m. sTsffllk f Ljubljani, v petek Z. avgusta 1918. .Slovenski..Narod" velja po polti 3 za Avstro-0grško: celo leto skupaj naprej pol leta „ „ četrt leta „ » na mesec m m K 50-. 25-. 13 -. 4-50 za Nemčijo: celo leto naprej . ... K 55 • za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . ... K 60* Vprašanjem glede In eritov se naj priloži za'odgovor dopisnica ali znamka. fpravnUtvo (spodaj, dvorišče levo). KnaOora ulica at 5, telefon it 85. Uhaja vsak tfaa ivaCar Izvzarall nedelje In praznika. iaserarJ se računajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po U vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pil večjih lnserciiah po dogovoru. HstI naročniki aaj pošljejo naročala* veiao nakazalo!. "99 Ha samo pisaeoe naročbe brez poslatve denarja se ne aoreoio nikakor ozirati. „Narodna tlakama" tolefoa it 89. .Slovenski Narod' velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se bodi ponj: celo leto naprej .... K 4S-— I četrt leta „ • pol leta......21-— I na mesec ,. . • • . 1*-. 4— Posamezna Številka velja 3O vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enallova ulica «L S (v L nadstr. levo), telefon it 14 m vprašanja. (Govor poslanca dr. S m o d 1 a k e y državnem zboru dne IS. julija t. L) V. Kljub našim nezmiselnim notranjim političnim bojem v 19. stoletju občuti naše ljudstvo v vseh plasteh skupnost in enotnost naroda tako globoko, da ima in označuje za svoje vse, kar je jugoslovansko, brez ozira na to, iz katere pokrajine prihaja. Vse mu pravi, da je »naški«. Ali gospodje \senemci tukaj in ogrski nhiiistri tamkaj vedo vendar vse bolje. (Smeh.) Zanikajo našo narodno enotnost, naše narodno ime, naš obstoj, našo bodočnost. Vse to je veleizdaja, iznajdba v službi entente. Človeška zlobnost in neumnost res nimata mej. Kaj pa bodo rekli naši nasprotniki, ako jim pokažemo, da jugoslovansko narodno gibanje v tej monarhiji ni samo že stoletja staro, ampak je ves ta čas ohranilo tudi državno kontinuiteto, tako da z ustano\itvijo jugoslovanske države ne nastane ničesar povsem novega ali zgodovinsko neutemeljenega? Opozarjam samo, kako so Hrvati prvega Habsburzana samostojno izvolili za svojega kralja, kako so Hrvati neodvisno od Ogrov sestavili svojo programatično sankcijo, ki ima za predpogoj stalno združenje slovenskih dežel s Hrvatsko, (Tako je!) kako so napovedali leta 1848. Madžarom vojno, in slednjič na današnje razmerje med Ogrsko in Hrvatsko, ki temelji na državni nagodbi. Pa tudi 5 dokazi bodo pri naših narodnih nasprotnikih malo zalegli. Stvar je ta, da se pač nočejo odreči moči, ki jo imajo pri nas in nad nami po svojih dveh tu-catih nemških in madžarskih ministrov, po svojih nemških fevdalnih cesarskih namestnikih in po tuji ali narodu odtujeni višji birokraciji. Ravnotako, kakor se nočejo odreči koristim, ki jim jih prinaša neomejeno gospodstvo na našem gospodarskem trgu, katerega izrabljajo po svojih bankirjih in drugih kapitalističnih in nekapitalističnih organizacijah. (Odobravanje in ploskanje,) Gospodje na levici se večkrat med seboj hudo skregajo. Kadar pa gre za to, da obdrže mastni jugoslovanski grižljaj, so si edini vsi od Vse-nemcev do socijalnih demokratov. (Ugovori.) Da, tudi nemški socijalisti so med njimi, ker nam hočejo iztrgati naša pristanišča. (Tako je!) Ta svetovna vojna je razkrila globoko interesno skupnost ki veže nemško delavstvo na nemški kapitalizem in stremi za monopolom na tržiščih ljubih vazalov in zaveznikov v nameravani Srednji Evropi. Zato nam socijalisti pač ponujajo takozvano jezikovno in kulturno avtonomijo, prav lepe narodne katastre in idealna okrožja. O gospodarski samostojnosti pa nočejo slišati. In ko je naposled naš narod odprl oči in stopil na dan z zahtevo: »Jaz hočem biti sam gospodar v svoji hiši«, takrat so mu stopili nasproti vsi ti beli, črni in rdeči gospodje in hočejo ga potlačiti k tlom s krikom in terorizmom. Očitajo mu pro-tidinastične tendence, veleizdajo, drugi ga dolže, da ne razume in ne upošteva gospodarske skupnosti donavskih dežel. (Tako je!) Jaz vas pa vprašam: Proti komu se ml bojujemo? Kdo je sovražnik, ki nam vedno znova v zbor niti napoveduje vojno? Saj naše vprašanje ni dinastično vprašanje, ampak vprašanje narodnega obstoja. Svoj čas so se borili z istimi sredstvi tudi proti Madžarom. In naposled: Mi vendar nočemo pretrgati vseh vezi s sosednimi narodi in se obdati s kitajskim zidom. (Odobravanje.) Vezi, ki jih je ustvarila Donava med sosednimi narodi, ne moremo raztrgati brez splošne škode. Pripravljeni smo jih obdržati in obnoviti na novi, trdni podlagi, sporazuma med prostimi in enakopravnimi nacijonalnimi državami. Kako močne so te vezi, ki jih ie ustvarila ^ narava, kažejo najbolje zadnji dogodki v Rusiji. Pod absolutizmom so srremiK vsi podjarmljeni narodi proč od Rusije. Zdaj pa iščejo zopet medsebojnih zvez in hočejo ustanoviti zvezno državo, iz katere bo prej ali pozneje vstala obnovljena močnejša Rusija. Tako Rusijo bi mogel ustvariti ttudi car; ako bi bil razumel znamenje časa, bi stal danes na čelu 200milijonske državne zveze v vzvišeni vlogi mirovnega carja sredi ogromnega sveta od Baltiškega do Ja- 1 ponskega morja. Čisto drugačna je angleška dinasriena politika, ki si je znala priboriti spoštovanje svojih narodov. Angleški kralj je obče priljubljeni vladar mnogih skupin samostojnih narodov. Poleg Velike Britanije imamo pet samostojnih dominionov: Kanado, Novo Fundlandsko, Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo. Za naše ministre bi bilo mnogo bolje, ako bi razmišljah o teh vprašanjih, kakor pa da proglašajo kroni naše narode za veleizdajalce, da bi s tem prikrili svojo nezmožnost in svoje neuspehe v politiki. Obtožba i i o j a 1-nosti nas ne vznemirja. (Tako je!) Ravno oni, ki nas tukaj denun-cirajo, so pokazali nedavno na Dunaju, v Solnogradu in v Mariboru, na kako slabih nogah stoji njih lastna lojalnost. Naš narod zre poln zaupanja v bodočnost. Oprt na pravičnost svojih žalitev in na moč zmagujoče narodne ideje pričakuje po stoletnih mukah tako za-željeni veliki dan, kp bo obsijalo solnce tudi naša vrata. (Živahno odobravanje.) To plačilo je naš narod gotovo zaslužil. Ne samo s svojimi heroičnimi in patrijotičnimi krepostmi, ampak predvsem s svojim nepopisnim in neizmernim trpljenjem. Malokaten narod je toliko prestal, kakor jugoslovanski. Čutimo tragično usodo irske, Poljske, Armenske, Češke. Toda, kaj pomenja 200!etna izguba miru proti tisočletnemu suženjstvu naših alpskih bratov pod železno pestjo nemških baronov, proti 5001etnemu hlapčevstvu naših južnih in vzhodnih bratov pod grozovitim jarmom Turkov; ali ravnotako dolgemu trpljenju naših Istranov in Dalmatincev pod vlado Benečije; proti stoletja trajajočim uničevalnim vojnam, ki so jih vodili ogrski kralji in škofje v znamenju križa v nesrečni rZr-cegbosni proti slovanskim bogumilom, tem prvim in najstarejšim evropskim protestantom! Naš narod je bil razkosan na štiri, pet, šest delov. Ta delitev je trajala stoletja, veljala nas je najboljšo kri našega naroda, ki smo jo prelili v medsebojnih bojih v službi sultanov, nemških cesarjev, ogrskih kraljev, beneških dožev in še domačih knezov. Živo si predočimo današnjo evropsko grozoto. Vzemimo muke vseh narodov, ki se danes bojujejo, vse trpljenje, vso grozo, vse vojno zlo; raztegni-mo to na stoletja, pa dobimo zgodovino jugoslovanskega naroda, ki pa kljub temu ni poginil! In koliko je prestal naš narod v sedanji vojni! Vnovič je preživel vse groze preteklih stoletij. Kadar bodo pisali zgodovino današnjih dni, se bo pokazalo, kako nepravično in kako hinavsko je bilo ogorčenje raznih histo-rikov takozvanih kulturnih narodov nad grozovitostjo »aziatskih barbarov«. Ne, ne! Huni, Avari, Mongoli, Tatari inTurki niso nikdar tako divjali, kakor so divjale v začetku 20. stoletja sijajno obor ož ene, nalašč za morenje izborno dresirane evropske čete na bregovih one sinje Donave, danes krvave Donave, ki naj nas druži.. Upravičujejo te grozovitosti z vojno psihozo, ne morejo pa upravičiti tega, kar so počenjali J eto za letom tudi proti nam v tuzemstvu. Zapirali so nas brez obtožbe in obsodbe. Tisoče in tisoče nedolžnih so internirali in konfi-nirali, nebroj je bilo žrtev med nami. Tisoče rodbin so uničili, bolnike so uvrščali v armado in jih za kazen odpošiljali na fronto. Policijska justica je postala sistem. To so sredstva, ki jih je rabila caristična Rusija pred 50 leti. Ko smo v naši mladosti o tem brali, so se nam ježili lasje in niti sanjalo se nam ni, da bomo doživeli in sami pretrpeli kaj podobnega ali še hujšega v naši lastni državi, ki hoče biti pravna država, (Pritrjevanje.) Tudi jaz sem žrtev teh persekucij. Moj narod ve, da sem mnogo trpel in še trpim. Toda kaj je trpljenje posa-mezika, če je še tako veliko, v primeri s celim morjem krvi in solza, v katerem plava še ljudstvo? (Odobravanje.) Ta martirij pa je bil najboljša propaganda za našo narodno samostojnost (Odobravanje.) Zato blagoslavljam vse naše trpljenje. To zatiranje je dosegjo, da je danes ves naš narod trdno odločen se osvoboditi od nemške in madžarske nadvlade, ki nam jemlje vsako varnost življenja in premoženja. In kakor se je našemu narodu posrečilo, da je vztrajal nekdaj v boju z najmočnejšimi državami celega sveta s frankovsko, z bizantinsko in turško, tako bo izšel iz te najnovejše preizkušnje prost, združen in srečen in vedno bo ponosen, da v tem roparskem svetu ni zahteval in si ni vzel ničesar tujega. (Burno odobravanje pri Jugoslovanih, Čehih in Poljakih. Govorniku čestitajo.) nterpelaciSe Jugoslovanskega kluba. Kafco *a bil cdepici^csran defeH-not/5at£ft8 svetni?