Trboveljčani odpotovali TRBOVLJE, 27. SEPTEMBRA 1962 • ŠTEVILKA 40 Leto XV # 20 din —>.!■ ' ’ ' ....................................... Pred važnimi razpra- vami Zadnje skupno zasedanje Zvezne ljudske skupščine in Zveznega odbora SZDL Jugoslavije ter objava predeš nutka Ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije so tudi v vseh štirih za-, savskih občinah vzbudili precejšnje zanimanje med občani. Zato ni čudno, če zdaj že razpravljajo o organizaciji prvih javnih razprav o predosnutku nove Ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. Vzporedno z objavo pred osnutka Ustave FSRJ gre v Zasavju h kraju delo pri izdelavi predlogov novih občinskih statutov. V pričujoči številki našega tednika objavljamo v »Glasu komune«, informativnem biltenu občine Hrastnik, že osnutek statuta občine Hrastnik, ki ga s tem dajejo občinski Ijudjski odbor in družbeno-po-litične organizacije občine Hrastnik občanom v javno razpravo. V prihodnjih številkah našega tednika bomo pa objavili predloge novih statutov ostalih treh zasavskih občin. V gospodarskih organizacijah so pa začeli prav tako z odgovorno nalogo — z izdelavo statutov gospodarskih organizacij. Tako bodo lahko občani in proizvajalci vseh štirih zasavskih občin že v kratkem razpravljali o treh izredno važnih materialih — predosnutku Ustave FSRJ,« predlogih občinskih statutov in predlogih statutov gospodarskih organizacij. Prav bi bilo, da bi se v te razprave vključili prav vsi občani Zasavja, ker bo mogoče tako zagotoviti kar najširšo, najtehtnejšo in najintenzivnejšo ter najbolj uspešno razpravo. M. L. Zaključek letnih konferenc ZK (ma) HRASTNIK - V torek, 25. septembra, so v Hrastniku zaključili z letnimi konferencami osnovnih organizacij ZK. Do konca meseca bodo imeli konference še rudniški komite ZK, tovarniški komite ZK v Steklarni in skupni sekretariat osnovnih organizacij ZK na železnici. Občinski komite ZK v Hrastniku pa je danes že Zbori proizva- jalcev (ek) TRBOVLJE - Ze od 15. septembra naprej so na območju trboveljske komune zbori proizvajalcev po gospodarskih organizacijah. Neposredni proizvajalci razpravljajo na njih o gospodarskih dosežkih v minulem obdobju, o bodočih proizvodnih nalogah, nadalje o osnutkih proizvodnih in investicijskih planov za naslednje leto ter o ostalih gospodarskih in notranjih problemih posamez? nih gospodarskih organizacij. Mimo teh vprašanj so pa na zboru proizvajalcev v Cementarni razpravljali tudi o izpopolnitvi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Kot kaže, bodo zadnji zbori proizvajalcev v trboveljski komuni konec tega meseca. pripravil seminar za novoizvoljene sekretarje osnovnih organizacij ZK, na katerem bodo razpravljali o nalogah pri izgradnji Zveze komunistov v občini; o aktualnih problemih sedanjega obdobja, zlasti še o vprašanju davčne politike, stališč do združevanja podjetij, stališč do rotacije in o drugih vprašanjih in problemih. Zraven tega bodo razpravljali še o analizi letnih konferenc osnovnih organizacij ZK ter o pripravah na občinsko konferenco Zveze komunistov hrastniške občine, ki bo predvideno v drugi polovici oktobra. Za občinsko konferenco so na zadnjih letnih konferencah OO ZK izvolili 75 delegatov. Konferenca bo izrazito delovna in bodo na njej razpravljali o nalogah za nadaljnjo izgradnjo Zveze komunistov s posebni«* ozirom na delo Zveze komunistov v gospodarskih organizacijah. Iz Goldonijeve »Mirandoline«, s katero bodo trboveljski gledališčniki nastopili na mednarodnem tednu amaterskih gledališč iz skoro vseh evropskih držav NAJNOVEJŠE. TRBOVLJE, 27. septembra — Sinoči so odpotovali s posebnim avtobusom v Zahodno Nemčijo člani gledališke skupine Svobode Center iz Trbovelj. V Nemčiji bodo nastopili v soboto, 29. septembra, na 8. mednarodnem tednu amaterskih dramskih družin iz vse Evrope v Scheers-bergu z Goldonijevo komedijo »Krčmarica Mirandolina« v režiji Karla Malovrha. Skupi« no spremlja predsednik dramskega sosveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije tov. Janez Šmon. Trboveljskim gledališkim amaterjem je to gostovanje priznanje za uspehe, dosežene v zadnjih letih na področju dramske dejavnosti. — Želimo jim kar največ uspeha, saj bodo med številnimi amaterskimi ansambli zastopali ne samo Trbovlje, ampak celo Jugoslavijo. A Slovesnost v Dolu V Dolah nad Dobovcem, na kraju, kjer je bila v juliju 1937. leta pokrajinska konferenca SKOJ, je bila zadnjo nedeljo slovesnost ob 25-let-nici tega pomembnega dogodka/ Številni trboveljski mladin- ci, taborniki rodu »Črnega diamanta«, pripadniki TVD Partizan Trbovlje in drugi so že v soboto popoldan odšli v Dole, kjer je pripravil občinski komite LMS Trbovlje tovariško srečanje. Mnogi pa so nadaljevali iz Dola pot Z nedeljske slovesnosti v Dolu nad Dobovcem; med govorom sekretarja ObK LMS Trbovlje, Marjana Kovača proti Kumu in se potem v nedeljo zjutraj spet vrnili k smučarski koči. Slovesnost v Dolah se -a začela nekaj po 10. uri, na njej pa je govoril sekretar ObK LMS Marijan KOVAČ* Med drugim je v govoru naglasil, da je bila pokrajinsko konferenca SKOJ 1937, leta v času izredno težkih razmer ilegalnega dela v stari Jugoslaviji, v državi, kjer je hotela buržoazija ukloniti KPJ* da bi razbila široko enotnost delavskega razreda z ostalimi ljudskimi množicami. Potem pa je govoril še o sedanjem delu trboveljske mladine in med drugim zlasti 'še podčrtal, da ima tudi mladina trboveljske občine svoje mesto pri uresničevanju skupnih načrtov za naš nadaljnji razvoj. Velika večina mladih ljudi iz Trbovelj po svojih najboljših močeh prispeva v tovarnah, na vasi, po šolah in povsod drugod svoj delež k ustvarjanju materialnih dobrin in pri oblikovanju in poglabljanju .socialističnih odnosov med ljudmi. Tako je organizacija Ljudske mladine (Nadaljevanje na 2. strani) ‘ZaScuJfki TEDNIK Predkonferenč-ni seminarji Naši najmlajši v peskovniku Sedanje stanje ni zadovoljivo V letošnjem letu je opaziti sitih in šolekih otrok. Ta vedno . večje prizadevanje vzgojna ustanova je odprta vseh činiteljev, ki se ukvar- doslej le do 1* ure, potrebe jajo s problematiko vzgojno- pa so pokazale, naj bi bila varstvenih ustanov ter vso odprta tudi popoldne, ostalo dejavnostjo, ki spada Na tem področju bo po* v okvir teh ustanov v' Za- trebno še veliko storiti. O savju, da bi našli poti ter za- načrtih za prihodnje leto. čeli sistematično reševati to nismo, še veliko govorili, upa-dokaj pereče vprašanje. Za- mo pa, da bomo v naslednjem nimalo nas je, kaj so v le- letu lahko uredili prepotreb* tošnjem letu storili po posa- no otroško igrišče pri litijski meznih komunah glede vzgoj- osemletki.« z no-varstvenih ustanov ter Predsednik ObO SZDL Za-otroških igrišč, zato smo v gorje tov. Slavko Ajtič: »Na: vsaki komuni obiskati po področju naše komune delu-enega tovariša ali pa to v,a- jejo sedaj trije vrtci: »v Cen-rišico, ki se ukvarjajo s to tru, Toplicah in Lokah, v problematiko. katerih jp nad Iristo otrok. »Pri nas smo v letošnjem Zlasti velike potrebe so se letu, zahvaljujoč izrednemu pokazale glede ustanovitve razumevanju Predilnice, ure- vzgojno-varstvene ustanove dili otroško igrišče pri »Stav- za šolske otroke. Pripravljeni bah«, nam je v začetku raz- so že vsi načrti za vzgojno-govora povedala sekretarka varstveno ustanovo v Ceniru, ObZ DPM Litija tov. Marija potrebno je le še najti za-POtokar. »Potrebno bi pa dovoljivo lokacijo, bilo, da bi čimprej uredili še V letošnjem letu smo pora-eno otroško igrišče pri litijski bili okoli milijon dinarjev za . osemletki. Prav tako imamo vzdrževanje in zasilno ure-v načrtu ureditev otroškega ditev treh obstoječih otroških igrišča v Šmartnem, seveda igrišč, spomladi pa upamo, če bo denar. da bomo lahko dokončno ure- Pri nas deluje sedaj le ena^zdili ta igrišča, vzgojno-varstvena ustanova, Jasno je pa, da bomo lahko ki jo obiskuje okoli 90 otrok, vso problematiko v zvezi s pridobili bi pa morali pro- tem rešili le Z največjim štora vsaj še za 90 predšol- sodelovanjem stanovanjskih Slovesnost v Dolu skupnosti ter samih občanov. Kot vem, so- obljubljena določena sredstva: za ureditev otroških igrišč za naslednje leto in upamo, da bomo lahko-v letu 1983 nešill tudi to zadevo. Vsekakor je pa tu- tudi vprašanje primernih prostorov.« »Kot vse kaže, bomo že konec oktobra odprli tako težko pričakovano kombinirano vzgjno-vanstveno ustanovo v Pečnikovi vili,« nam je povedala, predsednica ObZ DPM Hrastnik, tov. Fani Vc-zo višek. »V Centru je letos glede teh vprašanj nekoliko boljše stanje, urejena je dežurna služba, naslaja pa vprašanje skupine šolskih (Nadaljevanje na 6. strani) Občinski komife LM8 v Trbovljah bo v prihodnjih dneh. začel-s predkonfereno-nimi seminarji. Za pripravo in izvedbo teh seminarjev so imenovali tri delovne skupine, o pripravah na seminarje so pa podrobneje razpravljali le dni tudi na plenumu občinskega komiteja LMS Trbovlje. Da bi ti: seminarji kar najbolj zaživeli, bodo pripravili aktivi LMS skupaj z občinskim komitejem LMS po posameznih gospodarskih organizacijah. razgovore o aktualnim vprašanjih, na katere bodo povabiti tudi srekretar-jc osnovnih, organizacij oz. tovarniških komitejev LMS, Posebno pozornost nameravajo v Trbovljah posvetiti pred. bližnjimi letnimi konferencami: kadrovskim vprašai-njem in. pripravam za predi-loge novih, vodstev v organizacijah Ljudske mladine.. Zae radi tega bodo na predkonfe-ren^ne seminarje povabili tudi liste člane Ljudske mlai-dine, ki bodo predlagali zn iz,volitev nova vodstva. Seminarji bodo trajati največ do 14 dni in bodo po vsej verjetnosti precej pripomogli h kar najboljši izvedbi leb-nih konferenc aktivov LMS. Prav tako pa bo mogoče tudi na konferenci občinske orgai-nizacije LMS temeljiteje obravnavati vrsto vprašanj, Ui jih bodo obravnavali že na predkonferenčnih seminarjih. Občinska konferenca organizacije LMS trboveljske občine bo predvideno do srede novembra in bodo na njej po vsej verjetnosti volili tudi delegata za VII. kongres Ljudske mladine Jugoslavije. Računajo, da bodo na konferenci v referatu obravnavali največ dve vprašanji, po vsej verjetnosti o idejno-vzgojnem delu in o problemih proizvodnje. Predloge za nove člane občinskega komiteja. LMS bodo pripravili skupaj z vodstvi aktivov, pri tem pa bodo zlasti še upoštevali aktivnost članov LMS. Pred občinsko konferenco organizacije Ljudske mladine trboveljske občine menijo poživiti celotno dejavnost mladine na področju občine. Tako bodo pripravili več ti-i-bun mladih volivcev. Letos so pripravili že dve tribuni mladih volivcev, ki sta obe uspeli, na njih pa so razpravljali o gospodarskih problemih občine in o družbenem načrtu občine. V Trbovljah si bodo pa tudi prizadevali, da pred občinsko konferenco organizacije Ljudske mladine ustanovijo tudi klub mladih proizvajavccv, v katerega bi vključili okrog 80 članov delavskih svetov in upravnih odborov iz trboveljskih gospodarskih organizacij, M. L. Boljša kvaliteta - znižanje stroškov (Nadaljevanje s 1. strani) v Trbovljah postala osnovna družbeno politična in vzgojna organizacija ter demokratična tribuna mladih ljudi, zaradi tega pa tudi postaja vse bolj mesto, kjer lahko mladi »ZASAVSKI TEDNJIK,« glasilo SiZDL Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje 0 VJreja uredniški odbor 0 Glavni dnik Slane ŠUŠTAR 0 urodr Dogo’ „ngovorni urednik Marjan LIPOVŠEK s Tiska C P »Gorenjski tisk« v Kranju 0 Uredništvo in uprava TRBOVLJE. Trg revolucije 11/11; teleion 80-191, poštni predal 82 0 Tekoči račun pri Narodni banki Trbovlje 600-13-3. 