
Občni zbor je začel dosedanji pred sednik Devan Biber, ki je najprej pozdravil vse prisotne, nato pa po odobrenem dnevnem redu podal svoje predsedniško poročilo o zboro-vem delovanju v zadnjem poslovnem letu 1966 do danes in nanizal nekaj važnejših vprašanj, ki zadevajo zborovo delovanje v preteklosti in bodočnosti. Iz predsednikovega poročila, katerega bomo v daljšem izvlečku objavili v prihodnji številki priloge «Prosveta», naj povzamemo le ugotovitev, da je zbor v preteklem letu res požrtvovalno in marljivo delal ter nastopal tako na samostojnih koncertih kot ob raznih veselih in žalostnih priložnostih, da je kot edini slovenski zbor zastopal slovensko zborovsko kulturo na velikem mednarodnem tekmovanju v Arezzu, da je dosegel častno drugo mesto na mednarodnem tekmovanju «Seghizzi» v Gorici, da je ponesel našo slovensko pesem med rojake v Beneško Slovenijo itd., da
....................................................
PRIPRAVE ZA SKORAJŠNJE REDNO DELOVANJE NAFTOVODA
Včeraj se je začelo vodno čiščenje naftovodnih cevi do avstrijske meje
Skozi cevi bodo potisnili 120 tisoč ton vode, ki bo potiskala kovinske ščetke za čiščenje - Aprila prve petrolejske ladje s tovorom
Tehniki podjetja SIOT so včeraj opoldne začeli s čiščenjem naftovodnih cevi in prvimi preizkušnjami naprav. Prvo čiščenje bodo napravili z vodo, nato pa z nafto. Za prvo čiščenje bodo porabili 120 tisoč ton vode, za drugo pa 180 tisoč ton nafte. Vodo so dobili iz Glinščice, ki teče tik ob napravah pod Dolino, prvo nafto pa bo pripeljala petrolejska ladja verjetno v drugi polovici aprila. Zalogo vode so si poskrbeli tako, da so jo črpali iz Glinščice in napolnili 4 velike rezervoarje (skupno 200.000 ton vode). Na ta način bodo očistili tudi rezervoarje.
Zdaj bodo očistili prvi del naftovoda v dolžini 137 km, in sicer od Doline do zadnje črpalke na italijanskem ozemlju pri Paluzzi, nato bodo nadaljevali po avstrijskem in nemškem ozemlju. Vodni steber teče po ceveh s hitrostjo 2 km na uro. Tako računajo, da bo dosegel Paluzzo približno v osmih dneh. Po dveh dneh odmora bodo nadaljevali s čiščenjem cevi na avstrijski strani.
Kdaj bo ta prva faza končana, se točno ne ve, ker nihče še ne ve, kakšen bo izid tega čiščenja in pregleda. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi cev nekje puščala, da bi ugotovili napake pri črpalkah, varovalkah itd. Medtem bodo v Trstu pripravili rezervoarje za nafto. Ko bo dospela prva nafta, čeprav ne bi bilo še dokončano čiščenje z vodo skozi celoten naftovod, ampak le po odsekih med črpalkami, bodo začeli v Trstu s čiščenjem z nafto.
Kakor smo že omenili, je člšče-
H. uri polaganje vencev na spomenik padlih sovjetskih partizanskih borcev. Proslave se bosta udeležila tudi kapitan fregate Valentin Gri-gorijev ter pomočnik pomorskega atašeja drugi tajnik sovjetskega veleposlaništva v Rimu dr. Andrej Dubrovin.
Zvečer ob 20. uri bo na sedežu Združenja Italija-Sovjetska zveza v Trstu Ul. S. Nicolb 11-11, predava^ nje o italijansko-sovjetskem kultur-' ga bo imel dr.
Jutri ob 10 .uri pojdeta predstavnika sovjetskega veleposlaništva na vljudnostni obisk k tržaškemu županu inž. Spacciniju. Zvečer ob 19. uri pa bo imel dr. Dubrovin predavanje v Ljudskem domu v Miljah. Vabljeni.
NiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiamifiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiaiiiHlii
Umri je dr. Peter Zavrtanik
v1« o aiSKriminauiji, bc
12 zornega kota obstoječih za-
p°v. še zdaleč pa ni govora o .jP1« in zato niso ustvarjeni po-da bi se manjšina celovito iz-'Jala.
VOLK je omenil vprašanje razla-‘6v in podčrtal načela kmečkih ionizacij, ki se ne upirajo razla-lvam, če gre res za javno koristil kar pa ni vedno primer. ,‘eg tega zahtevajo, da se razla-izvaja po zakonu, ne pa z j;!mi slabšimi normami. Slovenci «vamo izvajanje splošnih kori-
itvajaujv	------
• ko govorimo, da morajo biti ropščeni slovenski f
:“psceni slovenski funkcionarji v .ri-ijskih organih in tu se bo na ruskem obrnilo na bolje, ker bo •hietijsko nadzorništvo imenovan slovenski funkcionar. Ni pa naj-rjisega znaka zboljšanja glede fPls'j. kjer se je stanje na so-ipu celo poslabšalo.
n ®ni izvršnih ndlx>
izvršnih odborov so po za;
odobrili besedilo skupne za-inne iziave> ki jo objavljamo v ‘i na drugem mestu
uSPHomi/*	nnln in L
- - navc, ivi je pode, m »««•-zlasti tega zasedanja in orne-, fožnost nadaljnjega koristnega 'kovanja obeh manjšinskih or-
Iz Ljubljane je prišla žalostna vest, da je tam 17, t.m. v 66. letu starosti umrl profesor dr. Peter Zavrtanik.
Kdo v Trstu, kjer je poučeval na nižji srednji šoli od prvih povojnih let do upokojitve leta 1964, ga ni poznal? Njegova značilna pojava, njegov svojstven značaj, njegov smisel za humor in družabnost, predvsem pa njegova izjemna dobrota, so nam bile znane in domače, kot nam je bila znana njegova predanost naši študirajoči mladini, kateri se je posvetil z vsemi svojimi sposobnostmi.
Pokojnik se je rodil v Solkanu pri Gorici 28. junija 1901. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, prva leta srednje šole pa na slovenski gimnaziji v Gorici. Leta 1915 se je s starši izselil v begunstvo in je nato po opravljeni gimnaziji v letih 1921-1926 obiskoval univerzo v Ljubljani in v Padovi. 30. 6. 1926 je v Padovi doktoriral iz filozofije, pedagogike in latinščine, leta 1931 pa je opravil tudi profesorski izpit iz pedagogike in psihologije v Ljubljani.
V prvih letih po prvi svetovni volni se je vrnil na Primorsko in tu Idi poučeval po raznih krajih v lta
liji, potem pa je pred fašizmom ponovno emigriral v Jugoslavijo. Pot ga je najprej zanesla v Srbijo
v srotjo v
Niš, kjer je poučeval od leta 1926 do 1928, eno leto je nato poučeval na mešani gimnaziji v Aleksincu v Srbiji in dve leti do 1931 v Novem Sadu. Potem se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval na moški gimnaziji do oktobra 1945, toda domotožje ga je vleklo v njegovo ožjo domovino osvobojeno Primorsko. Za kratek čas se je kot delegat na gimnaziji zadržal v Kopru, toda že v novembru 1945 je prišel na rodno Goriško, kjer je do februarja naslednje leto poučeval na goriškem slovenskem učiteljišču. Za kratko dobo je poučeval še v Tolminu in v Postojni, dokler ni v maju 1946 prišel v Trst in nepretrgano do svoje upokojitve poučeval na slovenski nižji srednji šoli in v zadnjem letu na slovenski nižji srednji šoli na Opčinah. Čeprav je bila njegova stroka latinščina, je poučeval tudi slovenščino, zgodovino in zemljepis.
Dobrega dr. Petra Zavrtanika sedaj ni več. Včeraj so ga položili k
nje z vodo obenem tudi pregled in preizkušnja raznih naprav, ker o-bratujejo s takim pogonom in silo, kot bodo delovale, ko bo naftovod že redno deloval. Preden v cevi spustijo nafto, ki bo tekla nepretrgoma kot reka iz Trsta do Ingol-stadta, jih morajo seveda temeljito očistiti in oprati ter potisniti iz njih zrak. Včeraj opoldne so najprej potisnili v cev naftovoda posebno napravo (nekakšen cilinder s kovlnastimi ščetkami) nato vodo nem sporazumu, ki in gumijasto oblo s premerom, kot Andrej Dubrovin. so pač široke naftovodne cevi). Ko vodni steber doseže j km dolžine potisnejo drugo tako napravo.
Kakšni bodo izidi tega pregleda, se bo vedelo šele ko bo dokončano delo do Paluzze, nato pa za nadaljnje odseke. Vodo z vsemi odpadki in ostanki, ki so bili v ceveh, bodo po čiščenju seveda odstranili. Z nafto pa bodo nato odstranili zadnje ostanke vode. To nafto seveda ne bodo zavrgli, pač pa samo izločili vodo.
Okrog 25. aprila bo v Trst priplulo od 5 do 7 petrolejskih ladij, da bodo napolnile rezervoarje. Postavljenih je 15 rezervoarjev, in sicer 13 s kapaciteto po 50 tisoč kub. m, dva pa po 80 tisoč kub. m. Skupna kapaciteta znaša torej 810 tisoč kub. m, kar pomeni 810 milijonov litrov.
Priprave dela za dograditev naftovoda se torej bližajo koncu. V kratkem bo tudi dokončan drugi del mostičnega pomola. Začetek rednega obratovanja pa je odvisen od izida pregledov naprav in dograditve vseh naprav tudi na avstrijskem in nemškem ozemlju.
Danes v ladjedelnici Sv. Marka
«Zi«mia Wielkopolska» izročena naročniku
Danes bo ladjedelnica Sv. Marka Izročila komitentu «Centromor» iz Varšave 23.725-tonsko ladjo za prevažanje razsutih tovorov «Ziemia Wielkopolska». Ladja Je zadnja iz serije štirih enakih enot, ki so Jih krstili za «Zlemio Gdansko«, «Zie-mio Lubusko«, Ziemio Scecinsko« ter «Ziemio Wielkopolsko». V ladjedelnici Sv. Marka imajo v načrtu gradnjo še dveh enakih ladij, to pot za dubrovniško Atlantsko plovidbo.
poslednjemu počitku na ljubljanskih je umirila njegova
Zalah, kjer se ahasverska narava. Z njim smo izgubili človeka, ki je ljubil mladino, kateri je hotel dobro in kateri je posredoval mnogo potrebnega in koristnega znanja. Izgubili smo zavednega slovenskega šolnika, ki je zadnja leta svojega službovanja posvetil prav naši zamejski slovenski mladini, katero je ljubil, kakor je ljubil svoje primorske rojake na njemu svojstve i način in z vsem svojim dobrim srcem in za katerih o-svoboditev se je že v prvem letu vojne vključil v Osvobodilno fronto kot njen organizator na ljubljanski gimnaziji.
Triasice šolnike so na njegovi zadnji poti na ljubljanskih Zalah zastopali ravnateljica srednje šole pri Sv. Jakobu dr. Mara Blažina,' prof. Ivan Savli in učitelj F Škrinjar,
ki se je od pokojnika poslovil s
Danes na vojaškem pokopališču
Venci na spomenik sovjetskih partizanov
Ob priliki dneva sovjetske armade bo, kakor vsako leto, na vojaškem pokopališču v Trstu danes ob
• V Nemškem inštitutu za kulturo bo drevi ob 19. uri prof. A. Ciacchl predaval o A. SpalnlJu. Predavanje Je bilo na .programu pred časom, vendar je bilo preloženo zaradi bolezni predavatelja. To bo deseti večer iz cikla «Tržaškl pisatelji in nemška kultura«.
5 Ob prvi obletnici smrti pokoj nega Giordana Pacca, komunističnega voditelja, bivšega biljskega župana in deželnega svetovalca, bo jutri zvečer na pokopališču v Miljah počastitev njegovega spomina. Ob grobu pokojnika bo govoril federalni tajnik prof. Šema.
si je v tej poslovni dobi z lastnimi silami in s pomočjo SPZ ter dobrotnikov obnovil svoje prostore, da si je povečal svoje imetje itd.
Predsednik Biber se je nato izrecno zahvalil Slovenski prosvetni zvezi, ki je zboru z izdatnim prispevkom omogočila nastop v Arezzu in ki tudi sicer redno moralno in gmotno podpira zborovo delovanje ter omenil, da je zbor tokrat prvič prejel od deželne uprave denarno podporo, ki «je za zbor po-
menila mnogo več, ker smo s tem
dobili tudi s strani oblasti moralno priznanje za naše delo*. Končno se je predsednik Biber zahvalil tudi vsem zborovim podpornikom in prijateljem in seveda pevcem za vestnost in predanost zboru.
Sledila so poročila blagajnika, gospodarja in nadzornega odbora, ki je dal staremu odboru tudi razreš-nico. V razpravo o poročilih je s koristnimi predlogi poseglo več članov zbora, občnemu zboru pa so prinesli pozdrave: Saša Rudolf kot član pokrajinskega otibora in Slovenske skupnosti, ki je med drugim izrekel zboru priznanje za njegovo delo in poudaril pomembnost dejstva, da je zbor bil deležen pod pore iz javnih sredstev, a pri tem menil, da bi ta podpora morala vendarle biti večja za kar da se bosta on sam in stranka, ki ji pripada tudi zavzela; prof. dr. Gojmir Demšar, ki je v imenu Glasbene matice zaželel zboru v prihodnosti še lepše uspehe in izrazil željo po bolj
povezanem sodelovanju med Matico in zborom, ter dr. Robert Hlavaty,
predsednik Slovenske prosvetne zveze. Dr. Hlavaty je zboru toplo čestital k vsem uspehom in mu zaželel še večji kvalitetni vzpon. Čestital je tudi njegovemu pevovodji prof. Ubaldu Vrabcu in nato poudaril, da je zborovo delovanje silnega pomena za vso našo življenjsko
skupnost, kot je pomembno delova-vseh slovenskih pevskih
nje sploh zborov v zamejstvu, kajti »dokler bo živela slovenska pesem, bomo živeli tudi mi*. Zagotovil je, da bo SPZ kolikor bo v njeni moči kot doslej tudi vnaprej nudila zboru vso moralno in gmotno pomoč.
Sledile so volitve ijuvega odbora. Za predsednika je bn ponovno izvoljen Devan Biber, za tajnika Maja Fonda, za blagajnika Franc Valič, za člane Pino Rojc, Edi Bern-hardt in Boris Gombač, v umetniški svet pa prof. Vrabec, Janko Ban, Maja Pertot, Ivan Sancin in Ljuba Nardin.
V imenu novega odbora seje za
P' '
Biber in zagotovil, da bo novi od-
izvolitev zahvalil predsednik Devan
bor z vsemi svojimi močmi in seveda z aktivnim sodelovanjem vseh članov-pevcev deloval v korist zbora in za njegov kvalitetni in kvan-Litetni napredek.
• Včeraj zjutraj se Je v Palači Mo-dello sestal predsedstveni urad deželnega sveta. Danes popoldne pa bo redna seja deželnega odbora.
Krava ga je stisnila ob podboj
Krava je včeraj zjutraj na železniški postaji na Proseku zakrivila nesrečo. Ko je 49-letni uslužbenec uvozno izvoznega podjetja cGottardo Ruffini* Luigi Sandrin iz Fiumicel-la odvezal žival v velikem hlevu in jo popeljal na prosto, ga je ta z vso težo stisnila ob podboj vrat, da se je hudo pobil po hrbtu. Sandrina so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku moral zdraviti 8 dni.
dnevna služba lekahn (oa 13 do 1* ure)
Ali'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Ciipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul. Gtnnastica 44; Miam, Drevored Mlramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19.30 do 8 30)
Alfa Basllica, Ul. S. Giusto 1; Bu-sollnl, Ul. Revoltella 41; 1NAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Maozoni, Ul. Settefontane 2.
liiititHimintiHtiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiitiititiiiiiiinMiiiiiiitiiMiiiimiiiiiiiiiiiiimuiHiiHUUimifnM
SPOR MED USLUŽBENCI IN VODSTVOM ACEGATA
Novi župan bo posredoval za takojšnji začetek pogajanj
Včeraj so se sindikalisti sestali a inž. Spaccinijem in odbornikom dr.
županom
Vascottom
Včeraj so vsi mestni avtobusi, trolejbusi in tramvaji na splošno redno vozili, ker je sindikalna organizacija CISL pri Acegatu prekinila stavkovno gibanje. Kot je znano, je nastal spor, ker ni hotela upravna komisija Acegata priznati uslužbencem 4-odstotnega poviška, ki so ga podjetja v drugih mestih priznala uslužbencem električne stroke.
Včeraj je župan inž. Marcello
Spaccdni sprejel predstavnike treh sindikalnih organizacij Acegata in z
toplimi besedami priznanja in hvaležnosti za njegovo delo v korist slovenskega šolstva na Tržaškem.
Užaloščenim svojcem izrekamo naše sožalje.
njimi razpravljal o omenjenem sporu. Sestanku je predsedoval župan, pri čemer mu je pomagal odbornik za javne industrijske službe dr. Igi-nio Vascotto. V imenu uslužbencev Acegata so se udeležili sestanka Ruggero Rovatti, Giuseppe Gioia in
Norino Iacobucci za avtonomni sin-
dikat FLAEI, Silvano Benga ln Remo Vitali za sindikat CGIL, Piero
Favento za sindikat CCdL-UILPS.
Srečanje je bilo zelo prisrčno. Na njem so proučili vse plati spora bodisi s stališča delavcev bodisi s stališča upravne komisije Acegata in občinske uprave.
Na koncu razgovorov so ugotovili obojestransko voljo po rešitvi spora, tako da bi zadostili potrebam delavcev, občinske uprave in meščanov in župan je ponudil svoje posredovanje ter se obvezal, da bo dal pobudo za takojšnji pričetek pogajanj v podjetju.
Se prej sta inž. Spaccini in dr. Vascotto sprejela člane upravne komisije Acegata, ki jo je vodil predsednik dr. Luigi Stasi.
Nazionale 14.30, gi.ts «11 dottor živa. go* Meirocolor iz romana Borisa Pasternaka. Ueraldlne Chaplin, Ar lec Uuiiiiieia. Omar Sharlf.