* Viktor S^arma. ; Interpolacija poslancev dr. Korošca, Bremiea in tovarišev, vložena 26. jul.) Da je župan O r n i g v Ptuju denuncijant, dokazuje tudi škandalozno zasledovanje deželnovladnega svetnika Parme v Litiji. V Litiji se je mudil avgusta 1914 kot črnovoiniški poročnik železniškega varstvenega oddelka de-■inosodni svetnik W a t z u 1 i k . svak ptujskem župana in renesrata Orni ga. V gostilni, kjer se ie zbirala družba deželnovladnega svetnika Parme, se ie govorilo tudi o voinih dogodkih v Srbiji. \\ a t z u 1 i k ni imel drugega dela, kakor da ie sporočil svojemu tastu Or-nisu v potvorjeni obliki iz celote iztrgano in slabo razumljeno iziavo deželnovladnega svetnika Parme, katera izjava se ie v poglavitnem obračala proti oholosti in tudi v Avstriji znani brutalnosti pruskega vojaštva. O r n i g u se ni zdelo pod njegovo častjo denuncirati deželnovladnega svetnika Parmo pri vojaškem sodišču v Gradcu. Da ie bilo postopanje Orni ga podla denuncijacija, je razvidno iz dejstva, da je divizii-sko sodišče v Ljubljani nadalnjo preiskavo proti Parmi že čez 8 dni ustavilo. Vprašamo c. kr. domobranskega ministra in ministra za notranje zadeve, ali smatrata za primerno, da pripadata človeka, kakršna sta Watzulik in Ornig, častniškemu zboru, oziroma da seai zadnji na županskem stolu? SSoveaska imena v zemljiški knjigi na Spodnjem Sta-jarskem. (Interpelacija poslancev dr. Verstov-ška, dr. Benkoviča in tovarišev do justičnega ministra, vložena dne 26. julija.) Pri okrajni sodniji v Slovenski Bistrici sta predlagala Anton in Marija F e r k, posestnika in gostilničarja na Zgornji Polska-vi, vknjižbo lastninske pravice na vloz. št 15 kat občine Zgornja Polskava in 77 kat. občine Bukovec. Kupna pogodba je sestavljena v nemškem jeziku, predlog pa je slovenski. Okrajna sodnija v Slovenski Bistrici je predlog zavrnila s skleprm z dne 31. maja 1918 št. 361/18 z utemeljitvijo: »ker se katastralni občini Zgornja Poljskava in Bukovec v tusodni zemljiški knjigi ne nahajata«. Proti citiranemu sklepu sta se predlagatelja pritožila. C. kr. okrožna sodnija v Mariboru kot utočna sodnija s sklepom z dne 6. julija 1918 R I 54/18 utoku ni ugodila ter utemeljuje odločbo sledeče: »Re-kurz proti temu sklepu ni opravičen. Po § 85 zemlj. zak. naj se zemljiškoknjižni vložki, v katere pride kak vpis, imenujejo s tistim oznamenilom, ki je v zemljiški knjigi. Tam pa se« nahaja le označba Ober-Pulsgau in Puchberg. Dokler se kat. obč ne označijo v zemljiški knjigi v slovenščini, dotlej je sodnija vezana na citirano zakonito določbo.« Podobnih rešitev zemljeknjižnih vlog in pritožb je bilo do novejšega časa tudi na Kranjskem dovolj. Tudi tam je polno kata-stralnih občin, ki so v zemljiški knjigi in mapi označene samo z nemškim imenom. Vendar pa so sodnije na Kranjskem sprevidele, da vztrajanje pri nemški oznaki popolnoma slovenskega krajevnega imena nI prav nič potrebno, ter splošno rešujejo vloge, ki imenujejo katastralne občine slovensko, brez prigovorov. Na Spodnjem Štajerskem je vse polno davčnih občin pristnega slovenskega imena, ki imajo v katastru, mapi in zemljiški knjizi naravnost smešno nemško popačenko (Gorica — Goritzen, Gorici ca — Goritschitzen). Nesmiselno je, še držati se takih popačenih krajevnih oznak v zemljiški knjigi, zavračati strankam predloge ter sodniji in strankam povzročati nepotrebno delo in stroške. Vprašamo: Ali Je Vaša ekscelenca voljna odrediti dogovorno s finančnim in notranjim ministrstvom preimenovanje davčnih občin, da bodo imena odgovarjala dejanski oznaki prebivalstva in se vpeljala povsod, zlasti tudi v narodnostno mešanih krajih enaka veljava slovenskih in nemških imen davčnih občin? I Francoska ofenziva. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonasled. Ruprehta: Med Ypernom in Bailleulon zjutraj zgodaj mimogrede živahen artiljerijski boj. Čez dan zmerno artiljerijsko delovanje ie oživelo zvečer na več frontnih mestih v zvezi z izvidnimi praskami. — Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Vzhodno Fere en Tardemoisa je pričel Francoz opoldne ponovno ljute delne napade. Vrgli smo sovražnika s protisunkom v njegove izhodne črte. Na ostali bojni fronti artiljerijski ogenj menjajoče se sile. Manjši boji na sprednjem polju. Severovzhodno Perthesa je poskusil sovražnik po močni artiljerijski pripravi zopet zavojevati 30. julija odvzeto mu oporišče. Bil ie zavrnjen z izgubami Uspešni lastni sunki južno Fichteiberga in v Argonih. — Armadna skupina vojvode Albrehta. Infumeri."?:-.; boji ob Mozli in v gozdu Parroy. Dobici smo pri tem nekaj vjetnikov. Sovražnik ie izgubil včeraj na fronti v zračnem boju in vsled strelov z zemlje 25 letal. Nadalje je bila proti Saar-briicknu leteča angleška skupina šestih velikih bojnih letal uničena po naših frontnih in domačih lovskih silah, pred-no je mogla vreči svoje bombe. Iz druge sledeče letalske skupine smo sestrelili eno nadalnje veliko bojno letalo. — v. L. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 1. avgusta. (Kor. ur.) Se-verozapadno od Feri en Tar-denios silni boji. Na ostali bojni fronti ničesar bistvenega. _ Parroyski gozd (Foret de Par-roy) se. razprostira severo - vzhodno od mesta Luneville na južnem bregu kanala, ki veže reki Marne in Ren, blizu irancosko-lorenske meje. — Saarbrucken je mesto, ki leži, od francoske meje proti vzhodu oddaljeno kakih 70 km zračne črte, na križišču, kjer se stikajo meje nemških provincij Rheinland, Lothringen ter Pfalz, torej severo - vzhodno od trdnjave Me»tz. Ženeva, 1. avgusta. Švicarski vojaški kritiki vidijo v raznih znakih, da je nemško armadno vodstvo hitro spoznavajoč vojaški položaj, izpremenilo svoj načrt ter storilo več uspešnih protikorakov proti ententni ofenzivi. Vse je sedaj za Focha odvisno od tega, ali bo mogel spoznati, v čim bodo obstojali ti nemški protikoraki. Neoporečno je videti v ententni armadi gotovo utrujenost kar je tem bolj razumljivo, ker Foch ni šte-dil z materijalom. V ameriških transportih čet je prišlo do majhne zakasnitve. Povečana nevarnost podmorskih čolnov ovira transporte in forsirano pošiljanje čet v zadnjih mesecih je imelo posledico, da se oprema in preskrba amer. vojakov ni mogla izvršiti korakoma z odpošiljanjem čet To so za Nemce ugodna dejstva. Pričakovati je, da se bodo nemški ofenzivni nameni uresničili na onih odsekih fronte, kjer to ententa najmanj pričakuje. Preludij najstrašnejše bitke na zapadu je končan. Sedaj se prične prvo dejanje, ki bo morda tudi zadnje dejanje. Ne da se tajiti, da so zavezniki skrajno nervozni, ker Hindenburg tajinstveno molči, kar pomeni vedno, da se pripravlja nekaj izrednega. Ženeva, 1. avgusta. Zadnja nota »Agence Havas« pravi, da je pokazala bitka med Reimsom in Soissonsom novo obliko. Od ponedeljka sem je videti na nemški strani močno reakcijo. Nemci so prešli v protinapade. MVashington, 1. avgusta. Repington svari v »Morningpost« pred brezobzirnim uporabljanjem neizvežbanih ameriških čet. Še vedno je vprašanje, ali bo velika ameriška armada zbrana, izvežbana in opremljena z vsem potrebnim leta 1919. ali leta 1920. Ne sme se pa pozabiti, da je ta ameriška armada zadnja ententna rezerva. Ženeva, 1. avgusta. Herve izvaja v svojem listu »Viktoire«, da je število nemških vjetnikov in nemškega plena izredno majhno. Mnogo misliti da tudi počasnost francoskega prodiranja. Nemški manever je mojstrsko delo nemškega armadnega vodstva. Pariz, 1. avgusta. (Koresp. ur.) Zbornica je razpravljala o zakonskem načrtu glede štetja in nabiranja letnika 1920. Državni podtajnik Abrani je Izjavil, da se mora ta letnik vpoklican" v jeseni 1920. Vlada se obveže, da bo uporabo tega letnika nadzorovala kar najstrožje in izdajala tozadevne strožje odredbe. Obenem se bo moral rešiti tudi problem odpusta starih letnikov. Lugano, 1. avgusta. Poročevalec »Se-cola« poroča: Francoska ofenziva se bo nadaljevala šele, ko bodo obsežne priprave končane. Basel, 1. avgusta. »Baseler Nachrich-ten« poročajo, da je število ameriških divizij na pravi bojni fronti izredno majhno. Dosedaj se je udeležilo ofenzive Francozov kvečjemu 150.000 Amerikancev. Tudi v drugi hodsekih fronte, zlasti v Vogezin, je ie malo ameriških čet- Obstreljevanje Dunkercraa. Bern, 31. julija. (Koresp. ur.) »Matrn< poroča iz Dunkerqua: V noči na 26. julij so prileteli nemški letalci nad Dunkeraue ter vrgli 60 zračnih torpedov najtežjega, kalibra. Škoda je bilo zelo velika. Dne 26. julija se je pričelo tudi obstreljevanje Dun-kerqua z dalekosežnim nemškim topom. Sovražne ladijske Izgube. Berolin, 2. avgusta. (Kor. ur.) WoIffov urad poroča: Tekom tega četrtega vojnega leta so izgubile sovražne flotilje: 25 linijskih ladij, 26 oklopnih križark. 45 varovanih križ ar k, 187 rušil cev in torpedovk, 87 podmorskih čolnov, 23 topničark in monitorjev in 75 pomožnih križark. To Je mnogo več ladijskih enot kakor jih je nemško brodovje imelo pred vojno. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 1. avgusta. (Kor. trrad.) Topovski boji in izvidno delovanje so bili včeraj na vse] jugozapadni fronti jako živahni. Pred včerajšnjem ie močna bombna letalska skupina napadla naša benečanška letališča. Naši letalci so vzleteli proti sovražniku in preprečili, da bi napravil kakršnokoli škodo. Albanija. S strani naših albanskih sil pred tednom dni pričeti napadi so prisilili Italijana, da Je opustil se-verozapadno in severovzhodno Berata svoje prve črte in znatno ozemlje za njimi na 30 kilometrov frontne širine. Naše vrle čete, katerih bojna dejanja treba toliko višje ceniti, ker Hm nalagajo vročina In klima ti čne razmere velike težkoče, sledijo umikajočemu se sovražniku. — Sef generalnega štaba. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 31. j n 11 j a. Ponoči na 28. julija so naši planinski lovci nenadno naskočili izpostavljeno sovražno postojanko v dolini Dache m vjeli posadko. V dolini Brenti fe. izvršil sovražnik v noči na 30. julija po Ijlitem motečem ognju tudi na stranske pozicije in na neposredno zaledno ozemlje naših črt z močnimi silami napad na naše črte na Cornonn (Južna pobočja Sassa Rossa). Z odločnim protinapadom in po Iju-tem bližinskem boju Je naša infanterija gladko zavrnila sovražnika. Sovražnik Je bil prisiljen iti nazaj in Je pustil v naših rokah nekaj strojnih pušk, plamenometov in vjetnikov. Naši letalci so ponovili včeraj svoje učinkovite napade z bombami na sovražne vojaške cilje in so v zračnih bojih sestrelili pet sovražnih aparatov. Homcfljs na Rusliem. Moskva. L avgusta. (Kot. urad.V »Pravda« z dne 29. julija poroča o razkroju stranke socijalnih revolucionarjev ter piše: Na konferenci dne 28. julija ie prišlo do burnih debat katerih! rezultat sta bili 2 resoluciji. Eno reso-luciio je predlagal Bičenko, ki popolnoma odobrava taktiko centralnega komiteja stranke, zlasti tudi umor grofa Mirbacha ter proglaša odkrito vojno komunistov v sovjetih. Strankarskim članom se priporoča vdreti v vse sovjetske institucije in tam izvesti svojo taktiko. Tudi v vprašanju terorističnih aktov stoji resolucija na prejšnjem stališču. Drugo resolucijo je vložil Kale-gajev, ki stoji tudi na stališču centralnega komiteja stranke pod tem razločkom, da se proglašajo teroristični akti v bodoče za nedopustne. Konferenca je z majhno večino sprejela Bičenkovo resolucijo. Dunaj. 1. avgusta. Iz Berna poročajo po moskovskih poročilih. Položaj boljševikov je skrajno resen. Na tisoče in tisoče državljanov ie bilo aretiranih, ječe so prenapolnjene. Splošno se računa z možnostjo odkritega upora proti boljševikom, ker nezadovoljnost in ogorečnje od dne do dne narašča. Bolj še viška vlada jo dala aretirati najpomembnejše zastopnike ekstremne leve in desne stranke, med njimi odeške-ga monarhista Pelikana. Mnogo boljševikom nasprotnih političnih voditeljev je bilo usmrćenih. Dunaj. 1. avgusta. Petrojrradska vlada ie izdala zaporno povelie proti pisatelju Maksimu Gorkemu, o katerem smo poročali pred par dnevi, da umira. Kijev L avgusta. V Moskvo ie dospela angleška trgovska misija, da se posvetuje z rusko vlado o obnovitvi angleško - ruskih trgovskih odnošajev. Kijev. 1. avgusta. K mirovnim pogajanjem s Finsko se odpelje ruska rmsiia v Berolin. ( Kijev. L avgusta. Neki kiievaki list izve glede političnih aretacij, da so tako oblasti ukrajinske vlade, kakor tudi nemške oblasti vedele, da se ie v. diran 2. .SLOVENSKI N\KOU-, dne 2. avgusta ma. 174. Stev. fcotovih krogih nameravala vstaja proti obstoječi državni obliki Da vzdrži red, ie dala vlada aretirati vplivne voditelje ekstremne levice in strank, desnice ter je na ta način preprečila ssaroto. Kijev. L avjnista. V Nižnjem Nov-Sorodu je bilo mnogo protirevolucio-n&rjev aretiranih. Mesto je baje središče sovjetom sovražnih zarotnikov. Kjiev, L avgusta. Kakor poročajo iz Taganroga, ie notranje ministrstvo donskega ozemlja razglasilo, da je zopet obnoviti vse preišnje stanovske razlike. Berolin. L avgusta. Nad vso Ukrajino je bilo proglašeno obsedno stanje. Za Kijev in Odeso so storjene posebne priprave. Ves železniški promet pride baje pod vojaško varstvo. Kijev. L avgusta. Stavka železničarjev traja že nepretrgoma 12 dni. Del ielezniskin nastavijencev se ie obrnil do nemških oblasti s prošnjo, da nai pomagajo pri končanju stavke, toda da naj pri tem ne kršijo interesov železničarjev. v Kijev, L avgusta. Sovjetski listi se havijo z vprašanjem obnovitve vzhodne fronte ter naglašajo, da mora Ukrajina doseči v slučaju ogrožanja s strani protinemške koalicije priznanje svoje samostojnosti. Ce se to ne posreči, bi morala stopiti Ukrajina na stran centralnih držav ter braniti svo-,jo neodvisnost z orožjem. Centralne države in Ukrajina se poživljaj o, da še sedaj store potrebne korake. Stockholm. 1. avgusta. Glasom angleških poročil iz Moskve ima boliše-viška vlada v rokah oporoko bivšes:a carja, ki določa večji del njegovih posestev za dobrodelne namene. Dunaj, 2. avgusta. Večerniki poročajo, da se je odpravil Ljenin incoznito v centralne države, da stopi v zvezo in dobi pomoči pri vodilnih osebah na Dunaju In v Berlinu. Curin. 1. avgusta. >Morgenzei-tungc poroča, da se v ruskih političnih krogih govori, da bo Ljenin v krat«rom odstopil. tmimm IMWm v Rusiji. Moskva, 31. julija. (Koresp. urad.) Za boj proti imperijalistični ententni invaziji se predlaga ustanovitev franktirerskih oddelkov, ki naj izvrše izvidne pohode sovražniku za hrbtom In naj razdirajo njegova prometna sredstva. V franktirerske oddelke nai se načeloma sprejemajo samo prostovoljci, ki so politično zanesljivi. Ukaz provizorične sibirske vlade o razpustu delavskih kmetiških in kozaških sovjetov je podpisan od teh - le ministrov: Ministrski predsednik in zunanji minister Vologodski, notranji minister Krutevski, finančni minister Mihajlov, justični minister Petrušinski in poslovodja ministrskega sveta Gins. Haag, 1. avgusta. Iz VI adi vos toka poročajo, da so dobili boljševikj pri občinskih volitvah večino, vsled česar imajo pravico postaviti župana. Dunaj, !. avgusta. Preko Stokchoima poročajo: CehoslovaŠke čete so z velikimi oddelki s strojnimi puškami napadle Sim-birsk. Napada se je udeležila tudi zelo močna artiljerija. CehoslovaŠke čete so za-;vzele to mesto. General Dutov je s svojimi četami dne 19. julija zavzel Jekaterinburg, kjer je bil bivši car umorjen. Sovjetove čete se umikajo, dočim so se čete generala Dutova združile s češko - slovaškimi četami. Bitka med češko - slovaškimi četami in sovjetsko armado še traja. Stockholm. 1. avgusta. Glasom brezžične brzojavke je prodrla ententna ekspe-didjska armada ob murmanski železnici 140 vrst južno od Soroke ter Je zasedla 120 vrst od Petrosavodcka oddaljeno postajo Masjolga Korolskaja. Prodiranje proti jugu se nadaljuje. Dmor sbn. Eichhomn. Kijev, 1. avgusta. (Kor. ur.) Ukrajinski hetman pravi v poslanici ukrajinskemu narodu, da je Ukrajina doživela veliko izgubo v gfm. von Eichhomu, ki da je v zaupanju v ukrajinski narod z vsemi silmai nastopal za idejo ukrajinske države. Pokojnikova dela, izvršena iz globokega prepričanja, bedo zapustila globoke sledove v srcih in zgodovini Ukrajine. V tolažbo služi vladi samo to, da je zločin Izvršil tujec Kijev, 1. avgusta. (Koresp. ur.) Ukrajinski hetman je poslal nemškemu cesarju v svojem Imenu ter v imenu ukrajinske vlade in ukrajinskega naroda prisrčno brzojavko, na katero je nemški cesar izrekel prisrčno zahvalo. Berolin, 1. avgusta. Nemške oblasti v Kijevu so izsledile obsežno zaroto, ki je imela namen, umoriti vse nemške vojaške poveljnike v Ukrajini ter odstraniti hetma-Jia Skoropadskega. Kakor se zatrjuje, Je bil nameravan na hetmana te dni atentat Berolin, 2. avgusta. (Kor. ur.) Ukrajinski hetman je povodom smrti gfm. von Eichhorna izdal ta - Ie oklic na ukrajinski narod: Danes, dne 30. julija 1918 ob 10. zvečer je umrl vrhovni poveljnik nemške ar-rnadne skupine v Ukrajini gfm. von Eich-horn. Umorjen je bil od zločinske roke ljutih sovražnikov Ukrajine in njih zaveznikov. Kdor ni poznal preminulega gfm.. ne v& kako velika in bridka izguba je to za Ukrajino. Bil je odkrit in prepričan pristaš in prijatelj ukrajinskega naroda. Njegq>v cilj je bil. da ustvari samostojno ukrajinsko državo. Spoznavajoč neizčrpno stvaritelno silo v našem narodu, se j© veselil, da čaka .Ukrajino slavna bodočnost Z vsemi silami je podpiral ukrajinsko državo celo nasproti onim, ki niso hoteli verovati v njo. Mir Tebi, Ti veliki sijajni borilec! Kakor ne bo umrla Tvoja slava kot vojskovodja, ne bo umrla v srcih nemškega naroda in bo Tvoje prepričanja polno delo za blagor Ukrajine pustilo globoko sled v naših srcih. Edina tolažba v težki boli je, da tega sramotnega zločina ni izvršil sin Ukrajine, marveč da so ga izvršili sovražniki Ukrajine m njih zavezniki. Spominjajte se političnih preganjancev Prispevke pošiljajte na: fetft Viktora Sušnika, pisama jbw Yriller|a Dalmatinova «L it. 7. Vzroki romunskih porazov. (Obtožnica proti bivši romunski vladi.) Bukarešta. 