146 0 Letna naročnina <20 din U dostavnino) mesečna 600 din (z dostavnino) 0 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo ljudje rešujejo vse svoje probleme in se tako ob svojem delu vzgajajo in usposabljajo za prevzemanje odgovornih nalog v družbenem, življenju. Med slovesnostjo, ki sta se je med drugimi udeležila tudi predsednik in sekretar ObO SZDL Trbovlje, Slavko Bor-štnar in Silva Bi vic, mo položili k spominski ploSči na smučarski koči venec in z enominutnim molkom počastili spomin padlih skojevcev. Mladinci in pionirji pa so izvedli še krajši kulturni program. S slovesnosti v Dolah je mladina Trbovelj poslala pozdravno brzojavko sekretarju CK ZKS, tovarišu Mihi Marinku. V nedeljo popoldan so pa člani TVD Partizan Trbovlje pripravili na Dobovcu propagandni telovadni nastop. (ma) Na Rudniku Trbovlje — Hrastnik, obrat Hrastnik, so bili pretekli teden obratni sestanki delovnega kolektiva, na katerih je bilo prisotnih preko 500 proizvajalčev. Na sestankih so sc člani kolektiva seznanili s proizvodnimi uspehi v prvih 8 mesecih letošnjega leta in sc pogovorili tudi o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja. Proizvodni uspehi v prvih osmih mesecih 1. 1962 so kar lepi, saj je kolektiv obrate v tem času nakopal 307.980 ton premoga, kar je 13.810 ton več kot v istem razdobju lanskega leto. ako-ravno se pri delih v jami pojavljajo vedno znova nepredvidene težave. Delovni kolektiv se dobro zaveda, da je od boljše kvalitete premoga in od znižanja proizvajalnih stroškov v mnogočem od* visen obstoj premor,--senika. Na obratu Hrastnik oz. na vseh obratih rudnika- Trbovlje — Hrastnik dnevno zasledujejo obratovalne stro ke in »c člani kolektiva lahko dan-dnevno seznanjajo s finančnim stanjem svojega podjetja. Mimo teh vprašanj so pa člani kolektiva na svojih sestankih obravnavali tudi vprašanje zdravstvenega varstva v podjetju, in vprašanje' izostajanja od dela. V I. 19u2 je bilo v prvih 8 mesecih na račun izosialih, to je na račun rednih dopustov,, bolnikov in na račun neopravičeno izosialih na obratu Hrastnik izgubljeno 33.227 delovnih dni. Nezgod pri delu izkazuje te obrat 1.300 manj kot lansko leto. Drug problem, tega obrala je stalno menjavanje delovne sile. Tako je prišito letos na obrat na. novo delto 162 ljudi, odšlo jih je 167, kar pomeni eno tretjino celotnega slalcža obrata Hrastnika. Razumljivo jo, da nastajajo zaradi lega v rednem proizvodnem procesu precejšnje težave, ker "je treba novo delovno silo uvajati na spe-eifično delo V rudniku. Kljub veliki lluktuaciji delovne sile •so pa proizvodni rezu I tali obrata vendarle zadovoljivi, ugotovili so pa tudi, da bi bili lahko še boljši. Treba j« nadalje poudariti, a ■notranja -nasprotja irn postaviti ekonomske enote, ki jih do sedaj ni bilo. Kolikor dopuščajo .finančna sredstva. ;e nujno ' žreba -Skončati nove •delovne prostore, ker v starih ni mogoča irazsiritav proizvodnje. Urediti je treba vse. kar je v zvezi s .poslovanjem in pravili podjetja, pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka ter vsa ostalo, kar spada v to. - da gospodarska organizacija nemoteno posluje. In kar je posebno važno: v dejavnesti podjetja se je treba usmeriti na obstoječo smer proizvodnje, na galvanizacijo in izdelavo uazsvetli&unih jciss, ee še bolje -povezati * 'Steklarno Hrastnik, ož-roma .najbolje je, da se »Sijaj« pripoji Steklarni škot samostojna -ekonomska -enota in .se no maksimuma izkoristijo rrrnž-nosti nadaljnjega razvoja industrije izdelovanja razsvet-ljavnih teles. O vsem tem in ‘kakšno bo prihodnje poslovanje v podjetju »Sijaj«, bosta kon"no ■besedo spregovorita oba zbora ljudskega odbora v Hrastniku v soboto, 29. septembra t. L, na občinski seji. — In končno je pa stvar tudi samega delovnega kolektiva, v katerem naj zdrave sile store vse, da s svojim delom in zmožnostmi dajo podjetju tisti .pečat, ki je potreben, da se v podjetju ne bo lomilo m. šepalo. Stane Šuštar Ne za vsako ceno! Današnji gospodarski razvoj terja od vseh gospodarskih organizacij, da združijo svoje napore, da povečajo proizvodnjo in storilnost na eni strani, na drugi pa znižajo proizvajalne in upravne stroške ter da se v ta namen združijo sorodne stroke, ker Je večjim in močnejšim podjetjem vsekakor laže nastopati tako na domačem, prav tako pa tudi na zunanjih tržiščih. V Trbovljah so že dalj časa obravnavali vprašanje združitve obeh krajevnih podjetij MEHANIKE in ELIT, sta si v proizvodnji izdelkov precej sorodni. Mnogo SeJ in razprav je že bilo o tem, vendar vse lo le preveč enostransko. Medtem ko so to vprašanje temeljiteje pretresali v kolektivu podjetja »Elit«, tega v kolektivu »Mehanike« vse do nedavnega ni bilo. Za to je vedelo v podjetju nekaj vodilnih ljudi n direktorjem na čelu, ki pa o tem niso obvestili organov delavskega samoupravljanja. Družbeni plan trboveljske komune predvideva nove prostore za podjetje »Elit«, s čimer bi bila dana večja možnost zaposlitve ženske delovne sile, ki je v komuni pereče vprašanje. Gradnja novih delovnih prostorov za to podjetje je upravičena tudi iz razlogov, ker sc morajo dosedanji delovni prostori v tej gospodarski organizaciji po odločbi sanitarne inšpekcije opustiti do 31. 12. 1962. Vendar so takoj, ko so pričeli z gradnjo novih prostorov za »Elit«, nastali problemi, ki jih poprej ni bilo. Na- enkrat so -sc našli prostori v. sedanjih prostorih »Mehanike«. Po izjavah vodstva tega podjetja je bilo ugotovljeno, da sedanji delovni prostori v »Mehaniki« kakor tudi stroji niso polno izkoriščeni. Stroji so izkoriščeni le 36 %, prostori pa 42 %. V podjetju »Mehanika« pravijo, da trenutno ni potrebe po združitvi, prav tako mislijo tudi nekateri v »Elit«. Vendar nam vso to združitev — ki seveda ni potrebna »za vsako ceno« - po temeljiti proučitvi na ekonomski bazi narekuje trg, ki kaže, da bodo imela velika podjetja i veliko serijsko proizvodnjo vsekakor večjo možnost plasmaja svojih izdelkov, ker bodo laže konkurenčna in bodo v našem gospodarstvu tudi nekaj pomenila. Tukaj torej ne gre za vprašanje »kdo bo koga«, kakršno mišljenje vlada pri nekaterih, ampak je potreba po združitvi narekovana z znatno širše perspektive, in ta je, da sc sorodne stroke v proizvodnji združijo, da se uredi vprašanje skupne komerciale in prodaje izdelkov, da se proučuje domače in tuje tržišče, prav tako tudi, da se proizvodni program prilagodi potrebam potrošnikov za daljše Tazdobje. Vzroke zastoja vprašanja združitve obeh navedenih podjetij, torej »da« ali »ne«, Pa je treba iskati tudi drugje. Podjetje »Mehanika« je veljalo kljub stagnaciji za najbolj akumulativno gospodarsko organizacijo v komuni. Hočemo reči, da so v podjetju dobro gospodariti, dvignili storilnost kolektiva in proizvodnjo, niso pa skrbeli v želeni meri za večji razmah svoje dejavnosti s tem, da bi ustvarjati možnost zaposlitve novih, predvsem Mladih ženskih delovnih sil v komuni, ki jih je v kraju na pretek, kar je vsekakor naloga naših gospodarskih organizacij. Take je vprašanje združitve obeh podjetij ostalo doslej na mrtvi točki, dasi je iz navedenih razlogov potrebno študija. Zadnja seja sveta za industrijo in obrt pri Ob7 O Trbovlje pa je rodila rezultat, da je treba vprašanje združitve »Mehanike« tn »Elit« temeljito ekonomsko proučiti in izdelati skupni proizvodni program, nato pa storiti nadaljnje korake. Nikakor ne gre tu — kakor smo že .poudarili — za združitev za vsako ceno, ampak da je o vprašanju potrebna široka razprava organov delavskega samoupravljanja in \obeh prizadetih kolektivov. Vse dosedanje ugotovitve komisij, razprav In proučitev govorijo namreč za te, da bi bila združitev obeh gospodarskih -organiza-(Nadaljevanje na 4. strani) O trboveljski trgovini Pisali smo že o tem, da sta oba zbora ObLO Trbovlje zadala svetu za blagovni promet, gostinstvo in turizem nalogo, naj skupaj s predstavniki trboveljskih trgovskih organizacij prouči možnosti dosedanjih trgovskih podjetij. Svet se je takoj lotil naloge ter sklical več posvetovanj, na katerih so razpravljali o tem vprašanju. Prav tako so. tudi delovni kolektivi trgovskih podjetij že na več sestankih razpravljali o tej zadevi. Prav tako smo pisali tudi že o različnih mišljenjih oziroma variantah za združitev. O tem, ali je umestnejša ena ali druga varianta, bo še precej razprav, mi smo pa zaprosili predstavnike Trgovskega podjetja »1. junij«, »VI-taminke« in »Železnine«, da povedo, kaj mislijo o združitvi. MARIN VIDAN, trg. podjetje »Železnina«: »O tem vprašanju je že razpravljal delavski svet ter prišel do zaključka, da je umestno, da se ustanovi eno ali pa dve trgovski podjetji v komuni. Zakaj? Finančna sredstva bi bila racionalnejše izkoriščena, veliko laže bi tudi bilo rešljivo kadrovsko vprašanje, prav tako bi bili smotrneje izkoriščeni obstoječi skladiščni prostori ter razpoložljivi avtoparld. Jasno je, da manjša podjetja, čeprav so rentabilna, ne morejo ustvariti toliko razpoložljivih sredstev, da bi lahko sledili vse hitrejšemu gsopodarskemu življenju oziroma razvoju. Mi smo tudi mnenja, da bi veliko trgovsko podjetje z boljšo organizacijo dela dosegalo tudi ugodnejše finančne rezultate in da bi lahko v veliko večji meri zadovoljevalo potrebe potrošnikov tako glede cen kot tudi izbire blaga. Glede na naštete momente se je delavski svet izrekel za ustanovitev enega trgovskega podjetja, s posebnim poudarkom na potrebo specializacije posameznih poslovalnic.