Deseti teden.
Ezcelslor 16.00 »Agente speci »le Eva — missione sex» Elke Sommer, Pe ter Van Eyck. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Femce 16.00 »Clint 11 solitarlo* Tej)-mcolor. Supertechlrama 70. George Martin, Marianns Koch, Paolo Gozlino.
Eden 15.45 »Malgret a Plgaile* Tech-mcolor. Girio Cervl, Lila Kedrovva.
Grattacielo 16.00 «L'uomo del banco del pegnl* Kod Steiger. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Hltz (Ulica San Francesco 10)
16.00 »PiO mlcldlale del maschlo« Technlcolor, Elke Sommer, Silva Kosclna, Hlchard Johnson. Prepovedano mladini pod 14. letom
Alabarda 16,30 »Glochl dl notte* Ingrid Thulln. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fllodrammatiico 16.30 «11 corpo« Co lorscope. M. Saga, Y. Kavasu, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 22,00 Samo danes Car-lo delle Piane v reviji »Croclera dl femmlne« ter dekleta iz »Strip Giri Ballett* Na platnu »Uccidete agente segreto 777».
Cristallo 16.00 »L arcidliavolo* Vltto-rlo Gassman, Claudlne Auger
Garibaldi Danes počitek. Jutri ob 16.30 »A 027 da Las Vegas in mu-tande« Femandel.
Aurora 16.30 «Texas — oltre H fiu-
me».
Capttol 16.30 »Tramonto dl un Idolo« Technlcolor. Elke Sommer, Stephen Boyd, Eleonor Parker. Joseph Cot-ten.
Impero 16.30 »I nostrl marltl* Pr e povedano mladini pod 18. letom
Vlttorio Veneto 15.45 «My' Fair La-dy» Technlcolor. Audrey Hepburn
Ideale 16.00 »SOS naufragin netlo spa zlo« Technlcolor.
Astorla (Ulica Zoruttl, fllobus St 1) 16.00 «1 lupi del Texas» Technlco-lor. Virginia Mayo.
Astra Počitek.
Abbazla 16.00 »Maclste alfa corte del-lo Zar* Technlcolor. Kirk Morria.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 12. do 20. februarja 1967 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 24 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Norma Furlani vd. Paasagnoll, 65-letni Luigi De Donato, 62Jletnl Pio Zandegiacomo de Zorzi, 78-letna Maria Rasman vd, Scher. 82-letna Giuseppina Stock por. Comar, 84-letm Aldlno Grego, 76-iet-na Maria Golu a por. Dudine, 83-let-nl Vltailano Contento, 86-letna Matilde Komac vd. Mrakic, 90-1 etn a Lu-cla Cosolo vd. Martlnls, 82-letnl Pie tro Borsattl, 82-1 etn a Vlncenza Pre-tegglani vd, Tarlao, 80-letna Maria Breščak vd. Gtorgettl, 55-letna Oliva Marini vd, Mangano, 43-letnl Elvlo Olivetti, 70-letna Leopolda Degrassl por. Dudine, 81-letnl Clprlano Co-scianl, 81-letnl Antonio Lombardo, 69-letni Antonio Crevatin, 88-letna Maria Kosmazh vd. Barettl, 68-letni Bruno Groppl, 84-letna Anoa Seršen vd. Rustia, 80-letna Margherlta Kappel vd. Krammer. 84-letna Domenka Bor satti vd. Tamburllml.
GLASBENA MATICA TRST
DANES, 21. februarja ob 20.30 v mali dvorani
Kulturnega doma
solistični koncert
Sodelujejo:
Zlata Ognjanovič - sopran Jože Stabej - bas Vladimir Skerlak - violina Marjan Lipovšek - klavir
1.	Vitali: Paganini:
2.	Purcell:
Musorgskl: 3. J. S. Bach:
Ciaconna Sonatina v e-molu Sova že leta Glasba
Mož je ustvarjen za ženo Balada Kozel Po gobe
Prijetni zefir —
arija za sopran, slig
Schubert:
Lajovic:
obligatno violino in klavir Kam
Pomladna misel Postrv
Žalostna deklica Cveti, cveti rožica
Tajčevič:
4. Črnski duhovni pesmi:
Gospod moj,kakšno jutro!
Lahno se zibaj Balade Petriče Ke-rempuha Vaške slike štiri pesmi iz Španije —
Dekle z gora Pesem Murcie Andaluzijski napev
Granadina
Szymanovsky: Nokturno Tarantela
5.	Bartok:
6.	Nin:
Prodaja vstopnic eno uro pred koncertom pri blagajni Kulturnega doma.
MARIJAN LIPOVŠEK je glasbene študije začel v Ljubljani, kjer je 1. 1932 tudi diplomiral v kompoziciji in klavirju v razredu Slavka Osterca in Janka Ravnika. študije je nadaljeval na mojstrski šoli konservatorija v Pragi, ki jo je dokončal 1. 1933 v razredu J. Suka in V. Kurza, izpopolnjeval pa se je v Rimu pri A. Caselli. Od 1 1932 deluje kot pedagog na ljubljanskem konservatoriju, pozneje na akademiji kot docent in izredni, sedaj pa kot redni profesor. Udejstvuje se posebno v komorni glasbi. Nastopal je skoraj že po vsej Evropi, v Sovjetski zvezi, na Kitajskem, v Severnem Vietnamu in v Severni Koreji kot član skupine jugoslovanskih umetnikov. Na koncertih v Jugoslaviji je spremljal mnoge svetovno znane umetnike (P. Fournier, Max Rostal, A. Grumiaux, P. Carminelli, G. Ta-schner, L. Pal itd.) in slovenske umetnike (I. Ozim, D. Bravničnr, R. Klopčič, M. Gregorač, V.
Skerlak itd.)
prof. Valerija
Danes,
21. t. m. ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani govorila
Glavlčeva ob
stoletnici rojstva književnice Marice Bartol - Nadliškove
Vabimo k polni udeležbi, da počastimo spomin te zaslužne tržaške Slovenke.
Gledališča
Verdi
V sredo 22. t.m. ob 20,30 »Norma* za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. V naslovni vlogi bo nastopila Jugoslovan ska sopranistka Radmila Bakočevič, v ostalih pa Blanca Maria Casonl (Adalglsa), Glovannl Gibln ln Paolo VVashlngton ter Raimondo Botteghel-II ln Bruna Ronchinl.
Teatro stabile
Dramo Alberta Camusa »Pravični*, ki Jo bo gledališče Teatro Stabile prvič uprizorilo v Trstu v četrtek 23. t.m. ob 20.30 v Avditoriju, bodo danes, 21. t. m. ob 19. url v Novinarskem krožku na Korzu Italia 12 predstavili umetniški vodja Serglo d’Osmo, režiser Giuseppe Maffioll, slikar Giuseppe Zigalna, ki Je oskrbel sceno, ter Izvajalci Marlangela Melato, Germana Paolieri, Cip Bar-celllnl, Giampletro Becherelll, Eglsto Marcucoi. Roberto Paoletti, Antonio Pavan, Bruno Slaviero In Giorglo Valletta. Vstop prost.
SPDT priredi 26. t.m. smučarski Izlet v Orni vrh In vabi obiskovalce smučarskega tečaja in ostale izletnike, da se čimprej prijavijo v Tržaški knjigami.
SPDT prosi, da Izletniki poravnajo vpisnino za Izlet do petka.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob Bobku, da ruje Valerija Colavini-Božič 1000 Ur za Dijaško matico.
V počastitev spomina tragično preminulega nepozabnega Edvina Starca daruje družina 5000 Ur za DiJaSko matico.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika. Je treba telefoni, rati na štev. 90-235.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom Filibert Benedetič
NE VEDNO KAKOR LASTOVKE
drama v dveh delih krstna predstava
Scena, kostumi in režija:
J O 2 E BABIC Sodelavca pri sceni in kostumih: DEMETRIJ CEJ in ANJA DOLENČEVA Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Pri predstavi sodeluje ansambel «5 f a n s a
PREMIERA
V	četrtek, 23. t. m. ob 21. url (premierski abonma)
PONOVITVE
V	petek, 24. t. m. ob 21. uri (abonma I. ponovitev in invalidski)
V	soboto, 25. t. m. ob 21. url (sindikalni abonma)
V	nedeljo, 26. t. m. ob 16. url (abonma nedeljski popoldanski in okoliški)
V torek, 28. t. m. ob 20. uri (študentovski abonma)
V	sredo, 1. marca ob 21. url
V	četrtek, 2. marca ob 21. url
V	nedeljo, 5. marca ob 16 uri
Prodaja vstopnic vsak dan od od 12 do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma Rezervacije na tel. 734265.
Ljudska prosveta
VELEPODJETJE išče samostojno od 30 do 40 let staro poslovodkinjo (vodja persona la) in več marljivih prodajalk ln vajenk. Pogoji dobri. Naslov na upravi lista Ul. S. France-SCO 20, tel. 37338
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
Ciril Zuljan
Pogreb pokojnika bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice tržaške bolnišnice na domače pokopališče v Ric-manjih.
Žalujoča žena in drugo sorodstvo
prof. Roberta Oppenheimerja
Princeton, New Yersey, 18. februarja 1967
V ljubljanski bolnišnici je umrl v 66. letu starosti
dr. PETER ZAVRTANIK
profesor v pokoju
2alujoči brata in sestra z družinami ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Solkan, Trst, 21. februarja 1967
Sindikat slovenske šole v Trstu sporoča, da je njegov dolgoletni član
prof. dr. PETER ZAVRTANIK
umrl v Ljubljani 17. t. m.
Svojcem izreka globoko sožalje.
Danes, TOREK, 21. lebrnarja
Irena
Sonce vzide ob 6J57 ln zatone ob 17.40. Dolžtaa dneva 10.43. Luna vzide ob 14.36 in zatone ob 6.00.
Jutri, SREDA, 22. februarja
Marjeta
Dramska skupina pro.svetnega dri Stva Ivan Cankar priredi v soboti 25. t m. ob 21. uri v društveni dvi rani krstno predstavo drame v -e dejanjih, ki jo Je napisa) član dr Stva Sergij Verč »Kocke v kocki*.
Mednarodni center za teoretsk fiziko Mednarodne agencije za jed sko energijo globoko sožaluje o smrti
člana Znanstvenega sveta centr

PRVO DELO ZA NOVO PODJETJE «TRŽAŠKI ARZENAL SV. MARKO»
V Milje je priplula ladja «Lazio» ki jo bodo preuredili v Arzenalu
Prva razdiralna dela na ladji bodo opravili v ladjedelnici Sv. Roka V aprilu bo prispela na preureditev še sestrska ladja «Ca!abria»
Včeraj popoldne je priplula v Milj-ski zaliv 5230-tonska motorna ladja «Lazio», last državne pomorske družbe «Tirrenia», prva izmed dveh •estrsklh ladij, ki ju bodo temeljito predelali v Tržaškem arzenalu, odnosno v obratu, ki pripada danes Tržaškemu arzenalu, a ki bo 24. t.m. prešel pod skupno firmo »Tržaški arzenal-Sv. Marko*. Ladja »Lazio* se bo ustavila približno poldrugi mesec v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, kjer bodo z nje odstranili vse tiste dele, ki jih bodo pozneje v arzenalu zamenjali z novimi. Gre za 14 let staro ladjo, ki so jo zgradili v Palermu, in sicer v skupini petih enakih potniških ladij iz serije »italijanskih dežel*. Vseh pet ladij je Tirrenia prejela v razdobju 1951-52, toda medtem ko so «Lazio», »Calabrio* in »Sicilio* zgradili v Palermu, sta bili «Cam-pania felix» in «Sardegna» zgrajeni v tisti ladjedelnici v Castellamare di Stabia, ki bo te dni za Sv. Markom, tržiškim in genovskim obratom, prešla pod okrilje nove družbe »Italcantieri*. Za ladje, ki so bile izdelane v Palermu, so pripravili pogonski stroj v obratih Fiat v Turinu, obe ladji zgrajeni v Castellamare di Stabia pa so opremili z motorji Ansaldo.
Lazio poganjata dva propelerja, ima 5230 bruto in 2861 neto registrskih ton, tri skladišča s skupno prostornino 1430 kubičnih čevljev ter je njeno matično pristanišče Palermo. Takoj potem, ko bodo v ladjedelnici Sv. Roka odstranili stare tj naprave, ki naj se zamenjajo z no-" vimi, bodo ladjo zavlekli v Tržaški arzenal, kjer jo bodo v kratkem roku kakih 4 mesecev spremenili v trajektno ladjo, ki bo prevažala potnike in vozila na progah s Sardini-|| Ho. Na njej bodo pripravili nekaj |luksuznih kabin, 85 kabin I. razreda ter 110 potniških mest. Vsega skupaj se bo na ladjo poleg posad-j ke lahko vkrcalo hkrati po 600 potnikov, medtem ko bo v njenem trupu in na palubi prostora za osem velikih avtobusov in za okoli 60 o-sebnih avtomobilov. Računajo, da ao ladja lahko opravila novo krstilo vožnjo še v letošnjem avgustu, med tem časom pa bodo v arzenalu že obnavljali drugo enako ladjo rCalabrio*, katere prihod v obra^ 5v. Roka je najavljen za 20. april. Tudi na «Calabrii» bodo opravili e-lako delo kakor na «Laziu», nakar se bo ladja odpravila na progo Ge-pova-Olbia. S tem naročilom in z laročilom večjega pontona za vrta-hje za nafto, ki ga je naročila druž-ia SNAM (ENI), bo «Tržaški arze-lal-Sv. Marko* zaposlen več mese-;ev, za poznejši čas pa predvideva-
jo, da bodo dospela še številna podobna naročila, zlasti v zvezi s preurejanjem starih ladij za turistični promet. Vsekakor pa bo s tem dejansko prenehalo delovanje ladjedelnice Sv. Marka na področju novih gradenj, ter bo s tem ponovno okrnjen važen organ gospodarske strukture našega področja.
Obširna nočna akcija policij« in karabinjerjev
Po nalogu kvestorja dr. Parlata so_ vsi agenti cestne policije in letečega oddelka v soboto ponoči patruljirali in postavljali cestne bloke na vseh cestah naše pokrajine. Avtomobilisti, ki so v soboto zvečer vozili v mesto ali iz mesta, so se morali ustaviti, ker so jim agenti pregledali dokumente. Pri tej ponovni nočni akciji, za katero se je pokazalo, da je zelo pozitivna za preprečevanje tatvin avtomobilov, so agenti zasačili nekaj tatičev, ki so se vozarili okrog z ukradenimi avtomobili. Pri omenjenem nočnem patruljiranju so sodelovali tudi karabinjerji.
Velik kos kosti ranil mesarja po obrazu
V očetovi mesnici v Križu št. 144 se je včeraj popoldne ponesrečil 39-letni mesar Alojz De Lorenzi iz Križa št. 13. Ko je s sekiro sekal kosti, je del kosti odskočil in ga za-dei v obraz ter mu povzročil rane na zgornji ustnici, mu izbil tri zgornje sekalce in verjetno zlomil spodnjo čeljust. Ponesrečenega mesarja so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico in ga sprejeli na stomatološki oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih.
Pet begunskih tatičev so prijavili sodišču
Agenti letečega oddelka policije so te dni prijavili sodišču pet jugoslovanskih beguncev, ki so zakrivili več tatvin ali sodelovali pri njih. Gre za 16-letnega Draga Jazbeca, ki je zbežal iz neke poboljševalnice v Jugoslaviji, 25-letnega Saliha Radiča, 33-letnega Tomislava Katiča, 32-letnega Petra Abdula in 18-letne-ga Rudija Pahorja.
Jazbec je pred dnevi prišel do Ankarana, tam ukradel čoln in priplul do Debelega rtiča. Potem je peš prišel v Milje, kjer je ponoči izvršil pet tatvin v notranjosti parkiranih avtov. Kasneje je odšel v Gorico, kjer je v družbi Kadiča u-
kradel avto in prišel spet v Trst. Tu sta se Jazbec in Kadič srečala še z ostalimi tremi in vsi skupaj so se hotčli odpeljati v Francijo, dva pa v Nemčijo. Niso šli daleč. V Miramarskem drevoredu so jih zasačili policisti. Komaj so se tatiči zavedli cestnega bloka, so zapustili avto in se spustili v beg. A-gentom je uspelo prijeti Pahorja in kasneje še ostale, ki so se motovilili v našem mestu. Vseh pet so pustili na začasni svobodi in jih poslali v begunsko taborišče na Pa-driče.
Na delu v tovarni barv «Venezia-ni» se je včeraj zjutraj ponesrečil 44-letni delavec Giovanni Furlan iz Ul. Lago 10. Ko je upravljal stroj za mešanje barv, mu je ročica stroja stisnila levico ob rob posode in mu prelomila podlaktnico. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni.
Roditeljski sestanek na trgovsko - tehničnem zavodu «Žiga Zois»
V	nedeljo dopoldne je bil v prostorih državnega trgovsko-tehničnega zavoda vžiga Zois* roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo razveseljivo veliko število staršev.
V	svojem uvodnem nagovoru je ravnatelj zavoda prof. dr. Vlado Turina med drugim dejal, da takih roditeljskih sestankov doslej ni bilo, ker zavod ni imel primernih prostorov, da pa bodo odslej redni. Iz ravnateljevih uvodnih besed smo tudi izvedeli, da je bil ta prvi sestanek namenjen staršem dijakov, ki obiskujejo prvo dvoletje, za naslednje triletje pa bo v kratkem. Taka razdelitev sestanka je bila potrebna zaradi samega ustroja zavoda. Poudaril je pomen sestankov in opisal učenje v prvih dveh letnikih preden začno dijaki specifični študij v triletju.
Da bi se starši bolje spoznali z učnim načrtom, je sledilo nekaj kratkih referatov o posameznih predmetih, ki so jih prebrali in tolmačili prof. Tavčar, prof. Budal, prof. Deško in prof. Petaroš. Nato so se starši razgovarjali s posameznimi profesorji, ki so bili razdeljeni po predmetih v raznih učilnicah.
