YU ISSN 0040-1978 12 . Koliko za ceste? (stran 2) Religija v samoupravni družbi (stran 3) Koncert iz Zavrča (stran 4) Pogovor z Arsenom Dedičem (stran 6) Gremo na delo (stran 7) leto xxxviii., št. 40 Ptuj, 1 7. Oktobra 1 985 cena 30 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Referendum bo decembra v ponedeljek, 14. oktobra, so se v Mestnem kinu v Ptuju sesta- li predstavniki krajevnih skupno- sti mesta Ptuj in se skupaj s pred- sednikom IS SO Ptuj ter pred- sednikom OK SZDL Ptuj dogo- vorili o akciji za razpis referen- duma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka za sofinanciranje programov srednjeročnih planov na območju posameznih krajev- nih skupnosti iz skupnega pro- grama krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje 1986—1990. Referendum bo v začetku de- cembra letos. Na osnovi cen iz leta 1985 bodo v naslednjih petih letih v 11 krajevnih skupnostih zbrali s samoprispevkom okrog 353.000.000 dinarjev, ki jih bodo namensko porabili predvsem za izboljšanje pogojev življenja in dela krajanov. O programih bomo pisali v prihodnjih številkah Tednika. JM PREMALO STANOVANJ V stanovanjski soseski Rabelčja vas-zahod je bilo v zadnjih letih zgrajenih 390 stanovanj, v najnovej- ših je veljal kvadratni meter 68.052 dinarjev. V na- slednjih dveh letih naj bi v tej soseski zgradili še 197 stanovanj, sedanja cena kvadratnega metra stano- vanjske površine pa je 119.000 dinarjev. Kljub po- spešeni stanovanjski gradnji v zadnjem desetletju, je v ptujski občini stanovanj premalo. Trenutno ima samoupravna stanovanjska skupnost okrog 1000 ne- rešenih prošenj. Foto Martin Ozmec Vroče — hladno Dolgo, vroče poletje se je neopazno prevesilo v dolgo toplo je- sen, pred durmi pa je hladna — upajmo, da kratka — zima. V tej lepi, zlato obarvr.ni jeseni, ko so nas okrog poldneva greli vroči son- čni žarki in skupaj z novimi, višjimi cenami povzročali prave vročin- ske šoke, so stanovalci v družbenih stanovanjih v ptujski občini do- živeli hladen tuš. Pa žal ni blagodejno vplival na vročinske šoke, nasprotno: S 1. oktobrom je uradno naznanjen začetek kurilne sezone, z njim pa seveda nove, neizogibno višje cene centralnega ogrevanja. Cene so, odvisno od vrste goriva, različno višje, vse po vrsti pa ob upoštevanju vsesplošne draginje, previsoke. Vzrok — skokovito na- raščanje cen naftnih derivatov in električne energije, ki sta najvišji postavki v ceni ogrevanja. Samo cena mazuta se je v prime/javi z lansko kurilno sezono povišala za 93 odstotkov, akontacijska cena centralnega ogrevanja pa za 86,5 odstotka —- seveda tam, kjer upo- rabljajo mazut. Povišanja so od kotlovnice do kotlovnice različna, ker so različna tudi goriva, kijih uporabljajo. Za izrazom akonta- cijska cena se skriva še ena past za uporabnike. Izraz namreč po- meni, da se bo cena ob vsakokratnem povišanju stroškov poviševa- la. Trenutno bo na primer stanovalec na Ziherlovi ploščadi za ogre- vanje dvosobnega stanovanja plačal nekaj dinarjev manj deset tiso- čakov. Poprečni osebni dohodek v gospodarstvu ptujske občine je bil julija letos 42.266 dinarjev, do oktobra pa rast osebnih dohod- kov ni sledila nenehni rasti stalnih stroškov družinskega proračuna, kaj šele ostalih — hrana, obutev, obleka ... K ceni ogrevanja pa je potrebno dodati še informacijo nerednim plačnikom. Zamudne obresti so od dosedanjih 7,5 odstotka narasle na okroglih 70 odsto- tkov! Ker postaja z novo ceno strošek ogrevanja eden največjih v družinskem proračunu, bo očitno potrebno nekaj ukreniti. V stano- vanjskem gospodarstvu so že leta nazaj uvedli delna nadomestila stanarin za tiste uporabnike stanovanj, ki polne cene ne zmorejo plačati. Pri ogrevanju takega načina solidarnosti ne poznamo, če- prav bi ob nenehni rasti cen morali razmišljati o tem. V odboru za socialno politiko in družbeni standard delavcev pri občinskem svetu zveze sindikatov v Ptuju o tem še niso razpravljali, ker še niso dobili uradnega obvestila o novih cenah, so pa prvi, ki o tem morajo raz- pravljati in predlagati ustrezne ukrepe. Pričakovati je namreč, da se bo v novi kurilni sezoni število ne- rednih in neplačnikov v primerjavi s prejšnjo krepko povečalo. To seveda prinaša posledice za vse uporabnike centralnega ogrevanja v družbenih stanovanjih, saj brez denarja ne bo ogrevanja. Stano- valci upravičeno postavljajo zahteve po pravočasnem ukrepanju, ki žal ni v naši navadi. Ugotavljajo, da sami na strošek ogrevanja ne morejo vplivati, saj ga morajo poravnati v vsakem primeru — če jih zebe ali če jim je vroče! Vsi skupaj lahko vplivajo na ceno le tako, da do polovice zapro radiatorje. Vendar le, če to storijo vsi. Vemo pa, da zavest o varčevanju pri naših občanih še ni na tako visoki ra- vni, da bi na ta način zmanjšali omenjeni strošek. Vse glasnejše so tudi pripombe na račun različnih dragih goriv, kijih uporabljajo v posameznih kotlovnicah, pa o tem, da bi lahko hkrati ogrevali tudi vodo in s tem prihranili električno energijo in še kaj. Z gospodar- nostjo na tem področju se prav gotovo ne moremo pohvaliti. Stano- valci upajo, da jih to zimo vsaj zeblo ne bo! Nevenka Dobljekar RAZVOJ KMETIJSTVA Z VPRAŠANJI Mnogo vprašanj ostaja odprtih, ko nanese beseda na razvoj našega kmetijstva v nasled- njem srednjeročnem, pa tudi v dolgoročnem obdobju. Načrtujemo sicer razmeroma hiter razvoj ob tem pa ne znamo rešiti številnih ne- logičnosti, ki sproti izničijo družbena priza- devanja. V iztekajočem se srednjeročnem ob- dobju je doživelo kmetijstvo po dvo ali tri letnem vzponu hude ekonomske udarce, ki so razvoj ustavili, v mnogih primerih pa ga potisnili nazaj. Člani sveta za družbenoeko- nomske odnose v kmetijstvu in na vasi pri predsedstvu občinske konference socialisti- čne zveze Ptuj so prav tem problemom po- svetili na seji v torek največ pozornosti. Opo- zorili so na številne pomanjkljivosti v našem odnosu do kmetijstva, ki jih bo potrebno v bodoče odpraviti, saj je le tako mogoče priča- kovati, da bo kmetijstvo v novem petletnem obdobju sposobno pridelati doma 87 odsto- tkov hrane. Ce je predviden razvoj slovenskega kmetij- stva po letni stopnji 2,5 odstotka, je plan v ptujski občini mnogo smelejši, saj želimo or- ganizirano tržno proizvodnjo povečati za 4,7 odstotka letno. S tem bi se približali kmetij- stvu v razvitih deželah, vendar bo povprečje še vedno precej nizko. Člani sveta so se zavzeli za dosledno izva- janje politike regresiranja pridelovanja hrane v tem smislu, da so v bodoče deležni premij le kmetovalci, ki sodelujejo z zadrugo z vso svojo proizvodnjo. Poleg tega so biii mnenja, da je nujno izenačiti pogoje kmetovanja v družbenem in zasebnem sektorju kmetijstva, saj je sedaj družbeno kmetijstvo deležno viš- jih premij. Tudi v novem obdobju bo potrebno zago- toviti precej sredstev za usposabljanje novih obdelovalnih površin. V občini Ptuj bi naj melioriali in komasirali 4620 hektarov zem- ljišč. Pojavlja se tudi potreba po vzdrževanju obstoječih melioracijskih sistemov. Poleg te- ga so opozorili na pomanjkljivo obdelavo že melioriranih površin in bili mnenja, da je po- trebno zaostriti odgovornost lastnikov, pri tem pa morata svojo vlogo odigrati kmetijska inšpekcija, kmetijska zemljiška skupnost in kmetijska zadruga. Slišali smo mnenje, da imamo še vedno ve- like neizkoriščene možnosti zaposlovanja lju- di v kmetijstvu, predvsem so možnosti v in- tenzivnem sadjarstvu, vinogradništvu in še kje. Vsakih sedem hektarov zasebne zemlje, ki preide v last družbenih organizacij, pa po- meni delovno mesto manj in na to moramo biti pozorni. Kakorkoli že, težav je v kmetijstvu veliko, možnosti še več in na nas je, da jih izkoristi- mo. Na to morajo biti naravnani vsi družbeni ukrepi v naslednjem srednjeročnem obdobju. V ptujski občini mora v tem obdobju postati kmetijstvo še bolj pomembno z vidika druž- benega proizvoda, takoj za industrijo, ki za naslednjih pet let ne načrtuje smelejšega raz- voja. _ jB Z MLADINSKEGA SEMINARJA NA AREHU Mladi soočeni s težavami družbe Mladi se dobro zavedajo te- žav, v kateri je naša družba, še posebej pa mladi rod, ki ima vse bolj zamegljeno bodočnost. Na dvodnevnem seminarju za vod- stva osnovnih organizacij mladi- ne z območja ptujske občine, ki je potekal v petek In soboto, 11. in 12. oktobra, v hotelu Areh na Pohorju, udeleženci tako niso slikali novih definicij družbenih problemov, ampak le poti in možnosti, ki bi zagotavljale mla- dini čim manj ogroženo pot sko- zi težave sedanjosti in bodočno- sti. Po mnenju mladih je stanje za- res slabo, skorajda kritično in prav gotovo bo še nekaj časa ta- ko, morda še celo slabše. Za mla- de je najhuje to, da po konča- nem šolanju ne najdejo zaposli- tve, da ne govorimo o izredno vi- sokih stroških šolanja ter redkih in nizkih štipendijah. Težave se kopičijo še naprej, saj so vsako- dnevni stroški življenja za mla- dega, finančno ne-samostojnega človeka, še posebej hud udarec. Vse to spravlja mladino v slabo voljo, tu in tam se pojavljajo že alternativne skupine, ki jih posa- mezniki skušajo v svojo korist skreniti bolj levo ali celo desno. Kljub vsemu ne smemo reči, da smo v situaciji brez izhoda, oziroma na točki, s katere se ne moremo premakniti. Treba je le najti najučinkovitejšo pot spopa- da s problemi, ki nas ne bodejo več samo v oči ampak tudi v telo. Vsak zgrešen pristop k reševanju te problematike je podoben ali celo hujši od zgrešene investicije, o katerih zadnje čase neradi ali celo nočemo govoriti. Vse to in še veliko podobnih misli so mladi kresali na petko- vem skupnem plenarnem zaseda- nju omenjenega seminarja, ki je potekalo po predhodnem delu v komisijah. Več o tem in o dru- gem dnevu seminarja pa preberi- te v prihodnjem Tedniku. M. Ozmec Na seminarju je sodeloval tudi sekretar RK ZSMS, Tone Anderlič (v sredini), ki je razpravljal o 12. kongresu ZSMS. Kaj lahko prodate zadrugi v poslovalnicah kmetijskih zadrug odkupujejo v tem času številne jesenske pridelke in plodove, naj gre za poljske pridelke, vrtnine ali gozdne sa- deže. Tako plačujejo čebulo po 42 dinarjev za ki- logram, česen 140, krompir 30, zelje za kisanje pa po 26 dinarjev za kilogram. Jedilni kostanj odkupujejo po 5.Q dinarjev, divji ''o^^^fiJ pa po 10 dinarjev za kilogram. Predvsem slednje je primerno za otroke, ki si lahko tako pri- služijo kak dinar, s tem pa predelovalni industriji zagotovijo surovino, kar je prav tako pomembno. Priporočajo, da kostanj prinesete v poslovalnice takoj po nabiranju, saj je pozneje zaradi črvivosti kakovost slabša. jb O uresničevanju kadrovske politike Medobčinski svet ZKS za Podravjc je organizator že tretjega ce- lodnevnega seminarja za člane sekretariatov aktivov komunistov ne- posrednih proizvajalcev iz Podravja. Prvi tak seminar je bil letos na Ptuju, drugi v Mariboru in sedaj je na vrsti Slovenska Bistrica. Dogo- vorjena tema seminarja je »Kadrovska politika v funkciji uresničeva- nja politike oslonitve na lastne moči v OZD.