« IVAN MUHIC, trg. podjetja »1. junij«: Organi upravljanja ter osnovna organizacija ZK je že razpravljala o tam vprašanju. Kolektiv meni, da ne bi bilo najfcoij"e, če bi se združilo vseh pet dosedanjih trgovskih podjetij v eno, ampak naj se le upošteva specifičnost posameznih podjetij ter nadalje potrebe razvoja trgovske mreže v tem delu Zasavja. Tako naj bi po mnenju kolektiva delovali v naši komuni dve večji trgovski organizaciji. Eno trgovsko podjetje, to je »Železnina«, naj bi prevzela v celoti de-tajlistično-grosističen promet z železnino, kurivom ter vsem gradbenim ter reprodukcijskim materialom. Drugo podjetje, »1. junij«, pa bi lahko prevzelo oskrbo s sadjem, zelenjavo in mlekom oziroma bi se k temu podjetju pripojila »Vitaminka« in tudi »Drogerija«. EMII, BOVHAN, trg. podjetje »Vitaminka«: »Delavski svet našega podjetja je podrobno proučil predlog sveta za blagovni promet, turizem in gostinstvo o obeh variantah združitve trgovskih podjetij v naši komuni. Od tam smo prišli do naslednjih stališč: Ce menijo odgovorni forumi, da bi bil dosežen zaželen napredek na področju obsteječe trgovske mreže z združevanjem dosedanjih petih pcd-eiij, potem se strinjam s to odločitvijo. V okviru tega podjetja naj se ustanovijo potrebne ekonomske er.oie s samostojni ni pravicami, pustijo naj sc obstoječa osnovna sredstva ter enaka zasedba kadrov na sedanjih delovnih mestih. V tem primeru no! bi se definitivno centralizirali le finančni in knjigovodski posli ter skladi. Naša ekonomska eno-ta pa naj bi obdržala dosedanji naslov. Z drugo varianto — z združitvijo trgovskega podjetja V Toplicah pri Zagorju urejujejo povezavo ceste Slačnik — Toplice s cesto separacija — Lo&e. Dela opravlja podjetje »Slovenija ceste«, ki je zgradilo tudi most čez Medijo v bližini Godbenega doma Prosvetni delavci so se zbrali Pred nekaj dnevi so se v Zagorju ob Savi sestali prosvetni delavci. Na sestanku so razpravljali o nekaterih ;Si 'Z‘»o"«™"- **•»**■ p««- pa z združitvijo »Drogerije«, »ONPZ« ter »Železnine« se kolektiv ne strinja. Vzroki: naše podjetje je po svoji stroki več ali manj komunalno preskrbovalnega značaja In je v tem smislu v primerjavi s »1. junijem« in »Ze- naj bi na šolah ustanovili pedagoške aktive, zasavski zavod za prosvetno pedagoško službo bo pa dobre na-1 stope pedagogov posebej nagradil. Govora je bilo še O kvalifikacijah posameznih učiteljev, saj je znano, da morajo vsi opraviti do pti- To soboto so začeli kockovatl odsek ceste od laboratorija Cementarne proti železniški postaji Ne za vsako ceno! (Nadaljevanje s 3. strani) rij koristna ne samo za oba kolektiva in za komuno, temveč tudi v širšem smislu glede konkurenčnosti, kvalitete in plasmaja proizvodov združenega podjetja. Proizvodni program združenega podjetja bi bil: instalacijski material, pralni stroji, izdelava mazalk, potrebščine za električne vode in kable, okovje za pohištvo In odlitki barvnih kovin. Kljub temu, da sc v zadnjem času razpravlja o tem, da se podjetje »Elit« kooperacijsko poveže s Tovarno pralnih strojev »EKA« v Zagrebu, na drugi strani pa »Mehanika« z »ISKRO« v Kranju, ni vprašanje obeh krajevnih gospodarskih organizacij nič manj važno. Treba je samo najti skupni jezik, kakor pravimo, ne pa da ima človek vtis, da sl ena ali druga stran tega ne želi, ker da so posamezniki »v skrbeh za položaje« in podobno. Kadar gre za skupne interese, naj odpadejo koristi posameznikov — to naj bo vodilo za rešitev vprašanja. Potem prav gotovo ne bo težko rešiti to vprašanja in ustvariti v kraju spet novo, močno gospodarsko organizacijo. -ar. nili eo se pa še o delu sindikalne podružnice prosvetnih delavcev in izvolili delegate za volitve skupščine komunalne skupnosti socialne- hodnjega leta potrebne izpi-ga zavarovanja. te. Poudarjeno pa je tudi bi- V uvodnem delu je tova- ^ 2®!0 potrebna do- javi s »I. junijem« m »*,=- riš Perič iz Zavoda za pr o- pomoč učencem od leznino« dokai sneclalizlrano svetno pedagoško službo go- učiteljev m pomoč samih Zatovaril o reformi šolstva do učencev, Opozorjeno je na- varianta spremeni tako, da se vseh zapažanj v lanskem združijo v ene podjetje »1. šolskem letu. Poudaril je, da junij«, »Železnina«, »Droge- bi morali biti upravitelji tu-rija« ln »ONPZ«, naše pod- di pedagoški svetovalci, ven-jetje pa naj bi ostalo še dar je ugotovljeno, da je od vnaprej samostojno podjetje. 12 le 5 upraviteljev v zad-Pri tem je treba upoštevati njem šolskem letu delalo po povsem svojstveno stroko in novih metodah. Naglasil je pa perspektiven položaj pod- Pa tudi potrebo združevanja --n,,.!.™ - , , jetja, ki bo v bližnji prihod- enorazrcdnic k matičnim So- jEh^kSlh i Z nostl z vedno večjim promc- lam, da bi se tako vse stro- , S ‘ tom moralo postali povsem kovne in druge zadeve laze zob- Programu dela smd:-speclallzirano, izključno za reševale. Predlagal je tudi nakup in prodajo sadja In plan dela prosvetnim delav-zclcnjave« * cem in govoril o nekaterih Naš namen je, padati našim vprašanjih. Ob koncu bralcem osnovne misli ter Je še Poudaril, da je op: -tl predloge glede združitve do- če precej nerazumevanja do sedanjih trgovskih podjetij v vs^a. karnJa vrednost osnovnih sredstev . 30.203 I. Vir! stalnih sredstev Poslovni sklad ; Z 49216 Sedaaja vrednost sredstev skupne po- Sklad skupne porabe ..... 861 rabe Rezervni sklad in drugi skladi . 2.S31 II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna 7.235 II. Druge oblike virov setTstcv Krediti pri banki 41.280 Kupci in druge terjatve .... 22.423 Dobavitelji in druge obveznosti . 2.937 Zaloge 44.079 Druga pasiva 32.712 Druga aklrva 18.397 Skupaj . 129.337 Skupaj . . . 129.337 Računovodja: Naroglav Zvone Predsednik upravnega odbora; Gracar Ernest Direktor: Šinkovec Drago Ivan Zorko, rudar z Briš, iri Štefanija Lavrač, delavka s Kolovrata; Vinko Krivic, strojni ključavničar z Izlak, in Dragica Kristan, uslužbenka z Izlak; Martin Marinšek, električar iz Kisovca, in Štefanija Rzenšek, pom. šivilja iz Zagorja. BREŽICE Rodile so: Rozalija Jazbec iz Sevnice - dečka; Ana Bibič' z Bizeljskega 151 — dečka; Marija Predanič iz Starega grada 12 — deklico; Marija Ogorevc iz Piršenberga il — dečka; Jožefa Pirc iz Gr-žeče vasi 19 — dečka; Marija Zaks z Žigarskega vrha' 18 — deklico; Ljudmila Kodrič iz Velikega Podloga 7 — dečka; Jelica Zeljkovič iz Brežic — deklico. Sedanje stanje ni zadovoljivo (Nadaljevanje z 2. strani) otrok in opoldanskega obroka. Velike težave imamo s preselitvijo šivalnice, katere prostor bi uporabili za jedilnico. Če bi lahko dobili ta prostor, hi dobivali tudi šolski otroci kosila in bi lahko ostajali v vzgojno-varstveni ustanovi tudi popoldne. Poudarjam, da imamo le eno zasilno otroško igrišče na Rudniku, stanovanjske skupnosti pa niso letos na področju otroških igrišč naredile nič. Vsekakor bi bila potrebna razširitev dosedanje ustanove, ki jo obiskuje okoli 130 predšolskih otrok, da bi lahko sprejeli še okoli 70 predšolskih in šolskih otrok. Prav tako je pereče tudi vprašanje vzgojno-varstvene ustanove v Radečah. Izdelane imamo že vse načrte, nastaja pa vprašanje sredstev.« In poglejmo še, kako je v trboveljski komuni. O tem nam je pripovedoval predsednik ObZDPM Mirko An-žel: »Na območju naše komune deluje trenutno pet otroških ustanov z 11 oddelki, ki so organizacijsko in vsebinsko različne. Odprte so od 6,—14. ure, popoldan pa se zbirajo v njih otroci s terena k raznim krožkom: lutkovnim, filmskim in na igrišča. Najširšo dejavnost ima vzgojno-vanstvena ustanova > Marjetka«, kjer je začel delovati tudi popoldanski oddelek (do 18. ure). Mimo dveh predšolskih deluje tu še šolski oddelek. Tu deluje tudi kuhinja, tako da dobiva malice in kosila okoli 60 otrok, hrano pa vozijo po potrebi tudi v dve ustanovi. V tej ustanovi je našlo nov dom tudi 13 socialno ogroženih otrok. Kaže pa, da se bo končno uredilo tudi vprašanje prostorov na Leninovem trgu, ki naj bi bili v prostorih DOZ. Na pomlad novo otroško igrišče v Kisovcu (ma) ZAGORJE — V Zagorju so sc dogovorili, da bodo še letos v Potoški. vasi regulirali področje, na katerem bodo zgradili otroško igrišče; na Polju bodo samo začasno uredili otroško igrišče, kčr morajo počakati na regulacijo potoka Medije; za novo otroško igrišče v Kisovcu bodo pa kupili zdaj opremo, spomladi pa začeli z gradnjo igrišča v Kisovcu za Borovnikom, in to pred drugim blokom. V naši komuni je sedaj pet še kar dobro opremljenih otroških igrišč, vsekakor so pa želje in potrebe še po dveh, treh, za katere so že izdelani tudi načrti, najti pa bo treba skupno pot v sodelovanju vseh odgovornih či-niteijev, da bi v naslednjem letu rešili vsaj najbolj pereča vprašanja, ki zarvirajo nadaljnji razvoj in krepitev dela vzgojno-varstvenih ustanov na našem področju. Načrti, pripravljenost za delo je tu, potrebna so nam le sredstva!