The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
STEV. (No.) 54
Ci n\/RMiRr oLUVcntiW
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage i GLASILO SLOV. katol. delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi,
zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., TOREK, 20. MARCA — TUESDAY, MARCH 20, 1934
LETNIK (VOL.) XLIII
POBEGLEGA INSULLA DALA GRŠKA VLADA POKLICATI NAZAJ, A MU JE TAKOJ ZOPET DOVOLILA, DA LAHKO ODPOTUJE, KAMOR HOČE. — INSULL NAMERAVA PREBITI NA MALEM PARNIKU NA MORJU CELI MESEC DNI.
Atene, Grčija. — Dočim so imele ameriške oblasti že urejene vse priprave, da "sprejmejo" pobeglega magnata Samuela Insulla, ko se bo povrnil, jim je pa plen, vsaj za daljši čas zopet ušel. Kaže, da je 741etni ubežnik pripravljen, raje vse pretrpeti, kakor pa priti v roke ameriškim sodiščem.
Grška vlada je bila do skrajnosti razburjena, ko je pretek-•i teden Insull odpotoval iz Grčije na tak skriven način, ne da bi ji preje javil svoj odhod. Vlada je imela zanj pripravljene vse potrebne vize in dokumente za njegovo potovanje z Orient ekspresnim vlakom po Evropi. Predni bi imel biti Insull postavljen na vlak, je pa starega moža, ki je dolge mesece tožil, da je tako bolan, da ni zmožen potovanja, vzela noč. Ko je policija prišla, da
pogreb padlih v civilni vojni
ODPOR PROTI DELAVSTVU
Avtomobilski magnati se upirajo, da bi priznali delavske unije.
—o—
New York, N. Y. — II. Johnson, administrator NRA. je v ponedeljek napel skrajne sile, da prepreči izbruh stavke delavstva v avtomobilski industriji, v kateri bi bilo prizadetih kakih 250,000 delavcev in katera je bila določena, da se prične v sredo. V ta namen je Johnson sklical zborovanje avtomobilskih industrijalcev, včlanjenih v narodni avtomobilski trgovski zbornici. V to zbornico spadajo vsa avtomobilska podjetja, izvzemši Henry Forda.
Stavko nameravajo sklicati
■f i
♦Jugoslavije*
VELIKA POŽARNA NESREČA V RETNJAH PRI KRIŽAH NA GORENJSKEM, KJER JE ZGOREL MLIN RIBNI KARJEVE VDOVE. — PODIVJANI PSI SO RAZTRGALI MLADEGA ŠOLARČKA. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE.
Požar pri Tržiču	ga ni slišal. Deček je komaj vr-
Tržič, 2!. febr. _ V torek vrgel Psa 8 aebe ter 'pričel beža"
24. febr. zvečer je zgorel v Retnjah pri Krizah mlin vdove Itibnikarje-ve. Goreti je začelo ob pol 21., čez eno uro pa je bilo mlinar-sko poslopje že kup pepela. Gasilci iz Križev, Kovorja, Bistrice in iz Trbiža so omejili požar kljub silnemu viharju, „,
da je pogorelo samo mlinarsko cka ^red Podivjamrm psi ter ga poslopje, iz katerega pa so re-
ti.
Toda medtem je priteklo kr delo drugih vaških psov, ki so planili na dečka, ga podrli na tla in ga vlekli kakih 50 m s seboj. Psi so dečka vsega obgrizli. Slučajno so prišli mimo neki potnike, ki so s težavo rešili de-
Prizor izpred parlamentarnega poslopja na Dunaju, ko so se vršila b°grebna opravila zaL. vojaki, padlimi v civilni vojni proti socijalistom. Na skrajni desni stoji kancler DoUfuss (kaže 01
šili nekaj vreč moke in žita, dalje dinamo stroj in nekaj ropotije. Pri Ribnikarjevi domačiji je 6 poslopij kar na kupu in je bila za vse naselje največja nevarnost, da ga požar uni-Škoda
polmrtvega odnesli. Dečkove rane pa so tako strašne, da je malo verjetno, da bi ostal živ. -o-
Srečna občina
Občina Milna na otoku Braču se lahko prišteva med najsreč-znaša okroglo 50 ti- ne j še občine v Jugoslaviji, ker je
ga puščica), ki je imel ob tej priliki govor.
...	unije, včlanjene v Ameriški de-
ga odpravi, Je našla stanovanje |lav ki federaciji. Ni pa namen'
prazno.	„ , „ r ,.	• ,
stavke, da bi se z njo morebiti
takoj je vlada razposlala brezžične brzojave na vse strani, da se mora ubežnik poiskati. Poziv vlade je imel uspeh. Javil se ji je lastnik malega parnika Maiotis in povedal vladi, da je Insull odplul ponoči na njegovem parniku. — Lastnik se je izrazil, da je menil, da se je Insull vkrcal na ladjo popolnoma zakonitim potom ; vlada mu je itak ukazala, da se mora izseliti iz Grčije, in mu je bilo torej na prosto dano, kam se hoče izseliti. Razjarje
skušale izboljšati splošne delavske razmere ali pa doseči povišek v plačah, marveč z njo hoče delavstvo samo prisiliti delodajalce, da se drže svoje besede in obljube. Delavstvo zahteva, da avtomobilske družbe priznajo delavske unije, ka-jkor tudi, da sprejmejo nazaj na delo vse tiste, ki so bili odpuščeni ravno vsled tega, ker so se udejstvovali v unijskem gibanju. V avtomobilskem ko
KLANJE V TURKESTANU
Nad 2000 civilnih oseb pomor-jenih.
Moskva, Rusija. — Iz kitajskega Turkestana prihajajo poročila o krvavem klanju, ki se je vršilo tamkaj pretekli teden. Nad 2000 oseb civilnega prebivalstva je bilo pomorjenih. Skoraj celokupno prebivalstvo mesta Kašgar je poklano. Med nji-
na grška vlada je ukazala, da ! • , ,-j.-	j.
- --	' ;morajo dovoliti delavstvu,
mi je tudi število članov angle-deksu je točka 7 A, po katerem j »kega poslaništva.Do pobojev je so industrijalci prisiljeni, da
se mora parnik Maiotis takoj obrniti in se vrniti v atensko
ubežnikom. Ka-
da
se lahko organizira, kjer se samo hoče, in da se ima pravico
ladje se je pokoril in se :POfjati, 2 delodajalci; potom
[zastopnikov, katere si samo iz-
ujr j 4-	-	i i ^, ;bere- Samo, da prisili deloda-,
Med tem pa se je vlada od • , , ' , 1 v,	,
. .	, . ,	r, 'Jalce, da bodo upoštevali to!
svoie leze malo iztreznila. Za- f vt	, , , , 1
,	T „	točko, namerava delavstvo sto
kaj je dala Insulla pravzaprav ^ ^ s^av]<0_
pristanišče z pitan vrnil.
' prišlo, ko se je dvignilo prebivalstvo proti kliki, ki je nedavno proti njega volji zasedla vlado. -o--
Poklicati nazaj ? Samo zato, ker se pred odhodom ni poslovil od nje? Prej mu je izrekla pravico, da se lahko izseli, kamor se hoče, zdaj pa, ko se je izselil, kakor mir je zapovedana, ga zahteva nazaj. Uvidela je, kako nesmiselno je ravnala,
m ko se je parnik z Insullom nogti kakor bi priznala Ameri-Povrnil v Atene, mu je dala do- |ško delavsko federacijo, ali pa voljenje, da zopet lahko odplu-jge tako ponižaiai da bi z delav-Je, kamor hoče,samo da ne pri- !stvom gtopila v kaka pogajanja.
Zdaj, pravijo, je čas, ko se bo
Kakor znamenja kažejo, bo imel Johnson težavno delo, da prepreči stavko. Avtomobilski magnati se namreč trdovratno upirajo, da bi priznali delavstvu svobodno gibanje in orga-
niziranje, in večina « JJhfc^ ^^ ^ ^	^
RAZSTAVA OBETA BITI USPEŠNA
Chicago, 111. — Kakor dosedanja znamenja kažejo, bo letošnja tukajšnja svetovna razstava vzbujala najmanj toliko pozornosti širom cele dežele, kakor je je lanska, če ne bo prejšnje še prekašala. Tukajšnji hoteli namreč javljajo, da si je v njih rezerviralo prostor dvakrat večje število oseb kakor ob tem
izrazila, da gre raje
je tudi veliko tujezemcev.
DILLINGERJEV ubit
TOVARIŠ
stane v kakem grškem prista nišču. Zdaj je Insull zopet svoboden mož in namerava baje, krožiti z omenjenim parnikom na morju celi mesec, dokler ne bo dobil kake države, ki bi mu dovolila, da se vseli v njo, in kjer bi bil varen pred ameri-oblastmi.
Ogromen električni reklamni napis
Chicago, 111. — Na križišču Michigan ave. in Randolph st. je v delu velikanski električni reklamni napis, ki bo oglašal avtomobil. Zanj se bo potrebovalo
Port Huron, Mich. — Za črn-pokazalo, ali bodo še oni sami ob-' ca H. Youngblooda bi bilo bolj-držali svojo dosedanjo avtokrat-' še, če bi bil ostal v ječi v Crown sko oblast nad delavstvom, ali jj Point, namesto, da se je dal pre-pa bo celo industrijo vodila de-(govoriti in je pobegnil od tam z
Dillingerjem. V petek zvečer ga je namreč zadela smrt. Predno
lavska federacija.
-o-
KRIŽEM SVETA
—	Santiago, Čitef — V tukajšnjem mestu je bilo proglašeno obsedno stanje, ko se je v njem izvršilo število terorističnih činov. V petek je bilo izvedenih celih 25 bombnih napadov, v katerih so izgubile življenje tri osebe.
—	Rim, Italija.— Vladni izvedenci so priporočali, da se sklene z Ameriko pogodba za izmenjevalno trgovino. Dočim bi Italija izvažala v Ameriko vina in svilo,, bo dovolilo uvoz ameriškega bombaža in filmov.