1. avgusta. Informacijski odsek, ki ca Je postavila romunska zbornica, da zbere gradivo za obtožbo proti vojni vladi Bratianu - Take Jonoscu, le končal svoje delo in predložil obsežno poročilo, Id je bilo predloženo obtožencem in rasalaie-no v uradnem listu. V uvodu slika poročilo ogromne škode, ki jih je prizadela Romuniji vojna in poudarja,da zahtevata etični čut in zavest pravice, da se kaznujejo tudi veliki hudodelci, ki so špekulirali z usodo cele države in življenjem tisoče v Romun-cev. ki so zapravljali in poneverjall državni denar, vedno v trdnem zaupanju, da za nje zakoni ne veljajo. Dalje utemeljuje poročilo posamezne točke obtožnice* ki obsega deset točk; v naslednjem navajamo samo poglavitne in najzanimivejše podatke. Glede odgovornosti za vojno poudarja poročilo, da romunska ustava sicer ne določa izrecno, kdo sme napovedati vojno, da pa je vendar Jasno, da ministri sami brez privoljenja parlamenta te pravice nimajo. To pravico suverenega naroda je obtožena vlada kršila. Druga točka zadeva pomanjkljivo pripravo za vojno. Romunska armada je štela 850.000 mož, na razpolago pa je imela komaj 590.000 pušk. Vsak polk je imel le po 2—3 strojne puške, poljska artiljerija je bila nezadostna, gorske skoro ni bilo, ker je imela samo zastarele topove. V trdnjavi Tutrakan n. pr. je bilo samo šest težkih topov s 150 granatami, ki so bile izstreljene v poldrugem dnevu. (Ko pa so Makensenove čete zavzele Tutrakan, so zaplenile v trdnjavi več sto topov! Kdo se je zmotil? Op. ured.) Tehničnih priprav ni bilo nič, ne zrakoplovov, ne balonov, ne telefona. Vsa oborožba bi zadostovala za 400.000 mož in le tedaj, če bi bila vojna samo kratka. Ranjenim vojakom so morali jemati plašče, da so jih dali zdravim, ki so odhajali v fronto. V intendanci so ponever-jali in zapravljali kar križem. Denar, namenjen za sanitarne priprave, je romal v žepe raznih uradnikov in častnikov. Pri oddaji vojaških dobav je Igralo podkupovanje odločilno vlogo. Nadaljne točke obtožnice obsegajo splošno desorganizacijo armade, podkupovanje pri podelitvi izvoznih dovoljenj, prevoz državnega zaklada In arhiva v Rusijo in zlorabo železnic, ki so jih porabljali ministri za sebe, ko bi morale voziti municijo in ranjence. Bivšemu ministrskemu predsedniku Bratianuu očita poročilo n. pr. da je pustil svoje vino in svoje žito, več sto vagonov vsega skupat vedno prevažati kot voiaško blago z vojaško stražo in z najhitrejšimi vlaki. Ko se je peljalo nekoč več ministrov na Izlet se je pokvarila lokomotiva. Ukazali so pripeti lokomotivo vlaka za ranjence, ki je bil ravno na postaji in ranjenci so morali čakati več dni brez hrane in oskrbe, da je prišla nova lokomotiva. Poročilo očita naposled vladi, da je prestavila parlament in vse osrednje urade v Rusijo, samo zato, da se izogne kontroli. V isti namen je nodkupila tudi celo vrsto senatorjev in poslancev. Zbornica naj stori svojo dolžnost in zadosti pravici in pravnemu čutu širokih Iludskih plasti. Politične v«rti. — »Neues Wiener Tag- bfatt« poroča, da bodo sklicane delegacije koncem septembra. »s AraHaaca, Dunaj, 2. avgusta. Cesar ja aprajat t daUfi poaebtd avdi-jend generalnega polkovnika nadvof-JoŽefa Ferdinande. s« Poevetovenia art hmuc««*« «»—..... rta«. Dunaj, 2. avgusta. Na povabilo ministrskega predsednika barona Hus-sareka Ja odposlalo načeletvo Češkega svaaa vnovič poslanca Stanaka la Tu-sarja na razgovor v ministrsko pred- Nemški poslanik Teufel Id le izstopa tz radikalne stranke, namerava ustanoviti novo stranko, ki M bo line* novela oemskoavstrijska ljudska stranka. Nova stranka bo otJavOa svoi «= Tadl »Avstrflski Uoyd« noće nnsnann seniki navtičal soli v Trstu. Nemikonacljonalni listi poročajo, da je ustanovil »Avstrijski Uoyd« dve štipendiji po 1200 K za učence nemške navtič-ne šole v Trstu. Z vseh strani delovanje za germanizacijo plovbe. a MooopoUzlrenje nemških sadet-skih Betov. Praga, 1. avgusta. Časnikarsko velepodjetje Mercy, ki izdaja med drugimi listi tudi »Prager Tag-blart«, je kupilo sedaj še dnevnika »Ol-mutzer TagblatU v Olomucu in »Mfih-risehes Tagblatt« v Brnu, tako da ima sedaj v svojih rokah vse veOje nemške liste v sudetskih deželah. = Avstrijski nadvojvoda — ukrajinski knez? Dunajski ukrajinski list »Ukrainische Blatter« poroča, da namerava ukrajinski hetman Skoropadski odstopiti v korist nadvojvode Viljema. V dunajskih krogih označujejo vest za izmišljeno. = Zahteve jugoslovanskega komiteja za vojne cilje. Bern, 1. avgusta. Novi jugoslovanski komite za vojne cilje je imel svojo prvo sejo v Londonu ob navzočnosti Balfourja. francoskega in italijanskega veleposlanika, srbskega poslovodje in mnogo drugih političnih diplomatičnih oseb. — Srbski poslanik je pozval bivšega dunajskega korespon-denta »Timesov« Steeda, da naj prebere spomenico Jugoslovanov glede vojnih ciljev. Spomenica obsega štiri točke: 1.) Enotnost ln neodvisnost vseh Jugoslovanov; 2.) Balkan bankanskim narodom; 3.) obnovitev in odškodnina za Jugoslovanske pokrajine; A.) gospodarska in kulturna priklopitev Jugoslovanov na narode entertfe. - Balfour je izjavil v daljšem govoru svoje simpatije za vojne cilje, postavljene od jugoslovanskega komiteja, ter je naglasa! sto in stoletno tradicijonalno sovraštvo med Nemci in Slovani. V imenu čeho-Slovakov je govoril dr. Bemš. Zooro-vanje je bilo zaključeno s silnim napadom Steeda na Avstro-Ogrsko. Nagla-šal Je, da skušajo mednarodne skupine rešiti Avstro-Ogrsko in sicer mednarodna financa ali zlata internacijonala, mednarodni Ultramontanizem ali črna internacijonala in končno mednarodni socijalizem ali rdeči internacijonalizem, torej zlato črno-rdeče. kakor so barve Vsenemčije. mm Romunska kraljica Marila v Karpatskih vaseh. »Der Zoller«, organ knežjega hohenzollernskega dvora v Si-gmaringnu, poroča: Prejšnji romunski minister Antonescu Diše v pariškem »Tempsu«: Kraljica Marija obiskuje v Karpatih vasi, katere treba odstopiti Avstro-Ogrski. Poljubuje otroke in razdeljuje obleko in živila kmetom. Kmetje jej poljubljajo roke in kličejo: na skorajšnje svidenje! »Der Zoller« dostavlja, da je znano, da je kraljica sodelovala pri izdajstvu zveze in da ni nikdar prikrivala svojih simpatij za sovražnike centralnih držav; torej je jasno, kaj namerava s svojim obiskom karpatskih vasi. mm Italijanski ministri na fronti. »Agenzia Štefani« poroča 31. julija. General Diaz se je mudil nekaj dni v Rimu. Konferiral je z ministskim predsednikom in drugimi ministri. Potem je odpotoval na fronto, kamor sta odšla tudi vojni minister Zuppelli in ministrski predsednik Orlando. = Bavarski ministrski predsednik o položaja. Monakovo, 1. avgusta. Ministrski predsednik Dandl je govoril včeraj v poslanski zbornici in podal obširno sliko političnega položaja. Rekel je med drugim: Nebo je blagoslovilo delo nemškega naroda, ki ima nevpog-ljivo voljo vztrajati na fronti in v zaledju do zmagovitega konca. Ne zagovarjam nasilnega miru, bil bi pa političen samomor, če ne bi zavarovali Evrope pred angleškim imperijalizmom. Ne moremo dovolj povdarjati, da se Angleži ne bore za Alzacijo in Loreno, ampak le za svoje koristi in za politično in gospodarsko zasuženje Evrope. Mogli pa bi se sporazumeti z Wilsonom, saj tudi mi nočemo drugega kakor zavarovanje in obnovitev ravnotežja med evropskimi državami, svobodo gospodarskega razvoja in trgovine za vse države, svobodo morja. = Dve vojaški skupini na vzhodu. »Lokalanzeiger« poroča, da je nameravana jnova ureditev vojaške uprave v območju vrhovnega poveljnika na vzhodu. Nameravata se ustanoviti dve ločeni vojaški gubemiji in sicer ena gu-bernija s Kurlandijo, Estlandijo in Liv-landijo, druga pa v Litevski. — Nobene mirovne ponudbe. V angleški zbornici je vprašal poslanec Lee Smith, ali je sovražnik zadnji čas prišel s kakim predlogom glede mirovnih pogajanj. Zunanji minister Balfour je odgovoril, da ni nobena sovražna vlada storila takih korakov. = Fantazija. Iz Basla poročajo, da se vrši na Angleškem propaganda, da naj bi si izposioval Lloyd George od Nemčije prosto pot v Berolin, kjer naj se razgovarja z nemškim državnim kanclerjem in državnim tajnikom o sedanjem svetovnem položaju. Lloyd George baje ni nenaklonjen temu načrtu in domneva se, da tudi nemška vlada ne bo proti takemu obisku. = Novo Lansdownovo pismo. Lord Lansdowne ie objavil novo pismo, ki se bavl z vojnimi cilji zaveznikov, kakor so bili označeni od Lloyd Georgea, VVileona In drugih državnikov. V Wil-sonovi poslanici z dne 4. julija ni videti opisovanja mirovnih pogojev, marveč zelo plemenito razpravljanje o ciljih, za katere se zavezniški narodi sveta bojujejo. Lord Lansdowne zahteva potem, da naj ententa ne naznani sicer natančno vseh pogojev mirovne pogodbe, pač pa da nai določno obiavi pogoje, pod katerimi bi bila ententa pripravljena pričeti z diplomatičnimi pogajanji. Lord Lansdowne ie dostavlja: Ta vojne bi ne bila popolna, če bi sovražnik ne bil pripravljen obračunati z nazira-njem skrajnih militaristov in sprejeti Eogoje, katerih ni mogel vzeti v pretres, o je stopil v vojno. Ne moremo pozitivno zatrditi, da smo ml Že tako daleč in da je upanje za sporazum v poglavitnih točkah dano, vendar pa se kažejo gotovi znaki, da pridejo v kratkem do take možnosti. Pripravljeni moramo biti izkoristiti to priložnost da damo sovražnikom priliko pokazati, ali so njih predlogi odkritosrčni ali ne. Jasno sliko ^si moramo napraviti o vprašanju pro-vizoričnih pogojev kot razliko napram vojnim ciljem, če je kateri trenutek za to ugodnejši kakor drugi, potem je ugodnejši trenutek, v kateremf so sijajni uspehi na bojišču pokazali, da nas ne navdajajo čustva dvoma, ali nam bo mogoče v boju za življenje in smrt vztrajati, če želimo ta boj nadaljevati. = »Societe des nations.