« V teku zbori zavarovancev (ma) ZAGORJE — Na področju zagorske občine so v teku zbori zavarovancev. Na njih razpravljajo o novostih v socialnem zavarovanju in o pripravah na ustanovitev komunalne skupnosti socialnega zavarovanja ter na volitve članov nove skupščine. Doslej so zbore zavarovancev opravili že v Medijskih toplicah, prosvetni delavci, v Zdravstvenem domu, Lekarni, Tovarni konfekcije in pletenin »Sava«, obrtnem podjetju »Zaščita«, Gostinskem podjetju. Industriji gradbenega materiala, poslovalnici SAP — Turist biroja in na Rudniku rjavega premoga. Preostali zbori zavarovancev bodo v prihodnjih dneh. Poudarek klubskemu življenju in sodelovanju (ar) TRBOVLJE - V soboto, 22. t. m. so Svobodarji v Zg. Trbovljah izbrali novo vodstvo svojega društva in sprejeli program za nadaljnje delo v Svobodi II. Predvsem so dali poudarek nadaljnji krepitvi vseh obstoječih sekcij v društvu, še ožji povezavi z mladimi Svobodarji osemletke Ivana Cankarja kakor tudi najtesnejšemu kontaktu za sodelovanje z gimnazijo in glasbeno šolo v kraju. Iz samih poročil na občnem zboru jo bilo razvidno, da so najboljše uspehe dosegli mešani pevski zbor, ansambel »Veselih rudarjev«, mladinska sekcija in pa klubska izobraževalna dejavnost. V razpravi so dali poseben poudarek praznovanju desetletnice društva ter klubski in izobraževalni dejavnosti. Sprožen je bil poseben predlog, da sc vsa kulturna, politična in ostala dejavnost združi v družbenem centru, ki naj bi imel sedež v domu Svobode Trbovlje II. — Potem nam boote najine pomilostitvene listine že čez tel dni izročili? vzklikne D ar oberi veselo. — Da, dobite jih, zato vam jamčim. DVAKRATNA IZDAJA Ob običajni uri sta naslednjo noč odšla Dago-bert in Bouton d’Or v delavnico in se navidezno z brigo lotila svojega dela. Pritlikavec je imel v žepu ključ od tajnega hodnika, ki ga je hotel to noč preizkusiti. Okrog polnoči je prišel v delavnici Querjean. Večkrat je prihajal semkaj. Nadzoroval je de-I lavce in ponarejevalce ter se rad z njimi pogovarjal. Dagobert je pričakoval baronov obisk. Ko so se vsi delavci zbrali okrog svojega poglavarja, se je Dagobert umaknil od hodnika, odpri prva vrata in odhitel do drugih. Preizkušal je ključ in se prepričal, da ga je ključavničar skrbno izdelal. — Izvrstno! je pomislil Dagobert, markiz de Riex bo z mano zadovoljen. Prav ko je hotel zapreti vrata in se vrniti v delavnico, se je prestrašil: pri slabi razsvetljavi žepne svetilke je opazil mršavega človeka, ki ga je z nenavadnim začudenjem opazoval. X AVI ER DE MONTBPIN 47 Maščevanje in ljubezen Ta nepričakovani opazovalec je bil Coauelicot. Pravkar je prišel v .hišo »Pri hudiču-, da obvesti barona o izvedbi nekega načrta. — Ta zoprn obraz sem že nekje videl! si je dejal CoqueUcot, ko je opazil Dagobertovo vznemirjenost. — Kdo ste, dragi prijatelj? ga vpraša glasno. — Kdo da sem, vprašate? pravi pritlikavec. Lahko si mislite, da sem baJtlač. — In kaj delate tukaj? — Mogel bi vam reči karkoli, odvrne navidezno prostodušno, vendar vam bom povedal resnico. Sem po naravi malo radoveden in sem, ko sem opazil vrata hodnika odprta, hotel vedeti, kam hodnik drža. Mogoče nisem prav storil, vendar ni nekaj, tako hudega, da bi me zaradi tega morali obesiti. — Baron nima rad radovednežev, odgovori Coauelicot. Ce bi vas on zalotil tukaj, bi vam za vselej izbil iz glave radovednost. Vrnite se v delavnico in pazite, da ne boste več delali neumnosti. Dagobertu ni bilo treba tega akrat reči in jc kmalu izginil. — Kje vraga sem že videl tega pritlikavca? Zdi se mi, da ga poznam. Toda njegove negotovosti je bilo kmalu konec. Ko je stopil v delavnico, da poišče Quer-Jcana, jc opazil Boutona d'Ora, ki je pravkar udarjal z velikim kladivom po nakovalu. Kdor je tega velikana kdaj videl, ga ni pozabil. — Aha, sedaj vem, sl jc dejal Coauelicot, to je tisti lopov, ki me je tedaj ranil. On se je takrat zavzel za markiza de Rieuxa, prav tako tudi tisti mali pritlikavec. To je sumljivo. Udarec tega velikana bi ga bil kmalu spravil v pekel. Takrat sem se zaklel, da sc bon maščeval. Sedaj Imam priliko. Bonton d"Or Je bil tako zatopljeni delo. da CoflueHeota niti ni opazil. Morda ga ne bi niti spoznal, če bi ga videl. Coguellcot se je približal baronu, ki je takoj zapustil Uelgvce in sc približal svojemu zaupniku. CoiiucMrot je potegnit svojega gospodarja na stran, ga obvestil o izvedbi svoje naloge, nato pa pripomnil: — Gospod baron, ali se lahko zanesete na ljudi, ki so tnkaj zbrani? — Vsekakor, saj sem z. vsemi napravil preizkušnji in so mi tudi prisegli. Vsakdo Izmed njih ve. kaj ga čaka, če bi prisego prelomil. Pa čemu vprašuješ, Coqncllcot? — Ker zanesljivo vrni. da se gospod baron vara: med baklači so tudi izdajalci! — Ste sigurni o tem? vpraša Qucrjean glasno. . - Da, prepričan sem, gospod baron, in vas Prosim, da govorite tiho. Preblizu se tisti, na katere sc ne zanesem, in bi vas mogli slišati. — Mislite torej, da so til Izdajalci? vpraša baron. V kakšno s vrh o in korist? MI lahko to dokažeš? — lahko. — Govori! - Se poprej bi prosil gospoda barona, da na- roči straži, da nikogar ne pusti iz podzemlja. — Dobro. Querjean je poklical nekega ba-klaea. Ta mož je opravljal posle obveščevalca, ki je sporočal stražarjem vsakokratno geslo. — Takoj naj se zaprejo v sa vrata! je zapovedal baron. Stražarji naj ustrele vsakogar, ki bi poskušal uiti. Baklač se prikloni in odide. — Sedaj mi povej izdajalce, pravi Querjean. Coauelicot pogleda po delavcih in takoj opazi Boutona d’Ora in Dagoberta. Z roko je pokazal na oba. — Kako? se je začudil baron. D’Or in Dagobert sta vendar moža, katerima sem slepo zaupal. Ali si res prepričan, da sta izdajalca? — Prepričan som. — Ali sta morda zaupnika policije? — Ne, nista. — Kaj pa potem? — Zaupnika tistega, ki ga mi do sedaj zaman iščemo, ali ga lahko s pomočjo obeh dobimo v pest. To sta zaupnika markiza de Rieuxa! — Oh, to bi bilo prekrasno! vzklikne Quer-jean. Toda dokazi, dokazi! Coauelicot je povedal, da je malo prej zalotil Dagoberta v tajnem hodniku. Dejal je, da je bil pritlikavec v veliki zadregi in kako je hitel, da bi se čimprej umaknil. Pristavil je še, da sla ta orjak in pritlikavec ščitila tisto črno masko tedaj, ko je baron priredil pustni ples. Bolj ko je Coauelicot pripovedoval, tembolj je bil baroh prepričan, da ima njegov sluga prav. - Jasno je. da sta ta dva lopova v službi markiza de Rieuxa! Od teh je zvedel za tajne podzemeljske hodnike. Maj .prijatelj’ samo čaka na ugodno priliko. — Kaj nameravate storiti, gospod baron? vpraša Coauelicot. — Daj oba prijeti, potem pa naj oba ločijo, da se ne bosta mogla dogovoriti. Hočem ju sam zaslišati. — To je lahko izvesti, pripomni Coquclicot, toda jaz ne morem ljudem zapovedovati. Delavci me ne poznajo in me ne bi poslušali. Baron je poklical Baklača, kateremu je prej dal naročilo za stražo. — Ta mož ve — tu je pokazal na Coquelicola — kaj hočem Poslušajte ga kakor mene! Coauelicot in bakiač 'sta odšla med delavce. Ta dva in šc osem drugih ljudi je navalilo ng Boutona d’Ora, ga. vrgli na na tla in zvezali, da se ni mogel premakniti. Tulil je in se branil, vendar zaman. Ko je bil zvezan, sc mu je približal Coauelicot in se mu v obraz rogal. Povedal mu je, da se mu jc maščeval za tisti udrrcc z mečem. Ko se je to dogajalo z Boutonom d’Orom, so trije drugi ljudje mnogo laže prijeli pritlikavca. Ker je vedel, da jc telesno slaboten, se ni niti upiraj. Mimo je dal roke, da so mu jih zvezali. Nihče izmed delavcev ni vedel, zakaj so oba zvezali. Niti tisti, ki so izvedli Coquelicotovo zapoved niso vedeli, čemu vse to. Vsi so nehali delati in se začeli med seboj pogovarjati. — V tem direndaju se sploh ni mogoče pogovarjati, si je dejal baron. Zapovedal jim bom, naj molče, a me najbrž ne bodo poslušali. Začel je najbližjim ljudem mahati z roko, naj se umirijo. In res so utihnili. Tedaj je Querjean spregovoril s krepkim glasom: Prijatelji baklači! V vašo in v korist vašega poglavarja je. da tako delamo, da preprečimo vsako izdajo. Pravkar je bila ta dvojica obtožena. da sta izdajalca. Ali sta res to? Mislim in bojim se, da sta, zato sc hočem o tem sam prepričati. Zaslišal bom oba človeka in če se potrdi. da je res tako, bosta kaznovana, kakor zaslužita. Tovariši baklači, to je pomemben trenutek! Bodite vsi mirni in tihi ter ne motite tega, kar nameravamo. Po zaslišanju vaš poglavar ne bo izrekel sodbe samo v svojem imenu, ampak v imenu vseh članov našega združenja. Te besede so izzvale burno odobravanje, nato pa je nastopila tišina. Coauelicot se je približal baronu. — Katerega izmed obeh izdajalcev boste najprej zaslišali? vpraša. - Tistega pametnejšega, pravi baron, mislim malega, grbavega Dagoberta. Z njim bo težko priti do kraja, zato bo igra z orjakom bolj lahka. Coauelicot se je približal ljudem. Id so čuvali Dagoberta, da ga privedejo k baronu. Dagobert se je spomnil, da bi se samo na kak posebno efekten način lahko izvlekel iz kaše. Padel je na kolena, začel jokati, da so mu res iz oči tekle solze, potem pa je pričel jecljati. (Dalje prihodnjič) N. Tatat? JJ Ukleti partizan Fantek je nekaj pogoltnil in si obrisal oči.' — Ali je razumel? se je vprašal komandir. Gledal je za njim, ko se je spuščal in zapletal po strmini. \ Tedaj je na nebu zašumele. Prihajala so letala. Zatulile 'so sirene »Steke!