—	Gotha, Nemčija. — Iz članov Hitlerjeve nazijske vlade se ne smejo v pogovorih u-ganjati šale. Tukajšnja polici-
jja je zagrozila, da bo aretirala vsakogar, ki bi v svojih dovti-pih smešil vlado ali pa nazijske napadalne čete.
lindberg zaslišan kot priča
Washington, D. C. — V petek sta se odzvala povabilu se-natskega poštnega odbora dva znamenita ameriška letalca, namreč Lindbergh in Chamber-lin, da sta povedala svoje mnenje glede novega zakonskega predloga, po katerem bi se oddali na novo pogodbe za prevažanje zračne pošte privatnim aero-planskim družbam. Lindbergh je odločno zavzel vladi nasprotno pozicijo in je povdarjal, da se je zgodila zračnim družbam krivica, ker se jim je brez vsakega zasliševanja odvzela pravica za nadaljnji prevoz pošte. Niti
PAKT TREH PODPISAN
Italija, Avstrija in Ogrska postale zaveznice.
jsoč dinarjev, zavarovalnina pa postala dedič ogromnega premo-ije malenkostna. Ribnikarjevo žen j a 30 milijonov chilskih pe-družino zasleduje v zadnjih le-'set. Celih deset let se je vodil tih nesreča za nesrečo. Pred pe- proces za dediščino nekdanjega timi leti se je ponesrečil gospo- občana iz Milne, Ivana Sarga. -dar Kristijan v mlinu, kjer ga ki je vse svoje premoženje volil je zagrabila transmisija in ga rodni občini, šele sedaj je bil ubila, vdova s številnimi otroci proces končnoveljavno končanje ostala sama in je morala od- 'Sorodnikom pokojnega seveda
Rim, Italija. — V nedeljo so min. predsedniki treh držav podpisali pakt, s katerim se njih državami sklene politična in ekonomska zveza. Te države so Italija, Avstrija in Ogrska in pakt je podpisan od Mussolinija, Dollfusssa in Goemboesa. Po tri- bodo
dati mlin v najem. Sedaj je sin toliko dorastel, da se je izučil za mlinarja in prevzel gospo-med darske brige svoje matere, mi, pa je nemila usoda uničila mlin. -o-
Pilctska šola v Ljubljani
Kakor poročajo iz Ljubljane, letos na tamošnjem leta-
dnevni konferenci so se omenje- ^ lišču otvorili pilotsko šolo, in ni zedinili glede več točk. Glav- sicer za učence, ki bodo potem na med njimi je določba, po ka- služili pri aviaciji v vojski, brez teri bodo vse tri države enotno plačno. Ako se bo kdo drugi nastopale v vprašanjih politike hotel učiti pilotske umetnosti, in ne bo nobena podvzela kake- se bo tudi lahko učil, a proti ga koraka,, ne da bi se prej po- mali odškodnini.
svetovala z drugima dvema.	-o-
-o---Pod konja in voz
DIJAKI PRETEPLI PROFE- i Huda nesreča je zadela 26-SORJA	i letnega posestnika Franceta
Waršava, Poljska. — Tukaj-(Žabnikarja iz Radomelj pri šnjo univerzo so morali pretekli Kamniku. Neko popoldne je petek zapreti zaradi nemirov, vozil z doma gnoj na polje. Ko med dijaštvom. Neki profesor, J je privozil z vozom na klanec, ki je imel na univerzi eno vodil-.so pri vozu odpovedale zavore, nih mest, se je uprl dijaškemu zato so konji močneje potegni-* zboru, da bi se v univerzitetne, li. Skušal jih je ustaviti, pa se statute sprejela neka protiju-lmu ni posrečilo. Vajeti so
taka oporoka ni bila po volji, zato so jo hoteli ovreči, pa jim ni uspelo.
—--o-
Smrtna kosa
V Metliki je umrla Terezija Kovačič, ki je leto dni bolehala za jetiko. —■ V Dolu pri Ljubljani je umrla Ivana Šuštar, vdova in posestnica stara 68 let. — V Mariboru je umrl Alojzij Strantz, upokojeni železniški re-vident, star 75 let. — V St. Lovrencu ob Temenici na Dolenjskem je umrl Jože Kafer le iz Mačkova, star nad 90 let.
učiteljstvo zopet dobi' pa je sam padel, je izvršil še en
! umor, namreč nad šerifom, ki ga je skušal aretirati. Do njegovega konca je pripomogla nje-
drobtinico
Chicago ,111. — Ta teden bo dobilo učiteljstvo, okrog 17,000, in drugo uslužbenstvo chicaških publičnih šol zopet nekoliko od svoje dolgo zaostale plače. Ta
gova lastna klepetavost in ba-hanje. V nekem salunu je namreč kazal šop denarja ter se v
čas bodo plačani za maj pre-'pijanosti postavljal,da jeDillin-teklega leta. Potrebni denar se gerjev tovariš. Serif je bil ob-
je po dolgih konferencah dobil od
17,000 žarnic, 1,100 čevljev ste- tukajšnjih bankirjev, ki so pri-
klenih cevi in 24 milj dolge žice.
to ima v delu Cofnmon-w«alth Edison Co. Napis bo dolg 158 čevljev in bo postavljen 288 čevljev visoko nad zemljo.
stali na to, da pokupijo potreb-
bo prvi denar, ki ga dobi učiteljstvo od zadnjega božiča, ko se jim je plačalo za pol meseca.
veščen o tem in z dvema drugima policistoma ga je počakal pred trgovino, v kateri se je črnec na-
no količino davčnih obveznic. Tolvadno potikal. Med tem, ko mu
je šerif odvzel en revolver, pa črnec potegnil drugega smrtno zadel šerifa, na kar
je in
so
je nato profesorja, ki je tudi j ki so ga poteptali,, nato je šel
sam Jud, napadla na cesti in pretepla. Profesor je v protest proti temu resigniral z vodilnega mesta.
sullu ponesrečil pobeg iz Aten,
najmanjšo besedo ni obsodil "teh je tudi njegovemu bratu Mar-družb ali pa nepravilnega nači- tlnu usoda skrajno nemila. Od-na, kako so si pridobile od prej- Pravljen bo namreč pred sodišče
šnje vlade pogodbe, dasi je je izjavil, da ni imel pri sklepanju
berlin izrekel proti družbam v toliko, da so kupovale aeroplane od svojih trgovskih zavezniških družb, clasi bi od drugih družb dobile boljša in močnejša letala.
ilRITF "AMER. SLOVENCA"!
Nesreče pri smučanju
Sinko železniškega uradnika Albert Verovšek v Dol. Logatcu si je zadri smučarsko palico globoko v levo oko. — Nogo si je zlomil pri smučanju tudi 10 letni sin trgovskega nameščenca F. Grmovšek z Bevk.
-o-
Tatovi
-.......- ________________„ ( . . .	_______ " Na v trgovini Augusta
dovska odredba. Gruča dijakov, potegnile naenkrat pod konje, jRobežnika so se oglasili tatovi in
pobrali iz trgovine za več tisočakov raznega manufakturnega blaga.
-o-
Radi dekleta
Z Vranskega poročajo, da se je tam ustrelil komaj 20-letni mizarski pomočnik Ernest Pir-nat. Bil je ves čas lepega mirnega življenja in dober mizarski pomočnik. Zadnje čase je pa govoril da si bo vzel življenje, ker ga baje neko dekle ne mara.
-o-
Odlikovanje
V Slovenjegradcu je bil odlikovan z redom sv. Save V. razreda okrajni sanitetni referent Makso Pohar.
_—o-
Tudi s pokopališča kradejo Z grobnice Robežnikove rodbine na Viču je bilo nedavno odnesenih 9 bakrenih verig ki presegajo vrednost 4000 Din. Tatu ne morejo izslediti.
INSULLOM SE SLABO GODI
Toronto, Ont., Kanada. — Med tem, ko se je Samuelu In-
v Zed. države. Tako je odločilo tukajšnje vrhovno sodišče pre-
težko naloženi voz čezenj. Vsega okrvavljenega in nezavestnega so sosedje prinesli v bliž njo hišo, odkoder so ga z reševalnim vozom pripeljali v ljubljansko bolnico.
Žrtev podivjanih psov
Iz Kuršumlije poročajo o strašnem dogedku, ki se je pripetil 22. febr. in katerega žrtev je postal Borivoj Vučkovič, šolarček z Belega polja. Borivoj je šel iz Kuršumlije domov
el
teh pogodb on sam ničesar opra- tekli Petek" Skozi celih 17 mese"j"» Belo polje. Komaj je priŠ iti. Nasprotno pa se je Cham- cev se> Martin URPešno ustav" iz šole, se je takoj napotil proti
' 1 - „ 1 ______ X ,* 4-. T -J TT r/ /-v/3 rlur/ntrn i« J ______ HI" .. 1 • 1_____!	H/T____
čno izgubil pravdo in zagovar jati se bo moral za sleparstva in poneverjenja, katerih je obdol-žen. Po izreku sodišča je bil Martin postavljen v ječo, kjer bo po-policisti otvorili ogenj nanj. Par'čakal, da pridejo ponj oblasti iz ur pozneje je črnec umrl.	I Zed. držav.
Ijal izročitvi v Zed. države in domu. Moral je skozi vas Mar vršile so se večkratne tozadevne' kovec. Tam ga je napadel neki sodne obravnave, a zdaj je kon-'pes, ki se je začel besno zale-
tavati vanj. Borivoj se je takoj znašel ter je snel torbico z ramen in se pričel z njo otepavati psa. Toda podivjani pes je skočil dečku na hrbet in ga podrl na tla. Ubogi malček je iz vsega grla klical na pomoč, toda nihče
Btran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 20. marca 1934
AMERIKANSKI SLOVENEC
frvi in mjstarejii slovenski list v Ameriki. aaumoTtjMi lets Wl.
mh«ja vsak dan razun nedelj, pone-teljkov in dntvov po praxnikik.
Izda fa in tiaka:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in oprava J
IM9 W. Cermak Rd., Chicago
Tefcfon: CANAL 5544
Naročnina:
.$5.00 - 2.50 1.50
g.t celo leto	-
£k »ol leta «.............. . „,
Ca četrt teta _______
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Ea Celo leto____$6.00
Z* pol leta ------,--3.00
t a četrt leta________ 1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Katabli shad IBM,
Iaaued daily, except Sunday, Monday and the day aftar holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year__
For half a year _.......