« V tem okviru bodo podrobneje obravnavali normativno ureje- nost kadrovske politike in vlogo družbenopolitičnih organizacij v uresničevanju kadrovske politike. Seznanili se bodo tudi z OZD Im- pol in z njenim obstoječim sistemom usposabljanja delavcev. Po sklepnem razgovoru, sprejemu nalog in usmeritev si bodo udeleže"nci seminarja ogledali še proizvodni proces v delovni organizaciji Impol v Slovenski Bistrici. Poleg članov sekretariata aktiva komunistov delavcev neposred- nih proizvajalcev se bo seminarja v Slovenski Bistrici udeležilo tudi več članov predsedstva OK ZKS Ptuj in članov stalne akcijske konfe- rence ZK iz TGA Kidričevo oz. SOZD UNIAL. FF KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V PRIPRAVAH NA LETNE PROGRAMSKE KONFERENCE v krajevnih konferencah SZDL na območju ptujske občine se pripravljajo na letne programske konference, ki jih morajo opraviti do 25. novem- bra. Na njih bodo ocenili svoje delo za minuli dve leti, s poudarkom na zadnje leto. Pri tem morajo predvsem oceniti, kako se je SZDL uveljavljala v povezavi z drugimi družbenopolitičnimi organiza- cijami v krajevni skupnosti, z društvenimi organi- zacijami in društvi, samoupravnimi organi, kako so ti upoštevali predloge in stališča K K SZDL. Nadalje bodo ocenili, kako so obveščali občane o delu v KS, obravnav^ali varnostno politično oceno KS in naloge na področju podružbljanja SLO in družbene samozaščite. Posebej bodo na programskih konferencah obravnavah osnutke plansiun dokumeniov za srednjeročno obdobje 1986—90, ocenili dosedanje priprave na volitve, predvsem evidentiranje in po- vezano s tem sprejeli tudi program aktivnosti do izvedbe volitev. Razčlenih bodo delovanje delegacij in funkcioniranje delegatskega sistema tako v KS kot v občini in republiki ter obravnavali druge probleme in posebnosti, ki so v posameznih kra- jevnih skupnostih. Po potrebi bodo tudi izvedli nadomestne voli- tve, zlasti tam, kjer predsednikom, podpredsedni- kom in sekretarjem letos poteče že drugi dveletni mandat. Obravnavali pa bodo tudi poročilo o delu občinske konference SZDL, ocenili delo njenega vodstva in se izrekli o njihovi ponovni izvolitvi. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 17. oktober 1985 - TT!nMffK Predraga ozimnica Marjana Krajnc: »Za letošnjo ozimnico sem nabavila predvsem krompir, zelenjavo in sadje. Krompir sem kupila pri kmetih, zelenjavo pa pri Kmetijskem kom- binatu. Ozimnica se mi zdi pred- raga, saj se moram zaradi nje od- povedati drugim stvarem.« Tone Vuzem: »Nabavil sem celot- no ozimnico od čebule, krompirja, fižola do sadja. Z njo sem se oskr- bel pri kmetih, vendar se mi zdijo cene za normalnega potrošnika iz- redno visoke.« Srečko Lah: »Letošnjo ozimnico sem kupil pri kmetih. Nabavil sem krompir, sadje, zelenjavo. S cenami nisem zadovoljen, saj so previsoke« Rozina Selinšek: »Z letošnjo ozimnico sem preskrbljena. Naba- vila sem krompir, zelenjavo, sadje. Nekaj sem kupila pri kmetih, ne- kaj pa pridelala sama. Cene pa se mi zdijo precej zasoljene.« Ljubo Cuček: »Priskrbel sem si celotno ozimnico. Vse sem kupil v trgovini Kmetijske zadruge, saj so cene tam nižje kot na trgu.« Tekst in slike: Mitja Miklošič Obisk v zavodu Bodočnost člani društva socialnih delavcev občin Ormož in Ptuj se na pod- lagi sprejetega programa dela zavzemamo za boljše in sprotno izobra- ževanje, da bi lahko zmagovali naloge s podre ija svojega dela. Društvo združuje 60 diplomiranih socialnih delavcev iz občin Ormož in Ptuj. Tretjega oktobra smo organizirali ogled Otroškega doma Mari- bor ter Delavnic pod posebnimi pogoji dela pri Zavodu BODO- ČNOST Maribor, ki se gaje udeležilo 38 socialnih delavcev. Seznani- li smo se s pogoji dela, bivanja in življenja najmlajših v otroškem do- mu, ki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo živeti v lastni družbi. Tre- nutno skrbe za 37 malčkov. V delavnicah pod posebnimi pogoji dela, ki jih je leta 1977 usta- novila Skupnost socialnega skrbstva, in delujejo v sklopu Zavoda BODOČNOST Maribor, skrbe trenutno za 33 varovancev, ki so mote- ni v razvoju in niso sposobni za samostojno življenje in delo. Zagoto- vljeno jim je dnevno varstvo in ustrezno delo glede na njihove psiho- fizične zmožnosti. Člani društva načrtujemo v tem letu še obisk Psihiatričnega od- delka Pohorski dvor. Milena Medved OBVEŠČANJE POVEČALO OBISK V temeljni organizaciji Gostinstvo »Haloški bi- ser« Ptuj smo ob polletju ugotovili, da je število tranzitnih gostov ter sindikalnih skupin in skupin, ki jih pošiljajo agencije, manjše kot v lanskem pol- letju. Zaradi tega smo pristopili k pospešeni pro- pagandi naših turističnih zanimivosti. Jesensko gostinsko turistično ponudbo smo po- slali agencijam širom Slovenije in Hrvatske, sindi- kalnim organizacijam in raznim društvom. Sred- stva javnega obveščanja so poročala o popestreni ponudbi, kot je vožnja z ranco »Biserka« po reki Dravi. Naš poziv, da je Ptuj — starosta slovenskih mest s svojimi zgodovinskimi kulturnimi spomeni- ki in številnimi turističnimi zanimivostmi, pravi bi- ser vse Slovenije, je dosegel namen. Število sku- pin, ki organizirano prihajajo v naše kraje, se je povečalo. Predvsem je velik interes za ogled vin- skih kleti in pokušnjo vin tčr zk oglefi-^ mM^^icHh zbirk. Namesto klasičnega kosila v gostilnah se skupine raje odločajo za piknike v Halozah. Agen- cijam smo razen organizacije piknikov ponudili še organizacijo vinske trgatve, panoramske polete nad Ptujem, pohod po haloški planinski poti, ogled prireditev (Martinovanje), idr. Da bi z gostinsko ponudbo seznanili goste že kar na ulici, smo na pročelje gostinskih lokalov namestili reklamne vitrine, v katerih bomo prika- zali ponudbo posameznih lokalov. V kulinarični ponudbi bo do konca leta pripra- vljeno: — zajčje jedi od 14. do 20. oktobra v go- stilni Novi svet, novembra sojine jedi v gostilni Beli križ, dneve »Martinovih« jedi, Lovsko večer- jo, Furmansko večerjo, decembra domače koline, prekmurske koline, zagorsko kuhinjo in morda še kaj. Irena Kovačič RAZISKAVE ENO - TRG DRUGO V DO Hiko Olga Meglič Ptuj so proizvod- njo kmetijske mehanizacije oziroma priključ- kov načrtovali na podlagi tržne raziskave in v okviru sanacijskega programa. Takrat so za- pisali, da bodo letos proizvedli in tudi proda- li 700 traktorskih nakladalcev. Iz proizvodnje je prišlo 170 nakladalcev in še s temi so pro- blemi. Za drugo leto je trgovina previdnejša, obvezala se je za prodajo 200 nakladalcev. Podobne težave so tudi pri novem proizvodu — siloreznici, pri kateri je predhodna tržna raziskava pokazala, da bi jih potrebovali med 300 in 400, trenutno pa podatki kažejo, da bodo lahko prodali le dobrih deset odstotkov naročene proizvodnje. Podatki prvega polletja, poslovanje na me- ji rentabilnosti, zastoj pri prodaji kmetijske mehanizacije so narekovali nujno preu>meri- tev proizvodnje in uvedbo dodatnih zmoglji- vosti. Tako računajo, da bodo do konca leta poslovni rezultati le izboljšali. Pri izvozu težav ne bo, planirani izvoz 100 tisoč dolarjev bodo presegli za petino. V BODOČE SE BODO USMERJALI V ZAHTEVNEJŠE IZDELKE Skladno z razvojnimi usmeritvami Agrosa in poslovne skupnosti TAM, katere članice je tudi Olga Meglič, bodo v obdobju 1986-90 razvijali tehnološko zahtevnejše izdelke, torej hidravlično-dvižno opremo in delno tudi kmetijsko mehanizacijo, čeprav so pri slednji pomisleki zaradi nizke stopnje strojne opremljenosti naših kmetij. Traktorjev ima- mo veliko, zelo malo pa različnih priključ- kov. Vendar so prepričani, da bomo v nasled- njih letih le dosegli svetovno tehnologijo pro- izvodnje hrane. Avtomobilsko, stavbno in pohištveno opremo bodo še obdržali, vendar je ne bodo širili. Doseči želijo namreč določeno speciali- zacijo. V okviru Agrosa bodo uveljavili popolno- ma novo obliko sodelovanja, v okviru katere- ga bo več združenih članic SOZD-a sodelo- valo pri realizaciji novega proizvoda. Tako naj bi nastajali Agros stroji in ne več stroji posameznih članic SOZD-a. Seveda bo vsaka članica udeležena glede na sposobnosti In specializacijo. MG Za stanovanjsko gradnjo in komunalno dejavnost Kaj, kje in koliko na področju komunalne infrastrukture? Ta- ka in podobna vprašanja so danes močno prisotna povsod, zlasti še v krajevnih skupnostih, ko pripravljamo in usklajujemo glavna iz- hodišča za srednjeročne plane 1986-90. Gre predvsem za plane sa- moupravnih interesnih skupnosti s področja materialne proizvod- nje, ki jih je treba uskladiti s plani krajevnih skupnosti, saj se bo praktično vse načrtovano urejalo in gradilo na območju krajevnih skupnosti. Če hočejo SIS materialne pro- izvodnje kolikor toliko stvarno načrtovati, morajo najprej vedeti za osnovni temelj, to je — koliko sredstev bodo delavci v gospo- darstvu lahko združevali za sta- novanjsko gradnjo, za objekte komunalne rabe, požarno skup- nost in podobno. Pri tem je imel izvršni svet SO Ptuj izredno težko nalogo. Na eni strani velike in neodložljive potrebe na terenu, po drugi stra- ni velike težave, s katerimi se spopada gospodarstvo, in če jih hoče uspešno obvladovati, ne bo moglo dajati več, kot je dajalo doslej. Vsi tudi govorimo o nuj- nosti razbremenjevanja gospo- darstva. Tako je izvršni svet SO Ptuj pripravil nekaj konkretnih pred- logov, ki so bili predmet razpra- ve na razširjeni seji koordinacij- skega odbora za usmerjanje raz- vojne politike, družbenoekonom- ske odnose in družbeni plan pri predsedstvu OK SZDL Ptuj. Ker o problematiki na področju cest poročamo v posebnem sestavku, naj tu na kratko omenimo še ne- katera druga področja. Za SAMOUPRAVNO STA- NOVANJSKO SKUPNOST smo doslej združevali 6,55 odstotka od bruto osebnega dohodka, pri- tem je bil upoštevan tudi prispe- vek za komunalno opremljanje zemljišč, ki se v novem srednje- ročnem obdobju prenese na ko- munalno skupnost. Po predlogu izvršnega sveta naj bi v novem srednjeročnem obdobju znašal prispevek za stanovanjsko skup- nost 6,5 odstotka. Ob tem je po- drobneje razčlenjeno, koliko bo- mo združevali v okviru republike za gradnjo domov za duševno prizadete, koliko v občini za soli- darnost, za vzajemnost in za manj razvita območja v občini, koliko kot nepovratna sredstva, koliko