« Zapraske-tale so bombe. Ljubin grob in jase desno in levo od njega so bile ponovno preorane. Medtem ko so se ekskadrile izmenjavale, so minometalci in topovi tolkli hrib. Milijoni nabojev so kot razjarjeni ogenj rešetali položaje. Nihče od borcev se ni niti premaknil. Umirali so vrženi od eksplozij v zrak, na zemljo pa padali raztrgani. In kolikor več eksplozij je bilo, toliko manj so slišali. — Postavili me boste tako, da bom lahko streljal! je vpil oslepeli borec. In povejte mi, kdaj bodo prišli Nemci! (Nato se povest nadaljuje): — Ranjen sem, tovariši! je zavpil nekdo. Toda nihče ga ni slišal. — Hrabro, Proletarci! je vpil nekdo drugi. Tudi njega ni nihče slišal. Bližala se je noč, a nihče ni verjel, da jo bo še dočakal. Spočite nemške enote so prihajale na svoje položaje. Doli so pa prihajale zadnje enote, ki so tega dne prešle Sutjesko. — Ali je gori še kdo živ? so se spraševali borci. Opazovali so razjarjeni vulkan na vrhu Ljubi nega groba. Potem pa so se obrnili proti Košuti. Tam so videli, kako se iz ognja vzdigujejo roke Proletarcev in mečejo bombe na nemški odred, ki je napadel, vzpenjajoč se po strmini. — Tudi na Košuti so še živi! so si pripovedovali. — Naša vojska prehaja ... Ne pustimo, da bi Nemci prodrli ... sc je porajal v mislih sklep borcev. Tedaj je do Ljubinega groba prispel kurir. — Brigade so prešle! Ukaz je, da se umaknete! je vpil v komandirjevo uho. A ta ga ni slišal. Kurir štaba brigade jo pokazal z roko, da se je treba umakniti. Toda tisti trenutek so začeli Nemci zopet jurišati,-Ni bilo časa za umik. In tudi tistih, ki bi se lahko umaknli, je bilo malo. Ročne dimne granate so napravile pravo zaveso in za njo so se pomikale nemško enote. Na krilu neke nove čete so šli trije vojaki. Na prsih so imeli obešene zelene veje, ki so jim segale čez ramena. XV. 1 Ostanki bataljona kapetana Konrada Wcl-zerja so se umikali in prepuščali prostor novim, spočitim enotam. Utrujeni Vojaki so upali, da se bodo umaknili iz bojnega meteža.' Toda kapetan je dobil ukaz, naj iz ostanka bataljona sestavi četo in jo povede v napad. Podpolkovnik von Berlichinger je ob izdaji povelja izrekel naslednje pomembne besede: — Gospodje komandanti! Tokrat boste zavzeli Ljubin grob,.ne da bi mislili, da se ram kdo lahko upre. Živi bodo ostali samo tisti vojaki, ki ne bodo odstopili niti koraka! Čeprav je bilo slišati, da obstajajo specialna navodila, da se v najhujših momentih enote ponovno poženejo z mitraljeznim ognjem na tiste, ki bi se poskušali umakniti, še doslej, ni nihče doživel takega trenutka. Zaradi tega so napeto poslušali podpolkovnikove besede: V zadnjem času se poraja sum, da v ozadju in celo v vrstah naših enot deluje nekak sna sovražnikova skupina. Da nam kaj takega ne bi pokvarilo morale v enotah, bo celo območje za nami obstreljevano z minometalskim in mitraljezkim ognjem — jim je razlagal in kazal hkrati pas zemljišča, ki bo obstreljevan. Oficirji so komaj prikrivali presenečenje. Vedeli so, kaj to pomeni: ognjen! val bo spremljal enote, minometalci in mitraljezi pa bodo pokosili vsakega vojaka, ki bo zaostal ali pa se poskušal umakniti. (Nadaljevanje sledi) ! Svetovni rekord v ločitvah Po podatkih, ki jih je pred kratkim objavila OZN, so Deviški otoki s 3,8 ločitve na 1000 prebivavcev na prvem mestu po številu ločitev na cvetu. To otočje spada k Antilom in leži med Portorikom in Antiguo. Odkril ga je Kolumb in je dobilo svoje ime po pokolu 11.000 mladih deklet, ki so ga zagrešili morski roparji v šestnajstem stoletju. Moški prebivavci se ukvarjajo z ribolovom in živinorejo, ženske pa skrbi] o za gospodinjstvo in vzrejajo otroke. Otrok je tam toliko kot peska v morju. Nič nenavadnega ni, če najdemo družino s šestnajstimi otroki. Toda v zadnjih letih se je življenje na teh otokih zelo spremenilo. Mnogi bogati tu-thsti prihajajo semkaj in se zabavajo z jadranjem ali lo-m vom na morske pse. Ob obali so zrasli številni hoteli. Domačini so našli donosno zaposlitev v hotelih ali kot spremljevavci turistov na njihovih vožnjah. Toda tudi ženske niso hotele samo čepeti doma. Poiskale so si lažje zaposlitve po hotelih ali pa so jih vzeli bogati Američani za hišne pomočnice. Tako so se družine razbile. Zakoni so bili večinoma sporazumno ločeni. In otroci? »Bodo že sosedi in ljubi bog skrbeli zanje,« pravijo domačini. Zlata koruza Skupina sovjetskih geologov je odkrila pred nedavnim povsem slučajno na stebrih in zelenih listih koruze na nekem polju v Uzbekistanu zrna čistega zlata. Raziskovanja, ki so sledila temu edinstvenemu odkritju, so pokazala, da leži to, nedvomno najbolj nenavadno koruzno polje na svetu samo okrog 50 metrov od opuščenega 60,000 smrtnih žrtev prometa Na evroptskih cestah izgubi življenje letno 60.000 ljudi, 1,5 milijona pa jih je poškodovanih. To so ugotovili na konferenci evropskega sveta v Stras-sburgu. V poročilu je rečeno, da je 85 do 95 odstotkov prometnih nesreč posledica človeške slabosti. Na konferenci so predlagali vrsto reform, ki zadevajo talko ljudi kot ceste. Med njimi so najvažnejše naslednje: — Strožji izpiti za voznike in izročitev vozniškega dovoljenja šele po psihiatričnem pregledu kandidata, — Prometni pouk na šolah in seznanjanje najširših množic s problemi cestne varnosti, — Izboljšava cestnega omrežja z ustvarjanjem varnih prehodov za_ pešce in sploh stroga ločitev prometa za pešce in vozila. — Redna kontrola vozil. — Omejitev najvišjih dovoljenih brzin. - Splošna uvedba varnostnih pasov. — Poenotenje cestnoprometnih predpisov za vso Evropo . rudnika zlata in bakra. Zlata zrnca in sledovi bakra na rastlinah tega področja so strokovnjakom posredovala še eno odkritje: ugotovili so, da določene rastline lahko absorbirajo kovino iz zemlje, na kateri rastejo. Lov na darila Ameriš-ke servirne postaje so zaradi hude konkurence pričele deliti svojim odje-mavcem darila kot žoge, otroške igrače ali majhne kovčke. Opazovavci te akcije so ugotovili, da se moški ne zmenijo posebno za ta darila, toda ženske so navdušene in prirejajo pravcati lov nanje. V ta namen kupujejo pri različnih servisnih postajah le manjše količine bencina, da bi nagrabile čimveč darilc. Važna je samo pentlja V gostilnico v angleškem mestu Basildon je pred kratkim vstopilo pet fantov brez srajc, a z ovratniki in skrbno zavezanimi pentljami. Fantje so tako protestirali, ker je lastnik te gostilne izjavil, da v svojem lokalu ne bo stregel gostom, ki bodo prišli brez pentlje. Gostilničar je »demonstrantom« postregel s pijačo, takoj nato pa zahteval, da zapustijo lokal. Iz filma »Doktor in ljubezen« Bizoni naprodaj Kdor želi kupiti bizona ali losa, se mora obrniti na ameriško vlado. Ker so sc te živali v nacionalnih parkih preveč ‘razmnožile, jih zdaj namerava vlada razprodati. Minister v nevarnosti Ameriškemu pravosodnemu, ministru Robertu Kennedyju grozi — teoretično - nevarnost, da bo kaznovan z denarno globo okoli 50.000 din ali 30 dni zapora, ker vzame včasih svojega psa Brumusa s seboj v službo. S tem krši odredbo, po kateri je prepovedano »jemat; pse v uradne prostore, ki so last ameriške vlade«. Cena enega bizona, ki ni posebno primeren za domačo žival, ».naša okoli 150.000 dinarjev, in jih bodo prodali 233. Koliko stane los, ni znano, znano jc le, da jib je naprodaj 75. Katherine Hepburn je v odličnem filmu ameriškega režiserja Sldneya Lumeta »Dolgega dneva potovanje v noč« oblikovala vlogo matere, ki se vda alkoholu. Delo je zastopale ZDA na festivalu v Cannesu, kjer so Štirje glavni igravcl v njeun dobili skupno nagrado za svojo igro «— ZGODILO SE JE s V Teheranu so se 40-Ietni učiteljici rodili četvorčki, tri punčke in en fantek, ki so vsi skupaj z materjo doslej povsem zdravi. ® Glavno mesto vzhodnega Pakistana Dacca, ki šteje pol milijona prebivavcev, Je postalo žrtev poplav, saj je v celoti pod vodo. • V Glasgovru so ukinili zadnji tramvaj. To je bil obenem tudi zadnji tramvaj, ki so ga še uporabljali na Škotskem. • Epidemija spalne bolezni na Floridi je doslej terjala 10 žrtev. V bolnišnico so zaradi te bolezni prepeljali že 11 oseb. 0 V velikih poplavah v Južni Koreji je po uradnih podatkih izgubilo življenje 205 ljudi. 10.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. S Na smrt so obsodili nekega leningrajskega šoferja avtobusa. Med vožnjo je za krmilom popil steklenico vodke in Je potem zdrvel v kavarno ob cesti. Pri tem je Izgubilo življenje 5 ljudi. 0 Število splavov na Madžarskem je poraslo, odkar Je vlada legalizirala splave. V prvem četrtletja letošnjega leta so zabeležili 51.500 legalnih splavov. Iz predosnutka nove Ustave OBČINA JE TEMELJNA DRUŽBENO-POLITlCNA SKUPNOST INFORMATIVNO GLASILO OBČINE HRASTNIK V občini občani neposredno in po svojih organih družbenega samoupravljanja: 1. Uresničujejo temeljne funkcije družbene skupnosti na področju družbeno ekonomskih odnosov .zlasti pa zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj produktivnih sil in za delo ljudi v "skladu z razvijanjem socialističnih družbenih odnosov; usmerjajo in vsklaju-jejo razvoj gospodarstva in družbenih služb; samostojno razpolagajo z družbenimi sredstvi občine; izvršujejo temeljno vsklajevajne individualnih in skupnih interesov s splošnimi interesi; ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje življenjskih, kulturnih, socialnih, komunalnih in drugih skupnih potreb občanov. 2. Uresničujejo kar najbolj neposredno družbeno samoupravo; organizirajo organe oblasti in družbenega samoupravljanja ter družbene službe skupnega pomena; urejajo odnose neposrednega skupnega pomena za občane; varujejo zakonitost, skrbijo Za varnost ljudi in premoženja in opravljajo družbeno nadzorstvo v občini; uresničujejo druge funkcije družbene skupnosti .izvzemši tiste, ki so po ustavi pravica in dolžnost federacije ali republike. Pravice in dolžnosti občine določajo ustava, zakon, statut in drugi splošni akti občine v skladu z njenimi, v tej ustavi določenimi funkcijami. Pravice in dolžnosti občine izvršujejo občinska skupščina in njeni organi, krajevne skupnosti in občani na zborih volivcev in pa v drugih oblikah neposrednega odločanja o splošnih družbenih zadevah ter v medsebojnih odnosih med temi orga-'ni in drugimi organi družbenega upravljanja v občini. Za kar najpopolnejše uresničevanje In krepitev samoupravne pravice .svoboščin in drugih pravic In interesov človeka na vseh področjih družbenega življenja ustanavljajo in organizirajo občani v občini družbeno-poli-tične in druge organizacije. Vsaka občina ima svoj statut, ki ga samostojno sprejema. Statut občine določa v okviru ustave in zakonov zlasti: samoupravno pravico in dolžnosti občine ter način njihovega uresničevanja; razmerja med občani ter delovnimi in drugimi organizacijami pri opravljanju skup-(Nadaljevanje na 2. str.) Našim občanom Smo pred važno odločitvijo! V tej izdaji »Glasa komune« prihajamo pred občane s predlogom novega statuta občine Hrastnik. Uvodoma želim poudariti, da je predlog novega statuta občine plod večmesečnega dela, proučevanja in obravnave po raznih komisijah, ki so bile imenovane od občinskega ljudskega odbora. Namen objave novega statuta je predvsem ta, da se z njim seznanijo vsi občani in da se izvede na raznih sestankih in zborih volivcev najširša in temeljita obravnava, kajti na ta način bodo imeli občani možnost predlagati spremembe k temu statutu. Po proučitvi predlogov, ki jih bodo prinesli občani, se bo izvedlo splošno glasovanje, s čimer bo statut postal obvezen za vse občane, delovne kolektive, ustanove in občinski ljudski odbor. Ob tej priliki