For three monthe___
_$5.00
__2.50
__ 1.50 Chicago, Canada and Europe:
For one year_____$6.00
For half a year__3.00
For three months ____ 1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo Številko v tednu je ča« do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se <n« ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
X.:
Stara igra
Te dni so se sestali Mussolini, avstrijski kancelar Dollfuss in premier Ogrske, Goemboes, v Rimu. V tisku in v javnosti SC povdarja, da hoče Mussolini v imenu Italije za jamčiti Avstriji in Ogrski nekako gospodarsko neodvisnost od Nemčije. Mnogi bodo to verjeli, zlasti tisti, ki ne vedo, kje Mussolinija najbolj čevelj žuli.
V resnici pa ni rimski sestanek nič drugega, kakor ustvariti nekak politični protiutež proti Mali antanti in pa proti novemu balkanskemu paktu. Da je to istina, je razvidno iz raz-r h taktov. 1. Italija je primorana, da gospodarsko naveže se Avstrijo in Ogrsko v srednji Evropi, ker drugače bi obe dli v naročje Francije, kar bi Italiji ne bilo v korist. 2. Italija je poskušala več let ujeti dve ribici, to sta Cehoslovaška in Rumunija, da bi z njima politično izolirala Jugoslavijo. Ker s« ji to ni posrečilo, poskuša zdaj 3. na vsak način gospodarsko nagajati Jugoslaviji s tem, da bo Avstrijo in Ogrsko rekrutirala v svojo, Jugoslaviji sovražno linijo.
To je vsa politika rimskega sestanka, ki jo vsak lahko razume, če le hoče. Italija je in ostane zakleta sovražnica Jugo stavijo menda zato, ker jo je Bog postavil ob lepem plavem Ja dranu, v katerem mislijo Italijani, da imajo sami izključno pra vico ogledavati svoj obraz.
Kakoršenkoli pakt že skujejo Italijani, Avstrijci in Madžari v Rimu, vsak tak pakt ne bo nič drugega kakor kljubo-vi:ti in nagajati mladi Jugoslaviji. 2 Avstrijo in Madžarsko bo nagajal jugoslovanskemu izvozu žita, živine, vin itd., kar Jugoslavija izvaža v Avstrijo in Madžarsko. Sploh Italija še nikdar ni in ne bo želela Jugoslavii drugega, kakor pogin in razpad z namenom,, da bi sama pograbila lepo jugoslovansko obalo ob Jadranu. Upajmo pa, da se ji ta srčna želja ne bo nikdar izpolnila!
japonski delodajalci plačujejo skoro šestkrat nižje plače svojim delavcem, kakor jih plačujejo v Ameriki. V takih razmerah Japonci lahko poljubno konkurirajo. V Evropi se pritožujejo že zadnje tri mesece nad japonskim dumpingom na evropskih trgih.	t ■ || Značilno piše o tem londonska "Star", ki pravi: "Bela rasa je dala rumeni rasi stroj, katerega zdaj rumena rasa rabi proti beli rasi. Bela rasa je dala rumeni rasi že vse svoje iznajdbe, kot moderno orožje, zrakoplov, plin in vse. Kakor rumena rasa rabi zdaj stroj, ki ga je dobila od bele rase, tako bo lepega dne porabila tudi moderno orožje proti beli rasi. Bela rasa pa bo morala odgovarjati: sama sem oborožila svojega nasprotnika in sama sem si s tem izkopala svoj grob."
KAJ PIŠEJO IZ CLEVELAN-DA PO KAMPANJI
Cleveland, O.
Tudi v Clevelandu so nestrpno pričakovali poročila o izidu kampanje za Amerikanski Slove-Za nas Clevclandčane ni bil izid posebno razveseljiv. Zelo se pa čudimo, ker je zmagala Milwaukee, zato pa vrlim milwauškim Slovencem vsa čast! — Vsa čast
volj ogreti s svojimi pridigami, ko pridemo domov smo zopet stari liberalni Janezi. Kakoršne liste čitamo, tako smo. — Povej mi s kom občuješ in povedal ti bom, kakšen značaj si.
Sedaj, ko smo dobili res pravo navdušeno zastopnico Mrs. Mar-gareth Poznie, dajmo, pomagajmo ji kjer le moremo, da ji olajšamo težavno agitatorsko delo. — po drugih naselbinah so čast-
Japonska konkurenca
Zastopstva ameriške trgovske zveze poročajo iz .Južne Amerike in celo iz Evrope, da japonski izdelajo resno in nevarno konkurenco ameriškemu blagu vsepovsod.
Tz Anglije se poroča, da japonski tekstilni izdelki resno ogrožajo angleške tekstilne izdelke. Tako n. pr. pravi poročilo. da angleški delavec mora plačati za srajco angleškega izdelka 4 šilinga. Za srajco, ki pride iz Japonskega pa samo 2 šilinga. To je vsekakor huda in občutna konkurenca domačemu izdelku.
V Južni Ameriki pa Japonci izpodrivajo ameriške tekstilne in glažutarske izdelke. Na pr. električne žarnice (globes) so japonske skoro 60 odstotkov cenejše, kakor ameriške. Japonska industrija je začela izdelavati pa tudi vse druge razne drobnarije, ki so se dosedaj izdelavale izključno v Ameriki, in jih prodaja veliko ceneje kakor Amerikanci.
Vzrok temu je, ker je Japonska šla z zlate valute vred z Anglijo. Japonski jen je bil vreden preje 49 centov zlate vrednosti. Zdaj velja samo 30c. To je en vzrok. Drugi pa jo, da
m priznanje izrekam vrh agita- . y.,. . ,	,
,!.-,. T ... ^ v.. , • no izvršili m zaključili kampa-tonci Mrs. Luciji Gregorčič, ki .	J
, , , . j njo, v Clevelandu se naj pa po je ponovno pokazala, kaj se da J
s pridnostjo in božjo pomočjo doseči. V resnici je skoro čudežno to, v takih slabih časih dobiti toliko novih naročnikov. To je rekord, ki bi se naj vpisal z zlatimi črkami v zgodovino ameriških Slovencev .— Vsa čast tudi Mr. Fajfai-ju. Tako premišljeno in živo, zna le malokateri agitirati. — Mrs. Meglen, ona se pa po vsej pravici imenuje druga najbolj agilna misijonar-ka na polju katoliškega tiska. Bog vas živi Mrs. Meglen! — Priznanje izrekam tudi Mr. Težaku iz Jolieta, tudi on je koraj-žno nastopal in agitiral. No, in ker ste bili lansko leto v Jolietu prvi, se jo letos nad vami maščevala Milwaukee. Le potrpite, saj bo še kedaj kampanja. — Edino kar me žalosti in mi da precej misliti kje tiči vzrok neuspeha, je naša slovenska metropola Cleveland, s štirimi slovenskimi farami, kjer je manj naročnikov, kot po nekod drugod, kjer je samo ena fara. Mrs. Margaret Poznič je na vse kriplje agitira-la. Sam sem jo večkrat srečal, ko je bil prav občuten mraz, ona je pa bila vsa v ognjenem navdušenju na agitaciji, obenem pa razočarana in žalostna, ko so se na primer v hišah, kjer se imenujejo dobre katoličane, najbolj upirali. Imamo večkrat sv. misij one, cerkve so polne vernikov, vedno se povdarja — "Katoličani, naročajte, podpirajte katoliško časopisje. Zaman zidate cerkve, zaman agitirate za katoliška društva, če ne boste imeli za seboj močnega katoliškega lista, vse vam ne bo imelo uspeha, časopis je velesila." — Res hodimo k službi božji, toda doma beremo brezbarvne mlačne liste in zato — se mi zdi, — ni pravega zavednega katoliškega duha med nami. Naši čč. gg. duhovniki, nas ne morejo tiste pol ure do-
gasilcev, ki so z lahkoto obvladali uničujoči ogenj. Ko je pomožni policijski načelnik napravil s svojim moštvom preiskavo v notranjščini poslopja, so vsi skupaj od začudenja kar obstali. Pred seboj so namreč zagledali velikanski kotel za kuhanje alkohola, ki je .segal od kleti pa do same strehe. Dolg je bil 25 čevljev, in širok 36 inčev. Izdelan je pa bil po najnovejšem in modelnem načinu, kar so jih še našli pri milwauških butlegerjih, za časa prohibicije. Ker so gasilci vedeli, da so našli butleger-sko zalego, so takoj poklicali federalne agente, ki so uničili te moderne naprave ter preračunali vrednost alkohola, katerega so potem naložili na troke in odpeljali v federalna magazine, kjer bo čakal drugih kupcev. Moderni kotel in drugo mašinerijo računajo da je vredna okoli $8000. Alkohola so našli v tem poslopju 1033 galon, več tisoč funtov "meša" in cele tone sladkorja, ki je čakal da ga spremene v alkohol. — Ta moderna de-stilarna je imela dva podzemna hodnika ali prekopa, po 50 čevljev dolga, 5 visoka in 3 čevlje široka. Eden teh tunelov je vodil v stanovanjsko hišo zadaj (rear house), kjer je bilo nalo-agitaciji nadaljuje. — Žalostno ženih več sto Primatih posod je, ko ljudje pravijo: Ja. saj <k*nt), kl 80 drža,e P° ali 5 imamo časopis tiskan v Cleve- ffalon alkohola. Konec zemskega lnndu in to j« dovolj. — "Ne! tunela Je vodil v Saražo> k-l'er & to naj nc bo dofeoljj. Katoličan M že naložen velik truk z 85 Pet naj naroči svoj katoliški list, pa f^onskimi P^hnatimi posodami, magari je ta tiskan na koncu k\ 'ie bl1 P«Pravljen da blago sveta t»	| odpelje svojim odjemalcem. Dru-
Naročnik Amer. Slovenca, if* ,tunel je YOf v bliŽnJ°, hiš,°-__0____| Kakor so sosedje pripovedovali,
KJE SE BUTLEGERJI POČU 80 videli pred kakimi par mese"
TUO NAJBOLJ VARNE , " Xtl V ^ hiŠ0 dva moška in mla"
j do žensko, oblečeno v dragocen
Milwaukee, Wis. , plašč. Tam v tej hiši so se tudi Nekaj dni temu srno braji pre-/nastanili. Pripovedujejo tudi, cej zanimivo novico, kateri se je da so se še tudi zadnjo marsikateri začudil, ker se je noč o polnoči ne videli me v tej zgodila v bližini županove hiše in! hiši. Kdo so to bili, sedaj nihče enako tudi v bližini glavnega po-j ne ve, ali pa noče vedeti, ker iz-licijskega načelnika. — Komaj ginili so, kakor izgine kafra na streljaj od teh dveh hiš mogoč-• zraku. Gotovo pa je, da so še ti-nih mož so si že pred enim letom sto noč bili o pol tretji uri na butlegerji ustanovili svojo butle-' vojem poslu in po neprevidno-
gersko podružnico, kjer so potem brez skrbi vodili svoj butle-gerski biznes, saj so bili v bližini dveh največjih mož, v kojih območju pač nihče ne bo pričakoval, da se kaj takega dogaja. — Pa, kakor vsaka reč traja le nekaj časa, tako je tudi ta nepo-stavni posel prišel do svojega konca, katerega so s svojo neprevidnostjo povzročili sami butlegerji.