za revitalizacijo starega ptujskega mestnega jedra, koliko« za družbeno usmerjeno stano- vanjsko gradnjo itd. Za KOMUNALNO SKUP- NOST sedaj združujemo 1,35 od- stotka, po predlogu pa naj bi v naslednjem srednjeročnem ob- dobju združevali 1,55 odstotka od bruto osebnega dohodka iz dohodka v gospodarstvu. Zviša- nje je potrebno zaradi združeva- nja 0,20 % za opremljanje stavb- nih zemljišč, 0,25 % bi namenili za gradnjo vodovoda, 1,10% pa za vzdrževanje objektov skupne rabe. Povišati bo treba tudi pri- spevek za kanalščino. Na seji ko- ordinacijskega odbora pri SZDL Ptuj je bilo poudarjeno, da bi morali vodovodno omrežje gra- diti predvsem tam, kjer so potre- be največje. Pri tem je tudi nujna večja soudeležba krajančv-po- trošnikov. Opozorili so tudi na to, da smo doslej gradili vodo- vodno omrežje na posameznih območjih občine, nanj pa se je priključilo le malo porabnikov vode. To kaže, da investicija ni bila najbolj utemeljena, kaj šele rentabilna. Za POŽARNO SKUPNOST naj bi tudi v naslednjem srednje- ročnem obdobju združevali 0,15 odstotka, to je v enaki višini .kot doslej, čeprav to pomeni re- alno nekaj manj sredstev kot do- slej, ker je spremenjena obračun- ska osnova. Vendar realno oce- njujoč razmere v gospodarstvu prispevne stopnje ni moč zviše- vati, čeprav so potrebe večje. Za dejavnosti krajevnih skup- nosti naj bi tudi v bodoče zdru- ževali pol odstotka, za financira- nje SLO in družbene samozaščite po 0,3 odstotka od bruto OD iz dohodka, to je v enaki višini in z enakimi obveznostmi kot doslej. Prav gotovo bo ta predlog v ja- vni razpravi doživel še nekatere spremembe in dopolnitve, ven- dar bistveno več ne bo moč v ob- čini združevati. Pri tem bodo imeli glavno in odločilno besedo delavci v gospodarstvu. Koliko več bodo ustvarili družbenega proizvoda in dohodka, toliko več bodo lahko dajali tudi za komu- nalne dejavnosti. FF PREJŠNJI TEDEN V ORMOŠKI OBČINI V organizaciji društva kmetijskih inženirjev in tehnikov je bilo prejšnji torek in sredo srečanje kmetijskih strokovnjakov s Podravja m Pomurja. Ogledali so si poljedelske, vinogradniške in sadjarske na- sade Kmetijskega kombinata Ormož, ki ie na tem oodročiu dosegel vidne uspehe. Ogled je bil namenjen prikazu različnega škropljenja sladkorne pese m koruze, z zanimanjem pa so si ogledali tucli dve m tri vrstne nasade sadnega drevja na terasah, zanimali so se za sadne sorte, rodnost, količino in kakovost pridelka, za način obdelave, se- stave tal itd. V nasadih vinogradov so si še zlasti z zanimanjem ogle- dali škropljene in neškropljene nasade trte, se seznanili, kako delujejo škropiva proti grozdni plesni in o vrsti drugih vprašanj. Oba dneva so bili po ogledih na terenu še strokovni posveti in predavanja, ki so jih imen predvsem strokovnjaki iz Kmetijskega zavoda Maribor. * * + Podobno kot v Ptuju je tudi v Ormožu zveza društev upokojen- cev organizirala za svoje člane brezplačno merjenje krvnega pritiska, pa tudi drugim, če to želijo. Prva akcija je bila napovedana v sredo, 9. oktobra od 8. do 12. ure v bivših prostorih zdravstvene skupnosti nri zdravstvenem domu v Ormožu, žal pa ni prišel nihče, ki bi bil v skr- beh zaradi svojega krvnega pritiska. Hudomušneži pravijo, da so si nekateri, spričo lepega vremena in časa trgatvCj preizkušali svoj krvni tlak raje v vinogradm. Prepričani so, daT)o ob drugih sredah obisk številndši, saj ne gre, da bi že zaradi prvega neuspena postali malo- dušni. Takih, ki jim je potrebno redno kontrolirati krvni pritisk pa je med upokojenci precej. * ♦ * Občinska zveza prijateljev mladine je 10. oktobra v Ormožu pri- pravila slovesnost v počastitev tedna otroka. Ob tej priložnosti so 74 posameznikom izročili priznanja za uspešno delo s šolsko in predšol- sko mladino. Otroci iz vrtcev in OS Hardek pa so izvedli lep m prisr- čen kulturni spored. FF V PLANIH TUDI VARSTVO OKOUA Pred letom ustanovljeni svet za vprašanja prostora in varstva okolja ugotavlja, da so v dolgo- ročnem planu občine Ptuj 1986—2000 podrobneje obdela- na vprašanja varstva okolja, ure- janje okolja in predvsem prostor- ski del tega plana, premalo pa varovanje zdrave pitne vode na Dravskem polju, varovanje zraka ter še nekateri drugi problemi, ki nastajajo pri uporabi prostora. Posebej pa opozarja na proble- matiko sočasne rabe prostora. Delo ne bo lahko. Dolgoročne usmeritve zahtevajo tudi določe- no disciplino posameznih upo- rabnikov prostora. Dolgoročni plan »obravnava« tudi deponije, ki so v študiji SMELTA le načelno obdelane. V prizadevanjih za pitno vodo in s tem tudi za zdravo življenje ni prostora za deponije in to na ob- močjih podtalnice pitne vode. Zato jih bo potrebno preseliti na območja, kjer ni možno onesna- ževanje pitne vode. Poleg tega bo potrebno dobiti tudi odgovo- re na vprašanja glede vpliva de- ponij na okolje. Vključevanje prostora in var- stva okolja v plane že kaže na določeno resnost obravnave teh vprašanj, čeprav imamo več sto aktov, ki bi naj v praksi reševali ta vprašanja. S svojimi aktivnost- mi jih sedaj spodbuja tudi svet. MG Koliko za ceste? Med najtežjimi problemi v ptujski občini je vzdrževanje, obnova in modernizacija cest. ISe gre le za slabo politično razpoloženje v posamez- nih krajevnih skupnostih, temveč je stanje resnično tako, da bo nastajala vse večja gospodarska škoda, — so med drugim ocenili na seji koordina- cijskega odbora za usmerjanje razvojne politike in družbeni plan pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, ko so razpravljali o usklajevanju elemen- tov za srednjeročne plane SIS materialne proizvodnje. Za ceste v tem srednjeročnem obdobju združujemo pol odstot- ka od dohodka v gospodarstvu. Glede na velike potrebe in zahte- ve občanov je izvršni svet SO Ptuj predlagaL da naj bi v sred- njeročnem oodobju 1986—90 združevali za ceste 0,75 odstotka od bruto osebnega dohodka iz dohodka v gospodarstvu. S tem bi letno obnovili okoli 5 km kra- jevnih cest in zagotavljali sprot- no vzdrževanje. Na seji koordi- nacijskega odbora je bilo pove- dano, da imamo v ptujski oočini nad 100 km krajevnih cest brez druge plasti asfalta, če ga ne bo- mo čimprej položili, bo tudi prva plast povsem uničena. Ugota- vljali so, da bi morali v oBčini združevati najmanj 3 odstotke od dohodka, če bi noteli zagoto- viti najnujnej|e vzdrževanje in obnovo cest. Zal pa naše gospo- darstvo takega bremena ne bi zmoglo, zato so na seji predlaga- li, da naj bi v naslednjem sred- njeročnem obdobju združevali za ceste vsaj v višini enega od- stotka. O tem bo ponovno razpravljal občinski izvršni svet, razpravljali delegati v skupščini občinske skupnosti za ceste in v zborih SO F^uj. Predvsem pa bo odločitev na delavcih v gospodarstvu — koliko od svojega bruto osebne- ga dohodka bodo zmogli prispe- vati letno za vzdrževanje in ob- novo krajevnih cest, saj je to tudi v njihovem najbolj neposrednem interesu. Ob tem združevanju sredstev pa bo prav gotovo treba iskati še dodatne vire (krajevni samoprispevki ipd.) za obnovo, vzdrževanje in modernizacijo cest. Ob tem,- ko usklajujemo ele- mente za srednjer9Čne plane v občini, tečejo v ptujski občini tu- di odločna prizadevanja, da naj bi ostale regionalne ceste še na- prej v upravljanju Republiške skupnosti za ceste. Težnje so na- mreč, da bi jih prenesli v upra- vljanje občinskim skupnostim. O tem je pripravil predlog izvršni svet in ga oo predložil v potrdi- tev delegatom na sejah zborov SO Ptuj. Prav tako so v teku pri- zadevanja in delegatske pobude, da bo v srednjeročnem obdobju 1986—90, ne le načrtovana, tem- več tudi dejansko izvedena mo- dernizacija cestišč na regional- nih cestah na območju ptujske občine. Predvsem gre za cestne odseke Lenart—Trnovska vas— Ptuj, Majšperk —Stoperce—Ro- fjaška Slatina, Leskovec—Cvet- in, Florjan-Cirkulane in še ne- katere. Nadaljevati pa bo treba tudi z gradnjo ptujske obvoznice, zanjo prispeva dve tretjini sred- stev republiška skupnost. Vse to kaže, da si odgovorni delavci v ptujski občini, pristoj- ne strokovne službe in delegati, tako v skupščini republiške skup- nosti za ceste kot v zborih Skup- ščine SRS, argumentirano, in odločno prizadevajo za moderni- zacijo cest na našem območju, saj je to tudi v širšem družbenem interesu. FF Po 2. členu odloka o razporeditvi, pričetku in koncu delovnega časa na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 23/84) in po sklepu 122. seje izvršnega sveta, ki je bila 9/10-1985 izvršni svet skupščine občine Ptuj OBJAVLJA ENOTNI PROGRAM DELOVNIH SOBOT V LETU 1086 1. Delovne sobote v letu 1986 so: 11/1, 1/2, 1/3, 5/4, 10/5, 7/6, 12/7, 2/8, 6/9, 4/10. 8/11 in 6/12-1986. 2. Za realizacijo proizvodnih programov, izvoznih in drugih obvezno- sti lahko delavci v OZD določijo druge delovne sobote, nedelje in praznike, vendar v tem primeru same uredijo potrebne prevoze delavcev na delo. Številka: 14-3/75-2-ZK Ptuj, dne 10/10-1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko Bezjak, I. r. f EDNIK - 17, oktober 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Kdo pripada delavskemu razredu? To vpra^ic sc velikokrat pojavlja v raz- Ijfnih sredinah, v vsakdanjem življenju, po- jgbei pa še ob političnih aktivnostih eviden- j^jinja in kadrovania za volitve, ki bodo na- jlcdnje leto in kjer bi naj zagotovUi odločilen ypliv delavskega razreda. To malodane že zg- lodano parolo premalo up(^tevamo pri kad- ^vanju, tako v samoupravnih organih kot tudi ja drup odgovorna dela in naloge, sicer bi nc 1,1)0 toliko nepotrebnih t^^^v v naSi družbi. Zato je sedaj pravi trenutek za iskanje ^govora na zastavljeno vpraSanjc in to kon- ^etno v praksi, v vsaki temeljni celici družbe, ^ TOZD, krajevne skupnosti, občine do fe- jcracije. Odgovori naj bodo usmeijeni v iska- nje oz. kadrovanje tistih občanov v delegacije in druga vodilna mesta, ki niso obremenjeni s preteklostjo, torej mladi, izobraženi, sposobni In so to v praksi že dokazali, ljudje, ki jim je v ospredju borba za splošne družine mterese ... delavske interese. Opredeljevanje pripad- nosti delavskemu razredu ne smemo opirati na jdini kriterij, kot je na primer, da delavskemu fazredupripada samo tisti, ki dela v neposredni proizvodnji oz. za strojem aU tekočim trakom, s?j bi nas tako opredeljevitoje odvedlo v skrajnost Predvsem moramo imeti v vidu, daje delavski razred slojevit, večplasten, saj ga ses- tavljajo števihie kategorije delavcev, vendar pa to slojevitost združuje položaj in vloga delav- cev v družbeni proizvodnji, ki mu nenehno na- reKuje modernizacijo proizvodnje in s tem vc- ianje proizvodnje in dohodka, saj mu