« Pariški profesor Aulard je napisal v »Neue Ziircher Zeltung« pod gorenjlm naslovom članek, v katerem pravi: Ako se Clemenceau v svojih mmistrških izjavah ni izrazil o ideji narodne zajednice toliko koliloor njegova prednika Ribot in Painieve, ne pomeni to, da Clemenceau sam ne pojmuje sile te ideje in še mani, da francosko javno mnenje ne vidi v njej edine osnove pravega mira in še več bodočnosti civili-zovanega sveta sploh. Ta ideal ni samo francoski, ampak sploh ljudski. Vsi veUkl svobodni duhovi gore zanj. Ideal se giasi: Naj narodi v svojih medsebojnih odnošajih zasledujejo enake osnove morale, kakor tudi poedincl med seboj; naj svojih sporov ne rešujejo s silo, ampak s soduim pravorekom. Vsa fiiizoiija, vsaka višja religija vsebuje ta ideal. Misel je tako živa in močna po vseh deželah, da se je vsi oprijemajo. Tudi Nemci ne delajo izjeme. Verujemo v resnost onih Nemcev, ki proglašajo, kakor Forster, potrebo, da se od-nošaji med narodi ustanove na osnovi moralnega principa. To bi prineslo pravi mir vsem in tudi Nemčiji bi odvzelo vsa bremena. V Franciji obstoji velika politična organizacija, liga ljudskih pravic, osnovana za časa Drevfusove afere, ki je na enem svojih kongresov poskušala ne samo teoretično razpravljati načrt zajednice narodov, marveč je tudi takoj pričela izvrševati ga. Po njenem naboru Societe des nations (zveza narodov) nima iziti iz bodočega miru, ampak obratno. Mir mora poteči iz nje, zato treba položiti sedaj temeljni kamen. Naj povem svoje mnenje: Jaz sem zastopal načelo, da naj države entente takoj napravijo ne Societe des nations, ampak eno zvezo narodov. Pred svetom naj svečano izjavijo, da ne primejo za orožje nikdar in proti nikomur in pod nikakimi okolnostmi, da se obvezujejo skleniti med seboj mir s sodiščem, ki bo poravnalo vse spore, tudi one, ki se tičejo časti in vi* talnih interesov, katerega je, kakor znano, Nemčija v Haagu pripustila. Ako bi se ta organizacija smatrala za izvršeno in bi se postavila proti drugi zajednici, to bi pomenilo nadaljevati vojno v imenu miru. Nasproti, ostati mora privlačna točka v središču, naravno samo za svobodne narode. Ako Nemčija odstrani svoje preživele srednjeveške ustanove, ki so v oč ivi d nem kontrastu z modernim duhom njenega gospodarskega razvoja, ako Nemčija ponudi dokaz, da želi trajni mir, ako Nemčija prizna osnovni princip modernega mednarodnega prava in ako se ga drži, da ni j eden narod proti svoji volj ne sme biti podjarmljen po drugem, potem je Nemčija poklicana, da zavzame odlično mesto v Sociele des nations. To je merodajno pojmovanje francoske demokratske elite. Jaz sem uverjen. da se mu odzovejo naši prijatelji v Švici in sicer brez razlike, Francozi, Italijani in Nemci, ker Švica, ki je sama ena »Societe des nations«, služi francoski demokraciji za vzor, simbol in morda se bo v njej rodila velika bodoča zajednica narodov. Testi iz primkili Ml Ravnateljstvo c. kr. ženskeara uči teljišča goriškega se je preselilo s 1. avgustom t. 1. zopet v Gorico, kier ura-duje in sprejema stranke vsek dan od 9.—12. nredpoldne. Pisarna se nahaja v zavodu Vrtna ulica št. 6, I. madstr. Umri Je v Gorici poročnik ln veleposestnik baron T a c c o iz Števerjana v Brdih. Nasoljeni slanikl. Aprovizacija v Trstu prodaja od 1. avgusta dalje nasoljene sla-nike po 6 K kilogram. Istrske mahirantinje in učiteljice, okoli 40 po številu, so odpotovale na Hrvatsko, od tam pa krenejo v Bosno in Hercegovino. Hrvatska navtična šola v Malem Lošinju. Končno Je prišlo na ravnateljstvo navtične Šole v Malem Lošinju uradno obvestilo, da se otvorijo s prihodnjim šolskim letom 1918/19 na tej šoli tudi hrvatske P a r a 1 e 1 k e; takoj s© ima otvoriti prvi pripravljalni razred. Išče se Ana Rntar iz Tolmina na Primorskem it 26. Nahajala se je pred zadnjo lansko ofenzivo v hiralnici sv. Antona v Spodnji Idriji. Od tesa časa naprej se ne v6 nič več o njej. Kdor bi kaj vedel, naj naznani posredovalnici za goriške begunce v LJubljani. Dnevne vesti. — Iz deželnejra odbora nam poročajo, da uraduie deželni odbornik dr. Ivan Zajec za stranke od L avgusta do 15. septembra t. 1. vsak ponedeljek, sredo in petek od 11.—12. ure dopoldne. ^ — Imenovanje tiri policiji. Rajonski nadzornik prvega razreda pri c kr. policijskem ravnateljstvu v LJubljani Alojzij Slanovec ie imenovan za revirnega nadzornika drugega razreda v 2LL činovnem ""^i 174. štev. .SLOVfcNSKl NRAOD*, ane 2. avgusta 1918. Stran 3 — Krški škof dr. Adam Hefter ie imenovan za tajnega svetnika. Pa menda vendar ne za svoje zasluge — proti jugoslovanskemu gibaniu na Koroškem? — Letaki sovražnih letalcev. C. kr. deželna vlada razglaša: Zadnje čase so sovražni letalci ponovno metali letake z državi sovražno vsebino. Na podlagi § 13., oddelka O, ministrske odredbe z dne 19. januarja 1S53, drž. zak. št. 10, se posest in razširjanje takih letakov najstrožje prepoveduje. Prestopke te prepovedi se kaznuje, v kolikor ni vnorabiti določb občnega kazenskega zakona, po § 11. cosarske naredbe z dne 20. aprila 1S54. drž. zak. št. 96. z globami od 2 do 200 K ali z zaporom od G ur do 14 dni. — Kdo bi voriol! Včeraj 1. avgusta ob četrt na 10. zvečer se je vozil skozi LatennRnov drevor- • r>roti Trstu vojaški transport Vorn streljali so za šalo iz vagonov, da so krojile kar žvižgale v smeri proti muzeju in srle-dišču. Ljudje so porem preiskali ceste, če ni kdo zadet. — Lepa reč, lakota pa vojska! — Zakladu zn podporo žrtvam političnih persekucij ie poslal s. I^ovro P e t o v a r. veleposestnik lz Ivanj-kovcev znesek 100 K, ki era ie nabral v ■prijateljski družbi. — Darovalcem naj-iskrenejša zahval a; dolžnost vseh zavednih Slovencev pa bodi, da se vsaj z malimi prispevki spominjajo nedolžnih žrtev! Nujno se potrebujejo tudi obleko, perilo, obutev! — Denarni spevki na naslov dr. Viktor Si' ni k, Ljub Hana. Dalmatinova Jili^a; oblaci« !a nai se pošljejo tajništvu JDS. v Ljubljani, Narodni dom. — Pogreba se že od poletja T 916. Jakob Miklavc-e strelsko divizije štev. m/3. Takrat je bil na bukovinsko-be-sarabski meji in ie pisal svoji materi, da je zdrav. Od takrat pa ni nobenega iTlasu več o njem. Ako bi kdo kni vedel, naj sporoči na naslov: Terezija Miklavec, Podmolnik št. 5. pošta Hru-šica pri Ljubljani. Stroški se mu povrnejo. — K pevskemu društvu »Slavec« so pristopili kot ustanovni Člani in sicer z dvojno ustanovnino 100 K erospod Franjo Gerkman. trgovec na Mestnem trgu, s svoto po 50 K pa g. Vido Bra-tovž, trgovec s pohištvom, in neimenovan železniški uradnik. — Javna knjižnica »Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraja je izpodila v mesecu juliju 11.300 knjig, doslej najvišje mesečno število. Kniižnica posluje v društvenih prostorih Pred Urrišcean št. 1 fnasproti Marčanu na Rimski ce-ti št. 21) ob delavnikih od pol 6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopoldne. — Deželna zadruga fotocTafov v Ljubljani. Ker se ima s poukom na obrtno nadaljevalni šoli leseni 191S pričeti, rabi šolski odbor za obrtno na-n:ilievalno šolo v ta namen natančnejši popis vseh v Ljubljani nahajajočih ee vajencev in vaienk. V seznamu, ki sa je poslati v najkrajšem času na naalov zadrugre. nai se pri Vsakem vajencu ali vajenki tudi označi, katero leto že s2uži, kedaj da bi bil (a) prost Ca), in pri kom da služi. — Nakup konj. Poses^iki. ki hočejo prodati svoje konje vojaški upravi, naj naznanijo ceno in starost konj konjskemu razvidnemu častniku v Ljubljani (Tferdeevidenzoffizier). Opozarja se. da se nakuDujeio samo prvovrstni konji med 4. in 12. letom. — Aprovizacijske razmere pri c. kr. drž. železnici v Ljubljani. Pod tem naslovom smo objavili v listu z dne 15. t. m. dopis, 3u ostro kritizira delovanje aprovizacilskega oddelka c. kr. drž. žel. v Ljubljani. Xa ta dopis nam pošilja c kr. clržavnoželezniško ravnateljstvo dne 26. t. m. obširno pojasnilo, iz katerega posnemamo — da se ouje tudi druga plat zvona — sledeče podrobnosti: Aprovizaciiski oddelek c. kr. ravnateljstva državnih železnic n i skladišče živil, kakor obstojajo taka pri dmerih c. kr. ravnateljstvih državnih železnic temveč samo tako-z\ana gospodarska skupina. V smislu organizacije ie niena naloga le po-staviio razdeliti živila, ki so pod državno zaporo. Svoj delokrog pa ie razširila iz skrbi za dobrobit osobja, da se mu olajša kolikor mogoče življensko stanje, mnogo dalje. Jasno ie, da io že zelo težko, dobiti Cin še to s tako malo močmi) le najpotrebnejša živila za toliko osobja; vsakdo si pa more misliti težkočo nuditi še več. Ako se o. kr. ravnateljstvo državnih železnic ni balo poskusa, v času. ko je stara žetev pri koncu in ko nova še ni pod streho, dobiti fižola celo iz Ukraiine. ako je preskrbelo s prijazno pomočjo c kr. deželne vlade za res v obilni meri zaposleno osobie maihen priboljšek moke nad obligatni kvantum, ako je skušalo v isto svrho dobiti prekajeno meso, kupilo žive prašiče (i to v najboljšem namenu in brez vsakeera dobička in nasanja cen) ako skuša delovati z najnatančnejšim denarnim gospodarstvom na to, da more osobie živeti tudi tam, kjer so razmere prehrane in dracinje mnogo slabše, kakor v Ljubljani, potem mu tega osobje pač ne more šteti v zlo. C. kr. ravnateljstvo dolnjo tozadevno i pod nadzorstvom c. kr. železniškega ministrstva. Prav tako ima pa tudi osobje potom svojih zaupnikov pravico kontrole: isti morejo vsak čas posedati v vse tozadevne knjige, morejo staviti predloere in daiati nasvete, ki se vsakrst upoštevajo, ako so upoštevanja vredni. Vsak, ki ima le količkaj skuš-" i pri nakupu živil v današnjih razmerah, ve. da mora nakupovalen vzeti, kar dobi. in da mora plakati diktirane mu cene. ako se nočo vrniti s praznimi rokami. Ker aprovizacija c kr. ravnateljstva državnih železnic Trst ne vži-va redne državne subvencije, morajo pifelemld kriti izdatke. Za dobiček se ne dela. Da mora v teku let in pri preskrbi več tisoč družin Cokroglo 28.000 c:lav) nastati prebitek