Bilo je namreč 10. marca zju-
sti sami povzi-očili ogenj, ki je na mah uničil njih dobičkanosno podjetje. — Federalni agentje so preračunali, da so ti nepostav-ni butlegerji proizvajali vsaki dan lahko več sto galon alkohola.
Ker se je ta nepostavni posel vršil v bližini hiš tako velikih osebnosti našega mesta, se marsikaj govori med ljudmi, kar bi nc bilo dobro, če bi bila to resnica. Čudno je pa le, da niso ti gospodje nič slutili, kaj se godi v
traj, ko sta počasi marširala po njihovi bližini, ko mi iz lastne Kilborn Ave. dva mestna poli- fekušnje vemo, da smo vedeli sko-
caja, ozirajoč se okoli če bi kje morda zagledala kakega malopridneža. V zgodnjih jutranjih urah pa menda tudi malopridneži raje spijo, kakor bi se kazali po ulicah in tako nista policaja ničesar opazila. Pač pa sta zagledala kako je švignil plamen skozi streho dve in pol nadstropne z opeko zidane hiše na 3006 W. Kilburn Ave. Ko prideta policaja do uličnega vogala, takoj eden sproži gasilski znak "fire alarm" in v par minutah je bilo goreče poslopje že obdano od mestnih
ro za vsako hišo, kjer se pred letom ni upošteval 18. amendment. — Pozdrav naročnikom.
G. W. R.
-o-
ROJAKOM V VEDNOST
Sheboygan, Wis.
■Pri prihodnjih volitvah se bo potegoval za nominacijo v mestno zbornico dobro poznani slovenski in obče spoštovan Mr. Michael Pavel. Naša dolžnost je torej, da vsi, kakor eden nastopimo, da bo on izvoljen pri vo-
litvah dne 3. aprila. — Lahko smo prepričani, da bo naš rojak vedno delal za dobrobit in blagor naše naselbine.
Ze lansko leto bi lahko imeli svojega rojaka v mestni zbornici ako bi bili složni in skupno delali. Le od svojega rojaka nam je pričakovati, da bo delal kolikor bo v njegovih močeh za blagor nas vseh. Od druge narodnosti nimamo kaj posebnega pričakovati. Zato dragi rojaki, delajmo skupno in oddajmo vsi svoje glasove dne 3. aprila omenjenemu rojaku. Pustimo pri tem vse o-sebnosti ali morda tudi sovraštvo na stran. — Poglejmo druge naselbine, koliko svojih rojakov imajo že na važnih političnih mestih, ki ne delajo čast samo svoji naselbini, ampak vsem v tej deželi živečim Slovencem. — Omenjeni rojak Michael Pavel namreč kandidira za aldermana četrte warde. Dajte mu vsi svoje glasove v torek 3. aprila in zmaga je naša. — Pozdrav či-tateljem tega lista.
Mary Fale. -—o-—
POROČILO Z MINNESOTE Ely, Minn.
V naši fari sv. Antona smo imeli 11. marca 40 urno pobož-nost, zaključek je bil 13. marca zvečer. — Sicer imamo vsako leto ob tem času 40 urno pobož-nost, vendar sem letos opazil, da je bila udeležba od strani občinstva pri letošnji pobožnosti, venec vseh dosedanjih. — Članstvo KSKJ je imelo v času te pobožnosti lepo priliko, da je opravilo svojo velikonočno dolžnost, kar je tudi brez vsakega dvoma tudi storilo. — Štirideseturno pobož-nost je vodil Rev. p. Bernard Ambrožič. — Prihodnja štiride-seturna pobožnost bo v Chis-holm, Minil.
i. P.
--o-
CHICAŠKIM NAROČNIKOM V BLIŽINI NAŠEGA URADA
Chicago, 111.
Po dnevu 2. januarja 1934. je
v veljavi novi poštni zakon, ki prepoveduje raznašaleem časopisov ali letakov, ali karkoli vtikati ali devati take stvari v "Mail Box" v poštne predale, ali škatlje, ki jih imajo ljudje pri-klopljene ali pribite na vratih. "Mail Boxe", ki jih imajo ljudje na vratih svojih stanovanj, določuje poštni zakon, da morajo biti izključno le za, predmete, ki prihajajo po pošti Predmeti, j kakor so časopisi ali letaki, ki jih I nosijo okrog drugi raznašalci, I kakor dečki, itd. se ne smejo de-! vati v poštne bokse.
Pismonošam, ali "Mail Car-rierjem' je naročeno, da kadar najdejo v poštnem predalu časopis, letak ali kaj drugega, kar ni poslano preko pošte, ampak potom privatnih najetih razna-šalcev, da morajo take časopise pobrati iz "Mail Boxe" in jih prinesti na poštni urad, kjer se za take liste računa poštnino, kakor to določuje poštni zakon "Section 723".
Iz tega vzroka smo dali navodila našemu raznašalcu "Amer. Slovenca", da.naj popraša vse naročnike na 22nd Place, 23rd
Povojni dobičkarji. — Zadnjič, ko je bil moj mož v Ameriki, je pripeljal krasnega Rembrandta.
- Koliko konjskih sil pa ima?
* * *
Na pošti.— To pismo je pretežko, nalepiti morate nanj še eno znamko.
—	Hm, že prav, toda potem bo še težje.
* * *
Ljubezen do bližnjega.—No,
Janezek, zakaj moramo odpuščati svojim sovražnikom?
—	Da nas ne pretepejo!
* !|t *
Ker ne sme podnevi ... —
Gospod doktor, kaj bi pomagalo mojemu možu, da bi ne govoril vedno v spanju?
—	Pustite ga govoriti podnevi!
*	* s:
Profesorjeva pozabljivost.—
Možiček, v tvojem žepu sem našla pismo, pisano z žensko roko.
—	To je pa res čudno. O tem nimam pojma.
—	Jaz ga pa imam. Pismo sem pisala jaz in pred dobrim tednom sem ti ga izročila, da
bi ga vrgel v nabiralnik.
*	* *
Miren hotel. — Gospod vratar, ali ne morete preprečiti tega neznosnega ropota na hodniku? Saj človek ne more spati.
—	Takoj bo vse mirno, gospod, gasilci so že lokalizirali požar v hotelu.
Med dekleti. — Jaz občudujem samo močnega, samozavestnega moškega, ki ve, kaj hoče.
—	Kaj pa mora hoteti?
—	Mene.
Slab trgovec. — Čuj, možiček, zakaj pa soseda ne kupuje več pri nas?
—	Oni dan je prišla v trgovino in dejala, da je stara 28 let, pa sem jo vprašal, koliko je bila stara ob rojstvu.
Street, Cermak Road in 21st Pl„ med Damen (Robey) in Wood Streetom, kam želijo, da v bodoče poklada njih list. Torej raz-našalec na podlagi poštnega zakona lista ne sme devati v "Mail Boxe", zato je treba, da določite in daste navodilo fantu raznašalcu, kam ga naj poklada, ali za kij uko, ali za vrata, ali kam drugam, kamor želite, da se dostavlja list, da ga bote potem v redu prejemali.
To velja samo za one naročnike v Chicagi, v bližini našega urada, ki jim fant-raznašalec dostavlja list. Vseh drugih, ki dobivajo list po pošti, na katere se deva znamke, se to ne tiče.
Uprava "Amer. Slovenca".
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(28)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Tako je bil divji ptič zaverovan v skalno razpoko kjer Ss je skrival, sovražnik, da ni zapazil nevarnosti ki sc mu js bližala od zadaj. S skale na skalo je skakal Targaš in se tako približal hudobnemu ptiču na kakih SO čevljev. Tai'zan mu je sledil in si pripravil pšico ih lok. Tedaj, ko sta bila že skoro blizu, je šele ptič zaslutil nevarnost od zadaj, ker ga je pač predramil sum. S krvoločmbn pogtedom in jeznimi glasovi se je obrnil nad nova sovražnika da ju napade.
Targaš je imel v pripravljenosti svoj bat, da zamahne z njim ptiča po glavi, ptič se je pa: pripravil na obrambo s svojo velik® nogo. Tarzan je raždmel položaj dobro. Vedel je, da če Targaš -zadene z batom ptiča po nogi, mu jo zlomi in bitka je dobljena. Če pa zgreši, bo to za opico smrt, kar pa Tarzan ni hotel. Targaš v svoji opičji naravi tega seveda ni pomislil, ampak je po svojem instinktu videl pred seboj samo kos dobrega mesa in nič drugega.
Bat ie res zgrešil svoj cilj, z vso močjo opičjega zamaha je šel mimo ptiča. Tarzan je pa napel tetivo na loku, sprožil in ostra pšica se je zarila ptiču naravnost v prsa. Targaš je naglo odskočil na stran in druga pšica je priletela ter zadela ptiča v drugo stran prsi. Tarzan se je naglo umaknil, ker ptič se je od bolečin spustil proti njima. Predno je mogel katerega svojih sovražnikov naskočiti, je Targaš vrgel v ptiča debel kamen, Tarzan mu je pa spustil šc dve pšici.	_ . , ,,
] Vse to ni veliko pomagalo, ker ptič se je za-'gantjal sedaj proti enemu, sedaj proti drugemu. ■ Zelo dvomljivo je bilo, da "ne bo Tarzan ali Targaš podlegel razkačenemu divjemu ptiču. Tedaj ie pa. ravno v zadnjem trenutku, v velikem loku priletela težka sulica in se zarila ptiču globoko v prsa. To je šele divjega ptiča ukrotilo, da je padel na tla in skoro ravno pred Tarzana. Ne da bi čakal, je Tarzan takoi priskočil in zasadil svoj lovski nož ptiču v vrat.