le-ta zagotavlja eksistenco, življenje ne-le njemu temveč tudi drugim članom družbe, ki so .sicer družbi nujno potrebni, vendar ne ustvariajo nove vrednosti, proizvoda. Torej, delavski razred karaktenzira dejstvo, da ima le delovno silo, ki jo prodaja oz. združuje za proizvodnjo ter pridobivanje dohodka in mu predstavha edini vir dohodka na življenje, na katerega pa nima vpliva, ali pa zelo malo. Večanje proizvodnje, težnje po čim lažjem prisvajanju narave in njenih dobrin s sodobno tehnologijo je tisto, kar delavskemu razredu daje karakter revolucionarne sile, ki teži k ne- nehnim spremembam tudi v zavesti človeka pohučnem sistemu itd. Za zagotavljanje te re- volucionarnosti je potreben bistveni pogoj in sicer način m kakovost vodenja dekvskega razreda, ki bi ga moral voditi najnaprednejši del delavskega razreda in inteUgence, kot idej- ni vodja v katerem dobi ta razred silo, ki zna na znanstvenih osnovah razreševati družbena protislom in pokazati na ovire, ki zavirajo ta razvoj. Žal je obdobje 70. let, let izobilja, TagDdiiegar zrnjciga, delavsko avantgardo preusmerilo iz prvotno zastavljenih ciljev in ga je tako prepustila neorganiziranega na milost m nemilost tehnobirokratskim strukturam, ki jim je v ospredju zadovoljevanje lastnih potreb na račun delavskega razreda. Ta pohlep je privedel do istroSenosti proizvajalnih sredstev, strojev. Teh pa danes ne moremo nadomestiti z novimi iz enostavnega razloga, ker ni sred- stev, saj smo jih potrošiU preden smo jih sploh ustvarili. Za takšno gospodarjenje pa prav ^lovo m kriv delavski razred, te krivce je treba iskati med lastno birokracijo, ki je najnevar- nejši nasprotnik delavskega razreda in grobar samoupravnega socializma. 2e prej omenjem dohodek oz. bogastvo in osebni standard je prav tako lahko kriterij za ugotavljanje pripadnosti delavskemu razr^u. Ustavna opredehtev naše družbe je, da vsak član te družbe dobiva svoj delež skupiK> ustvarienega produkta glede na njegov pri- spevelL na vloženo delo. Vendar tokovi naSe prakse gredo ravno v nasprotno smer in dajejo možnosti za uspeh tistim posameznikom, Id znajo to družbo izigrati, vzeti debelejši kos kruha, seveda na račim nekoga drugega. Ta- kim ljudem ne moremo pripisati pripadnosti delavskemu razredu, označimo jih lahko kot parazite družbe. Tesno povezan z dohodkom in bogastvom je stil življenja, ki ga posamezne kategorije gojijo in je seveda odvisen od dohodka. Stil živ^enja nam je prav tako lahko pokazatelj pripadnosti delavskemu razredu Eden izmed kriterijev je tudi opravljanje izvajalskih funkcij v družbeni organizaciji dela. In nenazadnje, znanost opredeljuje kot kri- terij indentifikacijo oz. izražanje pripadnosti delavskemu razredu ali njemu nasprotnim slojem konkretno njegovi lastni birokraciji, ostankom malomeščanskih slojev itd. Celota teh kriterijev omogoča opredeljeva- nje pripadnosti delavskemu razredu, kije ena najpomembnejših nalog v procesu kadrovanja, če nočemo zagotoviti delavsko večino, kajti le-ta se mora zavedati svoje revolucionarne vloge in mora obračunati z zaviralci razvoja celotne družbe. To nalogo pa zahtevata Čas m rodovi, ki prihajajo! Mulan Kuri Arhivsko gradivo družbenih dejavnosti na Slovenskem To je tema 12. zborovanja slo- venskih arhivskih delavcev, ki bo 24., 25. in 26. oktobra v Ormožu. 11. zborovanje je bilo pred dve- ma letoma v Čatežu ob Savi (ob- močje Zgodovinskega arhiva Ce- lje) na temo Arhivsko gradivo Družbeno političnih organizacij in društev, pred štirimi leti pa v Ankaranu (Pokrajinski arhiv Ko- per) na temo Arhivsko gradivo za področje gospodarstva, j Arhivsko društvo Slovenije, ki jc lani praznovalo 30-letnico de- lovanja, išče kraje posvetovanj po celi Sloveniji iz dveh razlogov in sicer »da bi omogočilo regio- nalnim arhivom opozoriti druž- beno politične ter druge organe in organizacije v regijah na svojo dejavnost tudi v okviru dejavno- sti celotne arhivske službe v re- publiki (Arhivi 4, Lj. 1981, str. 167) in drugič, da arhivski delav- ci spoznamo specifično proble- matiko naše službe na različnih krajih Slovenije.« Rezultati posvetovanj so skrb- no objavljeni v glasilu Arhivi in so tako dostopni širši javnosti, tudi arhivarjem po delovnih or- jganizacijah, ki se ubadajo s spe- [cifičnimi problemi, od katerih je na prvem mestu nizka strokov- nost, na drugem nerazumevanje [Odgovornih za njihovo delo in za dokumentarno gradivo. Posledi- ca so tudi neustrezni arhivski prostori in neustrezno kadrova- nje, ki pošlje v arhiv delovne or- ganizacije človeka, ki ga drugje ^kakršnih koli razlogov, ni mo- fočc uporabiti. Neobjektivni bi Wli, če bi vse ustvarjalce doku- mentarnega gradiva metali v ta toš in če bi krivili samo njih, saj je tudi arhivski stroki uspelo šele v letu 1981 zakonsko (ne le s pra- vilniki in predpisi) opredelitvi področje naravne in kulturne de- diščine kamor sodi tudi arhivsko gradivo. Ugotovitev posvetova- nja v Čatežu, da je gradivo DPO in društev po vojni zelo slabo in neustrezno hranjeno in da ga je mnogo manj ohranjenega kot za predvojno obdobje, nam tudi marsikaj pove o našem odnosu do teh vprašanj. V Ormožu bodo referenti poskušali »obdelati« naslednja področja: otroško var- stvo in socialno skrbstvo, šolstvo in izobraževanje, zdravstvo, kul- turo — muzeji, gledališča, spo- meniško varstvo, knjižnice in za- ložništvo, film in RTV. Arhivski delavci iz različnih slovenskih arhivov bodo predsta- vili arhivsko gradivo in proble- me pri obdelavi, gostje iz institu- cij z omenjenih področij (šolski muzej, narodni muzej, dokumen- tarni center RTV, zavod za spo- meniško varstvo,...) pa bodo podali mejnike v razvoju posa- meznih dejavnosti in institucij, do katerih je prišlo bodisi zaradi spreminjanja zakonodaje in predpisov. Zaključki posvetovanja in okrogla miza bodo verjetno odprli kakšno novo poglavje, po- trebno obdelave, morda bomo poskušali reševati probleme trga- nja arhivskih fondov, od katerih se nekaj gradiva nahaja v arhivu, nekaj v knjižnici, ali v muzeju itd. Morda nam bo uspelo, da bomo v doglednem času s skup- nimi močmi vsi prizadeti izdali publikacijo, v kateri bodo obja- vljeni vsi fondi in zbirke^ ki ima- jo značaj arhivskega gradiva, pa niso v arhivih. Ob priliki posvetovanja bomo udeleženci gostje predsednika Skupščine občine Ormož. Srečno naključje botruje predstavitvi ar- hivskega gradiva, vrnjenega iz Avstrije, in sicer gre za fond Ar- hiv gospoščine in mesta Ormoža, ki je do sedaj bil deponiran v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Skupini slovenskih ek- spertov, ki že leta in leta poleg svojega rednega dela iščejo poti za uresničitev arhivskega Spora- zuma iz leta 1923 in konvencije iz leta 1957, je torej uspelo (zra- ven drugega dragocenega arhiv- skega gradiva) dobiti tudi doku- mente ormoške magistratne uprave in gospoščine. Zadnji dan bo ekskurzija v Hr- vatsko Zagorje in sicer preko Borla, Trakoščana, Lepoglave, Krapinski toplic, Klanjca, Ku- mrovca, Podčetrtka, Rogaške Slatine. Organizator posvetova- nja je Arhivsko društvo Sloveni- je, pokrovitelj Skupščina občine Ormož. Posvetovanje pa omogo- čajo Kultiirna skupnost Sloveni- je, Arhivsko društvo Slovenije, Slovenski arhivi in delovne orga- nizacije iz občine Ormož. Predsednica Arhivskega društva Slovenije: Kristina Šamperl Purg OBVESTILO Elektro Ptuj obveiča prebivalce Turškega vrha in ostale, da sta no- vozgrajena transformatorska postaja na jamboru in pnključni daljnovod Turški vrh II POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih in jamboru ter približevanje delom, ki so pod nape- tostjo. je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO ■l«ktro Ptuj obvešča prebivalce Gradišč in ostale, da sta novozgrajena transformatorska postaja na jamboru in priključni daljnovod Gradišče/Le- skovec POD NAPETOSTJO. Plezanje po drogovih na jamboru ter približevanje delom, ki so pod nape- tostjo. je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO ■lektro Ptuj obvešča prebivalce Crmlje in ostale, da sta novozgrajena transformatorska postaja na jamboru in priključni daljnovod Črmlja POD NAPETOSTJO. Ptezanje po drogovih na jamboru ter približevanje delom, ki so pod nape- tostjo. je SMRTNO NEVARNO. OBVESTILO ^••ktro Ptuj obvešča prebivalce Novega Jorka in ostale, da sta novoz- grajena transformatorska postaja na jamboru ter priključni daljnovod Novi »•ork POD NAPETOSTJO Plezanje po drogovih in jamboru ter približevanje delom, ki so pod nape- tostjo. je SMRTNO NEVARNO OBViiSTILO Hektro Ptuj obvešča prebivalce Strele in ostale, da sta novozgrajena transformatorska postaja na jamboru ter priključni daljnovod Strelci POD Napetostjo Plezanje po drogovih in jamboru ter približevanje delom, ki so pod nape- tostjo. je SMRTNO NEVARNO V pripravi je vodnik Ptuja Visok jubilej — 100-ietnico — bo turistično društvo Ptuj prosla- vilo delovno. Ob tej priložnosti bo namreč skupaj z OTZ Ptuj, ki bo prihodnje leto slavilo 10-letnico, izdalo turistični vodnik po Ptuju in okolici. Vodnik nujno potrebujemo, zadnji (ki je zadostoval vsem po- trebam turista) je izšel leta 1941. Po vojni sta bila sicer izdana še dva vodnika, vendar nista zadovoljila. Doslej najkakovostnejši vodnik Ptuja je iz leta 1895 — Felsnerjev vodnik. Komisija za izdajo turističnega vodnika, ki jo je imenovala OTZ Ptuj, se je doslej že dvakrat sestala. Razultat so prvi vsebinski okviri, po katerih je sklepati, da bo Ptuj v jubilejnem letu turističnega dru- štva — v letu 1986 — le dobil kakovostni vodnik, ki bo zadovoljil še tako zahtevnega turista. ' Imel bo 140 strani, 100 fotografij, izšel pa bo v osem tisoč izvo- dih. Prvo leto uresničevanja novega srednjeročnega obdobja bo tako povezano z izdajo turističnega vodnika in bo obenem začrtalo novo obdobje v izdaji najrazličnejših turističnih informacij, ki jih sodobni turist nujno potrebuje. Kako so v praksi izvajali politiko ZK Pred organi občinske organizacije ZKS, komisijami občinskega komiteja in njegovega predsedstva je naloga, da do konca oktobra pripravijo osnutke poročil o svojem delu za čas od leta 1982—85. Gre za to, da kritično in samokritično ocenijo, kako so v praksi izvajali politiko ZK in sklepe njenih organov, katere naloge so si zapisali v svojih programih dela, koliko od tega so uresničili in s kakšnim uspe- hom. Zaradi izpolnitve te naloge, ki izhaja iz sklepa seje OK ZKS Ptuj, se bodo v naslednjih dneh sestale komisije in drugi organi občinske' organizacije ZKS Ptuj. Njihova poročila bodo poslana v razpravo os- novnim organizacijam ZKS, kjer bodo v novembru in decembru iz- vedli programsko