Starši, ki so se udeležili sestanka, so pokazali veliko zanimanje za vse, kar so jim profesorji povedali, učno osebje pa se je seznanilo z družinskimi razmerami in z željami, ki so jih starši izrekli. Koristnost teh sestankov so starši potrdili z obiskom in tudi občutljivost, ko gre za probleme naše šole in izobraževanja mladine.
V PRIČAKOVANJU POSPEŠITVE CARINJENJA
Glavni ravnatelj carinarnic je bil na obisku v Gorici
Goriški župan mu je prikazal nekatere najvažnejše probleme iz obmejnega prometa
Preteklo nedeljo je prišel na obisk v Gorico generalni tajnik carinarnic dr. Guido Tomasone da bi na mestu proufiil položaj carinarnice pri Rdeči hiši in obmejnega blagovnega prometa na splošno, po vsej verjetnosti tudi v zvezi s protesti gori-ških avtoprevoznikov in obljubo pristojnega ministrstva, da bodo povečali število carinskih uslužbencev in tako pospešili poslovanje ter omogočili carinjenje tovornjakov še tekom istega dneva.
Na županstvu v Gorici ga je sprejel župan Martina ob prisotnosti raznih krajevnih predstavnikov, med katerimi naj navedemo predsednika pokrajinske uprave dr. Chientaroli-ja, predsednika trgovinske zbornice Silvia Bressana, deželnega odbornika za finance dr. Tripanija in drugih. Prisoten je bil tudi ravnatelj goriške carinarnice dr. Venturini.
Zupan je visokemu gostu obrazložil nekaj najvažnejših goriških problemov, s posebnim ozirom na obmejni promet, ki predstavlja važ-

IZPRED KAZENSKEGA S0DISCA
Oče in hči obsojena vsak na tri leta zaradi goljufije in ponarejevanja menic
Zavoljo amnestije so jima znižali to kazen za dve leti, tako da bosta sedela le po leto dni
Pred tržaškim kazenskim sodiščem so se morali zagovarjati včeraj 59-letni Giovanni Hauser iz Ul. Scom-parini 7, njegova hčerka Noriš Hauser por. Celio, stara 34 let, 36-letni Omero Celio (Norisin mož) oba iz Ul. D’Annunzio 58. Na zatožni klopi bi se moral zagovarjati tudi že več kot 80-letni Antonio Coloni, ki je bil obtožen klevetanja.
Zadeva, ki je pripeljala Hauserja in hčerko pred kazensko sodišče, je precej preprosta. Šlo je za mizarsko podjetje, ki se je ukvarjalo s prodajanjem mizarskih izdelkov. Giovanni Hauser je preprost mizar, ki je v določenem trenutku sklenil, da postane podjetnik. Od tedaj naprej so se zaceli nizati uspehi in neuspehi. Že pred več kot štirimi leti je podjetje zabredlo v težave. Vendar pa je bilo takrat še dokaj solidno, saj so mu zaupale vse tržaške banke.
Pozneje je nastopil čas, ko se je
			
TRI HUDE NEDEUSKE PROMETNE NESREČE

Študenti vespo treščil v avtomobil ki je dajal prednost drugim vozilom
bolnišnico so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo • Poštar iz Sežane se je na Opči-tah zaletel v odprta vrata avtomobila - Z avtom podrl čistilca tramvajskih tračnic
Na Furlanski cesti pod svetilni-:om, se je v nedeljo okrog 14. ure iripetila huda prometna nesreča,
'1 iVI*u UUUU piUiliVUlU	VVU, vu, UJVZ “V h1*	vyOv-/ F*1
>ri kateri se je močno poškodoval! držano prognozo sprejeli na orto-

Hudo ranjenega Ferfoglio so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno s strogo pri-
D-letni študent Ivan Ferfoglia iz Ul. Sambini 26, ki se je na vespi TS 5554 peljal proti Proseku.
Nesreča se je pripetila nekaj de-jjet metrov po velikem ovinku, prav a križišču ceste, ki se spušča s 'rstenika. Navzdol po tisti cesti Je avtom fiat 600 TS 23163 privozil l-letni Antonio Fortezza z Grete 12 in se ustavil na križišču, da bi al prednost avtomobilom, ki so ožili navzdol po Furlanski cesti, brtezza je bil pomaknjen proti sre-cestišča in tedaj je na svoji espi privozil Ferfoglia. V zadnjem enutku je pred seboj zagledal ovi-i in hitro zavrl vespo. Toda zavi-mje je malo koristilo, ker je tre-utek kasneje z vso silo treščil v cwa vrata avtomobila. Sunek je bil »ko močan, da je nesrečnega Fer->glio vrglo nad streho avtomobila, adel je na nasprotni strani avta a cestišče, in se je močno pobil o glavi ter začel krvaveti iz levega šesa. Ranil se je tudi po desni ogi z verjetnimi kostnimi poškod-imi.
pedski oddelek.
• • •
Huda nesreča se je pripetila predvčerajšnjim zvečer tudi na Opčinah blizu končnega postajališča openskega tramvaja. 45-letni poštar Bogomir Kocijan iz Sežane je s svojim motornim kolesom «tomos» treščil v odprta leva vrata fiata 850 TS 90.000 in se pri padcu hudo ranil po obrazu, levi obrvi in rokah, se pobil po glavi in si zlomil desno nogo.
Lastnik avta Je dal poklicati rešilni avto RK, s katerim so Kocijana odpeljali v bolnišnico. Nujno so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek in zdravniki so si pridržali prognozo. • • •
Pri Portičih pa Je bil predvčerajšnjim zjutraj okrog 6. ure žrtev prometne nesreče 27 - letni Acega-tov delavec Antonio Vassallo iz Ul. San Cilino 81, ki Je na mestnem cestnem križišču čistil tramvajske kretnice.
Vassallo je stal na sredini cestišča
POHIŠTVO
SELVA
TRZIC
Tovarna: Ul. Ceriani 9
RAZSTAVA:
ULICA VALENTINIS,
K1HO «IB1S» PROSEK
predvaja danes, 21. t. m. ob 19.30 westem film:
IL GRANDE SPERONE
Igrajo: JOHN Vt AYNE, ROY CORRIGAN in ADELE PEARCE
in opravljal svoje delo, ko je v smeri proti Trgu Oberdan z avtom fiat 124 TS 89967 privozil 47-letni Virgilio Pentenero s Furlanske ceste 105/a. šofer se je v zadnjem trenutku zavedel nevarnosti in je nemudoma zavrl avto, a je kljub temu z močjo treščil v Vassalla, katerega je vrglo na prednji del avta, da je z ramo razbil vetrobran, nakar se je hudo ranjen zavalil na cesto.
Pri nesreči se je Vassallo pobil in ranil po tilniku, obrazu in glavi ter si zlomil levo nogo. Ponesrečenca so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 45 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
podjetje znašlo v precepu. Prisiljeno je bilo, da se je zateklo k finansiranju s strani zasebnikov in bank. Predvsem zasebniki so baje zahtevali zelo visoke obresti za izposojena denarna sredstva.
Ko so se lastniki podjetja znašli v precepu, so se zatekli tudi k ponarejanju menic. Obtožnica je trdila, da sta glavna obtoženca, Giovan
leg tega je sodišče ukazalo, naj obtoženca plačata prizadeti stranki Ro-sollno Vittorii 6.500.000 lir ter 60.000 lir za stroške zasebne stranke. Še posebej je sodišče obsodilo Noriš Hauser por. Celio na poravnavo škode v znesku 1.750.000 lir v korist Forrierija Vittorija. Zadevni stroški predstavnika zasebne stranke znašajo 60.000 lir. Sodišče je nadalje ukazalo naj se po zakonu uničijo
jencema pa pritiče po zakonu pomilostitev naložene kazni v višini 2 let.
Glede obtožbe, ki so jo naprtili Hauserju v zvezi z navadnim stečajem, Je sodišče menilo, da je treba upoštevati odlok predsednika republike o amnestiji. Za ostala dva obtoženca, in sicer za Omera Celio ter Antonia Colonija, je sodišče menilo, da ju Je'treba oprostiti zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče pa je zavrnilo prošnjo priprtih obtožencev, da bi ju izpustili na začasno svobodo.
ni Hauser in njegova hčerka Noriš ponarejene menice. Obema obso-ogoljufala razne osebe za skoraj 200 milijonov lir. Vloga Omera Ce-lia, moža Hauserjeve hčerke, je pri tem, vsaj tako se zdi, le bolj obrobna. Coloni pa je bil obtožen le nekega postranskega prekrška.
Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki spoznajo Giovannija Hauserja za krivega ter naj ga obsodijo na 6 let in pol zapora in 300.000 lir globe ter naj mu pomilostijo dve leti zaporne kazni na podlagi predsedniškega odloka o amnestiji in pomilostitvi. Za Hauserjevo hčerko je zahteval pet let zapora in 300.000 lir globe. Za ostala dva obtoženca je javni tožilec zahteval, naj ju sodniki spoznajo za kriva ter naj ju obsodijo na 2 leti zapora in 200.000 lir globe.
Hauserjevo podjetje je zašlo v krizo sicer že pred leti, toda zdi se, da je bilo precej ljudi, ki so skušali izkoristiti težki položaj podjetja ter izvleči čimveč dobička. Hau- j ser se je boril proti številnim teža- j vam, dokler je mogel, potem pa \ je popustil in obupal. Tedaj je za-! čel podpisovati lažne menice, ki so; ga spravile pred sodišče. Njega in! hčerko so obtožili ponarejanja pod-1 pisov na javnih listinah (menice) ter goljufije. Tem obtožbam se je pridružila za Hauserja tudi obtožba nenamernega stečaja. Oče in hči sta v priporu že od decembra lani.
Nekoliko lažji je bil položaj Nori-sinega moža. Italijanski zakon namreč predvideva, da je treba predložiti stvarne dokaze za krivdo zakonskega druga.
Sleparsko delovanje Hauserja in njegove hčerke je prizadelo nekatere tržaške denarne zavode in številne zasebnike.
Sinoči je tržaško kazensko sodišče po več kot enournem posvetovanju spoznalo 59-letnega Giovannija Hauserja in njegovo 34-letno hčerko Noriš Hauser por. Celio za kriva obtoženih dejanj ter ju je obsodilo, upoštevajoč vse predpise kazenskega zakona, vsakega na 3 leta zapora in 140.000 lir globe. Po-
no gospodarsko postavko v gori-škem življenju. Pri tem je priporočal primerne ukrepe za pospešitev blagovnega prometa in ukrepe za izboljšanje prometnih pogojev na splošno. Ob koncu mu je poklonil goriško spominsko kolajno.
Dr. Tomasone je s svoje strani obljubil, da bo finančna uprava tudi v bodoče z zanimanjem sledila problemom in potrebam Gorice ter je napovedal izdajo primernih ukrepov, ki naj pomagajo upoštevati in rešiti nekatere goriške probleme.
Ob priliki svojega obiska v Gorici je dr. Tomasom obiskal tudi sedež finančne intendance ter carinarnico pri Rdeči hiši in si ogledal promet na drugih mejnih prehodih. Razen tega obiska, pa do sedaj ni bilo kakšnih drugih ukrepov, ki naj bi odpravili zastoj pri carinskem poslovanju pri Rdeči hiši in prizadeti avtoprevozniki z nestrpnostjo pričakujejo tudi reševanje s te plati.
Tedenska zapora kinematografov
S tem tednom so v Gorici začeli z redno tedensko zaporo nekateri kinematografi. Modernissimo bo i-mel zaprto vsak ponedeljek, Centrale vsak torek, Vittoria pa vsak petek. Kinematografa Corso in Verdi ne bosta imela prostega dne.
Prosti dan so lastniki uvedli zato, da bi imeli uslužbenci šestdnevni tedenski čas, ki ga predvideva sindikalna pogodba, in ker se jim ne izplača za en dan najeti pomožnega osebja.
Priznanje za naročilo
Občina Tržič bo 4. marca podelila zlato medaljo brodarju Filipou Canceliju iz Genove, ki je v zadnjih letih naročil v CRDA šest motornih ladij in s tem zaposlil tržiško ladjedelnico. Medaljo mu bodo izročili na slovesen način ob splovitvi petrolejske ladje Mirafiori, ko bo verjetno prisoten minister za trgovinsko mornarico Natali.
Izpopolnitev signalizacije
Goriška občina je prejšnje dni namestila na vseh pomembnejših križiščih v mestu svetlobne napise z
iiiiiiiiimiiiimiiiiimiiiHmiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiMiiiniiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimi
OB SAGRI SV. VALENTINA
izreden obisk izletnikov v nedeljo v Sentmavru
Gostom so postregli z domačimi štruklji in pristno briško kapljico
||IIIIIIIIUnui|llll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||Hii||||mi,|imll||,m,||„m„
NA PREDLOG DEŽELNEGA ODBORNIKA C0MELLIJA
300 milijonov prispevka razvoj živinoreje
za
S tem denarjem bodo živinorejci izboljšali govejo pa-in planinske pašnike ter popravili hleve in staje
srna
Na predlog odbornika za kmetijstvo Comellija je deželni odbor pred kratkim nakazal 300 milijonov lir za živinorejo. Ta denar bodo dali kmetijskim inšpektoratom, ki ga bodo porabili za izboljšanje živinoreje. To vsoto so nakazali v pričakovanju organskega deželnega zakona za razvoj živinoreje, s katerim bodo dopolnili državne posege na tem torišču. S tem denarjem bodo predvsem izboljšali pasmo živine ter zaščitili mesne in mlečne izdelke. Poseg deželne uprave bo med drugim omogočil podeljevanje nagrad za živinorejo živinorejcem, ki bodo kupili junice, namenjene za pleme, Mije plemenske bike, prispevke za delo za razvoj planinskih pašnikov ter za nakup govedi si-vorjave alpske pasme. Del teh sredstev bodo porabili tudi za izboljšanje hlevov in staj. Končno bodo podprli delo ministrstva za zdravstvo za omejevanje tuberkuloze in bruceloze goveje živine.
Sestanek komisije za zaščito gozdov
Danes se na deželnem odborni-štvu za kmetijstvo v Vidmu prvič
sestane posvetovalna komisija za za. ščito gozdov in krajine, katero je ustanovil s posebnim odlokom predsednik deželnega odbora dr. Berzanti. Naloga ustanove je, da izraža svoja mnenja o turistični valorizaciji gozdov na podlagi urbanističnih načrtov zasebnikov in javnih ustanov na ozemlju Furlanije-Julij-ske krajine. Mnenja komisije ne bodo obvezna, toda bodo služila pri tehnični oceni za reševanje raznih prošenj, kar bo naloga pristojnih trgovinskih zbornic.
Deželna uprava teži za tem, da bi čimbolj uredila vprašanje parce-liranja gozdnih površin v gradbene namene. Zaradi nasprotij med Javnim interesom, ki terja zaščito gozdov in krajine in med javnimi interesi, ki težijo po vedno bolj intenzivnem izkoriščanju gozdnih površin ter razglednih točk, so nastali v zadnjem času po vsej državi številni zapleteni spori med javno upravo in zasebniki.
V komisiji so poleg funkcionarjev deželne uprave, profesor botanike na tržaški univerzi Poldini, docent botanike na padovski univerzi prof. Fornaciari ter ravnatelj naravoslovnega muzeja v Trstu prof. Mezzena.
Preteklo nedeljo Je bilo v Sentmavru, zlasti popoldne, vse živo. Vkljub zelo slabi občinski cesti, ki povezuje to prijazno briško vas s Pevmo in preko nje z Gorico, je prišlo na obisk lepo število nedeljskih izletnikov, petežno z avtomobili, ki so zasedli vsa razpoložljiva parkirišča zlasti okrog vaške cerkve, gostiln ter osmice. Vreme je bilo v nedeljo popoldne kot nalašč, ko se je po jutranji megli, ki je zavila Gorico, sonce prebilo skozi njeno kopreno in je lahen vetrič meglo popolnoma razpršil. Lepo sončno vreme je zato privabilo toliko ljudi na prvi spomladanski izlet v goriška Brda.
Domačini so goste sprejeli z znano gostoljubnostjo; niso manjkali tradicionalnih štruklji in ker je bilo prijetno so se gostje v osmicl «pri Drejevih« ustavili kar pri pogrnjenih mizah na prostem ter uživali lep razgled na Gorico in njeno ravan. Tudi v obeh gostilnah so imeli polne roke dela s streženjem gostov in proti večeru je štrukljev povsod zmanjkalo.
Poleg gostilničarjev so imeli precej posla tudi karabinjerji iz Podgo-re, ki so urejevali promet. Zaradi velikega števila vozil so morali u-vesti enosmerni promet izmenično v smeri proti Pevmi odnosno proti Klanjščkovi gostilni do 18.30. Med obiskovalci so prevladovali Goričani, niso pa manjkali tudi Tržačani. in Furlani.
Trčenje vozil
Na križišču Ulic Duca D’Aosta, Trieste, Trento, Ristori in Manzano se je včeraj pripetila lažja promet-
iiiiiiiiiiiiiHiiiHiimimiuiiiinmiiiiiHiiiiitimiiimii
Izpred koprskega okrožnega sodišča
Pred senatom okrožnega sodišča v Kopru se je pričela včeraj razprava proti skupini vodilnih nameščencev bivšega stanovanjskega sklada občine Piran. Javni tožilec dolži ravnatelja sklada Mirana Fuksa in drugih šest nameščencev, da so zlorabili svoj službeni položaj, falzifi-cirali službene dokumente in oškodovali stanovanjski sklad občine za 32 milijonov starih dinarjev. Da bi prikrili svoje nezakonito delo so obtoženci uničili nekatere dokumente. Sojenje bo trajalo nekaj dni.
na nesreča, v kateri so bila udeležena tri motoma vozila, ki so utrpela večjo ali manjšo škodo. Poškodoval pa se je voznik motornega trikolesa, last podjetja La Giu-lia, 32-letni Sergio Pontremolesi iz Ul. Brigata Lambro 34.
Pontremolesi se je pripeljal iz Ul. Manzano. Fiat 1100 Videmčana Giovannija Justulina, ki se je pripeljal iz Ul. Trenta, se je zaletel v fiat 600 gradbenika Stanka Faganela iz Ul. Baiamonti 33.