7*ooooocoooooooooooooooooooooooooooooooo *
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako Je poleg Vašega imena številka 3—34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine ae poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERlKANSRi SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Priloženo vam pošiljam svoto .......... ca obnovitev moje naročnine «a "Amer. Slovenca
Ima
Naalov
Mesto
C OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOO^
Torek, 20. marca 19:54
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
<ftrfl;n S
iiinwm—m
i Tvoj nedeljski tovariš.
mmuiiniumiii'ttrrTOTmuumimmnn.i n..num.miniiMm.»nni
i.iunninmn«ujjirmnmuin"uiiiinrnrn.
USODNA NESREČA Z RUSOM
TEDENSKI KOLEDAR
25	Nedelja — Cvetna nedelja. Ozn. M. D.
26	Ponedeljek — Dizma, spoz.
27	Torek — Janez Dam., spoz.
28	Sreda — Janez Kap.
29	Četrtek — Vel. četrtek.
30	Petek — Vel. petek.
31	Sobota — Vel. sobota.
Rev. J. C. Smoley:
CVETNA NEDELJA
V	Jeruzalem svoje domače dežele, v glavno mesto njegovega zemskega domačega kraljestva, gre Kristus v prav kraljevem sprevodu. Oblačila razgrinjajo po potih, palmove veje ir. cvetlice potresajo po tleh, majajo z zastavicami in banderi in navdušeno vpijejo: Ilozar.a Sinu Davidovemu! Ljudstvo postaja vedno bolj navdušeno: je kraljev pohod ubogega preroka iz Nazareta.
Kako hitro je pa minulo to navdušenje! Kakor morski valovi je ljudsko mnenje in prijateljstvo: kdor bi se na to zanašal, bi se pogreznil v globočine. Koliko velikih mož, koliko junakov, koliko voditeljev raznih narodov je skusilo to tragiko že na sebi!
Lahko si mislim, da se je Kristus pri svojem slavnostnem vhodu v Jeruzalem komaj enkrat nasmehnil. Gledal je že in videl pred seboj krvavo žaloigro, sodbo prihodnjih dni. Kako naglo, kako hudo se je vse izpremenilo! Nobenih hozana-kli-cev več, samo kletvine in grožnje . . . Nobenih prijateljev več, samo rablji in razbojniki . . . Nobenih palmovih vej, nobenih cvetlic več, pač pa križ, bič, trn jeva krona in žeblji . . .
Pa drug vhod v Jeruzalem ga je oškodoval za vso to bridkost, ko je, predno je izdihnil, z močnim glasom zavpil: "Oče, v tvoje roke izročam mojo dušo." Tu se je pripravljal Odreše-niku slavnosten pohod iz križa v kraljestvo svojega nebeškega Očeta; od smrti v najhujših bolečinah je šel v blaženost največje sreče.
V	teh Kristusovih besedah slišimo še enkrat ono veselo vest človeštvu, da je Bog naš Oče. Je pa tudi sodnik, ki nas čaka po naši smrti, pa kljub temu je naš Oče.
Na to poslednjo tolažbo opominja cerkev vsakega zemskega potnika ob njegovi smrti, ko mu moli besede Gospodove: Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo. Beseda "oče" vsebuje vso ljubezen in usmiljenje. Odrešenikova beseda prežene v ubogi duši ves strah in bojazen.
i In tako J'e ta Odrešenikova beseda tolažilen pozdrav vsakemu, ki leži na križu svoje smrtne postelje . . .
Se ob grobu nas tolažijo Jezusove besede, ko govori duhoven ob polaganju rakve v grob besede: Vzemi zemlja, kar jc tvojega; Bog pa naj vzame k sebi, kar je njegovega. Telo je ustvarjeno iz zemlje, Duh pa je vdihnjen od zgoraj.
Tako nas Kristusova beseda tolaži v dneh, ko se tudi nad nami izpolnjuje naša usoda na tem svetu: Ko nas bodo ponesli v grob in ko bodo stali naši sorodniki in prijatelji pod našim križem!
Velikanoč se bliža, dragi moji! Našo dušo moramo v teh dneh posebno izročiti in priporočiti Bogu; duša naj se spominja svojega izvora in svojega končnega cilja. Ce pa na to pozabi, oddaljila se je od središča življenja, zablodila je. In taka blodnja vede v temo in bol. Človek , ki je pozabil na svoj vzvišen izvor, da je prišla njegova duša iz rok božjih — ta vidi v življenju vse napačno, ceni vse napačno, ravna povsod napačno.. Za Boga smo ustvarjeni in nimamo miru, dokler Boga nismo našli ali zopet našli.
Ob koncu .procesije s palmami potrka dijakon s križem na cerkvena vrata. Vrata se odpro, procesija gre v cerkev med spevom: "Ko je stopil Gospod v sveto mesto, slavila je judovska mladina vstajenje življenja in pela z oljkinimi vejami v rokah: Hozana na višavah.
Tako trka, dragi moji, v teh zadnjih dneh pred slavnim velikonočnim praznikom cerkev s svetim križem na vrata vašega srca.
Odprite še te dni vrata vaših src v skesani spovedi in v vrednem prejemu sv. obhajila, da vam nastane v Kristusu, v evharističnem Kristusu vstajenje novega, veselega, svetega življenja, da se bodo v naša srca vselili vsi dobri duhovi nebes: mir, radost, milost, svetost, odpuščanje in ljubezen!
Potem bodo zvonili zvonovi: Velikanoč je tu—tudi za vas!
Novo življenje sprejmite potem iz rok božjih !
Slika kaie razbit bus, ki se je ponesrečil v P&Imctto, Ga. Nesreča sc je zgodila, pcčila povrne tika na prednem koles«, na kar je vozilo zakrenilo in padlo v jarek. Cest o3eb je pri tesn dobilo poškodbe.
ci nedavno lovili po planini, so zagledali moža vsega kosmatega in na pol oblečenega, katerga so se tako prestrašili, da so pustili plen in orožje ter zbežali. Ne dolgo potem so tega divjega moža opazili kmetje, ko se je vsled mraza nekega večera zaril v stog sena. Drugi dan so moža že imeli orožniki. Sosedje so v njem spoznali Ferdinanda Golika. Vsa okolica se je oddahnila, ko se je i razvedet©, da je "divji mož" j v jet.
-—-o-
Nesreča
; Smrtno se je ponesrečil pri nakladanju lesa Jakob Petek iz j Knez dola, katerega je težak hlod pri nakladanju tako pritisnil za-| 'da,j na glavo, da mu je počila loko je banja.
-o-■ -
v stanju, da meri neznane raz-!zijo, s katero je obenem nastal dalje: do sto milijonov svetlob-j prostor. Od tedaj se je prostor
pred drvečimi zvezdnimi krdeli naprav?jajoč jim pot — fie-
'nih tet! Najbolj zanimivo je pa to. da .se spiralne megle s tem
Na
Sreča v nesreči
zmrzli Dravi se navadno! M dva premikajoča se
gli najti v vodi, ki ga je gotovo odnesla daleč naprej.
-o-
Pod vlakom
Pred kratkim je pripeljal vlak na postajo Videm pri Krškem in ko so vlak pregledovali so opazili na stroju kose človeškega trupla. Pregledali so progo in ne daleč od postaje našli strašno razmesarjeno truplo v katerem so spoznali 22-letnega Milana Bohorca, brezposelnega trgovskega pomočnika.
Nesreča Med postajama Grobelno in Ponikva je prišlo do tragične nesreče, ki je zahtevala življenje 55-letnega progovnega preglednika Ivana Kolarja. Umaknil I se je enemu Vlaku, ni pa med 'tem opazil drugega vlaka ki je pridrvel od nasprotne strani po j drugem tiru in ga podrl r. i tla,
Nesreča
Na postaji v Zalogu je premi- T . , , , , v ~ ' v j . , , da je bil na mestu mrtev kač France Loboda spen.i-al skua- ,	_o_
vagona, i
ZNAMENJA NA NEBU
Postanek vesolja, za preprostega človeka enostaven in jasen kot božje delo, je za znanost še vedno ista nepojasnjena, nedo-umno globoka uganka, o kateri se neprestano porajajo nova u-gibanja, nove domneve! Ena izmed teh je teoria slavnega belgijskega matematika abbeja G. Lemaitrea, po kateri se je vesolje rodilo ob eksploziji enega samega orjaškega atoma. Ta atom se je nahajal v stanju mirovanja kdo ve od kdaj do približno deset milijard let pred našo dobo. Potem pa se je razletel kakor se ra/leti raketa pri zažiganju u-metnega ognja. Njeni na vse strani razkropljeni drobci — to so zvezde, iz katerih sestoji vesolje.
To teorijo je mogoče pojasniti « najzanimivejšimi dejstvi, ki Jih je znanost kdaj odkrila. Ce
se skozi daljnogled ozremo v vesolje, opazimo tamkaj milijone kolutastih zvezdnih gruč, ki jih poznamo pod označbo izvenga-laktičnih megla. Danes je splošno uveljavljeno mnenje, da je tudi naša Rimska cesta tak kup zvezda in da je tudi naše solnce le ena izmed milijard njenih zvezd .Ena izmed večjih zvezdnih gomil te vrste, spiralna megla v ozvezdju Lovskih psov, je tako oddaljena od zemlje, da potrebuje njena svetloba skoraj en milijon let, preden dospe do nas. Vrhu tega kažejo opazovanja, da še ta spiralna megla neprestano oddaljuje od nas z neznano brzino 250 km na sekundo.
K vsaki velik;, svetli megli pripada na tisoče manjših in sla-bejših, to se pravi, takih, ki so po vsej priliki še veliko bolj oddaljene od nas. Danes je znanost
večjo brzino oddaljujejo od nas, čim večja je razdalja med nami in njimi. Trenotno ima rekord majčkena meglica, katere brzina znaša po kozmičnem hitro-meru okroglo 20.000 km na sekundo.
Zakaj se oddaljenejše zvezdne gomile hitreje gibljejo, zakaj se oddaljujejo od nas? Ce je to enostavno razširjanje — zakaj se nahajamo potem sami tako blizu središča in gledamo navzven?