volilne konference. pp PREDNOST SPOSOBNIM Organizirati in usposabljati se moramo za uporabo lastnega znanja in sposobnosti^ uvesti stalno dopolnilno izobraževanje vseh delavcev, do- graditi ODstojeČe proizvodne programe m uvajati nove, povsod dajati prednost sposobnim kadrom, zato je treba sposobnost sproti spremljati in nesposobne zamenjevati. To je nekaj splošnih nalog, dogovorjenih na redni seji aktiva komu- nistov delavcev neposrednih proizvajalcev pri OK ZKS Ptuj, ki se je 8. oktobra sestal v Ptuju. Po že tradicionalno slabi udeležbi in vsebin- sko dobri razpravi so poskušali opredeliti, kako te naloge konkretno uresničevati v vsaki organizaciji združenega dela. Skupna ugotovitev je bila, da morajo člani aktiva spodbuditi OO ZKS v OZD, da temelji- to ocenijo izvajanje kadrovske politike in začnejo dosledno uresniče- vati naloge na tem področju, predvsem pa smeleje uveljavljati dolgo- ročno kadrovsko politiko, ki mora biti dosledno v funkciji opiranja na lastne moči v OZD. Prav zato moramo namenjati posebno pozornost planiranju ka- drov, je bilo poudarjeno v razpravi. Razvojni programi morajo biti ja- sni. za njihovo uresničitev pa so najpomembnejši kadri. Kadrovsko politiko morajo voditi DPO, ne pa kadrovska služba, ki mora ostati resnično le usposobljena strokovna služba kadrovske politike. Obravnavali so tudi probleme na področju zaposlovanja, kar je v ptujski občini še posebej pereče, saj nimamo perspektivnih rai vojnih programov, ki bi omogočali odpiranje novih delovnih mest. V ptujsi.i občini je trenutno 414 kadrovskih štipendistov, kar 1220 pa jih preji - ma štipendijo iz združenih sredstev. Razmerje bi dejansko moralo biti obratno. Tako pa se dogaja, da iz združenih sredstev štipendiramo tu- di za suficitame poklice. To potrjuje tudi podatek, da je med iskalci zaposlitve kar 727 mladih do 26 let ali 58 odstotkov vseh iskalcev za- poslitve, med njimi je dve tretjini žensk. Kateri poklici so pri nas sufi- citarni, kaže tudi podatek, da je med iskalci zaposlitve 92'gimnazij- skih maturantov, 33 administrativnih tehnikov itd. Na seji so se tudi dogovorili za 4 teme, s katerimi bodo sodelova- li v razpravi na seminarju v Slovenski Bistrici in določili tudi delega- cijo, ki se bo poleg članov sekretariata udeležila seminarja o kadrov- ski politiki v funkciji uresničevanja politike oslonitve na lastne moči v OZD. FF Religija v samoupravne družbi Prejšnji četrtek je bilo v narodnem domu v Ptuju zanimivo pre- davanje z naslovom Religija v samoupravni družbi. Predavatelj je bil Rado Jan, predsednik sekcije marksističnega centra C K ZKS za vpra- šanja religije in cerkve. Organizatorji predavanja so bili aktiv komuni- stov v vzgoji in izobraževanju pri OK ZKS Ptuj, občinski odbor sindi- kata delavcev vzgoje in izobraževanja in OK ZSMS Ptuj. Predavanje je bilo namenjeno predvsem pedagoškim delavcem, žal pa udeležba ni bila takšna kot jo je organizator pričakoval. Delno je vzrok v tem, ker je bilo napovedano za v sredo, potem pa preloženo na četrtek in tako ni bilo moč povsod uskladiti tedenskega programa dela na šolah. Predavatelj Rado Jan je nazorno prikazal zgodovinske konflikte, ki so nastajali med delavsko-socialističnim gibanjem in vodilno struk- turo Cerkve, razliko med vero in religijo in Marksovo hipotezo (na te- zo), da je religija oblika družbene zavesti. Ob tem je dal učiteljem vr- sto praktičnih napotkov, kako ta, često kočljiva vprašanja tolmačiti učencem. Na vsako vprašanje je treba kvalitetno odgovoriti, spošto- vati učenčevo osebnost, odgovoriti tako, da bo učenec vedel, zakaj je možen tudi drugačen odgovor. Po tem, ko je nazorno predstavil premike v pokoncilski rimokatoli- ški Cerkvi, njeno vlogo tudi v nekaterih osvobodilnih in socialističnih gibanjih danes v svetu, je prikazal razmere pri nas. Temeljna izhodi- šča so zapisana v ustavi SFRJ, kjer deluje skupno 34 verskih skupno- sti, v Sloveniji le 14, od tega imata dve ločini bolj negativno vlogo, z drugimi pa so odnosi urejeni v skladu z zakonom o verskih skupno- stih. Vsako sektašenje, bodisi na eni ali na drugi strani, lahko družbi samo škoduje. Ob tem je povedal tudi nekaj iskrivih misli in resnic, ki bi jih morali upoštevati pri kadrovanju in kadrovski politiki na sploh. Glavno merilo pri kadrovski politiki mora biti človekova ustvar- jalnost, ne pa zgolj ideološka pripadnost. Forsirati moramo poštene, dnižbeno in strokovno ustvarjalne ljudi. Nobeden ne more in ne^me ničesar dobiti brez dela in mimo dela, prav tako ne živeti od zaslug. Poudaril je, da moramo povsod delovati tako, da svetovni nazor ne bo ovira za sodelovanje, za skupno graditev naše samoupravne socia- listične družbe. Ob koncu je odgovarjal še na vrsto vprašanj, ki so nehote prešla tudi na sedanje družbene in gospodarske probleme, na nič kaj zavida- nja vreden položaj, v kakršnem se danes nahaja vzgoja in izobraževa- nje. Rado Jan je poudaril, da moramo biti tudi glede tega optimisti. Treba se je le korenito lotiti zdravljenja, vsi in povsod! FF Podelili priznanja in izvedli športna tekmovanja Minulo soboto so v krajevni skupnosti Dornava izvedli športna tekmovanja, ki so jih posvetili devetemu krajevnemu prazniku. V stre- ljanju z zračno puško za prehodni pokal krajevne skupnosti so bili najuspešnejši Turniščani, med gasilci pa so se najbolje odrezali Paci- njani. V nedeljo so tekmovanje nadaljevali nogometaši in kolesarji. Pri nogometaših so zmagali Domavčani. Najbolj zanimiva pa je bila kolesarska dirka, ki je združila staro in mlado, skratka veliko ljubite- ljev kolesarjenja. Na koncu so se najbolje odrezali člani kolesarskega društva Branik iz Maribora. Veliko zanimanje je tudi letos vzbudila razstava, ki so jo skupno pripravili cicibani iz vrtca, gojenci zavoda dr. Marjana Borštnarja, učenci osnovne šole, obrtniki iz Mezgove in Dornave in ženske ter de- kleta, ki so spekle veliko kruha, pogač in peciva. Ob tem velja še pou- dariti, da so bile vse prireditve dobro obiskane. Deveto praznovanje krajevnega praznika so Dornavčani sklenili s slavnostno sejo organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, na kateri je o pomenu praznovanja in o dosežkih kraje- vne skupnosti govoril Tone Velikonja, predsednik skupščine krajevne skupnosti. V nadaljevanju so podelili bronaste značke OF in prizna- nja krajevne skupnosti. Bronaste značke so prejeli Lenart Klenovšek, Janko Horvat in Marjan Korpar, priznanje krajevne skupnosti pa Marija Belšak, Ivan Petek, Tonček Peteršič in Franc Simonič. Alojz Miksa, predsednik sveta KS pa je ključe novega gasilskega avtomobila izročil poveljniku gasilskega društva Stanku Peteršiču. Z novim avtomobilom so Dornavski gasilci svečano proslavili 85-letni- co delovanja. Kulturni program pa so ot> koncu svečane seje izvedli cicibani iz vrtca, gojenci zavoda in učenci OŠ Dornava. MG 4 — IZ NAŠIH KRAJEV 17. oktober 1985 — TEDNIK Koncert iz Zavrča v soboto, oktobra, je ekipa Radia Ljubljana v Zavrču posnela eno izmed oddaj Koncert iz Naših krajev. Oddajo so predvajali minu- lo nedeljo in sami ste se lahko prepričali, da je bila uspešna. V završki kinodvorani so se predstavili ansambla R2 in Henček, humorist Mar- jan Roblek-Matevž in harmonikar Milče Stegu z baritonistom Stane- tom Koritnikom. foto: KOSI V oddaji je završko območje v domačem narečju predstavil Peter Vese- njak. Levo je napovedovalec Jože Logar. Vsi nasto^joči so dodobra ogreli dlani poslušalcev. To velja tudi za an- sambel RZ iz Kranja. Dvorana je bila izpolnjena do zadnjega kotička, v zadovoljstvo uredni- štva oddaje in domačih organizatorjev. SANACIJA GRAJSKE ŽITNICE Avgusta letos so ponovno zaži- vela sanacijska gradbena dela na grajski žitnici. Pričela so se že le- ta 1981 in bila prekinjena zaradi finančnih sredstev leta 1983. Da bi se bralec spoznal z uso- do te velike stavbe ptujskega grajskega kompleksa, je potreb- no poseči v preteklost. Leta 1969 je prešla v upravljanje Pokrajin- skega muzeja. Že pred tem je bi- la določena njena namembnost, da se v njej postavijo etnološke zbirke. S prevzemom se je v prvi polovici sedemdesetih let pričelo obnavljanje strehe. Za nadaljnja dela je bilo leta 1976 izdelano strokovno poročilo. To predvide- va posege v stene, izdelavo dre- naže, odpravo hišne gobe v neka- terih prostorih itd. Zal pa to ni bilo izvedeno, temveč se je pri- stopilo k notranji ureditvi in po- stavitvi zbirk. Poleg tega so zapr- li prezračevalne jaške, kar je pre- prečilo kroženje zraka od kleti do stropa. Posledica teh nepra- vilnosti je bila prekomerna vlaž- nost, razvoj hišne gobe in s tem propadanje stavbe. Prav tako je to slabo vplivalo na razstavljene eksponate, od katerih je bilo ne- kaj lesenih, neozdravljivo napa- denih in razjedenih od gobe. K rešitvi nastale situacije je muzej pristopil načrtno in teme- ljito leta 1981. Prvi in najbolj nu- jen ukrep je bil, odpraviti hišno gobo. Umaknili smo zbirko. Iz zgradbe so bili odstranjeni vsi napadeni leseni deli konstrukci- je, stene so bile ozdravljene. Iste- ga leta so bila zagotovljena delna finančna sredstva za sanacijo stavbe od Kulturne skupnosti Ptuj in Kulturne skupndsti Slo- venije. Pričeli smo z deli. Obno- vljena je bila streha in na njej ponovno nameščeni zračniki. Z odprtjem prezračevalnih jaškov je bilo omogočeno kroženje zra- ka v stavbi. Na južni steni smo pričeli drenažna dela in jo utrdi- li. Sam poseg je bil zahtevcii, ».u- pali smo več kot 10 metrov glo- boko. Zaradi pomanjkanja de- narja je bila izdelana le tretjina drenaže in tako so se dela w 1983 ustavila. Kljub malim sre^^ stvom je bilo storjeno veli^^j Preprečili smo nagel prop^. stavbe, žal pa je bilo prekinjen^ njeno kontinuirano reševanje, u si ga je muzej zastavil v srednja, ročnem programu. S prizadeva' njem muzeja so bila /agotovljen, finančna sredstva od Kultum, skupnosti Slovenije za nadaljnj, dela v letu 1985. Tako smo letj avgusta pričeli z drenažo in sana. cijo vzhodne stene, ki je v zei^ slabem stanju. Skozi veliko lej, vemo se je v klet rušilo cestišč^ Delavci GP Gradnje iz Ptuja so odkopali steno do globin; 8,50 m. Tako si sedaj lahko ogl{, damo, v kakšnem stanju je. Na. dalje bodo podbetonirali še te. melje, utrdili steno in izdelali drenažo. Voda bo odtekala pj odtočnem kanalu, ki je bil izko. pan septembra. S sanacijo vzhodne stene preo. stane še dokončanje manjkajoč, drenaže ob južni steni. Nasled. nja naloga je vezanje stavbe, na kar bo pripravljena za notranje ureditev. Obstaja pa vprašanje,* koliki meri bodo ta dela lahki potekala kontinuirano, ker je tt odvisno od zagotavljanja