že zaradi neizogibnega zaokroženja vinarskih vsot, ie jasno. Izkazuje se ga vsako leto v bilancah do pičice. Za kaj se ga uporablja? Majhen odstotek (nekako 2%) služi za remuneraciio onega osobja. ki mu ie poverjeno izključno le delo pri aprovizaciji. in katero deluje na naipožrtvo varnejši način za svoje so-uslužbence. Zakaj nai bi ee ne nagradilo tega osobja? Saj dobivajo ne le uslužbenci, ampak tudi člani, Id sede ▼. predsedstvu skladišč za živila nagrade za svoje mnogo manj naporno delovanje, in to tudi iz denarja članov. Kar je onemu prav, mora vendar biti prav tudi drugemu. $&% prebitka pa se porabi zato, da je mogoče dajati uslužbencem živila, posebno pa še mast cenejše, ker bi edina tozadevna, pa ne redna podpora deželne vlade nikakor ne zadostovala pokriti razlike med nabavno in ono ceno, katero plačuje osobje. Tudi železničarji uživajo one posebno znižane cene, ki jih nudi ljubljanska mestna aprovizaciia prebivalcem ubožne akcije, če so zato dani pogoji. Umljivo je, da ni vedno mogoče, razdeliti prosta živila ali predmete vsakdanje rabe, ki jih ie bilo mogoče slučajno pri priliki dobiti, med vse uslužbence. I eksekutivni uradi na delijo, kar si naberejo za svojo osobje, z drujrimi uradi. Isto sme pac rudi centralni urad, kojega osobie je dan na dan zaposleno in ima torej mnogo manj prilike si samo kaj kupiti na deželi. Osebni napadi, posebno proti vodju aprovizacije. so v očeh osobja že obsojeni. To ve natančno, kako se ta uradnik, odklanjajoč za svojo osebo vsak posebni priboljšek iz živilnih zalog, vkljub največjemu j>reobloženiu z uradnimi posli neprenehoma trudi, da bi pomagal vsakomur po možnosti in da vedno dela samo v prid osobja. Vse vzadovoljiti je seveda nemogoče. Podpisano ravnateljstvo bo tudi v bodočo delovalo v tem smislu zavedajoč se, da dela le za dobrobit osobja. — C. kr. ravnatelj državnih želorrnio: Podpis nečitljiv. — Pobegnil je od dela na državnem kolodvoru v Šiški dno 30. julija t. L kaznjence Pavel Ban iz Ljubljane. On je srednje postave, zagorelega obraza, ima črne lase, na desni roki pa mu manjka Palec. Ban ie tujemu imetju nevaren in je brez sredseev. Ban. ki je vojni invalid ima prestati pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani trimesečno lečo. Zahvala. Ker je slavna Tiodružnica sv. Cirila in Metoda v Domžalah od dobička ^Gledališke predstave«, ki jo je s sodelovanjem Domžalske godbe, dne 21. in 28. m. m. v Sokolskom domu na korist slovenskih oslepelih vojakov in revnih domžalskih otrok priredila, slednjim izdatni znesek 500 K podarila, se šolsko vodstvo v Domžalah za ta blagi čin najtopleje zahvaliuje. Mrtvega so našli v seniku pri krčmar j ji Podobniku kletnega delavca Ivana Hitija iz Most. Zvečer je tam pil, potem šel spat na seno. padel skozi od-prrino, obležal z glavo navzdol in -e zadušil. Truplo neznanega Človeka so našli na bregu fiave pri Sp. RibČah. Neznanec se je bil najbrže vtopil pri kopanju. Tatvine. Neži Turšičevi v Bezulja-ku so odnesli tatovi 246 K denarja, raznih živil in drugih reči v vrednosti 450 K. — Pri posestnici Frančiški Obreza v Begunjah je neznan tat s sekiro odprl vrata in odnesel 900 K. — Posestnici Antoniji Koz jek ie ukradel tat. ko ie bila na poHu, 200 K denarja, nekaj kruha |n drugih reči. — 2000 K je bilo ukradenih Ivanu Osolinu pri Brdu iz zaprto omare. — V Žicah so odnesli najbrže cigani Franci Tki Best-fan mesa, slanine in salama. — Na Vodnikovem trgu je bilo ukradeno neki begunki 600 K. — Žepne tatvine na tukajšnjem državnem kolodvoru se vrše dan na dan. Tako ie bilo zopet ukradeno nekemu posestniku iz Brežic denarnica s 500 K. Ustanovno zborovanje Ciril Metodove podružnice v Mofniku. Dne 4. avgusta 1918 popoldne ob 4. se bo vršilo ustanovno zborovanje Ciril Metodove podružnice za Motnik v prostorih gostilne Senica v Morniku. Izgubil se je na potu po Levstikovi ulici skozi Latermanov drevored na državni kolodvor usnjati etui za smodke in cigarete in sicer v nedeljo, dne 28. julija t. I. Pošteni najditelj nai ga izvoli oddati pri našem unravni-štvu proti primerni nngrndi. Etui je zgubi tel ju drag spomin. Zlnt prstan z rmenim kamenčkom se ie izgubi) sinoči od 9. do 11. ure med potjo od kavarne Evropa do Opekarske ceste. Pošteni najditelj nai ga odda na poštni predal št. 2. (na postaji) proti nagradi. Izgubila je neka revna vdova denarnico, z vsoto okoli 20 K. Prosi se, da naj pošten najditeli odda v Florjan-ski ulici št. 14. Dotičnik. ki si je prilastil v nede Ijo popoldne dežnik v Zalaznikovi kavarni, se opozarja, da ga tpkoj vrne, ako nečo imeti neprijetnih posledic. Oseba, ki ga je opazovala, ga dobro pozna. Aprovizaciia. -f Meso na zelene Izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v soboto dne 3. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št 601 do 800. od 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do I20O. od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 1600, od 5. do pol 6. št. 1601 do 1800. od pol 6. do 6. št. 1801 do 2000, od 6. do pol 7. št. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. št. 2201 do konca. + Oddaja mesa. Jutri, v soboto dne 3. avgusta se bo oddajalo za vso Ljubljano po 10 dkg mesa na osebo. -f- Mast na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo mast v ponedeljek dne 5. t. m., v torek dne 6. t. m. in v sredo dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V ponedeljek dne 5. avgusta dopoldne od 8. do pol 9. št. 1 do 60. od pol 9. do 9. št. 61 do 120. od 9. do pol 10. št. 121 do 180, od pol 10. do 10. št. 181 do 240, od 10. do pol 11« št. 241 do 300. od pol 11. do 11. št. 301 do 360. popoldne od pol 2. do 2. št. 361 do 420, od 2. do pol 3. št. 421 do 480. od pol 3. do 3. št. 481 do 540, od 3. do pol 4. št. 541 do 600, od pol 4. do 4. št. 601 do 660, od 4. do pol 5. št. 661 do 720, od pol 5. do 5, St 721 do 780» od 5. do pol 6. št 781 do 840. - Vto-rek dne 6. avgusta dopoldne ods*8. do pol 9. št. 841 do 900. od pol 9. do 9. št 501 do 960, od 9. do pol 10. št. 961 do 1020, od pol 10. do 10. št. 1021 do 1080, od ia do pol 11. št. 1081 do 1140, od pol 11. do 11. št. 1140 do 1200, popoldne od pol 2. do 2. št. 1201 do 1260. od 2. do pol 3. št. 1261 do 1320, od pol 3. do 3. št 1321 do 1380. od 3. do pol 4. št. 1381 do 1440, od pol 4. do 4. št. 1441 do 1500, od 4. do pol 5. št. 1501 do 1560, od pol 5. do 5. št. 1561 do 1620, od 5. do pol 6. št. 1621 do 1680. — V s r e do dne 7. avgusta dopoldne od 8. do pol 9. st. ir,81 do 1740. od pol 9. do 9. št. 1741 do 1800, od 9. do pol 10. št. 1801 do 1860, od pol 10. do 10. št. 1861 do 1020, od 10. do pol 11. št. 1921 do 1980, od pol 11. do 11. št. 1981 do 2040, popoldne od pol 2. do 2. št. 2041 do 2100, od 2. do pol 3. št. 2101 do 2160, od pol 3. do 3. št. 2161 do 2220, od 3 do pol 4. št. 2221 do 2280, od pol 4. do 4. št. 2281 do 2340, od 4. do pol 5. št 2341 do 2400, od pol 5. do 5. št. 2401 do 2460. od 5. do pol 6. št. 2461 do konca. — Stranka dobi za v ko osebo 20 dkg masti, kilogram stane 10 K. Mast dobe vsi pripadniki te skupine. Izkazati se je pri nakupu masti z rumeno izkaznico za mast (odreže se kupon za avgust), nastavljenci južne železnice morajo prinesti nakupne knjižice in naatavijencJ državne že!czn:ce svojo železniško legitimacijo. Brez teh dokazil ne dobi nihče masti. 4- Povišanje cen za kruh in moko. Dunaj, 2. avgusta. Povišanje krušnih racij stopi v veljavo dne 12. avgusta. Obenem pa bodo povišane občutno tudi cene za kruh in moko in sicer povprečno za 80%. Hlebček kruha, ki stane na Dunaju sedaj 72 v, bo veljal potem 1 K 30 v. Cene za moko bod^ znašale po kakovosti moke od 1 K 50 v do 3 K. 4- Prehranjevalna kriza na Dunaju. Dunaj. 2. avgusta. Kakor poročajo listi, je v tržnicah povpraševanje za blagom vedno viharuejše, blasa pa od dne do dne manj. V slavni klavnici sc dan za dnevom ponavljajo burni prizori. Za moko, ki se je začela deliti danes zjutraj ob 6. uri, so se nastavljali ljudje že včeraj popoldne in danes zjut-laj jih je čakalo nad 30.000. Meso pa jih ie dobilo komaj ena destina. Presveta. — Jetikl — boi! Opis ljudske bolezni in obrambe. Spisal dr. Anton B r e c e 1 j, prej primarij javne bolnice Usmiljenih Bratov V Gorici, izdala in založila »Narodna založba- v Ljubljani. — Poliudne medicinske literature doslej Slovenci skoro nismo imeli. Kar so napisali Homan, r31eiweis, Cemič, Dcrganc In nekateri drugi nikakor ne zadostuje, da bi se ljudstvo moglo teme-Ijitejše poučiti o velevažnih pravilih higijene, bolniške postrežbe itd. In še ti spisi, kar smo jih Imeli, so bili zelo malo razširjeni med ljudstvom. Nasprotno pa je skrpucalo »Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod« razširjeno med Slovenci v 15.000 izvodih! — Iz teh vzrokov z veseljem pozdravljamo imenovano knjižico, in pozdravljamo jo tem iskrenejše, ker naše ljudstvo nikdar poprej ni tako potrebovalo resnega poduka o boju proti jetiki, kakor v sedanjih nesrečnih časih, ko hoče jetika položiti v grob 5e to, kar se je rešilo granat in Šrapnelov. Knjižica je namenjena predvsem slovenskemu ženstvu, kateremu pripada naloga skrbeti za zdravje svojih otrok in svojih mož. Spisana je poljudno, da jo mora razumeti vsakdo. Težko snov Je znal pisatelj napraviti razumljive!5o z živahnim pripovedovanjem svojih lastnih bogatih skušenj. Posebno pohvalno je treba omeniti, da se dr. lirecelj ne mudi preveč s popisovanjem bolezenskih znakov in različ-rih form tuberkuloze, temveč da obširno slika socijalni milje, v katerem posebno bujno prospeva jetika, da v krepkih potezah slika zunanje okolščine, ki pospešujejo jetiko, in da daja dobra navodila za življenje jetičnih in onih, ki so z jetičnlmi v ozki dotiki. Poljudno medicinsko delo ne sme imeti namena vzgajati hipohondre in siriti prevelik strah pred boleznijo, zato pisatelj jako umestno povdarja, da je jetika ozdravljiva. — Pisatelj in njegova založnica sta s to knjižico storila velezaslužno delo. Želim, da bi knjižica našla pot v vsako slovensko hišo. Nase občine ali naši zdravstveni za-stopi pa bi dokazali, da stoje na višku modernih zdravstvenih zahtev, ko bi to knjižico nakupili na svoje stroške in jo poklonili vsaki družini svojega področja. — Z dr. Brecljevo knjižico je izpolnjena ena zahteva uspešnega boja proti jetiki — zahteva po temeljiti Izobrazbi širokih mas — naj bi sc v kratkem realizirale še druge zahteve, predvsem zdravilišča, bolnišnice, oskr-bovališča. Dr. Al. Zalokar. — Natječaji »Matice Hrvatske«. "Matica Hrvatska* raspisuje ove natječaje za književne nagrade: 1. iz zaklada Draškovi-čeve (2000 K) za -najboljši pučki spiis« i to za god. 1917. (ponovno) i za god. 1918. do 3. prosinca 1918. Natjecati sc mogu rukopisi. 