Zastopniki relativne teorije se nagibljejo k misli, da se vesolje dejansko stalno širi. Ce se nam dozdeva, da se nahajamo v središču, je to zmota, ki se da z neko primerno dobro pojasniti. Denimo, da bi zemlja čez noč podvojila svoj obseg, a bi na površini ostalo vse neizpremenje-no. Ko bi se potem zjutraj zbudili bi opazili, da je sosed, do katerega je bilo prej morda 25 m, sedaj 50 m oddaljen od nas. Rožnik bi b.il naenkrat več kilometrov oddaljen od Gradu. Vse stvari bi se navidezno oddaljile med seboj, in sicer tem bolj, čim večja je bila med njimi prvotna razdalja. Vsak bi doživel taisto izkušnjo in vsak bi mislil, da je sam ostal na prejšnjem mestu, to je v središču, in so se le sosedje oddaljili od njega.
Podobno je z vesoljem, razloček je le v tem, da njegova razsežnost za oko ni vidna, ker ima tri dimenzije. Spiralne megle ne beže od nas, marveč se samo prosto;' širi.
Težavo podmene pa predstavlja velikanska brzina, s katero se širi vesolje. Spričo te brzine so se morale nahajati zvezde pred "komaj" desetimi milijardami let v huji gnječi kakor danes avtomobili ob naj prometne; j ših urah na glavnih londonskih cestah. Zaradi tiste stiske si nam danes pač ne bi bilo treba beliti glave. Toda po računih geologov je zemlja stara že najmanj eno milijardo let, kar je v življenju vesolja le neznatna kapljica.
Vprašajmo sedaj: Kaj je bilo "v začetku", pred kozmiČno eksplozijo praatoma ? Pristaši Le-maitreove hipoteze nam odgovarjajo: Nič. S pomočjo matematike je mogoče dokazati, da se je moral prostor okrog masivnega atoma sklepati, in če ni prostora za kako dogajanje, se gotovo ne more ničesar dogajati. V popolnem statičnem svetu ne more biti časovnega pojma. Življenje vesolja se začenja šele s tisto prazgodovinsko eksplo-
prestano širil.
Einstein'in znameniti holand-ski astronom Willem de Sittler sta izrekla besedo o bodoči kon-trakciji, ki bo zvezde in kozmični prah pometla na kup in zgnetla vesolje zopet v prastanje stisnjenega atoma. Dr. Lemaitre pa je mnenja, da je taka strnitev v kepo nemogoča. Verjetneje se mu zdi, da se je vesolje porodilo iz bliska kozmične rakete in da se bo širilo dalje, dokler iskre — zvezde — ne zgoro v prah in pepel.
-o--
posebno otroci radi drsajo. Ka- Pri te™ -i« ^išel z desnico meo ko je tako drsanje nevarno je odbijača, ki sta mu jo popolno-občutil komaj 11 letni učenec ma zmečkala.
SIROM JUGOSLAVIJE
Napadena
V	Gabrijelih, obč. Tržišče je neke noči ropar napadel Uršulo Vrana, rudarjevo ženo. Ropar je gotovo vedel, da je rudar imel denar. Ker je žena klicala na pomoč, jo je ropar pričel tol-či s sekiro. Ko je utihnila, se je spravil nad 15 letnega sina v drugem koncu hiše. Žena je pa med tem časom zbežala v sami spodnji obleki 300 metrov daleč do soseda Savška, kjer so.1 jo spravili v postelji. Roparja so še tisto jutro orožniki zasledili in ga zaprli.
---o-—-—
Zastrupil se je
Nenavadno zastrupi j en je se .je pripetilo 15-letnemu ključavničarskemu vajencu s Sto-žic. Popravljal je avtomobil, iz katerega so uhajali strupeni plini, ki so ga tako omamili, da je omedlel.
--o—-—
Sredino vasi iščejo
V	neki vasi blizu Karlovca na •Hrvatskem so vaščani sklenili sezidato šolo, ki naj stoji ravno v sredini vasi. Poklicali so v ta namen inženirje, ki.so izmerili sredino vasi in računali za to 1200 Din. Prostor vaščanom ni ugajal in so poklicali druge inženirje, ki so določili drugi prostor za sredino vasi in tudi računali 1200 Din. Pa tudi ta prostor ni bil vaščanom po volji in so poklicali tretje, ki naj določijo sredino vasi, ki bo vsem ugajala. — Tako bodo lahko porabili nabrano svoto za šolo predno določijo prostor, kje naj bo šola.
-o-
V kotel vrele vede je padel
70-letni občinski revež Jurij Slatinšek, pristojen na Ponikve pri Celju, je po nesreči padel v kotel vrele vode in se prav hudo in nevarno opekel po vsem telesu-.
Kotnik iz Maribora, ko se je pod njim udri led. K sreči se je led udri na plitvem mestu in se je lahko še sam skobacal iz vode.
-o-
Neva cesta Novo cesto nameravajo napraviti iz Selške doline do Bohinja. Ti dve dolini sta namreč med seboj zvezani le po slabi gorski poti, ki se vleče skoro 4 ure iz Sore v Bohinjsko Bistrico. Ta neprilika bo z novo cesto odpravljena.
-o-
Srert v vrelem kropu V Jazbini se je nenadno dogodila pretresljiva smrtna nesreča. Mali 5 letni Alojzij Jug se je igral v kuhinji, ko je mati pospravljala sobo. Motal se je okoli štedilnika, da se je lonec vrele vode prevrnil nanj, ki ga je do smrti oparil.	i
Promocija
Za doktorja prava so nedavno promovirali na ljubljanski univerzi Ivana Razboršek, notarskega kandidata in Zdenko Švigeljna, odvetniškega pripravnika.
-~o-
Povečanje tovarne
Češka tovarna strojev K. Ježek v Klanskem ima svojo podružnico v Mariboru, kjer izdeluje stroje in ima lastno livarno. Sedaj nameravajo v kratkem to mariborsko podjetje znatno razširiti in modernizirati.
-o-
Z odra je pade?
Hude notranje poškodbe je dobil zidarski delavec Martin Ribarič, ki je bil zaposlen m neki stavbi pri Sv. Ani nad Trži-čem. Podrl se je namreč oder in Ribariča pod seboj pokopal.
—i—o-
Nenavaden dogodek Nedavno so v Zagrebu pokopavali neko gospo KerŠič, kateri | so priredili slovesen pogreb, s' slovesnim govorom. Ker je pa v mestu več gospa z enakim imenom, se je dogoorio, da so napravili govor na neko drugo, še živečo g. Keršič, da so mnogi mislili, da njo pokopavajo.
-o-
Nesreča z orožjem Žalosten slučaj se je pripetil pri posestniku Pražnikarju v Zagorici. Domači 84-letoii sin Lovro je v svoji razigranosti snel puško s stene, o kateri pa ni vedel, da je nabasana. Prav nespretno jo je obračal, da se je sprožila in strel ga je zadel v trebuh. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnico, kjer je pa kmalu podlegel poškodbam.
--o-
Nesreča na Muri Cez Muro so vozili drva z ladjo Anton Vučko, Matija Ko-hek in Franc Kolenko. Ker je bilo naloženih preveč drv, je ladji prišla iz ravnotežja in vse skupaj se je prevrnilo v Muro. Dva sta takoj priplavala na površje, fanta Anton VuČko pa ni bilo na spregled, niti ga niso mo-
Napad
Ko se je 29-letni dninar Franc Verzdovnik iz Podgorja pri Voj-niku vračal neke noči domov, sta ga dva fanta iz Višnje vasi pri Celju napadla in ga z noži občutno poškodovala po glavi.
j	-o-^
S kolom po glavi V ljubljansko bolnico je bil pripeljan 21-letni posestnikov ; sin Ivan Tekavc iz Zapotoka pri Turjaku, katerega so napadli neki fantje in ga s kolom nevar-1 no obdelali.
-o—
riaji-.anlmtvcjt.o vesti so v Ainer. Slovencu; cilajte ga!
Divji mož
V gozdove okrog Bosanskega Broda je že več kakor pred enim letom pobegnil 43-letni delavec Ferdinand Golik. Poprej je bil zaposlen v kameno-romu pod planino Vučjak, kjer je nenadoma znorel in navalil z nožem na tovariša, ga hudo poškodoval in nato zbežal v planine. Ko so lov-
Varujte Vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči iti se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 SOUTH ASHLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.

Društvo
'SV. JERONIMA'
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkili. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 1$. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mcsecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
31
NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN
Tako je rekel Mike Lovey, stari čilatelj, ki jo bil eden tistih brihtnih mož, ki hočejo vh< vedeti m ne verujejo ničesar. Delal je v je-klarni in je imel zelo močno, zdravo Ženo Matijo, ki je prišla iz starega kraja pred dvema letoma a svojimi Sesterimi otroci. Poleg družine je Marija vzdrževala osem bordorjev, kajti hotela jc hitro napraviti denar in se vrniti. Sest mesecev je šlo dobro in Mike je vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, iz te v drugo, v tretjo itd. Iz vsakt i.j pasla bolna. .Niso mogli vedeti, kaj ji je. Mike je bil ves zbesan, kajti čutil je, da bc ubil svojo ženo. Imel pa je nekega prijatelju. ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglašano \ listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo prišlo, ga je Marij« jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je šla od nje trakulja, 81 čevljev dolga. Mike ni mogel rerjeti svojim ušesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svojo ne verjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji se hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila.
Na tisoče mol, fcena in otrok, ki so bolni, sc neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen (ista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s požrešnostjo ml časa do časa pokrit jezik, peka zitrage, bolečine v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca * čreva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgublja težo, ima smrdljivo sapo. stalno pljuje, je brez vsakega veselja do dela in je vedno len. Znano je, da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta pošast zraste včasih do 50 čevljev Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svoj< žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler vam ne spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. Pošljite	za Laxtain z O popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni tega strahovitega zajedavca, na \J. S. Labo ratory, usl Bldg., Box 2006, Hollywood, Cal Izdelano jo po naročilu, zalo omenite starost Ne more biti zato poslano po OOli. Garantirano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 2t centov. (Izrežite ta oglas in ga shranite, kei vam bo mogoče prav prišel.)
Društvo sv. Jožefe
štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111.
Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov (it).
Nadaljna pojasnila še dobi od sledečega odbora:
Math Slana, Ji-., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik.
Društvo sv. VWa
Štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
L<Jto 1934.
'Predsednik: John Mclic, 6508 'Borim ave.
Tajnik: Authonv J." Fortuna, 1093 E. 64th Str.
Zdravniki: Dr. J. M. Scliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. j. Pernic in Dr. A. J. Pcrko, Dr. A. Skuk.