finaii. čnih sredstev. Namembnost stavbe se n spremenila. Ko bo sanirana, boi njej etnološka zbirka. Zanjo ob staja idejni načrt, ki sta ga izdt lala dr. Janez Bogataj in arhitefc Marjan Loboda. Ta predvidevi postavitev po tematskih sklopih sistem depojev odprtega tipa predavalnico in ostale spremni prostore. Tekst in foto Andrej Brenc Vzhodna stena žitnice z veliko kavemo pri izkopu za sanacijo in drenažo (september 1985) V soboto predavanje za sladkorne bolnike Jesenske aktivnosti je društvo diabetikov Ptuj — po. novem društvo za boj proti sladkorni bolezni — pričelo z nakupom obeskov in verižic SOS, ki bi jih morali nositi vsi diabetiki, ki si dajejo insulin in še nekateri dru- gi bolniki. Kot je povedala Berta Crgulj, tajnica društva, je odziv za zdaj minimalen. Od približno 2500 diabetikov, je verižico in obesek naročilo le 20 diabetikov. Zato ponovno opozarjajo, da se vsi, ki še nimajo obeska in veriži- ce, oglasijo v društveni pisarni vsako sredo od 9. do 11. ure. Že to soboto (19. oktobra) bo- do pričeli s ciklusom predavanj, tokrat na temo Komplikacije, te- rapija in novosti v diabetesu. Po- novili ga bodo tudi za ormoške člane in sicer v soboto, 26. okto- bra. Predavala bo dr. Lidija Trop. MG Nakažimo denar do 5. decembra čeprav se v tem času sliši mor- da še preuranjeno, so pri občin- ski zvezi prijateljev mladine v Ptuju že začeli z akcijo novolet- nega praznovanja otrok, ki ga bodo ze devetič organizirali po vseh krajevnih skupnostih na enak način — to je z enotnim ob- darovanjem vseh predšolskih otrok. V odboru za novoletno praz- novanje otrok so se odločili, da bo letos potrebno prispevati 120 dinarjev na vsakega zaposlenega — kot to določa tudi samoupra- vni sporazum. Sredstva naj v de- lovnin organizacijah nakažejo do 5. decembra in s tem omogo- čijo, da bo skupna akcija tudi to- krat uspela v zadovoljstvo sle- hernega malčka v ptujski občini. mš KJE JE PRAVA ? Ko se peljemo po naših cestah, ki bi to bile lahko kar pod nar kovajem, in opazujemo lepote Slovenije, se kaj hitro znajdemo na n potju in sami ne vemo, kam naj peljemo, da bomo prispeli na žel]& cilj. V ptujski občini je veliko križišč na katerih so smerokazi oziroij table, ki označujejo daljavo do nekega kraja, slabo urejene, polomij ne oziroma jih sploh ni. Morda se boste vprašali, kdo dela takšno št do na družbeni lastnini in zakaj so mu smerokazi na poti? Morda komu užitek, da lomi table in dela škodo ter delo delavcem cestnq podjetja, ki pa tudi ne morejo biti vsepovsod, da bi dobili krivca oi roma hitro popravili, da vozniki ne bi imeli težav. Lahko rečemo, i Smerokazi na Zagrebški cesti na Bregu Tržeč — kam zaviti, da pridem v Majšperk? je to neodgovorno, družbi škodljivo početje posameznikov, ki se m da ob svojih težavah ali razigranosti lotijo tabel in jim dajo novo I dobo današnjega časa. Takšno početje ni lepo, morda je storile kasneje tudi žal, morda jih peče vest, ali pa se za svoje početje sp' ne zmenijo več. Morda se bodo ob tem članku in fotografijah zamislili tisti, takšne stvan počenjajo in spoznali, da takšna dejanja kaj kmalu d žba odkrije. Torej, čuvajmo označbe, saj jih vsi potrebujemo. Ozfl be so namenjene vsem, ki se peljejo skozi ptujsko občino, ne le dofl činom. Praznik KS Alfonz Šarh V prejšnjem tednu je KS Al- fonz Šarh v Slovenski Bistrici praznovala krajevni praznik, za katerega so pripravili pester pro- gram prireditev, ki so se zvrstile proti koncu tedna. Tako so pri- pravili razstavo ročnih del, gob, slik (ob 40-letnici osvoboditve Slovenske Bistrice), kres, sreča- nje starejših občanov, borcev in mladine, športna srečanja, obi- ske borcev na domovih, koncert frajhamske godbe itd. Skupščina KS in njeni organi so imeli tudi slavnostno sejo, podeljena pa so bila tudi nekatera priznanja KS in znaki OF. Letos je na območju KS pričel redno delovati preseljen obrat Usnine, TOZD EMMI. Obno- vljena je bila tudi pekama, ki oskrbuje celotno bistriško obči- no. V času adaptacije (4 mesece) so obnovili celotno zunanjost in notranje prostore. Pridobili so novo peč in mešalni stroj, žal pa niso pridobili nič dodatnega pro- stora, saj kapacitete ne zadoščajo glede na količino dela, ki ga mo- rajo Jzvajati. Tekst in foto: Samo Brbre Zunanja podoba obnovljeme pekarne. POZABUENE STOPNICE! Bilo je seveda pred gradnjo tudi nekaj vroče kr- vi, ker je marsikateremu bilo težko odstopiti zem- ljo, ki jo je pridno obdeloval. Pa vendar, ko ljudje vidijo, da se naredi nekaj koristnega, pozabijo na jezo. Se nekaj dni in cesta bo stvamost. Avtomobilisti se bodo raje peljali po novi obvoznici, kot da bi čakali pred zapornicami na ormoški cesti. To je vse lepo in koristno. Ne more pa človek razumeti, kako se lahko pozabi urediti stopnice na bankini na koncu Natašine poti. Čeprav bodo zgrajeni pločniki po Potrčevi ulici in obvoznici, najraje pe- šci (še zlasti starejši) gredo po bližnjici. Zakaj bi hodili okrog po ovinku, če pa je po sto let stari ce- sti bliže, samo stopnice manjkajo. Ne razumem ali je izgradnja osem do deset stopnic res tak finančni problem ali pa se komu zdi zamalo, da bi bile stopnice tudi na tej strani ceste. Glede vamosti je tako na eni kot na drugi strani ceste pločnik, tako da lahko stopi pešec s stopnic na pločnik in n? na cestišče, če je v tem problem. Ko se še dela na cesti, bo to lažje in bolj poceni kot pozneje. Na koncu pa to tako občani plačamo. Upam, da okrog stopnic ne bo kakšnih kompli- kacij. Franc Vauda, upokojenec TEDNIK - oirtober 1985 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5 Trideset let slikarstva Viktorja Goričana Danes, 17. oktobra, bo ob 17. uri v razstavnem paviljonu Duša- na Kvedra ob Dravi otvoritev razstave akademskega slikarja in haloškega rojaka Viktorja Gori- čana. Predstavljen bo pregled sli- karjeve ustvarjalnosti od študij- skih let do danes. Razstava bo v ptujskem muzejskem razstavišču in v restavraciji ptujskega hotela odprta do 31. oktobra (prireditev sodi v program ptujskih kultur- nih sre^nj), nato pa bo odpoto- vala še v mariborski Rotovž in v Lamutov likovni salon v Kosta- njevici na Krki. Ob razstavi sta bila natisnjena katalog in plakat. Oba je oblikoval Jaka Marinič, tisk pa je zgledno opravila Ptuj- ska tiskarna. Viktor Goričan je po rodu Ha- ložan, leta 1925 se je rodil v Cvetlinu pri Leskovcu. V šolo je hodil na Ptuju in v Mariboru, na slikarsko akademijo pa se je vpi- sa) v Zagrebu. Diplomiral je pri profesorjih Otonu Postružniku in Ivanu Režku. Po študiju ves čas živi v Zagrebu in tudi njego- vo slikarstvo pripada zagrebške- mu krogu. Vendar se umetnik rad vrača v Haloze, kjer pravi, da bo preživel tudi leta po upo- kojitvi. Likovne kolonije Poeto- vio — Ptuj se je udeležil kar de- vetkrat in to je bil tudi povod, da se je odbor slikarske kolonije odločil nameniti letošnja sred- stva za pripravo razstave, ki jo odpiramo danes. Na ta način se je oddolžil najbolj zvestemu ude- ležencu likovnih pohodov po Halozah in počastil njegovo šest- desetletnico. Najzgodnejša Goričanova de- la označujejo akademska zadrža- nost in temnejši ateljejski toni. Le tu in tam se pokaže drzneje položena lisa žareče barve in ne- mirnejša poteza. V delih iz šest- desetih let lahko sledimo Goriča- novo raziskovanje ploskovitosti, ujete v še vedno temne in umirje- ne tone. V sedemdesetih letih pa se je umetnik prepustil pravemu izbruhu barv, ki jih je nanašal na platno v debelih, naravnost reli- efno izstopajočih plasteh. V osemdesetih letih se je umetnik nekoliko umiril. Barve so sicer še vedno svetle, sončne in žareče, a urejene v zahtevnejša razmerja in tudi barvni nanosi so postali tanjši. Celoten Goričanov opus lahko opišemo z oznako ekspre- sionizma, čeprav pod tem ime- nom ne smemo razumeti posne- manja zgodovinskega stila, kakr- šen je živel v evropski umetnosti na začetku dvajsetega stoletja. Zagrebški kritik Josip Depolo je o tem zapisal: »Goričanov način slikanja samo spominja na zgo- dovinski stil, v bistvu pa je to ne- pomirljiv in strasten odnos do re- alnosti, ki se odraža v vehement- nosti, v nervozno izpisanem ro- kopisu, v. dvomih v končni cilj svojih raziskovanj. To je ekspre- sionizem kot življenjski nazor, ne kot prevzeti stil.« Pregled Goričanovih del v olju je razstavljen v razstavnem pavi- ljonu ob Dravi, v hotelski jedilni- ci pa je na ogled izbor iz obsež- nega ciklusa akvarelov iz leta 1980—85. Akvareli so prinesli presenečenje med poznavalce Goričanovega slikarstva, vajene umetnikove bujne barvitosti. Kar se je leta in leta izražalo v bogati orkestraciji barv in v na široko potegnjeni barvni črti, se je sedaj izkristaliziralo v eni barvi in z mnogimi tonskimi prehodi ter z belinami podlage, ki ustvarja kontraste. Tudi v akvarelih osta- ja Goričan zvest svojemu likov- nemu izražanju, hkrati pa napo- veduje nov in poglobljen pristop do slikarskih vprašanj. Goričan pa ni pomemben le kot slikar, v sodobno jugoslovan- sko umetnost se je zapisal tudi kot keramik. Posebno v šestdese- tih letih, ko je bil član skupine GAGONA, so nastala mnoga vr- hunska dela v keramiki. 2al je v zadnjih letih to dejavnost, za ka- tero je prejel visoka priznanja, precej opustil. Večji del umetnin, nastalih v krogu skupine GAGO- NA, je porazgub^enih med za- sebnimi lastniki in tako ostaja naša razstava okrnjena za prikaz bistvenega dela Goričanove ustvarjalnosti. Prav gotovo bo ena od zahtevnih nalog umet- nostnozgodovinske stroke, da zbere čim več gradiva skupine GAGONA in ga ustrezno pred- stavi javnosti. Goričan se rad udeležuje sli- karskih kolonij. Obremenjen je s pedagoškim delom in z organiza- cijskimi skrbmi v veliki zagrebški zadrugi likovnih umetnikov, Ll- KUM, zato mu slikarski shodi pomenijo pravo sprostitev. Nje- gova dela praviloma nastajajo v krajini, pod neposrednim vtisom doživetega, saj Goričan ni ate- ljejski človek. Tudi neštete upo- dobitve Haloz in Ptuja so nastale v pristnem stiku s haloško pokra- jino in ljudmi ter s starim ptuj- skim mestom. Tiskanje kataloga in plakata ter organizacijo razstave je finan- čno omogočil odbor slikarske kolonije Poetovio — Ptuj, dolžni pa smo zahvalo vsem zasebnim lastnikom Goričanovih del, ki so umetnine nesebično posodili za razstavljanje v vseh treh mestih, ter seveda slikarju, ki je ves čas pripravljanja razstave požrtvo- valno sodeloval z muzejskimi de- lavci. Razstava bo odprta do 31. ok- tobra vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 17. ure, ob sobotah in ne- deljah pa od 10. do 12. ure. Ci- klus akvarelov je na ogled v je- dilnici hotela Petovio. Marjeta Ciglenečki Viktor Goričan: Pogled na stari Ptuj, olje na karton, 1969. Foto Mišo Koltak, 1985 IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Ciklus Ribič sestavljajo listi z upodobitvami ribiškega vsakdana. V te prizore je vtkana umetnikova osebna usoda, pretresljivo izraže- na v uvodnem listu, ki predstavlja ljubezenski trikotnik. Umetnikove roke s krčevito razkrečenimi prsti govore o njegovi bolečini. Srečuje- mo jih večkrat v njegovem opusu, v visoki starost' se je s tako prika- zanimi rokami nekajkrat portretiral. Uvodni list ciklusa Ribič sodi med Oeltjenova najboljša dela. V istem času (1920—23) je nastalo osem listov iz serije Srečanja. Spomini na prva zbližanja z ženo se odražajo v idiličnih prizorih z eroti- čno vsebino. Med bivanjem v Halozah je nastal ciklus Trgatev. Tršate postave Haložanov, upodobljene v robatih disproporcih. so zbrane ob najlepšem Jan Oeltjen: Trgatev v Halozah, lesorez, 1920—23. Oeltjen je postave Haložanov predstavil v razgibanih ploskvah, robustne in v anatomski deformaciji. Drže rok so značilno ekspresivne in izražajo vso trpkost ži- vljenja na haloških gričih. List z inv. štev. G 1050 g je razstavljen v mu- zejski galeriji. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka štev. F 1693. Foto Mišo Koltak 1982. opravilu v vinogradu, iz njih pa veje vsa trpkost življenja na haloških gričih. Ekspresivni vrh je Oeltjen dosegel v seriji Ledolom v Livlandiji. V usodi brodolomcev, ki tavajo med ledenimi ploščami brez upa rešitve, vklenjeni v večni led, je izrazil svojo in stisko človeštva. Anatomske de- formacije teles so v tej seriji doživele višek, poudarjene pa so spet roke v krčevitih in obupanih pozah. Sicer razgibana igra črnih in belih ploskev se je umirila v monumentalnih trikotniških kompozicijskih zasnovah. Marjeta Ciglenečki Zlatorog ali Goldhorn? »v ljubljanskih trgovinah pro- dajajo Birra Laško^jiivo v ploče- vinkah z imenom Goldhom. Ne glede na zakon, ki ureja poime- novanje in registracijo gospodar- skih tvrdk (ime mora biti obve- zno v slovenščini in razumljivo), bi se v Pivovarni Laško brez veli- ko truda lahko zavedali in vede- li, da ie naš Zlatorog (Baumbac- hova bajka je zapisana v izvirni- ku v nemščini z imenom Zlato- rog in šele potem prevedena v slovenščino — Aškerc, Funtek, Drofelnik) znan v nemško govo- rečem in pišočem svetu samo kot Zlatorog in ne kot nekakšen hlapčevski Goldhom, ki naj bi po inozemstvu za nas lovil mar- ke, franke in šilinge. — Ko sem pred dol^mi leti predaval v švi- carskem Baslu o slovenskih go- rah, so me iz občinstva naprosili, naj jim povem čudovito pravljico o Zlatorogu. Poleg teea: gamsov roeeli v nemščini ni Hom, tem- več Kriicke!«. Tako nam je napi- sal M. P. iz Ljubljane. Pa ni bil edini, ki se je spotaknil ob te sporne pločevinke. Dopisnica L. K. iz Ljubljane razmišlja o zade- vi takole: »Mislila sem, da gre za pomotoma poslano pošiljko piva Goldhoma Birra Laško samo v naši trgovini, toda med počitni- cami sem ga videla marsikje po Jadranu. Pozanimala sem se v Pivovarni Laško, kjer so mi po- jasnili, da pločevinke s sloven- skim imenom ni, ker bi bila pred- raga. Odgovor me ni zadovoljil, zato sprasujem Jezikovno razso- dišče, mar res še ni urejeno, da bi bila taka tuja poimenovanja do- mačih izdelkov kratko in malo prepovedana?« Kolikor nam je znano, podje- tja registrirajo nove izdelke v Pa- tentni pisarni v Ljubljani. Ta pa je samo posrednik Zveznega za- voda za patente iz Beograda. Urada merida nimata pravice za- vrniti imena novega izdelka, ra^ zen če strokovno ne ustreza ali če je že registrirano za drug izde- lek. Pivo Goldhom v pločevinki je bilo pripravljeno za prodajo v tujini. Pojasnili so nam, da o imenu odloča proizvajalec. Kaže, da lahko problematiko poimenovanj obravnavamo sa- mo kot vprašanje poslovne mo- rale. Proizvajalci se morajo zave- dati, da slovenskemu in jugoslo- vanskemu kupcu ne smejo pro- dajati domačin izdelkov pod tu- jim imenom. Nobeno komercial- no opravičilo ni sprejemljivo, si- cer Domo priče jezikovnemu onesnaževanju tudi na način, ki ga slikovito opisuje Miha Poto- čnik, častni predsednik Planin- ske zveze Slovenije: »Pločevinke bodo zdaj v nahrbtnikih nosili s seboj številni žejni izletniki, turi- sti, lovci, gobarji in planinci in jih seveda odmetavali povsod, tako kot že dolgo odmetavajo plastične vrečke, mlečne škmic- Ije itd.« — Torej lahko pričaku- jemo, da nas bo v slovenskih go- rah vsak čas začel izza skal na- mesto pravljičnega Zlatoroga po- zdravljati G^oldhom. Pivovarni Laško predlagamo, naj tiska pločevinke tako, da bo na eni strani besedilo v sloven- ščini, na drud pa pojasnila za tu- ji trg. Imena Zlatorog pa ni treba prevajati, saj je že sličica dovolj zgovorna. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljate na naslov: JEZIKOVNO RAZSODISCE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenske- ga 7. Ob pripravah na volitve je bilo treba redno opravljati vse druge naloge, ki jih je zahtevala nova oblast. Precej težav je bilo z delitvijo živilskih nakaznic, ker pridelovalci krušnih žit niso dobili več nakaz- nic za moko. Na srečo je bila dobra letina za žita in so tudi po Halo- zah precej namlatili. Čeprav je bilo žita za vsakdanji kruh dovolj do- ma, večinoma so mleli še na domače žrmlje, le redki so vozili žito v mlin, večinoma na Slape, so kljub temu na kmečkih domovih pogre- šali belo moko za praznike in posebne priložnosti. Znašli so se tako, da so pri polnooskrbovancih zamenjavali pšenico za belo moko. De- jansko je bila polbela moka, ki so jo zamenjavali kilogram za 2 kg pšenice. To leto so zopet, enako kot pred vojno, romali bajtarji in mali posestniki s cepci na ramah na Dravsko polje h kmetom mlatit, ne za denar, temveč za žito. Nekateri so mlatili tudi po dva tedna. Tako je dober nflatič zaslužil tudi do osem mecljev (prostorninska mera za ži- to, okoli 50 kg) žita, da je bilo potem dovolj kruha za številne otroke skozi vso zimo. Mlatnino je navadno poljanski kmet pripeljal na dom. V naslednjih letih, ko so poljanski kmetje imeli visoko obvezno oddajo žit, niso mogli več dajati mlatnine v žitu, zato je bilo vse težje dobiti mlatiče, ki so jih kmalu povsem nadomestili stroji. Sekretar Martin je imel v Kočicah precej težav pri delitvi živil- skih nakaznic za avgust. Na seji odbora so sicer lepo m pošteno raz- delili vse družine na polnooskrbovance, delne oskrbovance m samo- oskrbovance. Toda ob delitvi nakaznic ga je prva nadrla Pepca, bila je sama s štirimi malimi otroki, mož pa se ji še ni vrnil iz vojnega uje- tništva, čeprav ga je pričakovala vsak dan. »Tako, meni si požrl karte za moko, ko sem namlatila samo štiri meclje pšenice. Rudek (njen sosed) pa ši je priptljai s Polja osem mecljev, on pa dobi vse karte! Kje je tu pravica?« S podobnimi pritožb, .-ni jo prišlo š. r Kaj .nalili kmetov, ki so H- li 'jvrši;eni med delne oskrbovance. si j-- m-- a' pr'znati. da imajo ljudje prav. Toda navodila iz okraja so jasna. Tisti, ki doma pri- dela krušna žita, ne dobi nakaznic za moko in zakuho. Oni pa, ki do- ma ni pridelal, temveč si je krušna žita prislužil, ta pa'je upravičen do nakaznic. Tu nekaj ni v redu. Ker na svojo roko ni upal ukrepati, kaj če se kdo pritoži na okraj, seje najprej posvetoval z Nacetom. Dogovorila sta se, da bodo o tem sklenili na seji, ker tako ne bo nihče mogel očitati sekretarju, da deli nakaznice po svoje. Na seji je šlo gladko. Lepo so se dogovorili, da bodo dve do tri živilske nakaznice za moko in zakuho odtegnili tistim upravičencem, ki so si z mlačvijo prislužili žito in jih dali tistim, ki doma niso pride- lali dovolj. Celo Načeta, ki je poznal ljudi »v dušo«, kot je včasih rekel, je presenetilo, da so tako življenjsko odločitev glede delitve nakaznic ljudje sprejeli brez kritičnih pripomb in tudi na okraj se ni pritožil nihče. Na podoben način so začeli z delitvijo živilskih nakaznic nasled- nji mesec tudi v drugih krajevnih odborih, saj je primer v Kočicah po- kazal, da je to bolj pošteno, kot stroga delitev na skupine oskrbovan- cev. Ta delitev je vsakemu odboru pripomogla, da so dobili določeno število živilskih nakaznic, takoimenovani »mesečni kontigent«, ki so ga potem življenjsko delili. Na primer: v 7-članski družini so doma pridelali žita za 4 člane, trem pa so dali nakaznice za moko in zakuho. Nekaterim tudi po eno, dve ipd, Pomembno je bilo, da so kar največ družin zadovoljili. Pred volitvami so v vsakem krajevnem odboru morali opraviti tu- di popis vseh krajev in naselij, ker je bilo celotno evidenco treba na- staviti na novo. Za vsako naselje in zaselek je bilo treba navesti števi- lo hiš, od tega naseljenih, poškodovanih, praznih. Tak popis so opravili tudi v KO OF Cermožiše. Toda z dne 2. 8. 1945 so dobili od okrajnega odbora OF Ptuj pismo naslednje vsebine: »Prejelj smo j^pis krajev in naselij vašega KO. V tem seznamu pa ni samega kraja Cermožiše, kjer je sedež vašega odbora. Prosimo, da ta- koj daste tozadevno pojasnilo. Ref. za.statistiko Cadi Borut«. Sekretar Vogrinc je potem »poštno obratno« obrazložil, da kraje- vni odbor OF Cermožiše, ki ima sicer sedež v Žetalah, nosi ime po ka- tastralni občini, ki je nekoč dobila ime po vasi Cermožiše pod Donač- ko goro. Ta vas pa je danes skupaj z zaselkom Završe pod KO OF Stoperce. »Mislim, da vam bo sedaj jasno, zakaj v našem Cermožišu ni Cermožiša,« je sklenil dopis sekretar Vogrinc. PRVF VOLITVE P'-nrave na vol'tve so dvigale temperaturo zlasti pri ^vseh listih, ki so biU pritegnjeni k pripravam. Poleg scKretarjev in članov odbora, biti tO člani-vohlnih komi^^ij. V'ni:ti sO bili sami taki k- Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!<« Misel na osvoboditev zamej- skih rojakov mu ni in ni dala mi- ru; ob sleherni priložnosti jo je v svežih pesniških podobah pola- gal mladini na srce. Takole jo je na primer vpletel v govor ob ta- kratnem državnem prazniku ze- dinjenja (1922): »Pa še tega ne boste pozabili, da imamo izven mej svoje domovine nad pol mi- lijona bratov, ki bi tudi radi sedli z nami v novem domu k isti mizi. Pripravite jim prostor ob njej in žlico jim položite k skledi! Zakaj prišli bodo, tako gotovo bodo prišli, kakor gotovo se bo zmaj, ki jih ima danes učarane, zadušil v lastnem žveplu, ki ga bruha zdaj po naših bratih. In če vam bo domovina kdaj velela, da poj- dite in strite zmaju glavo, pojde- te in pomandrate ostudno gola- zen ...