Fiat 600 se je poškodoval po desni sprednji strani, fiat 1100 prav tako, motorni tricikel podjetja «La Giulia« pa po levi strani. Njegov šofer se je udaril tudi v koleno ter se bo moral zdraviti 7 dni.
oznako «Jugoslavia». Odločitev je sprejelo poveljstvo mestnih stražnikov na podlagi številnih predlogov občanov, ki so poleti mogli opazovati tavanje tujih turistov po mestu, ker niso našli izhoda in poti do prehoda.
Novost izpopolnjuje našo segnale-tiko, ki je po sodbi poznavalcev drugih italijanskih mest prav gotovo najboljša.
Dražbena oddaja tiskarskih del
Goriška prefektura sporoča, da bo 20. marca letos ob 10. uri na prefekturi v Gorici enkratna dražba za oddajo tiskanja uradnega vestnika za goriško pokrajino. Podrobnejši podatki in pogoji so na vpogled prizadetim na prefekturi med uradnimi urami do 19. marca.
V	nedeljo na Lokvah
«vse zasedcno»
Tudi včerajšnja, druga fronta motnja, ki je prišla od zahoda zajela naše kraje, je šla hitro rn mo. V ponedeljek zjutraj se jej"1 hitroma pooblačilo; ves dopolda je močno deževalo, občasno P° lilo skorajda kot iz škaja. Zavoh jugozahodnih vetrov se je PreJ' otoplilo, tako da je deževalo <#**, hribih, ki mejijo na Furlansko m no. Na Goriškem je deževalo do šine nad tisoč metrov, v Julije«1 do 800 metrov. Deževje vsaj z®*11 krat ni ogrozilo snežne plasti-
V	nedeljo je bilo na Lokvah cato mravljišče. Cestno podjetje r vso noč od sobote na nedeljo rolbo čistilo ceste in parkirišča, so bila zasedena do zadnjega, kot ka, tako da so morali turisti, ki prišli popoldne na Lokve, Pw,\j vozila še pred vasjo. Bil je
in sončen dan ter je «vse kar M ino gre suživalo lepoto narave. * niče so bile ves dan zasedene šele pod noč se je dolga vrsta skr la. Ob primerni razsvetljavi bi ® , mogoče obratovanje žičnice P0*11. Sati. Izvedeli smo, da so že F: pravili načrt in da bodo za Prt"°0 njo zimo skoraj zagotovo names na smučišča žaromete. Sodimo, , bi v takšnem primeru marsikat smučar, ki je čez dan zaposlen, r\ šel med tednom na večerno rekf cijo.
mili*1"*
NA OBČNEM ZBORU SINDIKATA V GORICI
Obravnava številnih vprašanj ki zadevajo slovenske šolnike
Izvolitev novega odbora - Obravnava sindikalnih, vzgojnih ter strokovnih vprašanj
Na zadnjem občnem zboru Sindikata slovenskih šolnikov v Gorici so izvolili novi izvršni odbor, ki ga sestavljajo naslednji profesorji in učitelji: prof. Stefan Bukovec, prof. Milko Rener, prof. Slavko Rebec, prof. Albin Sirk, Sergej Korošec, gdč. Perat in prof. Lojzka Bratuž. Nadzorni odbor sestavljajo prof. Rado Bednarik, prof. Andrej Makuc in prof. Marijan Komjanc. Na prvi seji si bodo odborniki porazdelili odgovornosti.
Občni zbor je otvoril predsednik prof. Bednarik, ki je nanizal vrsto predlogov sindikata za pravno priznanje slovenskih šol. Potrebne pa so še dopolnilne določbe k okvirnemu zakonu kot je na primer razpis natečajev in določitev , staleža. Potrebno je doseči izenačenje zadevnega postopka med Trstom in Gorico, da ne bo zavoljo pravnih določil prihajalo do dejanske diskriminacije med slovenskimi šolniki teh dveh območij. Omenil je nujnost razširitve stanovske vzajemnosti ter sodelovanje vseh slovenskih šolnikov.
Omenil je nekaj važnih vprašanj kot je razpis natečajev, skrb za šolske učbenike, izpopolnjevanje v seminarjih, ki za goriške šolnike ne veljajo (kot da bi dodatnega znanja ne potrebovali), sodelovanje med goriškimi in tržaškimi šolniki itd.
Tajnik Bukovec je nanizal kronološki potek posameznih akcij v zadnji poslovni dobi. Sledila je diskusija, v kateri so se pogovorili o številnih vprašanjih, ki žulijo slovenske šolnike.
Šofer tovornjaka poškodovan pri trčenju
Na križišču Ulic Duca d’Aosta in Trento se je včeraj zjutraj pripetila lažja prometna nesreča. Sergio Pontremolese, ki stanuje v Ul. Brigata Lambro 34, je pripeljal v križišče tovornjak podjetja La Giulia. Iz stranske ceste se je s fiatom 1.100 pripeljal Videmčan ter se zaletel vanj. Šofer malega kamioneta se je udaril v čelo ter so ga z zasebnim avtomobilom odpeljali v
iiiiiiiiifiiiiimHiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiHiiiimiiiiiii
POKRAJINSKA UPRAVA IN RAZVOJ LOVA
V
Se 600 fazanov za razmnoževanje bodo spustili v občinska lovišča
Lov prispeva tudi k večjemu razvoju turizma - Prispevek deželne uprave
V okviru zakonskih predpisov o lovu si pokrajinska uprava za Goriško že nekaj let prizadeva, da bi z raznimi pobudami dosegla okrepitev staleža divjačine na svojem področju in s tem okrepitev lovske dejavnosti. Lov ni samo šport sam na sebi, ampak ima tudi socialne vrednote, ki se tičejo številnih prebivalcev naše pokrajine.
Na osnovi teh ugotovitev Je bila pokrajinska uprava zaskrbljena zaradi obubožanja živalskega staleža na tem področju, ki so ga povzročile neugodne vremenske prilike, ki so prizadejale Goriško zlasti leta 1965. Zaradi neugodnega finančnega položaja pokrajinske uprave so se obrnili na deželno upravo, da bi dobili potrebna sredstva za ponovno okrepitev števila divjadi po loviščih na Goriškem.
Pokrajinska uprava je v resnici prejela znaten deželni prispevek v ta namen, kar ji je omogočilo, da je že preteklo pomlad spustila na našem ozemlju prvo skupino 270 fazanov za razmnoževanje.
Na svoji zadnji seji je pokrajinski odbor, v nadaljevanju svojega programa za povečanje staleža divjadi na svojem področju, sprejel sklep, da bodo kupili nadaljnih 600 fazanov za razmnoževanje, v razmerju enega samca na vsake štiri samice. Te fazane bodo spustili v posamezne rezerve po občinskih loviščih še tekom tega tedna. Pri tem se bodo ravnali po priporočilih pokrajinskega lovskega odbora v Gorici, ki mu pri njegovem delu pomaga tudi pokrajinska sekcija lovcev.
Ta pobuda, za katero bodo potrošili 2.3 milijona lir, bo nedvomno pripomogla zadostiti potrebam prizadetih lovcev in športnikov ter bo predstavljala osnovo tudi za dvig drugih gospodarskih dejavnosti, kot je pobuda za večjo turistično privlačnost, ker bodo z lovom privabili nove turiste na naše področje, ki je z lovskega stališča med najzanimivejšimi in najvažnejšimi v državi.
bolnišnico; po prejeti zdravniški moči je odšel domov ter bo oK val v 7 dneh.
Včeraj nekaj pred poldne so i. riške gasilce poklicali v Drevofy D’Annunzio, kjer so se saje vn® v dimniku zgradbe št. 4, last Al&e^ ta Bastianija. V pol ure so ® stranili nevarnost, da bi se dim1" preveč razgrel in bi se tako vn® bližnje tramvoje.
GORENJSKA 0HCET
in drugi slovenski filmi
Danes, 21. februarja ob 2l-uri v p. d. «Briški griču a* Valerišču v Steverjanu.
Slovenska prosvetna zvez*
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA
nadaljuje vpisovanje v
TEČAJ
MODERNIH
PLESOV
Informacije na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1/1.
Druga vaja bo v četrtek, t. m. ob 20. uri v klubu *S-Gregorčič« na Vedijevem kot' zu 13.
C i ort ca
VERDI. 17.00: «Cover girls», ze di tutti«, G. Moll in M- /Jj Buccella; italijanski barvni v kinemaskopu, mladini pod 1' letom prepovedan.	, j
CORSO. 17-22: «Per mile doHaJ‘ al giorno«, Z. Hatscher in A-- ' Pierangeli, v barvah in kine«1 skopu, italijanski film. MODERNISSIMO. 16.45-22.30: conti a due piazze», M. Serrs in S. Koscian; mladini P°d letom prepovedan.
CENTRALE. Zaprt.	ji
VITTORIA. 17.15-21.30: «Delitto * Anna Sandovab), Eleonora B°s Drago, F. Rabal; barvni kine111 skopski film.
Tržič
AZZURRO. 17.30-22: «Tre notti ^ lente«, B. Halsey in M. Lee. ^ nemaskopski film v barvah. , EXCELSIOR. 16-22: «La lunga h01' te delTorrore«. Barvni film- j PRINCIPE. 17.30—22: «Oltragg>0 pudore«, F. Lulli in J. Perrio-, S. MICHELE. 14—22: «11 ponte s fiume Kwai», William Holden ' Alec Guinness; barvni kineh' skopski film.
It on ko
EXCELSIOR. Zaprto.	w
RIO. 19—21.30: «Agente Hara», Coray. Barvni film.
DEŽURNA LEKARNA V GOBJ^
Danes ves dan in ponoči je prta v Gorici lekarna ALESAF < Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V KONKA^
Danes ves dan in ponoči Je_. Ronkah odprta lekarna «Alla zione«, dr. Matitti, Viale di 3, telefon 75046.
DEŽURNA LEKARNA V TR2iCj
«Centrale» dr. Fitz & Enne ’ Piazza della Repubblica 23, fon 72341.
St*-Garih*1'
Skup
na izjava
jfj,	(Nadaljevanje s 1. strani)
tov> kaŽe vsakdanJa Praksa, da so potrebna, da se zago-
p "akoPravn° ravnanje z italijansko manjšino.
-*feDlj ariti treba> da bo občutljivost upravn^, ul,u.u, lovskona*-—ede lzvrševanja zakonov, če bo z ustrezno ka-
to. P°Uttk° omogočena izdatnejša prisotnost pripadnikov da bj Ske etnične skupine. Iz istega razloga je treba vztrajati, Vst0Da]iv 0rgane delovskega in družbenega samoupravljanja botjo * v večii meri kvalificirani predstavniki manjšine, ki narodnn tSV0Jih sposobnostih, občutljivosti in čutu dolžnosti v iati hn,Stnem smislu ter z izkušenostjo sposobni vemo izra-p t®nJa italijanske etnične skupine.
0r?ani7» an P1,015161?1 Predstavljajo še vedno statuti delovnih r°dnost J’ V katerib niso upoštevane potrebe pripadnikov na-Pritn ne skupine. Isto velja tudi za javne ustanove; v večini nem (°v ni omogočeno vajencem polagati izpitov v materi-™ a!i uporabljati isti jezik v odnosih z upravo. To Up0rahSl * ČIane italijanske etnične skupine, da zanemarjajo tudi tn° materinega jezika v svojih odnosih kot soupravljavci dvo!«*!?1' kjer obstajajo ugodnejši pogoji in ozračje za polno <ia SD Cn°st- Dolžnost občinskih skupščin v tem pogledu je, v cew- mei° dol°ebe. Dolžnost upravnega aparata pa je, da Q,t*. izvaja statutarne določbe.
'nski organi se pomanjkljivo zanimajo in so premalo ^ačui i za Probleme italijanske etnične skupine. Pogosto iz-0reaniej°-,italiianske kulturne krožke s kulturno umetniškimi otpPn.Zacijami večine, s čimer zanemarjajo posebno funkcijo Jenih krožkov.
kov |°tr.ebno Je izpopolniti mrežo italijanskih kulturnih krož-Poijtu stalnic. Na to nujno vprašanje je treba opozoriti tudi Unf6 in uPravne činitelje na kvarnerskih otokih.
5vojij.ni0ne degli italiani dellTstria e di Fiume je na osnovi <c,pravil in programa okrepila napore za izvrševanje svoje Je d in mostu med Italijo in Jugoslavijo. Na tem področju k°ris-se^a pomembne uspehe z navezovanjem in razvijanjem 'Patidnih stikov s kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami tj s e države. Unione bo tudi v bodoče avtonomno razvijala ve(jn j0 aktivnost, ker ni mogoč razvoj etnične skupine brez PoO i širših stikov s kulturo matičnega naroda. Unione bo vanjl(ra’a tudi vsako akcijo, ki bo stremela k boljšemu spoznali Italijj lture’ šolstva in umetnosti jugoslovanskih narodov
to lahko le pripomore k boljšemu medsebojnemu spo-nJu in zbliževanju med dvema mejnima državama.
^ V’6TS^a kulturno gospodarska zveza ugotavlja: tie V. daliji še ni prodrlo v zavest vladajočih strank spozna-de) a a 'e treba manjšinsko vprašanje reševati kot sestavni dati eniokratične ureditve, da je treba torej v prvi vrsti gle-
De 2na Probleme manjšine kot notranje vprašanje države in fe5u)p, ika zunanje politike. Zaradi tega se ta vprašan -Jo sistematično, ampak improvizirano in občasno.
uiipi uvi/iliailU lil UUUHSIIU.
J)ara VreCi je treba misel, da so manjšine tuje telo v državi. tianj,no Je. da tako pojmovanje ne more tesneje navezovati tist; ‘n na državo, v nasprotju torej, kakor si zamišljajo ,kl ta stališča zagovarjajo.
Je tv:dobna demokratična država mora izhajati iz dejstva, da Ostali 3 PriPadnikom narodnih manjšin zagotoviti podobno kot tem | državljanom enako ravnanje v gospodarskem, politično^ In kulturnem pogledu. Treba je zaščititi njihove značil-t)anj,.ln jim ustvariti varno in domače počutje. Takrat bo tfo,, lna prenehala biti notranjepolitični še bolj zunanjepoli-Problem.
lzboljšanje sedanjega stanja je potrebno sistematično ib ? evanje vprašanj narodnih manjšin na znanstveni podlagi +	vzgojnopolitično delo. Morda bo del teh nalog
Sin T naJavljenl urad za proučevanje vprašanj narodnih manj-to^1* Predsedstvu deželnega odbora, koristna bi pa bila usta-** mV Posebnega instituta in še zlasti posvetovalne komisije ' anJšinsko problematiko.
ti^i.. ^dnjih dveh letih je bilo v korist slovenske narodne SJne storjeno sledeče: Sprejet je bil zakon o osebnih i|pe Po katerem morejo. Starši"'dajati^^otrokom osebna dežei& tudl v Pisavl priznanih narodnih manjšin. Predsednik Wn«*a odbora Furlanije — Julijske krajine Je najprej za-Sli^ ®nega izmed odbornikov za vprašanja slovenske manj-®°Seh Poznej® Pa je deželni svet sprejel sklep o ustanovitvi urada za zadeve narodnih manjšin pri predsedstvu odbora in je tudi izglasoval predlog vladi, naj se kazenski zakonik z določili o prepovedi netenja na-tiJifg tne mržnje. V odbore tržaške in goriške občine ter goli^ Pokrajine so bili izvoljeni Slovenci, s čimer je bil zadan ®*love dot0danji diskriminacijski praksi v tem pogledu. Razen tij^Jakega gledališča v Trstu so tudi druge slovenske organov1lJe začele dobivati podporo iz javnih sredstev, toda v tako fneja meri, da imajo zbolj simboličen značaj. Na zasedanju tstaJne jugoslovansko-italijanske komisije je bila sklenjena
PoV(
ev prepotrebnega zavoda tehniške smeri v Trstu, na-
V	Q^ana je tudi ustanovitev enakega zavoda trgovske smeri
Seift?^ub temu, da je treba poudariti poslabšanje na nekaterih predvsem v zvezi z imenovanjem Slovencev v razne
V	Prt'^e *n vobšea> se Je položaj slovenske manjšine v Italiji To^amerJavi s stanjem pred dvema letoma nekoliko izboljšal. si<6 ,pol°žaj Slovencev še ni tak, da bi se razkrajanje sloven-kžik Upnosti Prenebalo. Temu je vzrok dejstvo, da slovenski hern ne uživa nobene ali zelo omejene pravice in na omeje-spi * Področju v odnosu do javnih oblasti in v javnosti na kajtQn°> da slovenske organizacije ne uživajo enake podpore itier? Podobne italijanske organizacije, da niso Slovenci soraz-
0 zastopani v javnih službah, da niso skratka enakopravni !°sPodarskem, političnem in kulturnem področju, ki SQadi vsega tega ostajajo še vedno v polni veljavi zahteve, Pile formulirane na zadnjih dveh zasedanjih. Glavni svet fll ^ Je na zadnjem zasedanju decembra 1966 posebej pouda-ROfjjJfdeče zahteve: vprašanja slovenske manjšine v tržaški, in videmski pokrajini je treba globalno rešiti v smislu Po a 'iške ustave, deželnega statuta in mednarodnih dogovorov 8 |.Poti in na način, ki se bo izkazal za najbolj primernega.
v zvezi je potrebno še posebej poudariti pereče vpra-tie heneških Slovencev, ki žive v videmski pokrajini in ki Po],/*1 Vaj° še narodnostnih pravic. Treba je dosledno in poiti izvajati Posebni statut londonske Spomenice o soglasju, ow!(?ra postati notranjepravno obvezna. Napovedana reforma ^ka ^ih zakonikov mora priznavati uporabo slovenskega je-J' odnosih s sodnimi oblastmi.
Pje. leg teh splošnih zahtev je treba nujno rešiti še naslednjimi zakon o slovenskih šolah na videmsko pokrajino, Polniti šolsko mrežo v tržaški in goriški pokrajini, urediti dsj6.Sa preostala vprašanja, ki zadevajo slovensko šolo, novi zakoni naj v večji meri upoštevajo koristi slovenske 'ne v deželi, prenehati z razlastitvami na Tržaškem po ž4ko VelJavnib predpisih in sprejeti nov pravični razlastitveni cew’ finančno breme za Slovensko gledališče v Trstu naj v Slo'1 Povzamejo javne ustanove, razširiti je treba delokrog stvo asklm denarnim zavodom in upoštevat* pravično zastop-toSlovencev pri obnavljanju osebja v javnih uradih in usta-b in pri imenovanju članov raznih odborov in komisij.