Dru •štvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V druitvo »C sprejmejo č!«ni(iri.) od IS. do 53. leta.
Zavarujete se lahko in 20-lctno Hivuro-vnliiitto ali pa do smrtno zavarovalnino in sicer *a SLliO, $500, $101)0, St500 in $20011 posmrtninc.
V društvo se sprejemajo tudi otroci od I dneva do 16. leta.
/a bolniško podporo pa $7.00 in JI 1.00 tedenske holniške podpore, v slučaju )w-lczni, bolnik naj sc naznani pri tajnika samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pnmiih.


VELIKA NOC
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, ko denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 2.70.................... 100	Din	Za $ 5.00 pošljte..........S 5.75
Za if 5.00.................... 200	Din	Za $10:00 pošljite..........$10.85
Za $10.00...................... 400 Din	Za $15.00 pošljite...........$16.00
Za $12.25...................... 500 Din	Za $25.00 pošljite..........$26.00
Za $24.00......................1000 Din	Za $40.00 pošljite............$41.25
Vsa pisma in pošiljatve naslointe na:
JOHN JERICH
(V pisarni Anicrikanskcga slovcuta)
1849 W. CERMAK RD.

CHICAGO, ILLINOIS
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek, 20. marca 1934
"Videli ste črno pošast, nekateri mogoče mislijo, da je to res nekaj naravnega, a hudi duh skuša na vse načine zmotiti ljudi v svojem prepričanju; kdor tega ne verjame, je že obseden in zapisan večni temoti, zatorej spokorite se in delajte na to, da se sezida čimpreje tukaj veličastna cerkev, Veliko darov ste prinesli danes, vidi se vaša požrtvovalnost, a dosti še manjka. Glejte, še sinoči se mi je prikazal Bog Oče s svojim Sinom in Devico Marijo, okoli njih je bila truma angelcev. ki so peli slavo Vsemogočnemu. In nastopili so apostoli pred nebeškim sedežem in Kristus je spregovoril z močnim glasom : Bliža se sodni dan, delajte pokoro, drugače pridejo nesreče, zato se rešite in zidajte cerkev."
Ljudje so stali kakor zamaknjeni ter poslušali te besede, preletavala jih je groza in kakor na en glas so vzkliknili vsi:
"Zidajmo cerkev, tako je volja'božja, drugače pride vesoljni potop."
Zopet se dvigne Šef in začne razlagati, da se mora vložiti na sekovskega škofa prošnja za dovoljenje zidanja cerkve, kar se bo tem lažje doseglo, ako se naštejejo vsi čudeži, ki so se že zgodili.
"Vidite, naša stvar ni napačna, nismo kri-voverci in ne luteranci, glejte, celo naš spoštovani gospod župnik in trški sodnik sta navzoča, tudi naš mladi gospod graščak, kakor sem zvedel, temu ne bo nasprotoval; bil sem tudi drugod po graščinah, povsod so obljubili pomoč. Zato ne obupajmo, ne dajmo se zapeljati od skušnjav, kdo je tedaj za to, da se spiše prošnja, naj se zglasi."
Mahoma so vsi vzkliknili: "Cerkev se mora zidati, škofu se mora to sporočiti in če on ne dovoli, obrnemo se do papeža!"
"Koloman Šef Je bil s tem prav zadovoljen Glavna stvar je, da so ljudje navdušeni za zidanje nove cerkve, za daljne čudeže se bo že skrbelo. in tudi nastop s kozlom je bil kmalu pozabljen.
Ko je ljudem še naznanil, da se zopet snidejo prihodnjo mlado soboto, so se začeli zborovalci polagoma razhajati. Živahno so razpravljali o tem, kar so videli in slišali in marsikateri je sklenil, da pristopi tudi k tej verski družbi ter hoče prispevati k zidanju cerkve.
Župnik Morenus, trški sodnik ter Nuernber-ger s svojo hčerjo so odšli Med prvimi proti Sent Lenartu. Vsak je imel svoje misli. Župnik je skoraj obžaloval, da se je udeležil tega shoda, zdelo se mu je vendar, da se stvar le pretirava. Zadeva čudežev le ni natančno pojasnjena, kakor je videti, učinkuje pri tem v veliki meri domišljija.
A kaj more storiti proti ljudem, ki so vsi prepričani ter prepojeni tega duha; vedno je pač tako, da vleče zunanji sijaj in kdor zna porabiti to priliko za svojo korist, je mož dneva, njemu še vse klanja, njemu se vse verjame,, slepo drvi za njim, kdor ima mogoče pomisleke, je prisiljen, da gre tudi tisto pot. Le redki so slučaji, da ohranijo nekateri trezno razsodnost, ki uvidijo, da drvijo vsi za nečim, kar je le od danes od jutri. Njih svarilni glas se sicer ne posluša, vsled tega jih zaslepljenci celo črtijo kot razdiralce in marsikaj morajo pretrpeti, a stanovitnost najde vedno svoje zadoščenje.
Tako si je mislil Morenus, je tudi tukaj, pri-digoval bi gluhim ušesom, pustimo jih, mine čas, pride tudi treznost mišljenja in spoznanje, da so bili zapeljani.
Nuernbergerja in Agato je povabil trški sodnik k sebi, češ, sedaj po noči ne bosta hodila
domu.
V trgu so se vsi poslovili in šli vsak na svoj dom.
A še nekdo je šel od današnjega sestanka za omenjenimi domu.
Bil je to Mihael Trenak. Prispel je po skrivnih potih proti Radehovi in došel ravno v trenutku, ko je imel Šef še svoj nagovor. Stisnil se je v kot, da ga ni opazil skoraj nikdo, najmanj pa župnik in spremljevalci iz Štraleka; pač pa je on videl vse in tudi slišal, ko je imenoval Šef župnikovo ime.
Zadovoljen se je vračal, saj to, kar je hotel, je dosegel, sedaj ima župnika in Agato v svoji moči. Prav škodoželjno se je zasmejal, ko je prišel domu, saj davno je že hrepenel po tem, da dobi zadoščenje; sedaj je prišla tudi prilika, da pove graščakinji vse, kar ve o njenem sinu in Agati. —
Koloman Šef je smatral za potrebno, izkoristiti dejanski položaj, kolikor se je dalo. Sestaviti je bilo prošnjo na škofa Martina Bren-nerja za dovoljenje zidanja nove cerkve. Toda zdelo se mu je bolj umestno, da ne piše on sam te prošnje, ampak kdo drugi, ki je temu tudi bolj vešč.
Pri tem mu je prišel na pomoč trški pisar Mihael Gale. Bil je doma dol nekje pri Ptuju, starši so imeli lepo posestvo, vsled česar so dali brihtnega sina v šole, da bi postal duhovnik. A Mihael, ki se je spočetka pridno učil, je dobival od matere na tihem preveč denarja, zato se je raje potikal po gostilnah in začel zanemarjati uk. Vsa svarila učitelja niso dosti zalegla, nekoč se je celo stepel v neki pivnici in bil nekaj dni zaprt. Ker je bilo videti, da ni misliti na poboljšanje, je bil izključen iz šole. Dokler so starši še živeli, je še shajal, a po njih smrti si je moral iskati sam svoj zaslužek.
Ker je znal dobro pisati in brati, je našel še vedno vire, da je mogel shajati. Poznejša leta so ga izučila, da ni bil več tako lahkomišljen, je bi! pisar v tem in onem trgu, nazadnje je prišel v Št. Lenart, kjer se je tudi oženil z Nežo Sporer, hčerjo tržana Tomaža Sporer. Ker s svojo malo plačo ni mogel lahko shajati, je pisal za različne osebe, ki niso bile pismene, zato pa je dobival raznovrstne dajatve, bodisi v denarju, bodisi v živilih.
Do njega se je obrnil tedaj Koloman Šef ter mu razložil vse, kar bi se naj poročalo. Ker je />il Gale s svojo ženo pristaš luteranske vere, je sestavil tem rajši prošnjo in navedel med drugim vseh trinajst čudežev, ki so se že zgodili na tem kraju. Prošnja je bila tedaj sestavljena Čisto po želji Kolomana Šefa. Šlo pa je za to, da dobi tudi potrebne podpise od vplivnejših oseb. Zato se je zopet podal k oskrbnikom graščin Velika Nedelja, Cmurek, Negova, Maribor, Polhaimb, Winterfeld, Biltovž, Stuben-berg in Borel, ki bi se naj podpisali kot priče za resničnost čudežev, ki so se zgodili, kar so ti tudi storili.
Nazadnje je prišel Šef k oskrbniku Mihaelu Trenak v Hrastovec.
Temu je prišel prosilec ravno prav. Na ta način je zvedel vse podrobnosti celega večera in kdo se je udeležil shoda od tržanov.
Trenak se dela prav začudenega, ko sliši tudi ime Nuernberger in njegove hčere Agate.
"Meni se zdi," meni Trenak navidezno malomarno, "da sta prišla ta dva samo iz radovednosti, ko sta vendar prepričana katoličana."
(Dalje prih.)
--o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!

Tri plošče
i ki jih priporočamo za
Velikonoč
VIKTOR
Plošča štev. 2300S "ZA VELIKONOČNO NEDELJO" — 1. in 2. del. — Rekordirali "Adrija" pevci.
Stane 75c.
Plošča štev. 23008 "POD DVOJNIM ORLOM" — "DUNAJ OSTANE DUNAJ", dve koračnici.
Stane 75c.
Knjigarna
Amerikanski Slovenec "isr
ALI BO PARIZ UNIČEN L 1936?
(Dalje.)
Predsednik vlade se obrača k policijskemu prefektu:
"Je vse urejeno, kakor treba?"
"Maske so bile povsod razdeljene, gospod predsednik, že pred nekoliko meseci, ko smo imeli predavanja in vaje. Zatočišča smo skrivaj pregledali, takisto postaje naše podzemske železnice. Povsod so napisi in puščice, ki kažejo ljudem pot v najbližji zaklon. Gasilci so pripravljeni, da nastopijo ob požaru. Stražniki imajo že nekaj let navodila, kako morajo sodelovati pri splošni obrambi. Izučeni so tudi za prvo pomoč pri zastrupi j en ju s plini. V ostalem se ni treba bati drugih plinov, nego onih, ki so znani. Močno nevaren je prav za prav samo iperit. Pomožno osobje, ki bo skrbelo za ranjence, za razplinjenje prostorov, za raz-sipanje razkuževalnih snovi ter j za zasipanje jam, povzročenih ,po bombah, z zmesjo gline, peska in klorovega apna, je tudi že določeno.