2. iz zaklada Koturove (900 K) za izvornu prioovijest ili dramu do 31. prosinca 1918. (Rukopisi.) 3. iz zaklade Veber-TkalCičeve (900 K) za »najbolje narodu korisno djelo« za god. 1918. do 31 prosinca 1918. (Štampana djela ili rukopisi.) 4. Iz zaklade Vuščićeve (2000 K) »za najboljše djelo iz hrvatske povij&sti ili historijski roman (pripovijest) iz hrvat povijesti« za god. 1920. do 31. prosinca 1920. (Štampana djela ili rukopisi.) 5. iz zaklade KSglove (K 1000) za djelo liječničke struke ili književno djelo bez razlike vrsti za god. 191S. do 31. prosinca 1918. (Štampana djela ili rukopisi.) 6. Iz zaklade Pevalekove (300 K za djelo makar koje književne vrste za g. 1917. (ponovno) do 31. prosinca 1918. 7. Iz zaklade Zovkove (300 K) za djelo makar koje književne vrste za god. 1918. do 31. prosinca 1918. Za nagrade pod 6. i 7. mogu se natjecati rukopisi ili štampana djela. 8. !z zaklade Bubanovlćove (povišen honorar za 50V») za izvorno ili prevedeno djelo iz hrvatskoga ili slavenskoga života za g. 1917. (ponovno) i za god. 1918. do 31. prosinca 191,9 (Rukopisi.) 9. iz zaklade Turko-vićeve (500 K) za prllevod popularnog djela iz poijoprivstde ili šumarstva za god. 1917. (nortoviio) do 31. prosinca 1918. 10. iz zaklade Miletićeve (500 K) za izvorno djelo kaza!i5ne stnike za god. 1920. do 31. prosinca 1920. 11. iz zaklade Vranicani - Po-brlnović (700 K) za izvorno književno dje- lo bez razlike književne svrhe za god. 1921. do 31. prosinca 1921. (štampana djela ili rukopisi.) Mim stvari. * Zadnji udeležnik krvavih dogodkov leta 1845. v Zagrebu. V 97. letu svoje dobe je umrl v Zagrebu najstarejši meščan, hišni poaesinik Fran pl. Koščec. Pokojnik ie bil zadnja še živeča priča krvavega julijskega dogodka I. 1645. na Markovem trsru v Zaigrebu. Njegovo ime je tudi med gardisti >Na> rodne garde«, ki jo je leta 1848. uredil ban Jelačić v Zagrebu. Po poklicu ie bil pokojni Koščec iermenarski obrtnik. Udeleževal se je vedno političnih borb in je stal vsikdar v vrstah opozicijo in neodvisnega meščanstva. * Sedemkratni roparski umor pri Pečuhu. V mlinu ivanpotok se le izvr-žil v nedeljo šestkratni roparski umor. Mlinar Medlih ie bil v nedelio dopoldne odsoten, družina ie ostala doma. Prižla sta dva vojaka, katera je mlinarjev zet vprašal, kaj hočeta. Za odgovor sta ga ustrelila. Na to so prihiteli prebivalci na dvorišče. Vojaka sta streljala in ustrelila 4 osebe, hčer in staro mater pa sta za! >dla v sobi. Vojaka sta potem pobrala, kar sta dobila in mogla odnesti. Ko se je mlinar vrnil, ie našel vse svojee mrtve. * Tolstoi o pisanju in kadenjn. Danski državni svetnik liansen, ki je Tolstega osebno poznal, je pripovedoval v neki družbi, da se je Tolstoj o pisanju romanov in kadenju izrazil tako - le: Nikdar ne vem naprej, kako poteče moj spis In kako se dovrši. Najmanj sem mislil na to, ko sem pisal »Kreuzerjevo sonato«, da se bo izvršila tako. O kadenju je reke^ Kadenje dovaja misli. Kadar se dela, se mi zdi, kakor da sta istočasno zaposleni dve osebi: ena ustvari, druga nadzira. Ako poslednjo omamimo, gre posel bolje od rok, ker nI nikdo prisoten, ki bi nas motil in nadziral. * Skrivnostni mrliči v kopeli. V dunajski kopeli »Diana« so našli na dnu bazena, ko so spustili zvečer vodo, dva mlada moža v turški obleki. Nihče iu ni videl, kdaj sta Šla v vodo in nihče Ju ne pozna. Sprva so sodili, da sta samomorilca in sta se neposredno poprej zastrupila. A drugo jutro so našli v kanalu, kj vodi iz bazena, še tretjega mrliča, ki pa je že razpadal in Je moral ležati že več dni. Bil je brez obleke in ker gotovo nI prišel nag v kopališče, obleka pa se ni nikjer našla, je verjetno, da gre v vseh slučajih za zločin. Preiskava dosedaj še ni dognala ničesar. * Strašno razžaljen je nemškega mesta Fdrstenfelda. Celovške >Freie Stimraenc poročajo, da je pred nekaj tedni prikorakal pozno zvečer v nemško mesto Ftlrstenfeld na Štajerskem češki pespolk št. 102. in glasno prepeval SeŠke pesmi. V Hitzlovi gostilni ie pila >Freitag5runde« nemškega Schul-vereina. ki je bila zbog češkega petia v nemškem mestu tako razžaljena, da ie v znak protesta nrori provokaciji čeških vojakov zložila 50 K kot ustanovni prispevek za Schulverein. Kaj ^ele če?Vi voiaki so morali priti v Ftlrstenfeld. da so odrinili nemški junaki borm 50 K ustanovnine za Schulverein? Malo so dali. Nemška ogorčenost je bila vendar več vredna. fiospođontuo. — Vodovod za Kras in Trst. Deželna vlada razglaša: Podjetje vodne preskrbe za kraško visoko planoto Divača - Komen in za mesto Trst se le proglasilo za ugodnost uživaiočo stavbo. One naprave, katero je vojna uprava izvršila med vojsko v svrho, da preskrbi na kraški vieoki planoti nastanjena vojaška krdela s pitno vodo, tvorijo del tega podjetja; vsled tega se razteza proglasitev istega za ugodnost uživajočo stavbo tudi na navedene že obstoječe vojaške napravo. Po dotičnom od ministrstva za javna dela do-covorno z udeleženimi centralnimi oblastvi odobrenem splošnem načrtu se inm pritegniti za vodno preskrbo kraške visoke planote in mesta Trst is v II. Bistrici izvirajočih studencev Bistrice 200 litrov vode na sekundo in iz studencev potoka Hubl pri Fužinah pa množina 500 litrov na sekundo (500 m* sek.). Za popolno dovršite v projekto-vanega skupnega podjetja ter v okviru fesa podjetja pritegnjenih že obstoječih vojaških naprav, katere Pe lahko tudi prenaredijo. določil se ie kot izvrši tveni rok glede za kraško planoto projektovanih naprav rok šestin let po končani vojski z Italijo. Pričetek stavbe se ima z ozirom na to, da so se vojaške naprave pritegnile temu podjetju, smatrati že izvršenim. V zmislu 1 3. cesarske naredbe z dne 16. oktobra 1914. drž. zak. št. 284, je temu podjetju dovoljena pravica razlastitve v izmeri, ki je potrebna za njega izvršitev. To se z dostavkom v splošno vednost razglaša, da v zmislu § 4. navedene cesarske naredbe stranke, katerih pravice so prizadete po projektu, ne morejo ugovarjati zoper izvršitev projekta, ampak da pristaja Iotem strankam samo pravica do odškodnine. Raz- glas glede kraja in časa vršitve obravnav v evrho priiav in ugotovlienja odškodninskih zahtev bode se posebej objavil. — Dunajska borza se ie povzpela iz medlosti prejšnjega tedna. Pred-včerajnim je pričelo živahno poslovanje in mnogo kurzov je šlo navzgor. Včeraj je živahnost sicer nekoliko popustila, vendar kurzi niso padli, ampak nekateri avanzirali in sicer paro-plovbne, usnjarske, tekstilne in oboroževalno akcije. Notirali so ee približno sledeči kurzi: Anglobank 612, Bank-verein 039*50. Avstrijski kreditni zavod 90350, Landerbank 619*75, Avstrijski Llovd 1988. državne železnice 102350. Alpinske 1036. škodovko 1067. — Valutni trg kaže v zadnjem Času znatne premembe. Med včerajnimi kurzi in onimi pred dvema tednoma so velike razlike. Glasom uradnega poročila devizne centrale na Dunaju se ie plačalo včerai za 100 nizozemskih goldinarjev 508 K, za 100 švicarskih frankov 217*50, za 100 švedskih kron 347*75. za 100 nemških mark 163*50. za 100 bolgarskih levov 127 K in za 100 turških pjastrov (pred vojsko 19 95 K) 33'50 K. —- Kakor poroča >Neue Fr. Presse< je vrednost avstriisko krone v zadnjem času radi tega tako občutno padla, ker sta Ukrajina In Poljska vrgli velike množine avstrijskega denarja na berlinski in nevtralni trg. Blago, katero smo kupili spomladi v Ukrajini in na Poliskem, smo plačali izključno v našem denarju. Posebno ukrajinski kmet pa nima posebno simpatije do avstrijske krone in radi tega se je hoče sedaj iznebiti. Za sto in sto milijonov blaga smo kupili v Ukrajini in sedaj je prišel velik del tega denarja v Berlin, Svioo, na r^zoromsko. Dansko itd. Ker ni mogla pokupiti avstrijska devizna centrala vsega tega denarja, je razumljivo, da je naša valuta v tujini padla, oziroma da so cene tujega denarja na Dunaju poskočile. Značilno je, da so cene nemške marke poskočile za 3 K, med tem ko se razmerje med tema valutama že mnogo mesecev prav nič ni izpremenilo. — r o dražb a mineralnega olja se pričakuje v kratkem: Kakor poročajo z Dunaja, se vrše sedaj pogajanja med gališkimi producenti mineralnega olja in rafinerijami ter med ministrstvom za javna dela v svrho, da se določilo nove. višje cene na nekatere vrate mineralnih olj. posebno za mazilo. — Emaljni karte! na Ogrskem se podaljša do konca 1. 