5ani m° v okvira dogovorov med strankami se doslej ta vpra-Sa nis° rešila in tudi v bodoče ni tega pričakovati. Poleg tej so med strankami dogovori občasni in časovno omejeni ^segajo praviloma le obrobna vprašanja. Zato je treba ^no poudariti nenadomestljivo prisotnost avtonomnih 1*%.- skih organizacij, ki jim je treba priznati, da so kva-
ane zastopnice manjšine.
Pričo še zelo razširjenega nerazumevanja o vlogi in delo-hiijJu slovenskih kulturnih, strokovno gospodarskih in šport-Je .0rganizacij in ustanov v Italiji, je potrebno pojasnilo, da a sorazmemo plodno njihovo dejavnost pripisati tudi Dria r°m, da brani lastni obstoj, hkrati pa ni mogoče mimo iž0b ahja, da njihovo delovanje prispeva k rasti kulturne in darJ^&valne ravni celotnega prebivalstva ter pospešuje gospo-Hj>3° rast in bogati ter uveljavlja športno dejavnost celot-'8a Področja.
tejJ5-‘ovenska kulturno gospodarska zveza se zaveda, da spada P°vezava slovenske narodne manjšine z matičnim naro-^ Predvsem v kulturi med osnovna jamstva za njen razvoj.
a se tudi poslanstva, da vzajemno posreduje vrednote tbij* harodov. Slovenska manjšina s tem bistveno prispeva k ^anju dveh mejnih narodov in držav.
ODBOJKA

SOBOTNA IN NEDELJSKA TEKMA MOŠKE B LICE I V DRUGEM POVRATNEM KOLU III. KATEGORIJE
Po zmagi v Nonantoli Neodločen izid 2:2 (1:1) poraz Bora v Bologni med Bregom in Campanelle
V soboto in nedelje so bila na sporedu druge italijanske odbojkarske lige le zaostala srečanja. Borova moška šesterka je morala zaradi že znanega sistema «varčevanja» odigrati kar dve tekmi, med katerima tudi važno tekmo s Bovolijem, ki je praktično odločala o drugem mestu v lestvici. Tako pa se
je v drugem setu močno upiral, v naslednjem nizu pa so popolnoma onemogočili njegovo igro in mu dovolili le štiri točke.
Nato pa neverjeten preobrat. Bor je odpovedal na vsej črti. Nasprotnik Je v dveh minutah povedel kar z 11:0, kar je bilo za četrti set odločilno. V zadnjem in odločilnem nizu se igra ni spremenila. Borovci so skušali na vse načine, da bi z voljo in borbenostjo odpravili pomanjkanje kondicije, nato pa po «zaslugi» prepogostih flntiranih in seveda nepotrebnih žog predali tekmo in s tem drugo mesto na lestvici.
Izid
‘Bovoli — Bor	3:2
(15:11, 12:15, 4:15. 15:3, 15:7)
BOVOLI: Canettl, Sgallari, Cele-ste, Maraschini, Mazzanti, Pascarel-11, Orsoni, Strazzarl in Zecchl.
BOR: Jurkič, Uršič, Vitez, Vodopivec, Fučka, Mijo-t, Orel, Plesničar in Veljak.
SODNIKI:	Coralli (Firence),
D’Ercole in Pierantonl (Bologna).
f. v.
KLJUB STALNI PREMOČI
STRELEC — v 26’ d.p Zužič (Primorje).
LIBERTAS PROSEK — Stocca, Craievlch, Strisovich, Cerut, Her-vatich A., Manzutto, Bose, Cotterle, Hervatich M., Coslevaz, Piol.
PRIMORJE — Furlan, Babudri, Delise, Stoka, Bartole, Fragia-oomo, živec, Milič, Zužič, Verginel la, Milano.
Proseški derby med enajsterica------------------
ma Primorje in Libertas se je za
ključil s tesnim rezultatom v korist slovenskega moštva. Tekma je bila ves čas zanimiva in precej razburljiva, saj so igralci Libertasa hoteli prisiliti tekmece na neodločen izid.
bodo morali borovci zadovoljiti po vsej verjetnosti s četrtim položajem.
V	soboto zvečer so Borovi fantje gostovali v Nonantoli, mestecu, ki je oddaljeno 11 km iz Modene. Naj takoj omenimo, da v tem kraju sploh'ne obstajajo zadovoljive športne naprave. Igralci so se morali preoblačiti v občinskem kopališču, ki je oddaljeno od igrišča skoro dve kilometra. Tudi sama dvorana, če jo lahko tako imenujemo, je bila zelo slabo osvetljena.
V	teh zelo slabih okoliščinah so slovenski fantje zaigrali zelo sproščeno in povsem nadkrilili nasprotnika, ki se jim je nekoliko upiral le v začetku, ko se niso borovčl še navadili na prostor, v katerim so nastopali, že po nekaj akcijah pa je tržaški napad začel pošiljati na nasprotno igrišče prave bombe. V teh posegih se je najbolj odlikoval Plesničar, ki je bil nezadržljiv v napadu, tako s tolčenjem kot z izredno dobro plasiranimi žogami, ki so pri občinstvu naletele na val odobravanja. Tudi vsi ostali igralci so solidno opravili svojo nalogo in tako pripomogli h gladki zmagi.
Izid
Bor — *Cemab Snray	3:0
(15:4, 15:6, 15:10)
CEMAB SPRAY: Crovetti, Bazza-ni, Zavatti, Gualandi, Franciosi,
Plccindni I. in R., Bulgarelli in Zo-roli.
BOR: Jurkič, Vitez, Vodopivec,
Fučka, Orel, Plesničar, Veljak.
* * *
Po sobotni «mali Odiseji« so plavi nastopili v nedeljo zjutraj v Bologni proti direktnemu tekmecu za drugo mesto v končni lestvici. Tekma je bila zelo lepa in napeta do začetka četrtega niza. V tem setu se je Borovi postavi nekaj zataknilo in vse upanje, ki so ga do tedaj imeli slovenski fantje je šlo po vodi. Prišla je na dan slaba kondicija. Izčrpanost po sobotni tekmi In velika napetost v prvih treh setih je popolnoma odvzela vso moč fantom in jih prisilila, da so predali nasprotnikom oba zaključna niza z veliko razliko. Borovci so se sicer borili za vsako žogo. a nasprotnik je bil boljši in je znal izkoristiti vsako priložnost za dosego točk.
Prepričani smo, da bi slovenska ekipa odnesla gladko zmago, če ne bi bila primorana 'čdig^ti.. sobane tekme in to celo v drugem kraju.
Velika napaka slovenske ekipe je bila ta, da se je v vseh napadih posluževala flntiranih žog, tudi v primeru ko ni bilo nastavljenega nasprotnikovega bloka. V tem je vztrajal predvsem Walter Veljak.
Na igrišču ni bil več znani. Walter, ampak odbojkar, ki ne zna več ali pa noče udarjati po žogah, kot je treba ali je znal. Pohvala pa zaslužita za prikazano požrtvovalnost in uspešen nastop Plesničar, ki je tudi v nedeljo dobro zaigral, nato pa v zaključnem delu popolnoma odpovedal. in ki se je odlikoval tako v obrambi kot pri zelo dobrem podajanju.
Kronika. V prvem setu so bili vedno v vodstvu domačini za dve. tri točki. Pri stanju 14:11 pa so začeli borovci forcing, ki ga je prekinil sodnik s podaritvijo nasprotnikom žoge in naslednje točke z dvomljivimi posegi.
Borovo! pa so nadaljevali z blestečo igro polno učinkovitih podaj in dobro tolčenih žog. Najprej so strli odpor nasprotnika, ki se jim
iiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiniiMiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiMiiiitiimuiiiHiiMii
V NEDELJO V SOVODNJAH
Domačini klonili Pro Gorizii 2:3
STRELCI: Marinič (S) v 13’ p.p., v 29’ p.p. Fedri (PG), v 7’ d.p. Orzan (PG), v 16’ d.p. Almirante (PG), v 32’ d.p. Cijak (S) 11-me-trovka.
SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin, Fajt, Ferfolja B., Cotič, Čeme, Marinič, Devetak R., Ferfolja A., Cijak in Sfiligoj.
PRO GORIZIA: Sirk (De Ju-ri), Morando, Baic, Visintin, Bru-mat, Moretto, Orzan, Marson, Bregant, Almirante.
V	nedeljo so pred številnim občinstvom odigrali nogometno tekmo
J r*  i — ™ 1	flnomin
V PRIJATELJSKIH TEKMAH
Brežani dvakrat premagali Sokola
Zmaga mladincev nad enajsterico Sv. Ane
Na zelo slabem igrišču v Ul. Flavia si je Breg zapravil edinstveno priložnost za osvojitev obeh točk. Campanelle so namreč prisilile Brežane na neodločen izid po nezanimivi in grdi tekmi, kateri V nedeljo popoldne so se na sta- Je Pritisnil svoj pečat nemogoči sodnik. Po delnem neuspehu prvega dionu «Prvi maj« pomerile med se- moštva pa so nekoliko popravili dnevni izkupiček mladinci, ki so boj ženske in moške ekipe Sokola! premagali s 3:0 Sant Anno ter sl
tako še bolj utrdili položaj na pr-
in Brega.
Najprej so nastopili fantje in zmaga je pripadla po zelo izenačeni in napeti tekmi Sokolu.
Sokol — Breg 3:2 (15:17, 6:15, 15:13, 17:15, 15:12).
Moštvi sta nastopili v postavah:
SOKOL:	Pertot D., Petelin B.,
Franko R., Petelin M., Radovič I., Pertot S.
BREG: Lovriha B., Škrinjar R., Žerjal B., Žerjal E., Pangerc B., Glavina S.
V drugi tekmi pa so dekleta Brega po nezanimivi in grdi tekmi z lahkoto premagala nepopolno ekipo Sokola.
Breg—Sokol 3:0 (15:6. 15:7, 15:3).
vih mestih lestvice.
Prvenstvo tretje kategorije CAMPANELLE FIDES — BREG
2:2 (1:1)
CAMPANELLE: Batich, Ceglar, Favretto; Race, Revoleto, Gosdan; Bidussi, Venier, Riosa, Longo, Bel-lanova.
BREG: Baloš; Zocchi, Petaros: Švara, Maver, Bertesina; Raiča, Bubnich, Klabjan, Grahonja, Žerjal.
Brežani so kljub blatnemu igrišču začeli tekmo zelo hitro in Buh nich je že v 2’ spravil v nevarnost Baticheva vrata s strelom, ki je
BREG: Cuk M., Slavec D., Sed- končal v outu. Toda Campanelle so —	'	—	—	*	kmalu zajezile napade Brežanov,
uredile svoje vrste na sredini igrišča, kar je prineslo takoj dobre rezultate. V 18’ je namreč Bella-nova poslal s krila proti vratom
mak, Glavina, Slavec N., Racman, Foraus.
SOKOL: Caharija, Faletič, Magajna, Malalan, Pertot. Cibic.
K. V.
nenevaren kros. Baloš je žogo ujel,
se je in njegov strel Je končal zunaj. Brežani so stalno napadali, toda trdna obramba Campanelle je vse napade omogočila že v kali. V 24' je v hitrem protinapadu Campanelle prišla pred vrata Brega. Žogo je Baloš ujel. ko se je v mirno
toda ta se mu je izmuznila iz rok, ' stoječega Švaro zaletel Bidussi tor pritekel je Bidussi, ki jo je neovi- nato padel na tla. Sodnik je v splos
rano spravil v mrežo. Brežane ni ta lekcija naučila ničesar, nasprot niki so vseeno plesali sami po sre
t— oo» .........ji:	__i_
no presenečenje in med smehom prisotnih dosodil enajstmetrovko, ki jo je Bella nova realiziral. Brežane
dini igrišča ter v 23' izvedli zelo ie vsa stvar pošteno razjezila in lepo akcijo, ki jo je zaključil Bi (»gnali so se besno v napad. Pred
dussi z zelo močnim strelom, Baloš se je pognal ter z akrobatskim skokom rešil v kot.
Brežani so nato nekoliko pritisnili ter prišli v 30’ do kazenskega strela. Streljal je Raiča, do žoge je prvi prišel Bubnich ter jo poslal neubranljivo v mrežo. V 37’ je Klabjan z lepim strelom prisilil Ba ticha na drzen poseg.
V drugem polčasu je bil Breg
vrati Campanelle je večkrat nastala zmeda in v 31' je Gosdan rešit na sami beli črti ie gotov gol. 3’ kasneje ponovna farsa sodnika, ko je zaradi razjarjene publike dosodil enajstmetrovko na neobstoječi prekršek nad Klabjanom, Bubnich je nato streljal ven. Po nenehnih napadih Brega je nato Raiča v 42’ z močnim strelom presenetil Bati-cha, le-temu se je namreč žoga
stalno v premoči in Baloš je bd i izmuznila iz rok ter končala v mre-samo dvakrat zaposlen. V 3’ je “	'	‘,“l
Žerjal po zelo lepi akciji prišel sam pred vratarja, toda prenaglil
"""""""""".................................i.....................Minuli.........1..um.................um..............
S. SERGIO UNION 3:0 (0:0)
Primorje z hO (0:0) Po enournem upiranju odpravil Lih. Prosek ^oion klonil S. Sercjm
*	S. SERGIO: Scoptnich, Rossetto, Bagordo, Prevara. Minin. Vesen.
Izidi nedeljskih tekem III. KATEGORIJA	r-
Skupina L G. Viani - Lib'. 'fcftfcolana	1:0
Lib. Prosecco . Primorje	0:1
Aurisina - Coop	0:0
Vesna - Primorec	0:0
Gretta - Roianese	0:2
Skupina M Campanelle - Breg	2:2
Muggesana - Don Bosco	3:1
Esperia - Flaminio	0:0
S. Sergio - Union	3:0
S. Anna . Rosandra	1:5
NARAŠČAJNIKI (finale) Libertas . Ponziana	1:3
JUNIORJI	
S. Sergio - Triestina	4:2
S. Anna - Breg	0:3
Roianese • CRDA	1:1
Primorje - Ponziana	1:3
Campanelle . S. Giovanni	0:1
Libertas . Arsenale	1:2
Edera - Union	4:0
med Sovodnjami in Pro Gorizio. Rezultat 3:2 za Pro Gorizio je bil pričakovan, dasiravno ne odgovarja poteku igre.
Igrišče so izbrali Goričani, žoga pa je pripadla Sovodenjcem, ki so že v prvi minuti izvedli sijajno akcijo, ki se je zaključila s silovitim strelom Mariniča. Goričani so odgovorili z istim taktom, vendar je bila obramba «belih» budna, medtem pa je napad postajal vedno bolj nevaren, vse dokler ni v 13’ Marinič vendarle potresel mrežo na lep kros nevarnega Sfiligoja. Goričani so hitro odgovorili in postajali nevarnejši ter po 29’ igre izrabili zmešnjavo prea vrati Ferfolje in realizirali s Fedrijem. Tri minute kasneje je v protinapadu Anton Ferfolja silovito streljal in zadel prečko. Pri stanju 1:1 se je zaključil prvi polčas.
V drugem polčasu so Sovodenjci odpovedali, kar so izrabili Goričani in v 7’ povedli z Orzanom. Na sredi igrišča sta prevladovala Fedri in Bregant, ki sta prestregla vse odbite žoge sovodenjske obrambe. Tako sta nemoteno lahko kovala akcije in v eni izmed teh so tudi povečali rezultat. Fedri prodre na desni, poda Orzanu, ki da lep kros, ki ga Almirante v voleju preusmeri v gol. Po tem golu se Sovodenjci prebudijo in nevarno napadajo in v 21’ d. p. Marinič zbeži po desni in silovito strelja z razdalje 5—6 metrov. S precejšnjo dozo sreče vratar De Juri reši s prsmi. Točno deset minut kasneje Marinič ponovno zbeži in strelja, vendar tokrat zgreši cilj. Na prekršek Breganta strelja Cijak prosti strel ter poda Ferfolji A., ki strelja v levi kot
nizko. Spet De Juri reši, zeprav za las. Naslednjo minuto Devetak strelja, branilec zaustavi z roko, vendar sodnik da znamenje za nadaljevanje, čeprav bi moral prisoditi enajstmetrovko. Cez dve minuti Devetak Roman realizira, sodnik gol razveljavi, češ da je bil Ferfolja v off-sideju. Potem v protinapadu Goričani s Fedrijem, ki strelja, vendar Ferfolja reši v kot. V naslednjem trenutku Cijak poda Mariniču, ki skuša diagonalni strel. Tega prestreže branilec z roko v kazenskem prostoru. Sodnik je moral prisoditi enajstmetrovko, ki jo je Cijak realiziral. Ostali čas so obeli« še napadli vendar brez uspeha m pri stanju 3:2 za Pro Gorizio se je tekma zaključila.
Vodstvo sporoča, da bo v sredo ob 15. uri trening s Sergejem Fer-foljo, ob 19. uri pa s trenerjem Jelkom Petejanom. Ta trening je priprava za nedeljsko tekmo z Libertas Capriva. Priporoča se za udeležbo.
Včeraj so na istem igrišču igrali tekmo juniorskega prvenstva So-vodnje - San Rocchese. San Roc-chese ima v svojih vrstah 5 igralcev, ki so člani prve ekipe. Sovodenjci so lepo zaigrali ter izvedli tudi vrsto lepih akcij. Vendar so igralci San Rocchese v drugem polčasu dvakrat potresli mrežo za Tomažičem, ki Je tudi krivec golov. Reči moramo, da je ista ekipa San Rocchese premagala Juventino s 7:0 in Montesanto z 1:0. Sovodenjci so izgubili, a z nekaj sreče bi lahko tudi zmagali. Vsekakor moramo ekipo pohvaliti in sporočiti, da je tudi zanje v torek in sredo trening.
J. V.
Prva nevarna akcija nosi podpis Libertasa. Primorje je takoj odgovorilo, najprej z Milanom, Fragia-comom in žužičem, takoj zatem pa zopet z Zužlčem, ki je v voleju za las zgrešil cilj. Kmalu zatem si je Primorje izsililo prvi kot, Milano pa je ob popolnoma praznih vratih poslal žogo visoko nad prečko. V 13' ‘zopet priložnost za slovensko moštvo, vef)(iiwJe,Verginella poslal žogo vratarju t. tekmecev v roke.