je vredno omeniti, da vsebuje predloženi novi statut občine vse tiste posebnosti v gospodarskem in družbeno-poli-tlčnem življenju, ki so značilne za našo občino. Med te posebnosti spada predvsem tradicija v industrijskem razvoju in sorazmerno visok nivo socialistične zavesti občanov. Prav ti dve posebnosti sta poudarjeni v posameznih členih statuta, ki cKjejo r±ča-* nom vež p# " ?prrt. terjanju vsega življenja v ko-komuni. Razumljivo je, da novi statut določa tudi dolžnosti posameznika in k^ktivov do občhiske skupnosti. Kakor v novi zvezni usta- vi, ki je bila pravkar dana v obravnavo državljanom, tako je tudi v novem občinskem statutu dan največji poudarek skrbi za človeka, upoštevajoč, da si je človek do sedaj že pridobil veliko izkušenj v delavskem in družbenem upravljanju in da bo te Izkušnje po novi ustavi in občinskem statutu imel še večje možnosti koristno uporabiti. Izhajajoč iz tega so z novim statutom regulirane dolžnosti in pristojnosti občinskega ljudskega odbora, njegovih organov in občinske uprave, pri čemer se upošteva vedno večja pripravljenost in sposobnost sodelovanja občanov naše komune v javnem življenju, predvsem pa v odločanju o vseh važnejših materialnih in splošnodruž-benih vprašanjih. Iz vsega tega sledi, da je sodelovanje v obravnavanju novega statuta za občane življenjske važnosti in da bodo vse pripombe morale biti najvestneje proučene in vzete v poštev. Predsednik obč. ljudskega ! odbora Hrastnik; Stanko Brečko Most v Zgornjem Hrastniku Dnevni red seje 29. 9.1982 Samo za zbor proizvajalcev: 1. Verifikacija mandatov novoizvoljenih odbornikov zbora proizvajalcev; Za ločeni seji: 1. pregled sklepov zadnje seje občinskega zbora in zbora proizvajalcev; 2. analiza gospodarjenja v podjetju »Sijaj«, Hrastnik; 3. poročilo o ustvarjenih dohodkih in doseženih izdatkih proračuna občine s stanjem 31. 8. 1962; 4. Razprava in sklepanje o odloku o omejitvi' proračunske potrošnje v letul962; 5. Razprava in sklepanje o predlogu odloka o spremembi družbenega plana občine Hrastnik za leto 1962; 6. razprava in sklepanje o predlogu odloka o višini prispevka za uporabo javne kanalizacije na območju občine Hrastnik; 7. Razprava in sklepanje o spremembi odloka o višini dnevnic za službena potovanja, nadomestilu za ločeno življenje in kilometrini za uslužbence ljudskega odbora, njegovih zavodov in organizacij; 8. Razprava in sklepanje o spremembi odloka o organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora Hrastnik; 9. Razprava in sklepanje o spremembi odloka o sistemizaciji delovnih mest upravnih organov ObLO Hrastnik; 10. poročilo sveta za tržišče o organizaciji preskrbe z ozimnico; 11. poročilo odbornikov zbora proizvajalcev o izvršenih zborih volivcev v proizvajalni skupini; 12. Razprava In sklepanje o spremembi odloka o občinskem prometnem davku; 13. premoženjske pravne zadeve; 14. garancije. Za skupno sejo obeh zborov: 1. pregled sklepov zadnje seje; 2. imenovanje komisije za odločanje o oprostitvi plačevanja občinskega prometnega davka od rezanega lesa, porabljenega za domačo uporabo; 3. razrešitve In imenovanja; 4. sklic zborov volivcev. Osnutek statuta občine Hrastnik i. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Hrastnik je temeljna družbenoekonomska skupnost občanov, njihovih delovnih in drugih skupnosti in politična teritorialna samoupravna organizacija. 2. člen Območje občine Hrastnik obesga naslednje katastrske občine in naselja: 1 Hotemcž: Brank, Brunška gora, Dobrava ..Gorelce, Hotemcž, Loška gora in Rudna vas. 2 Hrastnik: Hrastnik (del), Plesko, Prapretno pri Hrastniku. 3 Dol pri Hrastniku: Hrastnik (del), Bmica, Dol pri Hrastniku in Kal. 4 Marno: Brdce, Krištandol, Mamo in Unično. 5 Njivice: Jelovo, Močilno, Njivice ,Stari dvor in Zobnik. 6/1 Ojstro (del): Studence. 7 Podkraj: Podkraj. 8 Radeče: Radeče. 9 Svibno: Cimemo, Jagnje-, niča, Počakovo,'Svibno in Zagrad. 10 Sv. Jurij ob Turju: Hrastnik (del), Gore, Kovk In Krnice. 11/1 Sv. Marito (del): Čeče (del) in Boben. 12 Sv. Peter pri Loki: Obrežje pri Zidanem mostu. Iz predosnutka nove Ustave (Nadaljevanje s 1. strani) nih zadev občine; način zagotavlja javnosti dela organov, zavodov in organizacij v občini; pravice občanov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij glede družbenih skladov občine, uporabe družbenih in drugih služb .dobrin v splošni rabi in drugih družbenih sredstev, s katerimi občina razpolaga; ustroj občinskih organov ter njihove temeljne pravice, dolžnosti in pooblastila. Občine sodelujejo med seboj, se prosto združujejo in združujejo svoja sredstva za opravljanje posameznih zadev iz svojih pristojnosti ali za ustvaritev pogojev skupnega pomena; uainnavljajo skupne organe, zavode in službe; začenjajo skupne akcije in izmenjujejo izkušnje. V krajevni skupnosti kot samoupravni skupnosti Občanov vaških in mestnih naselij občani neposredno uresničujejo samoupravo na področju dejavnosti, s katerimi se zadovoljujejo osnovne komunalne, zdravstvene, socialne in druge njihove potrebe skupnosti. 13 Sv. Stefan: Turje. 14 Sirjc: Suhadol, Savna peč, Sirje, Veliko Sirje In Zidani most. 15 Vrhovo: Log pri Vrhovem, Prapretno in Vrhovo. 3. člen Občina Hrastnik je v sestavu okraja Ljubljana. Sedež občine je v Hrastniku. 4. člen Pravice in dolžnosti pri opravljanju družbenih zadev, ki niso v pristojnosti širših politdčno-teritorialnih enot in njihovih organov, izvršuje občina v skladu z ustavo in drugimi na podlagi ustave in zakonov izdanimi predpisi. F. člen Samoupravne pravice občanov so zagotovljene z ustavo, z drugimi zakonitimi predpisi in s tem statutom, 6. člen Občina kot temeljna družbeno-ekonomska In politično teritorialna skupnost občanov vsklajuje splošne družbene in individualne interese. Zaradi tega mora občina skrbeti za gospodarski razvoj, razvoj na področju zdravstva, socialnega varstva, šolstva, prosvete, kulture, telesne kulture, za razvoj komunalnih in drugih družbenih služb. 7. člen Občina ima na svojem območju zlasti naslednje pravice in dolžnosti: 1. zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil, usmerja gospodarski razvoj in porazdeljuje del v občini ustvarjenega narod- - nega dohodka za gospodarske, socialne, kulturne in druge družbene potrebe. 2. skrbi za izravnavanje interesov in dela delovnih skupnosti in družbenih organizacij s 'splošnimi družbenimi interesi; 3. Pospešuje razvoj delovnih skupnosti in družbenih organizacij in uveljavlja ukrepe za večjo proizvodnost in izboljšanje proizvodnih postopkov ter organizacijo dela; 4. skrbi za nenehno izboljšanje življenjskih in kulturnih pogojev z gradnjo stanovanjskih, zdravstvenih, telesnovzgojnih, kulturnih in drugih za rekreacijo občanov potrebnih objektov; 5. skrbi za komunalno in urbanistično ureditev naseljenih območij občine ter v ta namen ustanavlja in pospešuje komunalne in druge javne in družbene službe; 6. skrbi za uresničevanje pobud občanov, delovnih skupnosti, družbeno-poli-tičnih organizacij in društev, ki so v interesu naselij in občine; 7. pospešuje in ustanavlja dejavnosti ter službe,^ki neposredno služijo družini : in gospodinjstvu ter občanom - za zadovoljevanje njihovih potreb; 8. varuje družbeno, zasebno in osebno lastnino; 9. upravlja družbeno premoženje, razen premoženja, ki je dano v upravljanje delovnim skupnostim in druibeno-političnim organizacijam; 10. opravlja družbeno nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev in nad poslovanjem delovnih skupnosti; 11. skrbi za javni red in mir; 12. skrbi za splošno in obvezno šolanje in v skladu s perspektivnim programom potreb po strokovnih kadrih zagotavlja občanom strokovno izobraževanje na srednjih, višjih in visokih šolah; 13. skrbi za razvoj družbenega samoupravljanja ter nadzoruje zakonitost dela samoupravnih organizacij; 14. skrbi za organizacijo in delovanje vseh oblik neposredne in posredne demokracije; 15. varuje samoupravne pravice občanov in delovnih skupnosti; 16. skrbi za izravnavanje osebnih interesov posameznih občanov s splošnimi družbenimi interesi; 17. določa samostojno ali s sodelovanjem organov samoupravljanja organizacijo in poslovanje občinskih organov in delovnih skupnosti, ki opravljajo javne službe in skrbi za zakonitost njihovega dela; 18. skrbi za uresničevanje osebnih in političnih pravic občanov; 19. občinski organi morajo posebno skrbeti za osebne življenjske pogoje vojaških vojnih invalidov, žrtev fašističnega nasilja, borcev NOV in njihovih družinskih članov ter jim pomagati pri uveljavljanju njihovih pravic; 20. ureja samostojno v skladu z družbeno-političnim razvojem tudi druge zadeve, ki imajo neposreden pomen za občino. Občani in domocll 8. člen Občani imajo pravice in dolžnosti, ki jih določa ta statut. Občan občine Hrastnik je vsaka oseba, ki je stalno prijavljena na območju občine Hrastnik. 9. člen Občani sodelujejo po svojih sposobnostih v organih družbenega samoupravljanja v občini. Občani morajo po svojih osebnih močeh in sposobnostih prispevati k splošnemu razvoju in napredku občine, se vključevati v proizvodne procese in z delom ustvarjati osebni dohodek, ki je potreben njim in njihovim družinam za kritje osebnih potreb. Občani morajo izpolnjevati obveznosti, ki jih sprejme občinska skupščina po predhodni privolitvi zborov občanov in zborov delovnih skupnosti. 10. člen Pravice in dolžnosti občine opravljajo občani neposredno ali posredno. Neposredno sodelujejo občani pri opravljanju družbenih zadev na zborih občanov, na zborih delovnih skupnosti, na referendumu, z delom v krajevnih skupnostih, z volitvami v organe obične in v organe družbenega upravljanja in s sodelovanjem v organih občine. Posredno opravljajo občani pravice in dolžnosti občine po občinski skupščini in njenih organih. 11. člen Delo občinske skupščine, njenih organov in organov družbenega upravljanja je praviloma javno. Občinska skupščina je za svoje delo in^za delo svojih organov odgovorna občanom. 12. člen Pravice organov občine nasproti samostojnim organizacijam in občanom so določene z ustavo, zakoni in s tem statutom. Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri svojem delu z organi družbenega samoupravljanja v delovnih skupnostih, s SZDL, z dragimi družbenimi organizacijami in društvi ter se opirajo na njihove pobude. 13. člen Sodelovanje občinske skupščine z občani se odraža tudi v ustanavljanju skupnih organov, organizacij in služb, z združevanjem sredstev delovnih skupnosti, z organizacijo skupnih akcij in z drugimi oblikami sodelovanja. 14. člen Vsi organi državne uprave v občini so podrejeni občinski skupščini. Določba prvega odstavka tega člena ne velja za organe, ki opravljajo zadeve iz področja okrajnih, republiških ali zveznih organov, če so za opravljanje teh zadev izrecno pooblaščeni. II. OBVEZNOSTI OBČI NE ZA ZADOVOLJE VANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV 15. člen Občina mora s svojimi sredstvi zagotoviti občanom obvezno osnovno šolanje in zadovoljivo opravljanje komunalnih in javnih služb. Zdravstveno in socialno varstvo občanov — članov komunalne skupnosti socialnega zavarovanja — je zagotovljeno preko komunalne skupnosti socialnega zavarovanja. Občanom, ki niso člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, pa mora zagotoviti občina s svojimi sredstvi potrebno zdravstveno in socialno varstvo. Kulturne, telesnovzgojne in druge potrebe, ki vplivajo na življenjski standard občanov, zagotavlja občina v skladu s finančnimi možnostmi. 16. člen Osnovno šolsko izobraževanje v občini opravljajo osnovne šole. Občina ustanavlja osnovne šole glede na krajevne potrebe, pri čemer mora upoštevati število otrok in drage pogoje, ki narekujejo ustanovitev šole tako, da omogoči šolanje vsem šoloobveznim otrokom. Ce je zaradi razsežnosti šolskega okoliša potrebno in če so zato podani pogoji, lahko za šolstvo pristojni svet občinske skupščine odpre en ali več oddelkov tudi izven sedeža matične šole. 17 .člen Osnovne šole so samostojni družbeni zavodi, ki jih vodijo organi družbenega upravljanja in samoupravljanja, kakor določajo njihova pravila in zakoni. 18. člen Za izpolnjevanje nalog s področja šolstva so v občini popolne in podružnične šole. 19. Člen Šoloobveznim otrokom, ki bi jim bilp zaradi prevelike oddaljenosti onemogočeno obiskovanje pouka, mora občina zagotoviti brezplačen prevoz do šole ,čc so na posameznih relacijah vzpostavljene redne prometne zveze. 20. člen Občina skrbi za izvenšolelco in strokovno izobraževanje odraslih in v ta namen organizira ustrezne zavode, ki s posebnimi oblikami izobraževanja (tečaji, seminarji, predavanja itd.) omogočajo občanom, da pridobijo potrebno šolsko in strokovno izobrazbo 21. člen cije in materialno podpira or- delovnih skupnosti in občin- V okviru letnega družbene- Naloge na področju zdrav- ganizacije in društva, katerih sko organizacijo SZDL. stva izvršuje občina preko zdravstvenih zavodov, ki skrbijo za vsestransko zdravstveno varstvo občanov, za odpravljanje vzrokov in pojavov, ki škodujejo njihove- osnovni namen je kulturno, prosvetno, telesnovzgojno in umetniško delovanje. 39. člen Za razvoj posameznih služb in dejavnosti in za uresničevanje določenih nalog, za katere smatrajo občani in občinska skupščina, da so posebnega pomena za občino, se lahko ustanovijo skladi. Z aktom o ustanovitvi se 32. člen Materialna sredstva za de-mu zdravju in za njihovo lovanje kultumo-prosvetnih^ zdravstveno izobrazbo. telesnovzgojnih in umetniških organizacij, se zbirajo na po-22. člen sebnih skladih, v katere pri- Zdravstveni zavodi so sa- speva sredstva občina iz pro- določijo sredstva, namen, mostojni zavodi, ki jih vodijo računa in delovne skupnosti upravljanje in način nadzor- iz svojih skladov. Med posamezne organizacije se delijo sredstva po pravilih skladov. organi družbenega upravljanja in samoupravljanja, kakor to določajo zakoni in njihova pravila. stva nad poslovanjem sklada. III. SREDSTVA OBČINE 33. člen 23. člen Socialno varstvo obsega skrb za odstranjevanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo posamezne socialne probleme in skrb za neposredno pomoč socialno ogroženim osebam. Služba socialnega varstva se lahko poveri v ta namen ustanovljenim zavodom. 24. člen Do socialnega varstva ima- sprejme občinska skupščina, jo pravico vsi občani, kakor določa 3. odstavek 15. člena 34. čien tega statuta. Višino sredstev, ki jih pri- spevajo občani iz svojega 23. člen osebnega dohodka za javne Komunalne službe v. občini 6lužbe in druge skupne po-opravljajo komunalne organi- tTebe| iahko določi občinska vsaj enkrat letno, zacije, krajevne skupnosti in 6liUp^ina samo na podlagi njihovi servisi, nekatere na- sk]epov, k; jjb sprejmejo loges tega področja pa oprav- zbor'; občanov in zbori delov-ljajo občinski organi nepo- nih skupnosti. Po prvem odstavku tega člena zbrana sredstva se smejo uporabiti samo v namen, za katerega so bila zbrana. ga plana lahko občina zagotovi razvoj posameznih gospodarskih panog s posebnimi programi." 44. člen Zaradi vsklajevanja gospodarskega razvoja in razvoja družbenih služb v občini morajo delovne skupnosti razen letnih, izdelati tudi perspektivne programe svojega razvoja. 4). člen Delovne skupnosti morajo pri sestavljanju svojih programov razvoja upoštevati sred no. 26. člen Razmerja med občino in komunalnimi organizacijami, vrste in obseg storitev kakor tudi določanje cen za te storitve (usluge) se uredi s po- gače določeno. , . ... ... Skladi poslujejo po svojih Sredstva, ki jih potrebuje prav;jjb jn finančnih progra-občina za izvrševanje svojih mih jjh nalog dobi iz dohodka, ki ga skupščina, ustvarjajo oočani. . _ s potrjevanjem finančnih Delež, ki pripada občini od programov zagotovi skupščina ustvarjenega dohodka, dolo- uporabo sredstev skladov po čajo zvezni zakoni in predpi- družbenega plana, si, ki jih v svoji pristojnosti 41. člen Organi upravljanja skladov morajo o poslovanju sklada, zlasti pa o izpolnjevanju finančnega programa sklada, poročati na zborih občanov OBČINSKI DRUŽBENI PLAN 40. člen Skladi so pravne osebe in se upravljajo po načelih družbenega upravljanja v kolikor ■ ^ občinske skupšči- n, s posebnim, predpis, dru- ne ne njenih organoV- Na zahtevo pa morajo delovne skupnosti dostaviti ob- notrdi‘občinska tini načrle’ investicij- potrdi občinska ^ programe in ^aip doku_ raentacijo o izvrševanju letnih gospodarskih načrtov. 46. člen Letni občinski družbeni plan sprejme občinska skupščina z odlokom. 50. člen Občinska skupščina in njeni organi so odgovorni za dosledno izvajanje urbanističnega načrta, morebitne spremembe pa se lahko izvrše samo po postopku, ki velja za njegov sprejem. V. ORGANIZACIJA IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV Organizacija in delo občinske skupščine 51. člen Občinska skupščina je temeljni organ oblasti in teritorialni organ družbenega samoupravljanja v občini. Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in občinski zbor delovnih skupnosti. 52. člen Člane občinske skupščine volijo neposredno občani in člani delovnih skupnosti na Perspektivni družbeni plan območju oMine. Člani skuo-pa sprejme občinska skupšci- ki j;h izvolijo občani, na na podlagi rezultatov re- sestavljajo občinski zbor, čla-ferenduma. ni skupščine, ki jih izvolijo 47 člen člani delovnih skupnosti, pa tvorijo občinski zbor delovnih Predlog, družbenega plana skupnosti, mora dati občinska skupščina, "Vsak zbor ima predsednika, 35. člen S sredstvi, ki ji pripadajo, 42. člen Z družbenim planom sc zagotavlja skladen razvoj vseh gospodarskih panog in druž- setano pogodbo med občino in razpolaga občina samostojno penili služb na območju obči- in jih razporeja v sklada s perspektivnim programom gospodarskega in splošnega razvoja občine. 36. čleji Izvršenje nalog občine za- komunalno organizacijo. 27. člen Komunalne organizacije, ki opravljajo komunalne storitve splošnega pomena za občino, financira občina iz svojih sredstev. Komunalne organizacije, ki se ustanovijo na pobudo občanov, se financirajo iz sredstev, ki jih v ta namen prispevajo občani, delno financi- občinskih predpisih, ranje takih organizacij pa lahko prevzame tudi občina. ne in vsklajuje potrošnjo s proizvodnjo. Občinski družbeni plan mora upoštevati smernice druž- roj.at; zborom občanov in zbo-benih planov širših teritorial- rom delovnih skupnosti. preden ga sprejme, v obravnavo zborom občanov, zborom delovnih skupnosti in občinski organizaciji SZDL ter mora pri njegovi dokončni sestavi upoštevati njihove utemeljene pripombe. 48. člen Po preteku obdobja, za katerega je bil družbeni plan sprejet, mora o njegovi realizaciji občinska skupščina po- nih enot in mora biti odraz eolavliaio proračunska sred- dejanskih potreb in možnosti stva in sredstva skladov. Proračunska sredstva so dohodki, ki se stekajo v proračun po zvezn h zakonih in 28. člen Pri ustanavljanju in financiranju komunalnih organizacij lahko sodelujejo s svojimi sredstvi tudd delovne skupnosti in druge organizacije. 29. člen V komunalnih organizacijah je uveljavljeno načelo družbenega upravljanja. Sredstva skladov so določena z zakoni in z aktom o ustanovitvi sklada. 37. člen S proračunom se zagotovi nemoteno izvrševanje posameznih nalog občine s področja gcspodaistva, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, kulture in nalog z drugih področij, za katerih razvoj mora skrbeti občina zaradi zadovoljevanja potreb občanov. Z občinskim proračunom občine. Občinski družbeni plan temelji na planih in predvidevanjih delovnih in drugih skupnosti. 43. člen Celoten družbeni razvoj usmerja občina z letnimi in perspektivnimi družbenimi plani. 49. člen Razvoj in ureditev naselij, gradbenih območij, razširitev komunikacijskih zvez in objektov, regulacijska in sanacijska dels, ureja občina z urbanističnim načrtom. Urbanistični načrt sprejme občinska skupščina z odlokom, na podlagi rezultata referenduma. ki ga izvoli zbor izmed svojih članov za dobo dveh let. Ob odsotnosti predsednika zbora vodi sejo član zbora, ki ga izvoli zbor izmed svojih članov. 53. člen V občinski zbor je lahko izvoljen vsak občan, ki ima splošno volivno pravico, v občinski zbor delovnih skupnosti pa je lahko izvoljen vsak član delovne skupnosti na območju občine in ki ima splošno volilno pravico. 