1919. Iz Budimpešte javliajo, da so se tovarnarji emalj-nega blaga v načelnih točkah glede podaljšanja kartela ie z edin ili ter da se bo pogodba v kratkem podpisala. — Sirovine si hoče zavarovati Anglija za dobo po vojski. Angleški ministrski predsednik Llovd George ie ii-javil, kakor poroča >Reuter<, napram tovarnarjem, da si bo Anglija pridržala sirovine, ki iih bodo dobavljale angleške kolonije, v prvi vrsti za se in za saveznike in šele tedaj, ako bi kaj preostalo, bo dala na razpolago srednjeevropskim državam. Cim dalje traja vojna, tem težji bodo po mnenju angleškega ministra pogoji za Nemčijo, pod katerimi bo sklenila Anglija mir. Darila. Trgovska in obrtna zbornica ▼ liani )e darovala za »Vojaški dom« v Ljubljani 1000 kron. Za »Vojaški dom t Ljubljani« Je daroval hotelir Ivan Kenda v Sofiji 1000 kron. Naj bi njegov vzgled posnemali vsi premožnejši domoljubi 1 Darove ie pošiljati mestnemu magistratu v Ljubljani aH na naslov Deželna blagajna v LJubljani za »Vojaški dom«. Za vojne Invalide. Prejeli smo sa vojne invalide znesek 533 K kot dar aradništva deželnega odbora in deželnih zavodov mesto venca na krsto prerano umrlega stud. med. Pavla Zamtde, sina nad ravnatelja deželnih uradov g. Matije Zamida v Ljubljani. Za ta velikodušni dar Izreka podpisani odbor blagim darovateljem svojo najtoplejšo zahvalo. — Slovenski odbor za vojne Invalide v Ljubljani Doprinosi odbora S H S žena za siročad u Zagrebu prigodom Narodnog Blagdana: Stjepan Brakus, profesor Sarajevo 451 K, S. Berkanovlč, Klanjec 1661 K. Rudolf Fregeli, profesor Pazin 1000 K, Župni ured Stara Baška (Istra) 122 K, MiloS Uze-lac, paroh. Voganj 525 K. Jelka Bolfek Oskar Drcmit Dvor 528 K. 2upni ured Hreljin 15SO K 26 v, ŽnpnI ured Dobrin J (Istra) 200 kron, StJ. Mlinaric, kapelan Zacretje 200 K. Škola družbe sv. Cirila in Metoda Cres 185 kron 60 v, Janko Dujak, Sisak 2886 K 39 v, Zorka Bobfnac, učiteljica Ičlca (Istra) 701 K. Adolf Radić, učitelj Lovrana (Istra) 604 K 57 v, Znpni ured Zagorska Sela 676 K 80 v, Ivan Kunšič, dekan Cerkno Ooriško 930 K, Luka Kajić, sakupio u Mltrovici 2500 K. Da-rovateliima i sabiračima najsrdačnija hva-la! — O. S. H. S. za siročad. Izdajate!] !n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tlskarnec Potrtim srcem naznanjam vsem sorodrrkom in prijateljem tužno vest, da je moja ljubljena žena, gospa Frančiška Terlep, posestnica, danes zjutraj ob pol ?. uri po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto, 3. avgusta t. I. ob 4. uri popoldne iz h!Se žalosti. Jernejeva cesta št 38, na pokopališče k Sv. Krifu. Sv. maše zadušnice se bodo služIle v cerkvi Marijinega Oznanjenja. — Blag ji spomin! 3930 V Spodnji ŠiSkl, dne 2. avgusta 1918. Matija Terlep, soprog. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD", dne 2. avgusta 1918. 174 štev PRODAJALKA mešane stroke, vešča slovenščine in nemščine v govoru in pisavi? zeli premeriti mesto. Cenjena oglasila naj se pošljejo pod naslov: „Predajnika, pottnoleieće Trbiž I. (Tarvis)". — (ftajev vrelec) jjriporoČa v večji množini ali posame-sne zaboje Franc Sitar, zalega p-va Goss, L^bljaaa 7. 3853 STANOVANJE za tako] ali za november. Naslov: Anton Ssmlk, dež. rač, svetnik v Ljubljani, Privoz st 3. — 3884 Gospodična -S zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme za dve uri dopoldne eventuelno tudi 2 uri popoldne k otrokom. — Predstaviti se na Franca Jožefa cesti 16 !. 3908 Vzame se v najem ali kupi majhna hišica v Ljubljani. Ponudbe pod „ROSTO-BAR" na uprav. „Sloven. Nar." 2334 Lepo zemljišče ijiiša, obrkan hlev, ležeče ob državni jcesti, dobre njive, vinograd in gozd* na Dolenjskem se proda. Vprašanja na: Stfkkler, Gradec, Sporgasse 25. 3S98 Kupim lepe suhe gobe fjurtke) po najvišji dnevni ceni. — Mihael Ozn ah en, trgovec, Višnja gora. 3907 Stanovanj BE 2 ali 3 sobami in kuhinjo išče mirna •stranka brez otrok za takoj ali novembrov termin. — Kdor odda ali preskrbi stanovanje, dobi dobro nagrade v živilih. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3S69 00 1 5 povečane si do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno Izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185 Davorin Rovšek Jjnvi fotografski in povečevalni zavod V £jnUjani, Kolodvorska nI 34 a. večjo vsoto denarja v dobro idočo trgovino, naj pošlje ponudbo na upravo ;iDqL Novic11 v Novem mestu št. 3©, ki daje vsa potrebna pojasnila proti v p o s 1 a n i znamki 15 vin. 3901 i DAMSKA MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 12--, -tO'—, na leta trpežna K 28«— 36, najfinejša pa S 44.— In K 50«— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivafci aparat 40«—, 45-— K. Po-Siljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina M. Potokv Bunej. VI. S ti e?yeK gsss e 15. 1199 svojo irgovMo z velikim sktodUtMi mamfakturne in mesne stroke za jako = ugodne cene. = Ustmene ponudbe na — 3656 VtUM PICK, ZAGREB, Savska cesta 68. I bosanske, za ces. . Karlov fond, ki ' so bile le 4 dni v prometu, odda par stavkov. — Kdo, pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3862 PRODAJALKA mešane stroke in učenka se takoj sprejmeta pri 3900 0. Budkevič, Boh. Bistrica. Močno in pridno kobilo zamenjam za drugega konja in na pol krito kočije. — Ponudbe na Franc Sitar, zaloga piva Gdss, LJubljana 7. 3892 se Dve dijakinji srednjih šol iščeta hrano in stanovanje pri boljši rodbini. — Plača deloma tudi v naturalijah. Cenjene ponudbe pod šifro , Dolenjsko 3835" na upravništvo »Slov. Naroda". išče se dobro ohranjena visoka omars, en predalnik in ena toaletna mišica z ogledalom. — Cenjene ponudbe pod n*t 10t 3798" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. in kočijo. Ponudbe: poštni predal 151. — 3900 eor Proda se par "on ševro škornjev it 401 ogledajo se lahko od l.—2. ure popoldne. Kje, pove upr. »S. N.« 3910 Proda se shramba za led (Eiakaaten) dobro ohranjen, dolgost 143 cm, visokost 139 cm, Šiiokost 81 cm. — F. Bolenz, Kranj. — 3889 Prazne vreče vsake vrste in suho gobo kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. (MT Za url odrasle otroke licem vzgojiteljico, ki je tudi pripravljena opravljati lahka hišna dela. — Plača po dogovoru. — Nastop 1. septembra. V. Scagnettl, stavbenik, L o rt N o e — m > Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Fedenveiss), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v :: zalogi tvrdka :: A. ZANKL SINOVI, LJUBUANA. Ceniki se za (as vojske ne razpošiljajo/ je najboljši pripomoček VIMEHLATA"-Mofea; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10°/0 masčobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75.—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je K 3*50. — Za event. vprašanja se prosi znamka. 2137 A. POSTRZINp «AD1C, Štajersko, 8TETUHC. tO/H., COMMIgSIdN „MMLATA". Stalen gosood iiže eno ali dve strogo separirani sobi v središču mesta. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Narodac pod „Inrlst 3856". Več vagonov ~VI živega apna nssrodaj 3319 Valentin Urbancic, Ljubljana. Oddajajo se samo celi vagoni. 300 bi premogu dobi, kder preskrbi rodbini (3 osebe) stanovanje K*£JS Ijavo in vsemi pritiklinami za 1. november ali poprej v ali ob periferiji mesta. Ponudbe pod „300 kg 3874" na upravništvo »Slovenskega Narod?«. V morskem kopallscn Grado, ki ima najlepšo bodočnost, 3796 se proda vila ležeča v bližini obrežnega kopališča. Vila je na vse štiri strani prosta, ima krasen razgled na morie ter ae sestoji iz 1 salona, 16 sob, 6 kabinetov, 1 kopalno sobo, kuhinjo in že opravljena z nujmodernejšim komfortom. Natančneje podatke; Anton Budin, Trst, Via Gaspare Goni lio. 3, IV. nad. Graščina na Spod. Štajerskem, ono uro od Radgone, na jezikovni meji, obstoječa iz gradu, gospodarskih poslopij, dveh posebej stoječih hi§, gozdov, vrtov, travnikov, njiv in vinogradov v najlepši legi je naprodaj vse skupaj ali v delih. Celotna mera je črez 2C0 oralov. Lasten lov. Poizve se pri Janezn Dimnik, trgovca prt 8 v. Lenarta v Slov. gor. 3879 Odda se na račun dobro idoča gostilna na Dolenjskem. Gostilničar naj bi bil obenem oskrbnik posestva. Reflektira se na starejšo, izkušeno delavno moč, kavcija pogoj. — Istotam se odda sa tako* Kovnem ca z zemljiščem ▼ najem. <8Kjj Sprejme se mlinarski učenec Naslov na upravništvo .Slovenskega Naroda« pod „itev. 441/3917". Kupujem in plačujem za nove zamaške do K 95.— za kilo, stare zavrtane pa ne zlomljene zamaške do K 55.— za kg, dolge šampanjske zamaške (ne umetne zamaške) do K 1.— za komad ter vreče do K 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti vzorcu in sporočitvi naprej po povzetju. E. Landskroner, nakupovalnica vret in zamaikov Gradec, Lendkai 15. RAZGLAS. in plačujem za nove zamaške kg do..............K 92.— za stare nezlomijene zamaške od steklenic (vsi umetni za-maški izključeni) kg do'K 58.— za šampanjske zamaike (dolge naravne, ne umetne zamaške) komad .............K 1.10 za puljeno (cufano) svilo kg do K 71.— za svilo v štrenah kg do K 150.— in prevzamem vsako množino po povzetju na svoje stroške proti prejšnjemu avizu in vzorcu. Na pismena, brzojavna in telefonska vprašanja odgovarjam točno in brezplačno. Kupim vreče iz jute in molina in plačam za komad do K 14.- Plntovinastl los in •lutovinasto skorio kupujem po najvišjih cenah. 3920 Henrik Kreisel, ftBABEC, Keplerstrasse 84, telefon 4102, 26 08 4D 01821834 8801