Primorje je bilo stalno v napadu: Zužičev strel se je odbil od vratnice, kmalu zatem je Milič preigral nasprotnika in predložil Zužiču, k.1 se je otresel Ceruta In podal Vergi-nelli. Ta je silovito streljal, Stocca Se je pognal z zamudo, Hervatich pa je rešil tik prek črto. Tudi Libertas je skušala s protinapadi ogrožati vratarja Primorja, vendar sta bila Babudri in Stoka nepremagljiva. V 31' ponovno kot za Primorje, dve minuti kasneje pa najlepša priložnost dneva: gneča v kazenskem prostoru, žoga je prišla do Zužiča, ki je streljal. Vratar je odbil, živec je ponovno streljal a žoga se je odbijala od noge do noge, dokler ni prišla do Verginelle, ki jo je usmeril v vrata. Prav na beli črti pa je žoga zadela živca v hrbet in tako je prav igralec Primorja rešil nasprotnike.
Tudi v nadaljevanju je Primorje pritiskalo brez prestanka. V 2’ kombinirana akcija, katero Milano, zaradi prenagljenosti, ni znal prisebno izkoristiti in je podal žogo vratarju v roke. Dve minuti kasneje zopet Zužičev strel, a tudi tokrat je vratnica zamenjala vratarja Stocco. Kljub neprestanim napadom, žoga ni hotela v mrežo. In to kljub silovitemu pritisku. V 26’ pa je Stocca končno le klonil: živec Je žogo visoko predložil na sredo kazenskega prostora, kjer je bil Zužič že na preži. Skok, udarec z glavo in žoga je končala v zgornji levi kot vrat Libertasa. Jasno je, da je ob robu zavladalo splošno veselje. Primorje pa se ni zadovoljilo s to prednostjo, temveč je vztrajalo v napadu. V 39’ je branilec Libertasa z roko odbil žogo v kazenskem prostoru, vendar sodnik ni opazil prekrška in tako Je tudi enajstmetrovka splavala po vodi. Zadnjo priložnost za povečanje rezultata je imel Milano, vendar igralec je ni znal iz. rabiti. Kmalu zatem trikratni žvižg sodnika, ki je solidno opravil svojo nalogo.
B. R.
Z NAVDUŠUJOČO IGRO
Rosandra	5
S. Anna	1
ROSANDRA ZERIAL — Karli-cek, Parovel, Kocjančič. Caprigllo-ne, Giovanninii, Vignali, Bazzara, Ceppa, Santelli, Bertoia. Vascotto.
S. ANNA — CosJovich, Mervar, Zanutel, OlmoUno, Rocco B., Pasto-rino, Pussini, Zazzardi, Leban, Rocco T.
Rosandra se je zopet predstavila s celo vrsto golov. Po začetnih napadih S. Anne, je Rosandra prevzela vajeti igre v svoje roke in jih do konca ni več prepustila tekmecem. Posledica tega je bila, da je nasprotniku zadala pekoč poraz. S svojo igro je Rosandra navdušila približno 200 gledalcev, že v 6’ je
Scopinich, Rossetto, Bagordo, Pregara, Minin, Vesco-vo, Driolii, Gherghetta, Ribarich, Co slovich, Romani.
UNION: Furlan, Morabito, Devescovl, Gombač, čač, Camassa F., Mačehi, Cok, Nadlišek, Falconetti. Camassa A.
STRELCI: d.p. v 17’ Minin (S), 39’ Bagordo (S), v 44’ Morabito (U) avtogol.
Začetni strel je dal S. Sergio, ki je takoj prešel v napad. V 3’ začne prodirati Pregara, toda Gombač ga ustavi in odbije žogo. Toda Drioli jo ujame in jo pošlje proti vratom, kjer Nadlišek odbije v kot. V 5’ štre-1 ja še enkrat Drioli, a žoga gre ob drogu ven. Mačehi preide takoj v protinapad, toda poskus se izjalovi.
Zaradi prekrška dosodi sodmk prosti strel S. Sergiu, strelja Coslovich 'in Camassa F. odbije z glavo. V 8' skuša Camassa A. razbiti nasprotno obrambo, a se ne more -.rešiti -dveh stražarjev, ki ga podereta na tla.
V 10’ pošlje Bagordo kazenski strel proti Furlanu, ki brani z rokama, žoga mu ubeži, dva nasprotnika hočeta poslati usnje v mrežo, a Furlan se jima vrže pod noge in brani. V 14’ strelja najprej Coslovich, nato Pregara, in obakrat se vratar Furlan požene za žogo in jo obvlada, štiri minute pozneie je v napadu Gherghetta, poda Drioli )u, ki pa se obvlada položaja in izgubi žogo pred vrati. Tako se je neuspelo zaključila čna res lepo začetih akcij
V	19’ Drioli pošlje močan strel z leve proti Furlanu, toda prej naleti na noge Čača, ki odbije daleč na sredo igrišča. Nato je Furlan še nekajkrat zaposlen in vedno odlično opravi svojo nalogo. V 23’ strelja Falconetti za Union kazenski strel, poda Nadlišku, ta se le dotakne žoge. ki je šla proti vratom. Tu je Camassa A., ki hoče poslati usnje v mrežo, a le trenutek prej se mu vrže Scopinich pod noge in tako brani. V 33’ sta še v napadu Camassa in Nadlišek, toda brez uspeha. V 40’ Furlan lepo brani na strel Ribarlcha.
že v 30" drugega polčasa Je Nad-l.šek v napadu in Scopinich komaj ubrani strel. V 7' se hoče izkazati Falconetti. toda Pregara odbije z glavo njegov strel. V 10’ zastrelja žogo Camassa A., nato pa sledi akcija Camassa A.-Macchi-Camassa A žoga leti z leve proti vratom, zadene drog ob tleh in bi se po vseh pravilih morala odbiti v mrežo. Toda zaradi blata, se Je ustavila In vratar, ki je bil daleč, se je lahko vrnil in jo ujel. V 15’ poda Falco-netti žogo Čoku, ki pa jo zastrelja.
V	17’ Drioli prodre v osebni akciji
do Unionovih vrat, ubeži Devesco-viju in premaga Furlana. Nato se obe ekipi vrstita v napadih, a neuspešno, vse do 25’ ko Camassa A. s kazenskim strelom resno zaposli Soopinicha. V 29’ pa strelja Camassa A. ven. V 31’ je Romani sam pred Furlanom, a strelja ven. V 35’ izvedejo Morabito, Cok, Nadlišek napad, ki je brezuspešen, štiri mi-'nute pozneje -strelja Coslovich iz kota, žogo dobi Bagordo, ki z glavo podvoji rezultat. Krivdo za ta gol (nosi, B)ur!ap,„kpt je .tp tudi sam priznal, ker se je prepozno pognal za njo. V 44' pa je za S. Sergio prišel še en gol. Rossetto in Pregara sta prodrla wo kazenskega prostora Uniona, Morabito je hotel rešiti v kot, toda po nesreči je žoga silovito čla naravnost v levi kot mreže.
Ne vratar, ne Cač, ki je bil blizu, nista mogla preprečiti najhujšega.
Takp je moral Union še enkrat s pekočim porazom domov.
Radi
iiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiUilliiiiiiiiiiii,iiil, n, (iimiinniHiii inmiiimmninmiiig
VELIK USPEH ŠTANDBEŽCEV
Juventina ■ Buttrio 2:0
BUTTRIO — Colautti, Venturini, Boldrin, Michelutti, Bardus, Borghese, Bortolussi, Peruzzi, Apollonio, Lavaroni, Tavagnacco.
JUVENTINA — Tomasin, Paškulin, Ožbot, Tabaj E., Nanut, Mon. tico, Costelli, Battistič, Tabaj M., Petejan, Klaučič.
STRELCI — Tabaj Miloš in Petejan.
KOTJE 3:6 za Juventino
SODNIK: Alt iz Krmina.
ži. Do konca tekme se nato rezultat ni več spremenil.
Mladinci
SANTANNA — BREG 0:3	(0:2)
SANTANNA: Burra; Reppi, Kar-njel; Sfreddo, Pdhlen, Harey; Bartoli, Razza, Haseni, Braini, Marino.
BREG: Ota (Rapotec); Maar, Hrvatič; Zahar, Rodella, Opara; Sa-mrb, Lrvriha, Veljak, Petaros, Čuk.
Kotje: 10:1 za Breg.
Kot poprej prvo moštvo se tudi mladinci v začetku nikakor niso znašli na blatnem igrišču v Ul. Elavia. Vse prevečkrat se jim je žoga ustavila v blatu in njihova podajanja so se večkrat izkazala za prekratka. Sčasoma pa so se tudi temu privadili in Veljak se je v 25’ rešil direktnih nasprotnikov ob robu kazenskega prostora ter nato s strelom iz daljave premagal Burro. SanfAnna je skušala na kak način odgovoriti, toda Brežani so jo vedno zaustavljali, preden so prišli do vratarja Ote ter nato s točnimi podajanji spravili v tek svoj odlični napad. V 34’ je po zelo lepi akciji celotnega napada dobil žogo Veljak, ki jo je prisebno podal prostemu Petarosu, ki jo je brez oklevanja s silovitim strelom poslal v mrežo. V drugem polčasu je bila premoč Brega še bolj vidna, saj se Rapotec sploh ni dotaknil žoge. V tem razdobju so se v obrambi izkazali odlični Rodella. v napadu pa obe krili čuk in Samec, preko katerih je šla večina napadov. Dobro je zaigral tudi Lovriha, ki je še kar precej dobro nadomestil odsotnega Mikuša. Zadnji gol tekme je padel po zaslugi Petarosa iz enajstmetrovke, ki Jo je sodnik dosodil zaradi grobega prekrška nad Samcem v kazenskem prostoru.
K. V.
Kronika igre v prvem polčasu ni zanimiva, ker sta se obe ekipi, namesto da bi se resno lotili igranja, le opazovali. Zavlačevanje je trajalo precej časa, tako da so se že začeli slišati očitki s strani gledalcev, bodisi da so ti navijali za eno, ali drugo moštvo. V prvih 45’ igre moremo torej označiti le nekaj akcij. V 7’ si Juventina izsili dva zaporedna kota. Prvi je brez-
spet zadene v prečko, tokrat čisto v kotu. V 33’ spet strelja Petejan. toda vratar gostujoče ekipe z lahkoto ustavi žogo. V ostalem času se igra v sredini igrišča in vratarja praktično počivata.
Drugi polčas se začne z izključit, vijo Klaučiča, ker v 11’ reagira na dobljeno brco z enako nešportno potezo, a sodnik ga vidi in ga izključi. Juventina se znajde z 10 možmi in šele sedaj se začne resno boriti
IIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlMliiliKUMniiiiiiillllMIIIIIlIlllliliiiliiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii,
DELITEV TOČK V SLOVENSKEM DEBBIJU
Primorec-Vesna 0:0
PRIMOREC: Čuk L., Parovel, Milkovič, Cuk B., Kralj E., Kralj R., Vremec, Cuk H., Sosič L., Škabar; Suber.
VESNA: Cah, Sulčič D„ Picchieri; Osvaldo, Renez, Sulčič S., Košuta Z., Michelini, Košuta R„ De Michele, Kozlovič.
Slovenski derby med Primorcem
moral Coslovich poseči na strel Va-scotta in Kocjančiča. V 19’ prvi goi Rosandre, ki ga je z varljivim stre-
lom dosegel Bertoia. Dve minuti pred koncem drugi gol, tokrat po zaslugi Ceppe. V 3’ d.p. Je T. Rocco premagal Karlicka. Odgovor ni izostal in Ooslovich je imel polne roke dela. V 10’ tretji gol, ki je ponovno nosil podpis Bertoie, v 21’ je Ceppa zopet presenetil Coslovi-cha, prgd koncem pa je tudi kapetan Kocjančič izkoristil Santellijev predložek in je nasprotnika s pri-zemnlm strelom mimo droga petič prevaril. Kotov je bilo 3:1 za Ro-sandro.
in Vesno, ki Je bil v nedeljo na stadionu «Prvi maj«, je privabil približno 150 gledalcev. Začetni u-darec je pripadal Primorju, ki je prešel v napad. Ta pa se je, kot večina drugih, ustavil ob obrambi Vesne, ki je v 9’ za las zgrešila z Osvaldom dosežek, žoga je namreč končala v rokah vratarja Tre-bencev. Sest minut kasneje so igralci iz Trebč preigrali obrambo nasprotnikov in nevarno ogrožali Caha, ki se ni pustil prevariti. V protinapadu pa so Križani z De Mi-chelejem zaposlili Cuka, ki se je rešil z lepo parado. Samo dve minuti kasneje je moral Cah z izpadom pod noge rešiti svoja vrata. Sploh je bil Cah ves čas buden in Je z drznimi posegi preprečil Primorcu, ki je vztrajal v napadu, da bi v 22’ in tudi v 24’ prišel do mre. že. V 27’ izredna priložnost Vesne po krivdi branilca moštva iz Trebč, ki je slabo podal žogo vratarju. Ta je bil že premagan, vendar ga je drog rešil nevšečnosti. Kmalu zatem akcija celotnega napada Vesne, ki je prišla s Košutom R. v ugoden položaj, vendar je Križan poslal žogo naravnost vratarju v roke. Samo tri minute kasneje Je Košuta Z. preigral branilca ter po-
ploden,' drugega dobi Klaučič” In ™ ,D0J1U-	t'^k5’,> keI jo nevar‘
ostro streli a. toda v nrpi^irn v 9R*	^ temu prisili. Ze eno mi*
Klaučič poda Ediju Tabaju in ta j tDaP-‘ilHAk'1>u£!tvl’ t0£ej Y.12’ d’f •• dalje Milošu, ki cilja v vrata, toda i se j	izmuzne branilcem, iz-
| vede lep kros na Miloša Tabaja in
.................. ta doseže prvo točko za Juventino
z neubranljivim strelom. V 17’ in 19’ se domača enajsterica znajde v nevarnem položaju zaradi dveh kazenskih strelov: prvič reši Edi Tabaj, drugič pa vidimo imenitno akcijo vratarja Tomasina, ko brani strel Apollonia, številke 9 Buttria. Takoj nato Juventina reagira in ne mineta dve minuti, ko je igra spet pred vrati gostov. Petejan gre bc levi strani proti vratom Colauttija se otrese branilcev in drzno strel]? in smo v 21’ d. p. na 2:0 za domače Juventina napada še dalje toda tudi ekipa Buttria bi se rade povzpela do točke in poganja vse sile v napad. V 38’ in 43’ desne, krilo Peruzzi skuša izigrati Toma sina. Prvi strel iz šestnajstmetrske razdalje vratar ustavi, drugič je pt prevaran, toda nadomesti ga preč ka, ki na srečo odbije usnje. Iz’: ostane še naslednji dve minuti igre nespremenjen: 2-0 za Juventino.
O nedeljski tekmi se lahko reče • da je postala živa šele po izključit vi Klaučiča v drugem polčasu. Ta ko je bil Marson prisiljen ojačit center moštva s tem, da je Na nuta poslal na sredino, Petejan s< 1 je preselil v napad, Costelli' pa ji postal prosti strelec. Izid je poka . zal, da je bila taka zamenjava pc stave ekipe pravilna in je prinesi:: zmago.
Zjutraj sta se v štandrežu pome 1 nli ekipi juniorjev Juventine ii Ločnika. Poznalo se je, da je obrambo prišel Pavlin, ki je ž I izurjen igralec in zna dobro uskls j! diti akcije soigralcev. Z njim se j i obramba domačih ojačila in ni dc i pustila nobenega gola Ločniku, če prav tudi sama ni uspela spravit
kjer pa Kozlovič ni znal izrabiti priložnosti.
Po začetnem kotu, ki ga Vesna ni znala izkoristiti, je Primorec odgovoril s protinapadom ter prisilil Caha, da se Je rešil v kot. V 9’ nevarna akcija Vesne, ki je De- Michele in Košuta Z. nista znala zaključiti, ker sta se ovirala med seboj. Se parada trebenskega vratarja na prosti strel in kmalu zatem je Košuta R. zastreljal
Čeprav je Vesna ostreje pritisnila na vrata Primorca, Cuka nikakor ni mogla prevariti. V 20’ je ubranil strel Michelinija in nato še Osvalda, ki je prišel na pomoč napadu. V 27’ Košuta R. ni znal izkoristiti odličnega predložka Miche. linija, v 30’ pa je napacf Trebencev končal ob obrambi Vesne. Pet minut kasneje nova priložnost za Križane, ki so oblegovali vrata Primorca, vendar tudi tokrat Kozlovič ni znal izrabiti idelane priložnosti. V 40’ prodor prednje peterke Vesne s strelom Košute R., katerega je vratar Trebencev odbil kratko v polje. Na žogo je startal De Michele, toda branilec nasprotnikov ga je grobo zrušil. Sodnik je ta prekršek kratkomalo prezrl. Se zadnji pritisk Križanov na vrata
dal na sredo pred prazna vrata, Trebencev, ki niso klonili. K. K.
nobene žoge v mrežo. Izid je bi torej 0:0, čeprav Je ekipa iz Loč nika in njeno vodstvo prišlo Standrež gotovo, da zmaga.