Svojo pozornost sem posvetil tudi požarom. Zdaj so v navadi takozvane elektronske bombe, ki povzročajo vročino do 2000 stop
vzroča ognjišče požara, ki jih ni mogoče pogasiti z vodo, ker bi ta le ojačevala ogenj. Zoper to pomaga samo pesek in prst. Gasilci imajo na razpolago vreče peska in stroje, s katerimi lahko brizgajo na ogenj negorljive tekočine. Posebno krepko pa so zavarovane Narodna knjižnica, Narodna banka in Louvre. Tudi sem dal po vsem mestu postaviti zvočnike, kakor da gre za kak novi poskus. Tako bo vlada v stalnem stiku z občinstvom."
"Dobro, saj nameravam stalno in osebno obveščati prebivalstvo o poteku boja, da mu vlijem poguma in zaupanja."
Še isti večer se je predsednik poslužil te priprave:
"Po vsej Franciji so se razširile govorice o bližnjem napadu, ki ga na nas pripravlja Nemčija. Dosedaj ni nikakega razloga, ki bi potrjeval slično namero. Ce pa bi kljub vsemu prišlo do česa takega, naj narod zaupa svoji vladi, da bo znala ukreniti vse potrebno za obrambo domovine. Oglejmo si možnost napada iz zraka. Po izkustvih, ki jih imamo od zračnih napadov iz 1. 1918., so statistiki dognali, da se je izmed 450 letal,
C. Tak curek žareče kovine po- poslanih nad Pariz, vrnilo 300
Povestaie knjige
KI JIH IMA V ZALOGI IN ZA KATERE SPREJEMA NAROČILA KNJIGARNA "AMER. SLOVENCA".
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv .................................................$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA,
K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ................i.......................:.............$1.00
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00
ZA MILIJONI,.. A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ........................ 75c
ZADNJA KMEČKA VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25
ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral citati vsak naš človek.... 50c
ZADNJI DNEVI V OGLEJU.
Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c
ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta iti zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... 35c
ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. 152 str. Povesti iz Kobarilške doline ............................................. 75c
ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest ............................-................. 35c
ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga .......,............ 60c
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.............$1.50
ZLOČIN V ORCIVALU, E. Ga-
borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ............$1.25
ZMISEL SMRTI, P. Bourget.
Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine ...................... 75c
ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe povesti napeti in zelo zanimivi. $1.25
ZVONARJEVA HČI, E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja ..............................
ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ........................................
ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavec. Brošura 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem................
65c
50c
50c
potem, ko so se z vso naglico iz-nebila svojega tovora v okoliškem polju. Do Pariza jih je skozi obrambne črte prodrlo le 35. Nevarne bi bile zato le plinske bombe ,toda pomisliti moramo, da je za zaplinjenje enega štiri-jaškega kilometra treba nekoliko ton plina. Za naše mesto bi bilo treba na stotine ton plina in to še samo pri izključno ugodnih vremenskih prilikah. Kdor si tedaj nadene masko in je v vsem poslušen poveljem, zanj je nevarnost zelo majhna. Ako bi se zgodilo kaj posebno važnega ali nenavadnega, ostane vlada po zvočnikih v stalni zvezi z občinstvom. Predsednik vlade bo vsako jutro in vsak večer govoril prebivalstvu.
Ta govor je bil naslovljen na ljudstvo 14. junija ob 9. uri zvečer. Medtem pa so se na oni strani Rena pripravljale eska-dre Junkersa in Super-Dornier-ja na usodni polet.
V prostrani dvorani je okoli mize z zemljevidi zbran štab zračne obrambe Francije: vojaški guverner Pariza, poveljnik topništva, poveljnik zračnih sil in njihovi pobočniki. Ob 4. tiri zjutraj jim javlja zvočnik: "Iz Maubeugea javljajo izvidnice hrup motorjev, odaljujočih se proti jugu."
Vsi pogledi se upro na zemljevid. Maubeuge! Meja je prekoračena, napad na Pariz se je začel! Enako vest so isti trenutek dobila poveljstva letališča v Bourgetu, poveljstvo privezanih balonov in poveljstva raznih važnih točk. Po vsem Parizu naenkrat ugasnejo vse luči, na križiščih pa se oglase zvočniki: "Alarm! Vsi v zaklone!" Polni dve minuti se počasi ponavlja to opozorilo. Sirene se mešajo v ta klic, po vsem mestu drve stražniki na motociklih na svoja mesta. Na oknih se pojavljajo prestrašeni obrazi žensk. Kaj se godi? Nočejo verjeti prvemu pozivu, toda enakomerno ponavljana svarila zvočnikov jih kmalu prepričaju o resnosti trenutka.
ZA MLADINO.
ANGELČEK, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj ........................ 35c
BELOKRANJSKE ..OTROŠKE PESMI. Božo Radič.................... 35c
Vsak pograbi svojo masko in hiti v zaklonišče. Kakor pod mah-Ijajem čarobne palice se je vse poskrilo in nad velemestom je zakraljeval tema in tišina.
Ob četrt na 5. uro. V zaklon na buljvaru Malessherbes, 13 metrov pod zemljo, se je zateklo okoli 150 ljudi. Komaj so se za njimi zaprla težka železobeton-ska vrata, zahrešči zvočnik: 4.20; znamenje za alarm je bilo dano prebivalstvu mest med severno mejo in Parizom, ker se bliža od Maubeugea naval nemških letal. Mi smo pripravljeni. Prejeli smo prve vesti. Topništvo je sestrelilo nekoliko letal, zato se je napadalec dvignil više in razredčil svoje vrste. Imamo zvezo s šestimi osrednjimi točkami obrambe, podajali bomo podrobno ves potek borbe.
4.35: Drugi val je najavljen ob 4.15, tretji pa je letel ob 4.30 nad Avesuesom. Vsi trije so enako močni. Kaže, da nameravajo izvesti napad na Pariz v presledkih po en četrt ure v skupinah po 70 do 80 letal.
4.40: Neprijateljska letala zaradi preobteženosti in odpora naše obrambe ne bodo prej pred Parizom nego čez eno uro.
4.45: Ni dvoma, da so naše baterije že na nekoliko mestih razbile neprijateljske vrste. Iz Cateauja nam javljajo o zapa-ženem kolebanju skupin, ki lete nad mestom.
4.50: Podpredfektura iz Cam-braija javlja, da so se nad Ca-teaujem zrušila na zemljo štiri neprijateljska letala. Eno je moralo pristati; zažgana je neka hiša.
4.55: Pri La Fereu je bil drugi val po strelih naših baterij popolnoma razpršen. Centrala iz Fourniesja javlja, da pet letal v višini 3000 m leti proti Belgiji. Po njihovi brzini se da spoznati, da so pometala svoje bombe in hite domov.
(Konec prih.) -o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
BOB ZA MLADI ZOB. Cvetko Golar. Pesmi za mladino ............
30c
BOŽIČNI DAROVI. Rud. Vrabl. Kratke povestice .......................... 25c
DANE. A. Rape. Mična povestica
DA STE MI ZDRAVI, dragi otroci. Dr. Iv. Robida. Poučne povesti ........................l...................
DIVJI MOŽ. Koroška pravljica,.
KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni ..............
KOLAČKI. Z risbami ....................
KRALJ ZLATE REKE. John Ruskin. Pravljica ..........................
45c
10c
50c
20c 20c
40c
LECTOV GRAD. Juš Kozak...... 50c
LEŠNIKI.
odrastlo
Jos Stritar, mladino ......
Knjiga za
45c
MALI AVE MARIA. List za slovensko ameriško mladino ........$1.00
MAVRIČNA MAČKA in druge pravljice ..........................................
MIHČEV MIHEC. J. Korban....
MLADIM SRCEM. Ks. Meško. Zbirka povesti, 2. in 3. zv. Vsak po ...............................................
OBNOVLJENI VRTEC. Poučna mladinska knjiga s slikami........
ORLIČ. Mladinski list ..................
PRIGODE ČEBELICE MAJE.
W. Bonsels. Roman za deco......
60c 60c
25c
75c 5c
75c
ROBINSON CRUSOE. Daniel
De Foe. Povest za mladino........$1.00
ROBINSON STARŠI. Povest z barvanimi slikami ........................ 40c
SLIKE IZ PRIRODE. Nande Verbenjakov .................................. 60c
VITOMILOVA ŽELEZNICA.
Još. Korban. Povest .................... 45c
VOLK SPOKORNIK. Ks. Meško. Povesti'.................................... 85c
VRTEC. Časopis s podobami za slov. mladino ................................ 75c
ZGLEDI BOGOLJUBNIH O-TROK. Ant. Kržič. 1., 2. in 3. del. Vsak po .................................. 45c
Naročilom za Knjige je pridjati potrebni znesek, bodisi v Money Ordru, bančnem draftu ali čeku.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1349 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL
Velika jubilejna
KAMPANJA
prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki
K. S. K. JEDNOTE
Povodom 401etnice K. S. K. Jednote se vrši velika JUBILEJNA KAMPANJA, trajoča od 1. marca do 31. julija 1934; torej pet mesecev.
Namen te kampanje je pridobiti vse katol. Slovence in Slovenke v Ameriki pod Jednotino okrilje, da bi K.S.K. Jedno-ta štela koncem svojega jubilejnega leta 40,000 članstva.
pregled za odrasle'
NAGRADE:
V tej kampanji je zdravniški in otroke PROST.
Za nove člane, ki se zavarujejo za $250.00 se plača 50c nagrade; za $500.00 — $1. nagrade; za $1000.00 _ $2.; nagrade; za $1500.00 — $3. nagrade in za $2000.00 — $4. nagrade. Za otroke 50c nagrade.
Za člane, ki prestopijo iz mladinskega oddelka v odraslega se plača določeno nagrado le tedaj, če se kandidat zavaruje za več kot $500.00.
Katoliški Slovenci in Slovenke! K.S.K. Jednota Vas uljudno vabi pod svoje okrilje. Ta Jednota je nad 100% solventna in je tekom svojega 401etnega poslovanja izplačala že nad pet milijonov dolarjev raznih podpor.
Vprašajte za pojasnila glede pristopa kakega tajnika (co) našega krajevnega društva v Vaši naselbini.