« Zanimivo je, da je četrt stoletja pzneje v podobni dikciji, s presentljivo podobnimi pesni- škimi izrazi napisal pozdrav par- tizanskim četam, ki so osvobodi- le Ljubljano. Ko je namreč 8. maja 1945 prvič izšel Slovenski poročevalec v osvobojeni Lju- bljani, je na prvi strani objavil pozdravne besede štirih velikih slovenskih kulturnih delavcev — Otona Župančiča, Frana S. Fi- žgarja, Franceta Koblarja in An- tona Sovreta. Sovretov pzdrav se začne takole: »Ura je prišla!« Ura, ki so jo s kopmenjem pri- čakovali milijoni! Padli so okovi z rok, da se mo- rejo v svobodi skleniti k zahvalni molitvi! Apokaliptična zver se je kakor volkodlak zagrizla v zemljo in iz- ginila! Strašna pest Pravice ji je zlo- mila tilnik za bogokletni napuh in nezasližano krvoločnost, s ka- kršno so njeni kremplji dolga le- ta trgali izmučeno telo Evrope! Meč v roki Pravice ste bili tudi vi, >tolovaji< naši in naši rešitelji! Zahvaljeni, rešitelji in iz vese- lih src pozdravljeni! Ob strani velikih treh ste vi, si- novi malega naroda, otrebili na- še drevo tujega mrčesa ...« Sovrd pa je predaval tudi ob raznih pomembnih kulturnih ju- bilejih, tako npr. 18. oktobra 1919 o Simonu Jenku (ob petde- setletnici pesnikove smrti), 27. maja 1926 o Ivanu Cankarju (ob petdesetletnici pisateljevega roj- stva). 13. januarja 1924 je skupaj z dvema kolegoma iz profesor- skega zbora priredil posebno di- jaško akademijo iz antike. Kaj več o teh njegovih nastopih v javnosti bi seveda vedeli poveda- ti njegovi nekdanji ptujski dijaki ali obiskovalci njegovih preda- vanj. Posebno občuteni so verzi, s katerimi je pozdravil pisatelja Ksaverja Meška ob proslavi nje- gove petdesetletnice v ptujskem gledališču (10. novembra 1924). To je menda edina Sovretova ob- javljena izvirna pesem in priča o resnični, nekoliko romantično navdahnjeni pesniški žili, ki je utripala v njem: Opolnoči: baržunast plašč, z demanti ves pretkan, pregrinja vas in čuva njen pokoj: mir božji plove tiho nad pokraji- no. Iz te mehke nočne impresije, naslikane prav v Meškovem du- hu in celo v njegovem besednja- ku, se izluščijo vitke postave treh Rojenic, ki poklonijo spečemu detetu svoje darove. In že se ri- tem iz pravljične statike detin- stva požene v dinamiko otroštva: Bežali so dnevi, v nevzdržnem se diru v begotnem nemiru zlivali v neskončnost, po večnih zakonih ' se utrinjali, vžigali, v krožnem obtoku se vili, lovili, ujeli nikdar. (Nadaljevanje prihodnjič) >JAZ SEM PESNIK IN GLASBENIK NA SVOJEM MESTUt Nedolgo tega smo Ptujčani doživeli svoje prvo mčanje z gUabcBi- kom, pesnikom, satirikom, znanim estradsim umetnikom Anenom De- dičem, ki je imel svoj literarni večer na Borlu. To je bilo namreč njegovo prvo gostovanje v Ptuju in eno redkih v Sloveniji. »Nikoli me nihče ni povabil. Sploh ne vem, kako sem prišel sem. Veijetno zato, ker so bila pisma, s katerimi so me vabili (organizator je bila Ljudska in študijska knjižnica Ptuj — op. p.) tako prepričljiva in zato, ker meje moj prijatelj Momo Kapor na določen način pregovoril. Ni mi žal. Bilo je lepo, ugajali so m ljudje, ugajal mi je ambient. Cutil sem, da komuniciram z ob- iskovalci, da razumejo moj hu- mor.« Zakaj so vaši nastopi v Sloveniji tako poredko? »Zaradi jezikovne razlike. Ne želim je sicer precenjevati, vendar obstaja. Če nekdo jezika ne razu- me, ne pozna, mojega humoija ne razume ali pa ga razume narobe. Zato sem se izogibal nastopom pri vas. Sedaj pa sem vedel, da tu lahko nastopam, da ljudje razu- mejo. Lani sem imel v Cankaije- vem domu solistične koncerte, ki so bili uspešni. Navezal sem tudi mnogo koristnih stikov. To lahko pomeni, da sami po- stavljamo pregrade, ki jih pravz- aprav sploh ni. Je tako?« Ko se pogovarjaš z Dedičem v slovenščini, te pravzaprav prese- neča njegovo dobro poznavanje našega jezika. Zato se zdi kar čudno njegovo razmišljanje o jezikovnih ovirah. Kajti, če on razume slovensko, zakaj ne bi mi razumeli srbohrvaščine? Vendar, dokler se nekdo sam ne prepriča, da jezikovnih ovir ni, tako dolgo ne verjame, dajih ni I Sicer pa mno- gi Slovenci v zadnjih letih vse bolj posegamo po knjigah v srbohr- vaškem jeziku, ker so cenejše, bolj aktualne — vsaj kar zadeva pre- vode tuje Uterature. Pa tudi po Dedičevih pesmih radi sežemo. Njegova prva pesniška zbirka Ladja v steklenici trenutno doživlja osmi ponatis, naklade vseh so bile za pesniško zbirko izredno visoke in zmeraj razpro- dane. V čem je fenomen njego- vega dela? »Težko je reči . . .Ob pisanju teh pesmi nisem mislil na nič. Kot pesnik sem začel že v poznih pet- desetih letih in potem s pisanjem prenehal. Mislil sem, da se tom ukvarjal predvsem z glasbo, ker sem končal akademijo za glasbo, potem študiral pravo, se malo ukvaijal s slikarstvom ... V šestdesetih letih pa so me nekateri zagrebški pesniki ponovno začeli pregovaijati, da naj pesnim. Tako sem spet začel pisati. Z mojo prvo knjigo seje zgodilo nekaj čudnega, izzvala je mnogo odporov. V času -- pogojno re- čeno — nekega hermetizma, za- piranja proti navadnemu bralcu, sem se pojavil z nečim, kar je bilo odpiranje proti bralcu, obdržalo pa je določeno pesniško raven. In knjiga je uspela! Vendar, veste kaj? Nikoli ne želim odstopati od tega, kar de- lam. Ne preneham biti pevec svojih pesmi, vedno sem to, kar sem. Tudi na Borlu sem bil to, le ironičen sem bil do svojega skromnega pesniškega dela. Na- šel sem svojo srednjo pot med li- teraturo in estrado, med aka- demskim in banalnim. In na tej poti je zelo težko obstau.« Pišete za otroke in za odrasle. V čem je razlika? »Razlika je zelo velika. Zdi se mi, daje prostor pisanja za otroke širši od tistega za odrasle. To je neizrabljen prostor. Otroci ogromno stvan dojemajo, razu- mejo kot naravne. Predvsem stvari, ki so v svetu odraslih iz- rabljene, kijih odrasli sprejemajo s skepso, jim več ne veijamejo. Vse, kar s strahom napišem za odrasle, napišem za otroke z dru- gačno metaforo, z drugačno pes- niško tehniko — to otroci lahko sprejmejo. Ker so brazštevilne primeijave nadrealnih stvari ses- tavni del otrokovega sveta, ki je del sanj, ki ni realen, izoblikovan svet z obvezami. Zato odpira prav ta prostor pesniku neveijetne možnosti. Posebej še zato, ker svobode, ki so v svetu odraslih iztrošene, v otroškem svetu niso.« Od kod ideje za pisanje? »Vsak na določen način opisuje svoje življenje. Ne morete pisati drugače kot živite. Zagotovo ni- sem dobesedno prepisoval do- godkov v svojem življenju. Na splošno vzeto pa je to moje živ- ljenje. Bogato, tvegano, težko in včasih dramatično. Kije imelo vse svoje probleme — politične, mo- ralne, starševske, zakonske, lju- bezenske . . . Če bi še enkrat živel svoje živ- ljenje, bi bilo najbrž isto. Ne, spremenil bi eno stvar. Ostal bi v zaščiti klasične umetnosti. Na nas, ki smo izpostavljeni prepihu uporabne umetnosti, je zmeraj dovoljen lov. Vsak nas lahko ocenjuje, od branjevca, prodajal- ca, novinarja do esejista. Tisti, ki se umakne za ščit klasičnega, živi mnogo bolj mirno življenje. Z nami pa lahko vsak razpolaga — to je zelo težko in vendar — tudi dobro?!« NačrU? »Vsakep nekaj. Življenje teče hitro, prehitro . . . Morda bom na Borštnikovem srečanju, pišem tudi glasbo za dva televizijska filma — to ni šala s kitaro — s Serbedžijo pripravljava ploščo. Te bo izbor poezije — moja bo le ena pesem — in če projekt uspe, bova p>otovala po Jugoslaviji in morda prišla tudi k vam. Če naju povabite, seveda . . .!« Nevenka Dobljekar Arsen Dedič (foto Kosi) » So veHki, pomembni pisci, ki s pisanjem povzročajo velike, pomembne spremembe. Ki se ukvaijajo z bistvenimi vpraša- nji človeške usode, duše, zgo- dovine, politike . . .Mordase jaz ukvaijam z istimi stvarmi, le na malo. Veste, so trgovci na veliko in na malo. Rad inuim dnevno, malo trgovino. Lju- dem nudim malo, dnevno, tri- nično emocionalnost. Jaz sem pesnik in glasbenik na svojem mestu. To pa ni mesto klasič- nega akademskega pesnika. Najbrž vse kar delam sodi v mestno folkloro. Ob kulturi ali v kulturi obstaja tudi to!« fEDNIK - 17. oktober 1985 NAŠI DOPISNIKI - 7 Dobila sem poziv Ko pridem nekega dne do- 01OV, mi mama da v roke belo kuverto in reče: »Poglej, kaj si dobila!« Vsa presenečena od- prem pismo, ga začnem brati in naenkrat me obide velika žalost. Mama me vpraša, zakaj sem tako žalostna. Odgovorila sem ji, da- moram na pouk obrambe in za- ščite v Domavo. Prišel je tisti čas, ko sem mora- la oditi. Zjutraj sem vstala, se umila, oblekla in šla do soseda. Ta me je že čakal pripravljen. Do Domave sva prispela z avtobu- som. Tam je čakalo že veliko mladine. Sedli smo na oder in stopnic^ kjer smo čakali na to- variše. Čez nekaj časa so prišli. Poklicali so nas v zbor. Povedali so, da gremo najprej na zdravni- ški pregled. Pokazali so nam me- sta, kjer bomo spali in se učili. Proti večeru smo že dobili uni- forme. Nato smo dobili večerjo, se umili in šli spat. Tako mi minevajo lepi dnevi med prijatelji in prijateljicami ter seveda tovariši, ki mi bodo ostali vedno v spominu. ANICA POTOČNIK Pogovor z Jožico Peljem se mimo Doma- ve.Toda naenkrat zagledam na dvorišču pred šolo v Domavi polno mladincev in mladink. Kaj ko bi katerega povprašala, zakaj stojijo tukaj. Vzamem beležko in kufi ter pogledam naokrog. Na koncu dvorišča zagledam mla- dinko, ki stoji sama in otožna. Kaj ko bi jo vprašala, zakaj je tu- kaj. S počasnim korakom se ji približam in jo pozdravim. »Dobro jutro!« »Dobro ju- tro,« mi odgovori. Preden začne- va s pogovorom, jo najprej vpra- šam za ime. Povedala mi je, da ji je ime Jožica. »No, Jožica, zakaj pa si se ti danes tako zgodaj zna- šla tukaj pred šolo?« Začela mi je pripovedovati o sebi. »Končala sem osmi razred osnovne šole, doma imamo veli- ko kmetijo, nisem se mogla vpi- sati v nadaljnje šolanje, ker sem edinka, čeprav sem imela ta na- men.« »Kaj pa boš počela .tukaj med temi tvojimi vrstniki? Kako M vedela, da moraš prav danes v Domavo?« »Dobila sem poziv z oddel- ka za ljudsko obrambo občine Ptuj.« »Kako si se počutila^ ko sio dobila poziv in kakšno življenje si si predstavljala v Domavi?« »Meni to ni bil tak problem, ni me niti tako prizadelo, ker sem imela lani tukaj v Domavi prijateljico in mi je razložila na- čin živfienia v Domavi.« »Kjolfko dni pa ostaneš tu- kaj?« »Tukaj ostanem osemnajst dni, nato se vmem domov, kjer bom pomagala mami in očetu pri kmečkih opravilih.« ,. »No, Jožica, jaz ti želim ve- uko sreče, da bi ti dnevi v Dor- "avi hitro minevali in da se zdra- ha in z lepimi spomini vmeš do- niov k mami in očetu ter jima po- "^agaš pri delu.« Podali sva si roke, si zaželeli srečno, jaz sem nadaljevala svoje Jožica pa je ostala v Doma- či na »predvojaški.« OTOMBA: . Avtorici prispevka sva ude- leženki pouka obrambne vzgoje, * tem prispevku pa sve se preiz-