D. R.
A.LIGA	
IZIDI •Atalanta — Lazio	3:0
•Brescia — Juventus	1:1
•Cagliari — Foggia	0:0
•Fiorentina — Venezia	2:0
•Lecco — Mantova	0:0
•Milan — Napoli	1:0
•Roma — Vicenza	1:1
Inter — ‘Spal	3:1
•Torino — Bologna	1:1
IZIDI
•Catania — Varese •Catanzaro — Alessandria •Livorno — Arezzo •Modena — Novara •Padova — Potrnza •Palermo — Verona •Reggina — Messina •Salemitana — Genoa Reggiana — Sampdoria •Savona — Piša
LESTVICA
LESTVICA							Varese	22 12		7	3	26 11
Inter	21	15	4	2	42 11	34	Sampd. Modena	22 22	II) 9	U 8	1 5	30 14 29 28
Juventus	21	11	•	1	30 10	31	Potenza	22	8	9	5	21 18
Cagliari	21	M	7	4	27 9	27	Catanzaro	22	9	7	6	28 26
Napoli	21	n	5	5	27 14	27	Reggina	22	7	10	5	22 15
Fiorentina	21	•	8	4	40 21	26	Palermo	22	7	9	6	15 14
Bologna	21	9	7	5	28 19	25	Padova	22	6	11	5	19 18
Roma	21	8	7	6	24 21	23	Reggiana	22	8	7	7	22 22
Milan	21	ti	11	4	23 21	23	Livorno	22	7	8	7	19 20
Mantova	21	3	Iti	2	15 15	22	Messina	22	7	8	7	25 24
Torino	21	4	13	3	18 19	21	Novara	22	8	6	8	18 19
Atalanta	21	7	7	7	20 28	21	Salernit.	22	7	6	9	19 25
Brescia	21	5	9	7	16 24	19	Catania	22	6	7	9	16 20
Lazio	21	4	9	8	14 23	17	Genoa	22	5	8	9	16 18
Spal	21	4	8	9	14 22	16	Savona	22	7	4	11	26 31
Vicenza	21	4	8	9	16 30	16	Piša	22	4	10	8	12 17
Venezia	21	2	7	12	14 32	11	Verona	22	4	10	8	16 23
Foggia	21	3	4	14	16 41	10	Arezzo	22	•	5	11	25 29
Lecco	21	1	7	13	10 13	9	Alessand.	22	4	7	11	21 33
Prihodnje tekme				(26. t.m.)			Prihodnje t Alessandria -		tekme (26. t.m.) Verona, Arezzo			
0:0
3:1
2:1
1:0
1:1
1:1
1:0
1:0
2:1
4:1
Bologna - Spal. Cagliari Roma. Juventus • Torino, Vlcenza - Brescia. Lazio - Milan, Mantova -Fiorentlna, Napoli - Atalantu, Venezia - Foggia, Inter - Lecco (v soboto).
Palermo, Catania • Salemitana, Catanzaro - Varese, Genoa ■ Modena, Novara - Sampdoria, Padova - Messina, Piša - Livorno, Reggiana - Potenza, Reggina -Savona.
KOŠARKA
ITALIJANSKO PRVENSTVO A LIGE
Ignis poražen v Bologni Splugen Brdu pa v Livornu
Simmenthal še vedno na vrhu lestvice - Jugoslovan Djuric najboljši strelec dneva (30 točk)
Allen, bivši dlan Gulf Oila, po značaju eden najslabših košarkarjev v Italiji, je v nedeljo našel svoj dan. In ko je Allen v formi, malokatera ekipa lahko upa na zmago v Livornu in tudi milanski Simmenthal Je prav po zaslugi Američana prvič klonil v tem prvenstvu .Torej tudi za goriško peterko ---------------
SplUgen Braua je bil poraz neizbe-
žen. Zaman je skušal Rossi konkurirati v odbitih žogah z McGregori-jevim igralcem. Allen je pobiral žoge tako v obrambi kot v napadu in bil v metih na koš tudi izredno točen, saj je dosegel zavidljiv osebni izkupiček 28 točk. Med Goričani, poleg Rossija, ki je res odlično zaigral prvi polčas, se je tudi izkazal mladi Bosini, nad povprečjem pa je zaigral tudi Krainer, ki je bil posebno nevaren v protinapadih. A-meričan Green se je pozitivno odrezal, pa čeprav ni zablestel. Tehnično tekma ni pokazala izrednih stvari, kajti obe peterki sta poleg nekaj zares odličnih akcij zagrešili tudi marsikatero začetniško napako. Končno pa se je le uveljavila premoč domačinov.
FARGAS — SPLUGEN BRAU
70-63 (35-29)
FARGAS: Pozzilli 7, Chirico 6, Na-talini 6, Allen 28, Bernardini 10, Ba-roncini, Guantini 11, Marcacci 2.
...........nuni.■miiiiiiiiiiiiu.nun...im......
V NEDELJO PREKINJENA POZITIVNA SERIJA
Como-Triestina 1:0 (1:0)
Dve izključitvi: Martinelli (T) in Ballarini (C)
COMO: Carmignani, Palleari, Bo-riani, Ballirini, Barzaghi, Romani, Perotti, Galbiati, Mognon, Sironi, Cattaneo
TRIESTINA: Colovatti, Da Rold, Martinelli, Capitanio, Kuk, Ferrara, Ridolfi, Scala, Ive, Beorchia, Gen-tili.
SODNIK — Michelotti (Parma).
STRELEC — v 18' Mognon.
Približno 5000 gledalcev. Sodnik je izključil Martinellija (T.) in Bal-larinija (C.), z opominom pa je kaznoval Scalo, Mognona in Beorchio. Kotje 9:2 v korist Coma.
Pozitivna serija Triestine se je zaključila v nedeljo na igrišču Coma. Visokoplasirani domačini so prisilili goste na kolena, toda to ne s tako lahkoto, kot je dalo predvidevati stanje moštev na lestvici. V resnici sta si bili moštvi enakovredni in neodločen rezultat bi bil vsekakor pravičnejša odločitev razburljive tekme. Triestina je stopila na igrišče brez treme in že v prvih minutah je pokazala, da nima namena se braniti, ampak skušati celo osvojiti poln izkupiček. Solidna v obrambi in požrtvovalna na sredini igrišča je. Triestina v mnogih primerih ogrožala nasprotna vrata in tudi po golu ostala enakovredna razigranim nasprotnikom, tako da je bil rezultat v dvomu do zadnje ga. Žal so nekatere napake sicer I prodornega srednjega napadalca I-veja pripomogle, da so domačini obdržali prednost, katero so si bili pridobili po naključju zaradi neupravičenega prostega strela.
Kljub porazu je torej Triestina zopet prijetno presenetila in pokazala, kako je neresničen njen položaj na lestvici. Obramba je bila vedno na mestu, čeprav sta Mognon 'in Sironi trmasto iskala odločilen ; prodor. Odlično je zaigral Martinelli, katerega pa na žalost čaka, po vsej verjetnosti prepoved igra-;nja zaradi izključitve, pa tudi mladi Capitanio ni razočaral proti močnemu Mognonu. Ferrara, Beorchia in Scala so večkrat zmagali v direktnem spopadu z nasprotno srednjo | trojico in pomogli napadu, da je f ogrožal nasprotna vrata. V prednji
CARL O LEVI
vrsti sta Gentili in Ridolfi izvedla I imela Triestina v začetku drugega veliko prodorov in dala veliko mož- polčasa: Ridolfi je izvedel lep strel.
nosti Iveju. Srednji napadalec, zelo priseben in iznajdljiv v prodorih, pa je razočaral v zaključitvah, saj je posebno v začetku tekme zgrešil nekaj izrednih priložnosti.
Začetek tekme je bil ves v korist Triestine. V 6’ je Ive preigral Bar-zaghija in nato le za las zgrešil cilj z ostrim strelom. Veliko priložnost pa je imel srednji napadalec v 7’, ko mu je Seal" podal žogo na nezavarovani strani kazenskega prostora. Sam pred Carmignanijem je Ive popolnoma zgrešil strel. V 10' je Barzaghi spet zagrešil napako, toda tudi tokrat ni znal Ive izkoristiti Ridolfijevega predložka. V 12’ je Colovatti z lepim poletom odbil v kot nevaren Romanijev strel. V 18' pa je padel odločilni gol: Galbiati je izvedel prosti strel in Mognon je v teku odbil žogo z glavo v mrežo. Triestina je reagirala in v 26' je Ive prisilil Carmigna-nija k delu. Tudi nasprotniki so bili nevarni in Sironi je v 34’ zapravil z visokim strelom lepo priložnost. Najlepšo priložnost pa je
katerega Carmignani ni zaustavil; tržaško desno krilo se je zopet po lastilo žoge in jo hitro podalo Gentili ju, ki jo je usmeril v mrežo. Prav na beli črti pa je Paleari odbil in rešil kritični položaj. Po nekaj napadih na eni in drugi strani so imeli domačini veliko možnosti da podvojijo prednost: Sironi in Mognon sta v gneči istočasno padla na tla in sodnik je mogoče prestrogo dosodil enajstmetrovko. Tržačani so dalj časa ugovarjali in Martinellija je sodnik kar izključil. Vse to za nič: Ballarini je streljal previsoko in Colovattiju sploh ni bilo treba poseči. Gostje so zaigrali tako z možem manj, kar je še zmanjšalo njihove možnosti. V 89’ pa je bil tudi domači kapetan Ballarini izključen, čeprav se je mnogim zdel tudi ta ukrep prestrog: Beorchia je izvedel osebni prodor in se nevarno približal kazenskemu prostoru, zato ga je domači branilec podrl. Za sodnika je bilo to dovolj.
uk
A SKUPINA C?JjšI
IZIDI	
•Como — Triestina	1:0
•CRDA — Biellese	2:2
•Cremonese — Marzotto	2:0
•Entella — Mestrina	1:0
•Pro Patria — Legnano	(odlož.)
•Solbiatese — Verbania	0:0
•Trevlgliese — Piacenza	(odlož.)
•Treviso — Rapallo	2:1
•Udlnese — Monza	2:2
LESTVICA
Prihodnje tekme (26. t.m.) Blellese - Entella, CRDA - Sol-biatese, Legnano - Udlnese, Mar-zotto - Trevlso, Meatrlna - Tre-vigliese, Monza - Cremonese. Piacenza - Como, Rapallo - Ver-banla, Triestina - Pio Patria
Monza	21	13	S	3	30 10	31
Como	21	12	6	3	33 12	30
Treviso	21	11	7	3	24 20	29
Rapallo	21	8	8	5	20 14	24
Udlnese	21	8	8	S	28 22	24
Verbania	31	8	7	6	22 18	23
Biellese	21	8	6	7	23 25	22
Legnano	20	■ 8	5	7	33 26	21
Entella	21	7	7	7	16 17	21
Piacenza	20	7	5	8	17 18	19
CRDA	21	4	11	6	11 19	19
Trevigliese	20	7	4	9	27 27	18
Marzotto	21	6	6	9	18 22	18
Triestina	21	3	11	7	14 26	17
Mestrina	21	4	8	9	11 16	16
P. Patria	20	6	3 11		23 31	15
Solbiatese	21	5	5 11		14 20	15
Cremonese	21	4	4 13		19 39	12
Pro Patria, Legnano, Trevlgliese In Piacenza s tekmo manj.
SPLUGEN: Bosini 8, Rossi 9, Krainer 11, Nanut 6, Pozzecco 2, Green
22,	Ponton 5.
CASSERA — IGNIS 79-65 (33-31) CASSERA: Orlandi 13, Bergonzo-ni 11, Granucci 7, Gessi 11, Bruni L., Andrew 13, Sardagna 6, Angelini 18.
IGNIS: Flaborea 10, Bufalini 6, Cescutti 11, Vittori 4, Gergati F 2, Gergati R. 2, Bovone, Villetti 10, Mc Kenzie 20.
SIMMENTHAL — ARAMIS 68-56 SIMMENTHAL: Iellini 9, Vianello
23,	Pieri 2, Mašini 14, Riminucci 2, Longhi, Ongaro 2, Binda, Chubin 16.
ARAMIS: Nightingale 15, Casta-gnetti, Celoria 4, Pizzichemi 8, Fat-tori 6, Polzot 12, Tarantino 2, Maco-ratti 5, Calvino 4.
ALLONESTA’ — ORANSODA 78-76 (45-38)
ALL’ONESTA’: Vatteroni 15, Ma-socco, Galletti, Bulgheroni, Vescovo 7, Gatti 23, Isaac 27, Dal Pozzo 6.
ORANSODA: Rovati, Merlati 5, Recalcati 25, Sarti 10, De Simone 15, Frigerio 10, D’Aquila 4, Pinasco 7. PETRARCA — CANDY 81-56 (44-34)
PETRARCA: Moe 14, Varotto 8, Formenti 8, Tonzig 12, Stefanelli, Peroni 21, Jessi 18.
CANDY:	Giamo, Pellanera 12,
Lombardi 14, Di Tommaso, Rundo 6, Borghetti 4, Mills 5, Raffaele 9, Cosmelli 6.
NOALEX — BUTANGAS 75-57 (35-26)
NOAELX: Cedolini 13, Vincenti, Vaccher 8, Bottan 11, Ferro 3, Les-sana 2, Albonico 7, Djuric 30, Za-marin 1.
BUTANGAS: Bertini 9, Marcionet. ti 4, Lesa 8, Scrocco, Paolini 6, Putin 7, Cavallini 10, Wemer 13.
PRIHODNJE TEKME Simmethal — Petrarca Candy — Aramis Butangas — Cassera Splugen Brau — AlfOnestš, Fargas — Ignis Oransoda — Noalex
Simmenthal	15	14	1	1258	1080	28
Ignis	15	12	3	1247	1024	24
Noalez	15	9	ti	1006	995	18
AirOnestš	15	8	7	1071	1067	16
Candy	15	8	7	1076	1097	16
Petrarca	15	7	8	958	918	14
Oransoda	15	7	8	1070	1051	14
Fargas	15	6	9	935	1040	12
Butangas	15	ti	9	978	1104	12
Aramis	15	5	10	959	1048	10
SplUgen Brku 15		4	11	953	1008	8
Cassera	15	4	11	1005	1084	8
LESTVICA A LIGE (po 15. kolu)
V NEDELJSKEM KOLU KOŠARKARSKE B LIGE
Lloyd ■ Italsider 69:59
Fortunati, v odlični formi, dosegel 27 točk
LLOYD ADRIATICO — TRST: Brumatti 17, Schergat, Goitan, Fortunati 27, Bianco 8, Bicci, Tarabocchia 17, Apostoli, Narder, Bernardini.
ITALSIDER GENOVA: Cavassi 8, Coccioni 13, Lasagni 10, Ghirar. do 6, Magistrini 21, Cerioni, Bordoni, Battistin, Volpato 1, Castro-novo.
Tržaški košarkarji Lloyda so i-
meli z Genovežani Italsidra odprt račun. V prvem delu prvenstva so namreč igralci ligurskega mesta prekinili uspešno serijo pozitivnih rezultatov Marinijeve peterke s pekočim porazom. V nedeljo pa je za ((maščevanje,) poskrbel Fortunati, ki je bil praktično nezadržen v napadu in povsem točen v metih. Dosegel je namreč zavidljiv osebni izkupiček 27 točk, toda je poleg tega bil glavni organizator vseh protinapadov domačinov.
S Fortunatijem v odlični formi je celotna tržaška peterka dobila zaželeni ritem ,ritem, ki so ga Fortunati in drugi v teh zadnjih časih izgubili, saj so v zadnjih štirih kolih zabeležili prav osto število porazov. S Fortunatijem je tudi razveseljivo zadovoljil Brumatti, ki je posebno proti koncu tekme dosegel vrsto košev, ki so dokončno strli vsakršen up nasprotnikov. V vrstah Italsidra nastopa tudi bivši član Ginnastice Castronovo, ki pa
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinimiiiimKiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
V NEDELJSKEM KOLU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
Tudi povratna tekma z Borom za Servolano 48:42 (22:24)
SERVOLANA: Generoso, Groppazzi (11), Colucci (2), Cadel (8), Zollia (5), Aoonzo (9), Makovec, Dandri (4), Niccolini (4) in Posar (6).
BOR: Savo Spacal (18), Carli, Babuder, Rudež (6), Zavadlai (3), Ambrožič (5), Gergolet (2), Borut Spacal in Lakovič (8).
Po neverjetno slabi igri so bo-
rovci klonili Servolani, ki ni napravila drugega kot to, da Je izrabila številne napake, v nedeljo zares v katastrofalni formi, plavih. Spacal in drugi niso proti škedenjskim igralcem pokazali ničesar. Individualno ni nihče zadovoljil in večina Borovih predstavnikov Je zgrešila tudi najenostavnejše podaje, pri vodenju sta sodnika izžvižgala plavim res veliko število korakov, v metih pa popolna tema. Skratka, take igre Borova peterka ni še pokazala na tem prvenstvu. če so borovci popolnoma odpovedali individualno, so bili celo pod povprečjem glede skupne igre. Odvili niso ene poštene skupne akcije in tudi v protlnapa dih so zgrešili pri metih ali v odločilni podaji, še enkrat pa so pokazali popolno pomanjkanje fantazije, česar pa ne smemo zamenjati z improvizacijo. Torej popolnoma

SMUČANJI
ZADNJI DAN
PREDOLIMPIJSKEGA TEDNA V GREN0BLU
Smuk za domačine: I. Mir in Kiliy
Ankeletova peta, Tevževa pa šesta
CHAMROUSSE, 20. — Smuk za moške in ženske je zaključil predolimpijski teden v Grenoblu, ki Je žel precej kritik. Najboljši avstrij.
ski, nemški in švicarski smučarji rousse, zaradi česar je bilo tekmovanje nezanimivo, tako da je tudi Evrovizija odpovedala številne direktne prenose.
Kljub težkočam so organizatorji predolimpijske preizkušnje vseeno izpeljali spored do konca. V nedeljo so izvedli ženski in moški smuk. V ženski konkurenci je zmagala Francozinja Isabelle Mir, v moški pa domačin Jean Claude Killy. Pri dekletih sta tokrat prišli do veljave tudi jugoslovanski predstavnici: Majda Ankele je zasedla odlično 5. mesto, njena rojakinja Tavževa pa 6., medtem ko je bolj znana Francozinja Famose, ki se ponaša tudi s svetovnim naslovom, pristala na 7. mestu.
V moški konkurenci pa sta Italijana Mussner in Mahlknecht zasedla takoj za zmagovalcem 2. in 3. mesto, kar je brez dvoma velik uspeh. Od Jugoslovanov Je bil najboljši Lakota, 24. Jakopič je bil 28.,
so iz protestov zapustili Cham-
Gazvoda pa 36.,
Izida tekmovanja v smuku sta naslednja:
ZENSKE
1.	Mir (Fr.) 1:55,69
2.	Steurer (Fr.) 1:56,64
3.	Jeangeorges (Fr.) 1:56,85
4.	Mohrova (CSSR) 1:58,74
5.	Ankele (Jug.) 2:00,42
6.	Tevž (Jug.) 2:00,55
7.	Famose (Fr.) 2:00,96
8.	Hathom (VB) 2:01,22
9.	Cuninkova (CSSR) 2:01,61
10.	Merkulova (SZ) 2:01,81
MOŠKI
1.	Killy (Fr.) 2:061,15
2.	Mussner (It.) 2:07,09
3.	Mahlknecht (It.) 2:08,14
4.	Riedl (NDR) 2:08,80
5.	Orcel (Fr.) 2:09,11
6.	Perillat (Fr.) 2:09,42 1. Strand (Norv.) 2:10,02
8.	Melquiond (Fr.) 2:10,42
9.	Valentini (It.) 2:10,98
10.	Lacroix (Fr.) 2:11,50
sl nasprotniki zelo poceni zagotavljali žoge. Tekma je tako tehnično povsem padla in le nekateri uspešni meti skoro s polovice igrišča člana Servolane Posarja so prekinili splošno sivino. Končni minuti igre so bili v korist domačinov, ki so dokončno strli odpor borovcev. Serija rezultatov drugega polčasa Servo-lana — Bor: 22:24, 26:26, 26:30, 29:32, 31:35, 35:35, 37:37,	39:39,
44:39, 48:41 in končni rezultat 48:42.
—edson—
je v nedeljo le malo igral, Kajti ( njegovem mestu je zaigral veča ^ ni državni repre^tant in D # igralec Simmenthala Volpato, pa ni posebno presenetil. ^ Tehnično tekma ni bila r*]j najslabša. Obe ekipi sta zal%)i. agresivno na moža skozi vs'° mo, tako da je bil problem
se preriniti do nasprotnikovega ša. Domačini pa so večkrat P*jS|( netili nasprotnike z meti * v® jj razdalje posebno s FortunatijeIT'>#. Biancom. Pod košem pa se Je hi9f ljavil v vrstah Llyoda Tarabocc " ki je v tem delu prvenstva po®° f no učinkovit. Se vedno pa } m. precej slabi kondiciji državm niorski reprezentant Schergat, ^ pa je še učinkovit na odbiti*1 gah.	, $
Tržačani so vseskozi vodili oba polčasa zaključili z rf. točkami razlike (37:27). Končni zultat pa je bil 69:59.
REZULTATI B LIGE
•Ramazzotti — Benati Fides — ‘Faema •Snaidero — Smeg Becchi — *Elettroplaid *Lloyd Adriatico — Italsider LESTVICA Becchi Forli 12 10 2
9*%
m.
78-5
Ramazzotti Fides Bol. Snaidero Lloyd Adr. Algor Varese Faema C.M. Italsider Benati Smeg R.E. Elettroplaid
12 10
12
11
12
11
12
11
12
11
12
7 6 6 6 6 5 4 3 1 11
942 794 ^
801 68 »j
826 744 L 772 755 , 876 826 j - 762 718 ‘ 6 791 841 0 6 665 705 ,
8 717 « « 8 741 761 j
637 800
PRIHODNJE TEKME
Fides — Lloyd Adriatico Becchi — Snaidero Algor — Elettroplaid Smeg — Faema Italsider — Benati Ramazzotti — počiva
negativen dan vseh Borovih predstavnikov in tudi opravičil glede slabega sojenja ali slabe prilagoditve na odprtem igrišču držita le do neke mere. Borovci so preveč razočarali.
Domačini so zmagali in to povsem zasluženo. Pokazali sicer niso dosti, odvijali so v glavnem elementarno igro in so se v največkrat po-služil meta z razdalje, od koder so bili neverjetno točni. V obrambi so igrali preprosto cono s štirimi igralci, eden pa je prešel na moža.
V napadu so v glavnem mirno krožili žogo okoli Borove obrambe, da bi dobili prostega moža v najugodnejšem položaju za met. In v tem so bili nekajkrat tudi uspešni. Precej netočni pa so bili v protinapadih.
Proti takim nasprotnikom bi mo rali Borovi predstavniki pokazati zares nekaj več in povsem upravičeno je bilo razočaranje nekaterih navijačev plavih. Statistike seveda ne bomo sestavljali, ker je povsem negativna. Naj omenimo le, da so borovci od 18 prostih strelov, ki so jih imeli na razpolago, realizirali le 4 točke! Nekaj neverjetnega, čeprav je znano, da so na Skedenj skem Igrišču tudi močnejše ekipe v osebnih metih precej pomanjkljive.
Kronika.
Prva Borova peterka: Savo Spacal, Rudež, Zavadlai, Gergolet in Lakovič. Presenečenje je bilo, da se je Borov trener poslužil v prvi postavi Gergoleta, medtem ko je običajno začel na zgornjem centru Ambrožič. Borovci so igrali v obrambi cono 2-3, a so bili prisiljeni spremeniti obrambo, ker je bil kapetan domačinov Cadel v metih z razdalje neusmiljen, saj je takoj v uvodnih minutah dal 8 točk. Trener plavih Savo Spacal pa Je spremenil obrambo, tako da so štirje borove1 igrali cono, Lakovič pa se je postavil za Cadelijem.
Uvodne minute so bile v korist plavih, ki so z uspešnimi protinapadi presenetili domačine. Servola- jil naslov svetovnega prvaka v kolesarskem krosu, s čimer je na pa je takoj odgovorila z meti z | načil rekord Francoza Andreja Dufraissa. Drugo mesto le razdal ,e, tako da je razlika v toč- večletnemu prvaku Nemcu Wolf- ----------------------
Atalanta — Lazio	(3:0)	1	1. —	1.	Esperia
Brescia — Juventus	(1:1)	X		2.	Altavilla
Cagliari — Foggia	(0:0)	X	2. —	1.	Meta
Fiorentina — Venezia	(2:0)	1		2.	Vespasiano
Lecco — Mantova	(0:0)	X	3. —	L	Nebi
Milan — Napoli	(1:0)	1		2.	Marco GuA
Rima — Vicenza	(1:1)	X	4. —	L	Idotro
Spal — Inter	(1:3)	2		2.	Rurum
Torino — Bologna	(1:1)	X	5. —	1.	Glby
Catania — Varese	(0:0)	X		2.	Jagar
Reggina — Messina	(2:1)	1	6. -	L	Glbeppe
Empoli — Perugia	(0:1)	2		2.	Quintogole
Bari — Avellino	(1:0)	1	KVOTE		
KVOTE			12 —	86.178 Ur	
13 — 8.694.000 lir			11 —	7.525 »	
12 — 220.000 »			10 —	1.529 »	
kah nihala od 2-3 v korist borovcev. Plavi so zaključili prvi del igre v svojo korist. Serija rezultatov pa je bila naslednja, Servolana - Bor 2:2. 2:5, 4:7, 6:9, 8:11, 14:10. 14:16, 18:20, 22:22 in končno 22:24. V prvem polčasu so borovci izvršili le eno menjavo, in sicer Ambrožič je prevzel Gergoletovo mesto.
Tudi uvodni del drugega polčasa je bil v korist borovcev, ki so presenetili domačine z vrsto uspešnih protinapadov. Slednji pa se niso vdali. Nasprotno, poostrili so ritem igre in poleg običajnih metov z razdalje so presenečali plave tudi s prodori. Borovci oa so se popolnoma zmedli. Zagrešili so veliko število korakov pri vodenju, tako da so
niivniMiiiMiriiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiaiiaiiil|||,|||a|l,ll„|||,u,lll,l„llaiM|l|a||||||a||||a||||||||||||ia,||iif|1^^
V KOLESARSKEM KROSU
Longo že petič svetovni prvak
ZORICH, 20. — Italijan Renato Longo je v nedeljo že petič •	'	....	je V?
prt**
3’ti*
shohlu, tretje pa Švicarju Grete-nerju.
Longo Je pustil za seboj za skoraj 4 minute Nemca, medtem ko je lanskoletni prvak, ki je bil tudi glavni favorit, Belgijec Erik De Vlaeminck zaostal za celih 12 minut. Pripomniti pa je treba, da se je Belgijec ranil po kolenu in je kijub poškodbi nadaljeval pot do cilja.
V skupini amaterjev pa je naslov osvojil Francoz Miche! Pelchat. Izid tekmovanja v kolesarskem krosu za svetovni naslov izida sta naslednja:
PROFESIONALCI
1. RENATO LONGO (Italija), ki je prevozil 24,450 km v 1.17*32

2.	Wolfshohl (Nem.) z zaost.1
3.	Gretener (Švica) 9*14”	- pe
4.	Plattner (Švica) 9’34”, s' u«-Vlaeminck (Belg.) 11*48", ttl-rings (Holandska) 12*25”, 7. *T(J. nelli (Italija) 12*37", 8. Lucia«1 talija) 13*16”.
AMATERJI
1.	MICHEL PELCHAT (frS ja) 21,450 km v 1.10*36” ,M»)
2.	Van Den Haesevelde (B&lrr z zaost. 2*20”
3.	Frickknecht (Švica) 2*44”	5.
4.	Gerardin (Francija) 2*52
Livian (Italija) 2*57”	6.
(Francija) 3*18”, 7. Solcini 3*40”, 8. Torresani (Italija) itd.

BESEDE SO KAMNI
Kako da se je rodil tukaj: jaz nič ne vem to me niti ne zanima, jaz, revica. Gotovo, to je čast, to je velika čast; toda jaz sem se komaj včeraj rodila, sem samo najemnica in nič ne vem. Kakor pravijo že od nekdaj, je bil rojen tukaj, tukaj na številki sedeminšestdeset. Zdaj pa hočejo, da bi bil rojen na številki sedemdeset, nastali so prepiri, ker upajo, da bo zapustil bogastvo. To je samo zavist. Jaz ne prosim nič, porabljam samo tisto, kar zasluži moj mož pometač. Toda, poglejte, vsaj tlakovali bi lahko ulico pred številko 67, toda tega niso storili zaradi velike nevoščljivosti. Tako Je kakor s strankami in vi dobro veste, kakšne so politične stranke: vse to je popolnoma ista stvar. Pa bodite demokrat, komunist, socialist ali karkoli drugega, vedno se izcimi prevara. Jutri bi hotela, ko pride, da bi ne še! ne sem ne tja, nikamor: Toda jaz nič ne vem, saj sem se komaj rodila včeraj. Gotovo, to Je čast, zelo velika čast, toda nič drugega.«
Pred hišo številko 70 je stala neka bradata ženska, ki Je skušala skriti svoj obraz za črni šal. Tam sta bili tudi dve starki devetdesetih let, ženske, kmetje in otroci. Imeli so pomembne zgodovinske listine. Neka starka s sinjejasnimi očmi in veliko bradavico na koncu nosa mi je zagotavljala, da se še zelo dobro spominja Impellitterijevega očeta, ki je imel, kakor je pravila, na tem pragu čevljarsko mizico in
ki jo Je, kadar je bilo lepo vreme, postavil ven kadar pa je deževalo, jo je spet postavil noter. In spominjala se je, kdaj je odšel v Ameriko «s trebuhom za kruhom«. Tudi njen sin je bil v Ameriki, v «Schenicchi» (Schenectady); in pokazala mi je fotografije svojega sina z ženo in ameriško družino. Neka druga starka,	hčerka priče	njegovega rojstva,	mi	je
zatrjevala, da se še	spominja,	da	je bil rojen prav	tu,	na
številki 70. In odšla	je v hišo,	da	bi poiskala dokaz,	nesporen dokument. Prinesla ga je	v	lesenem okvirju, bilo	je
nekakšno potrdilo o vpisu Nicoline di Maria, pokojnega Vincenca, županove babice, v evharistično zvezo leta 1897. In da ji Je to pustila za spomin na dan, ko so Impellitterijevi odpotovali v Ameriko. Vprašal sem starko, kaj je takrat dale. tem starim izseljencem v zameno za njihovo darilo. Malo se je obotavljala z odgovorom, skoraj sram jo je postalo, potem pa mi Je rekla: «Dala sem jim nekaj sira za popotnico. Revni so bili, niso imeli denarja.«
Pridružil se nam je neki ameriški brkati časnikar in nas prekinil, da bi si zapisal v svojo beležnico imena prav vseh; in kot pravi preiskovalni sodnik je spraševal: «Kaj menite, kaj bo storil jutri newyorški župan?« «Kaj bo storil,« so odgovorili, «tega ne moremo vedeti, nič ne vemo.« Neki starček Je rekel: «Toliko stvari potrebujemo, bolnico, ker moramo zdaj hoditi v Palermo ali pa v Cefalu. Nekoč Je bilo neko staro volilo, toda kar izginilo je. šolo, občinsko hišo in verski kinematograf,« (v Isnellu ni kinematografa in starček bi hotel imeti verski kinematograf). Odgovarjali so, samo da bi mu ustregli, toda občutek si imel, da so bili divji in dostojanstveni in da v bistvu niso na nič upali, nič želeli in tudi nič pričakovali niti daril niti dobrodelnosti, ničesar, kar naj bi koristilo njihovi vasi. Pričakovali so samo njegov prihod, pričakovali so nekakšno razodetje. Toda neki otrok je zavpil ((Muzikanti, muzikanti!« Sanjal je samo o tem, da bi Impellitteri dal denar za lepo trobento: svetniki imajo namreč radi glasbo.
Ne samo kraj, temveč tudi rojstni dan župana je bil zavit v skrivnost. Zdelo se je, da je Impellitteri vedno praznoval četrti februar za svoj rojstni dan, toda v dragocenih papirjih, ki mi jih je bil pokazal občinski tajnik, je bilo nasprotno zapisano, da je bil rojen četrtega januarja 1900 ob sedmi uri petnajst minut kot prvi rojeni otrok v novem stoletju v občini Isnello. Z njim se pričenja stoletje, toda ali je res bil rojen v tem stoletju ali pa v kakšni odmaknjeni starodavnosti? O njegovem rojstvu, o njegovi vrnitvi so si izmišljali že predniki prave pravljice, tako je rekla že pometačeva žena.
Ovit v to bajeslovno senco in v noč, ki se je poslej spustila, sem pohitel z avtomobilom po dolgi cesti med obešenimi lučmi na vozovih in med žalostinkami voznikov proti Palermu. Na vrtu hotela v mavrovskem slogu, ob luni in v reflektorjih so se vrstile pred newyorškim županom polnage, kakor žabe rožnate usmiljenja vredne miss, ki so jih požirale lakotne in poželjive oči plemičev iz Palerma.
Navsezgodaj se je dvignilo sonce vse blesteče in veselo, kakor ob prazničnih dneh. Toda bilo je že visoko na nebu, ko sem se zbudil, kajti vratar velikega hotela me je bil s pravo saracensko brezbrižnostjo pozabil prebuditi. In spremstvo gospoda Impellitterija je že odpotovalo. Moral sem mu slediti in kot blisk sem bil mimo krajev Ficara, Ficarazzelli, Bacgerio, Trabio in Termini Imerese, skoraj frfotaje med pisanimi vozovi kot v kakšnem bedastem ameriškem filmu. Končno sem	ga dohitel	na nekem	železniškem	prelazu ob
pričetku vzpona, kajti spremstvo, ki so ga sestavljali v znamenju časti	trije motoristi občine	Palermo z	ogromnimi
belimi in črnimi čeladami, se Je pomikalo počasi, da bi tako nudilo uglednim gostom	čim več	užitka pri	opazovanju
pokrajine. In	skupaj smo	nadaljevali	pot po gorskih ovinkih.
Ce se je Isnello zdel na večer pred praznikom na pol zapuščen, kakor vse vasi, so bile danes nasprotno njegove majhne ulice premajhne, da bi lahko sprejele vso množico.
Vsi so bili tukaj, kmetje, pastirji, obrtniki in ženske, P*£ njimi muzika in občinski prapor, vsi so bili stisnjeni . postavljeni v vrsto ob zidu z obrazi kot pri kakšni pasij°nS,j. igri. Isnello je znan po nekem svojem starem ljudskem P® , Jonu s številnimi dejanji in ki ga imenujejo «La Cas»z* f ter ga uprizarjajo že nekaj stoletij ob velikem tednu je letina rodna, in je zato več denarja. Vsi kmetje P°st8, igralci in igrajo Jezusa, sv. Jožefa, Marijo, Herodeža, Pila m rimske vojščake, Jude in apostole. Toda današnja scena. > bil najbolj nenavaden prizor med vsemi pasijoni. Tudi d9”Q so bili vsi igralci, toda glavni igralec je bil resničen' L begu iz Egipta pred petdesetimi leti so v Jeruzalemu Pf kovali Kristusov prihod.	&
Pod trakovi, na katerih je bilo napisano v dvomljiv* * f gleščini Amerikancev «Welcome Impy»,*) «Welcome in niče country»,**) pod natlačenimi balkoni in skozi puš^ifi*L) poglede deklet in ob muziki in ploskanju, so prevozili K10.^ ulico in takoj nato odšli v Marijino cerkev, da bi pris°5t ^ vali maši. Na koncu glavne ulice, na ovinku proti cerkvi, je uvrstilo na stotine žensk, odetih v črne tenčice, bil®
prava stena obrazov In svetlečih črnih oči pod zidom
lVstoJ0
na kateri je bil napis «Meso» in kjer je bilo v bližini Pot,j%il razdejane in gole gore. Iz molčeče skupine se je
osamljen in oster glas: «Vincenzino, mamin sinko! Tu - j ženske iz Isnella! Poglej Vincenzino!« To je klicala .PJ, ženska, odeta v črno kmečko tenčico in je stegovala r v Pogledal sem jo in Jo spoznal: bila je neka zelo vplivna ^ slanka, ugledna funkcionarka naše države. Gospod IthP®*^) teri se je obrnil. In njegov pogled se je blagohotno ust na ženskah, ki so ploskale
•) Dobrodošel, Impy (skrajšano Impellitteri). (op. prev.)
*•) Dobrodošel v svoji ljubljeni deželi, (op. prev.)
(Nadaljevanje sledO
imt iiiMKiTvo- TRST - UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II-, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANcisKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 lir -	p
2 250 ur D01 letna 4 400 Ur celoletna '7.700 lir - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din 110.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst H-5374	p
OTPi A niT )7Q ’ Llubllana Stari trg 3/1. telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 503-3-85 - OGLASI: Cma oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi ‘■■tV’
!	'	goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri oSocletk Pubbllcltk Itailana« — Odgovorni nr-ortntv STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst_________________________________ ^