54. člen Občinska skupščina šteje 51 članov. V občinski zbor se izvoli 26, v občinski zbor delovnih skupnosti pa 25 članov. 55. člen Mandatna doba članov občinske skupščine traja 4 leta, vendar se mora polovica čla- ljanjTpa te^Sjo Tak- Se Z^0t0VU° Sred6tva krajeV' tom o ustanovitvi. 30. člen Delo komunalnih organizacij je podrejeno javnemu in družbenemu nadzorstvu. Družbeno nadzorstvo opravljajo organi občinske skupščine in občani neposredno s tem, da na zborih občanov in zborih delovnih skupnosti obravnavajo delo komunalnih organizacij ter prinašajo svoje predloge in mnenja. 31. člen Za dvig splošne kulturne, prosvetne in telesnovzgojne ravni občanov lahko občina •ustanavlja ustrezne organiza- nim skupnostim, potrebna za njihovo redno poslovanje. 38. člen Občinska skupščina sprejme proračun in zaključni račun o izvršitvi proračuna z odlokom. Predlog proračuna mora dati občinska skupščina pred sprejetjem v obravnavo zborom občanov, zborom delovnih skupnosti in občinski organizaciji SZDL ter mora pri dokončni sestavi proračuna upoštevati njihove utemeljene pripombe. O izvrševanju In spremembah proračuna med letom mora občinska skupščina seznanili zbore občanov, zbore V zadnjem času so v Hrastniku uredili več parkov. Na sliki: park v bližini sedeža ObLO • » » • nov na novo izvoliti vsako drugo 1 eto~tako, da se po preteku polovice mandatne dobe izvoli 25, po preteku celotne ^mandatne dobe pa 26 članov. 56. člen I Nihče ne more biti izvoljen dvakrat zapored v isti zbor občinske skupščine, niti ne more biti istočasno član obeh zborov. 57. člen Osebe, zaposlene v organih občinske uprave ali sodniki sodišča, ne morejo biti istočasno člani občinske skupščine. Osebam iz prvega odstavka tega člena preneha delovno razmerje, če so izvoljene za člana skupščine. 58. člen Člana občinske skupščine, ki s svojim delom ne opraviči zaupanja volivcev, lahko volivci, ki so ga izvolili, odpokličejo pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen. Volitve in odpoklici članov občinske skupščine se opravijo po veljavnih predpisih. 59. člen Zadeve s svojega delovnega področja opravlja občinska skupščina na svojih sejah, po svojih komisijah, svetih, upravnih in drugih organih. 60. člen Seje občinske skupščine in njenih organov so praviloma javne. O sejah se piše zapisnik, ki mora obsegati število navzočih članov, udeležbo povabljenih, dnevni red seje, njen potek, sprejete sklepe in posebna mnenja članov, ki izrecno zahtevajo, da se njihova mnenja vnesejo v zapisnik. Za vodenje zapisnika je odgovoren tajnik, podpišejo pa ga: člana skupščine in zapisnikar, ki jih izvoli skupščina na začetku seje. Strokovno in administrativno delo za občinsko skupščino opravlja tajništvo občinske skupščine. Zapisnik o seji občinske skupščine mora biti dostavljen na vpogled predsedniku občinske skupščine. 61. člen Občinska skupščina lahko s . svojim sklepom izključi javnost, če smatra, da zadeve ne bi bilo primemo javpo obravnavati. (če bi smatrala, da bi javno obravnavanje negativno vplivalo na rešitev določene zadeve). 62. člen Posamezne občane, zastopnike delovnih skupnosti in druge osebe lahko vabi občinska skupščina na svoje seje, če je mnenja, da bi njihovo sodelovanje koristilo pri odločanju o posameznih zadevah. Kadar obravnava občinska skupščina delo ali posamezna vprašanja o poslovanju posamezne delovne skupnosti, mora povabiti na sejo predstavnike te skupnosti. 63. člen Občinski zbor in občinski zbor delovnih skupnosti delata in odločata praviloma na •kupnih sejah. Občinska skupščina odloči: na skupni seji, o katerih zadevah lahko razpravljata zbora na samostojnih sejah in sprejemata svoje sklepe. 64. člen Občinska skupščina mora zasedati po potrebi, najmanj pa 6-krat letno. 65. člen Občinska skupščina ne more veljavno sklepati in odločati o zadevah, za katere je po statutu določeno poprejšnje sodelovanje drugih organov, občanov, delovnih skupnosti in občinske organizacije SZDL, če ti niso bili pritegnjeni k sodelovanju in obravnavanju zadeve. Odločitev občinske skupščine, ki jih sprejme v nasprotju s prejšnjim odstavkom, so neveljavne. , 66. člen Občinska skupščina samostojno odloča v mejah svojih pristojnosti o vseh vprašanjih splošnega pomena za občino, zlasti pa: 1. sprejema odloke in druge splošne predpise; 2. sprejema družbene plane o razvoju občine, proračune in zaključne račune o izr vršitvi proračunov; 3. opravlja družbeni nadzor, nadzor nad zakonitostjo dela delovnih skupnosti, dela zavodov in organizacij s področja javnih in družbenih služb ter drugih organizacij, daje soglasje k njihovim statutom in pravilom in nadzoruje izkoriščanje družbenih sredstev ter razdeljevanje dohodka; 4. sprejema resolucije in priporočila za delo organov družbenega samoupravljanja na območju občine ter za delo delovnih skupnosti; 5. sklepa o najetju posojil občine in o prevzemu poroštva za posojila delovnih skupnosti; 6. sklepa o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki je pod upravo občine; 7. potrjuje statute krajevnih skupnosti; 8. odloča o ustanovitvi in prenehanju delovnih skupnosti, daje soglasje k ukinitvi njihovih obratov in družbenih skladov ter daje soglasje za združevanje delovnih skupnosti; 9. sklepa o razpisu občinskega referenduma; 10. določa območja krajevnih skupnosti na predlog zborov občanov; 11. voli in razrešuje predsednika in podpredsednika občinske skupščine ter voli oziroma imenuje člane svetov, komisij in drugih organov občinske skupščine; 12. voli in razrešuje sodnike občinskega sodišča in občinskega sodnika za prekrške; 13. imenuje tajnika občinske skupščine, načelnika temeljnih upravnih organov, direktorja delovnih skupnosti ter opravlja druga imenovanja po veljavnih predpisih; 14. sklepa o organizaciji in sistemizaciji temeljnih upravnih organov; 15. sklepa o vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic občine; 16. opravlja druge naloge, za katere je pristojna po veljavnih predpisih in določbah statuta. 67. člen Posamezna opravila iz svoje pristojnosti lahko občinska skupščina s svojim sklepom prenese na svete, komisije in druge svoje organe. S sklepom o prenosu pristojnosti se natančneje določijo posamezna opravila, pravice in dolžnosti, ki se prenesejo ter določi čas veljavnosti prenosa. Občinska skupščina ne more prenesti na druge organe opravil iz 66. člena tega statuta in tistih opravil, za katera je pristojna po predpisih organov širših teritorialnih skupnosti. 68. člen Predlog statuta da občinska skupščina v prehodno razpravo občanom, delovnim skupnostim in občinski organizaciji SZDL, po končani javni obravnavi pa ga na podlagi lznešenih sprememb in mnenj dopolni ter da na referendum. Statut je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh občanov, ki imajo volilno pravico. 69. člen Svoje druge predpise, za katere je tako v statutu posebej določeno, sprejme občinska skupščina po predhodnem mnenju in sodelovanju občanov, članov delovne skupnosti, občinske organizacije SZDL in sindikalnih organizacij. Ce občinska skupščina pri sprejemanju aktov iz prejšnjega odstavka ne upošteva predlogov in mnenj občanov, delovnih skupnosti, občinske organizacije SZDL in sindikatov, jih mora o tem obvestiti ter navesti razloge, zaradi katerih niso upoštevani njihovi predlogi in mnenja. 70. člen Poslovanje občinske skupščine, način sprejemanja aktov in njihova veljavnost ter delo organov, ki jih ustanovi skupščina, je določeno e poslovnikom, ki ga predpiše občinska skupščina. Člani občinske skupščine 71. člen Dolžnost članov občinske skupščine je častna družbena funkcija. Pravice in dolžnosti članov občinske skupščine določajo zvezna in republiška ustava, zakoni in na njihovi podlagi izdani predpisi, ta statut in poslovnik, ki si ga predpiše skupščina. 72. člen1 Člani občinske skupščine so za svoje delo v skupščini odgovorni občanom, delovnim skupnostim in občinski skupščini. 73. člen Člani občinske skupščine se morajo udeleževati sej občinske skupščine in sej njenih zborov. • * - 1 Na sejah občinske skupščine in njenih zborov imajo člani skupščine pravico in dolžnost sodelovati pri obravnavanju in odločanju o zadevah, ki jih obravnava skupščina. Občinska skupščina lahko predlaga volivcem, ki so izvolili člana skupščine, njegov odpoklic, če se neredno ali iz neupravičenih razlogov ne udeležuje sej skupščine. 74. člen Vsak član občinske skupščine lahko postavlja občinski skupščini ali njenemu predsedniku vprašanja in zahteva pojasnila o vseh zadevah, za katere smatra, da so pomembne za občino, delovne skupnosti, družbene organizacije in občane. Vprašanja, ustna ali pismena, lahko postavljajo člani skupščine praviloma, preden se začnejo obravnavati vprašanja, ki so na dnevnem redu seje. Član skupščine mora na postavljeno vprašanje dobiti odgovor takoj ali najkasneje na prvi prihodnji seji. 75. člen Vsak član skupščine ima pravico predlagati dopolnitev ali spremembo dnevnega reda seje skupščine ali posameznega zbora. O spremembi ali dopolnitvi dnevnega reda seje odloči skupščina oziroma zbor. 76. člen Član občinske skupščine ne sme biti poklican na odgovor, ne sme se mu vzeti prostosti in tudi ne sme biti kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali glas, ki ga je dal v skupščini. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno člana občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora pripreti ali dati v preiskovalni zapor. Privolitev zbora ni potrebna: če gre za kaznivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil član občinske skupščine zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora daljša od enega leta ali hujša kazen, ali če je nevarnost, da bo pobegnil. Ce skupščina ali zbor zaseda, dš privolitev za pripor ali preiskovalni zapor zbor, kateremu pripada član, v času med zasedanjem pa dš privolitev za pripor ali preiskovalni zapor zbor, kateremu pripada član, v času med zasedanjem pa da privolitev mandatno — imunitetna komisija ustreznega zbora. Privolitev mandatno — imunitetne komisije mora na prvi prihodnji seji potrditi ustrezni zbor. 77. člen Člani občinske skupščine morajo sodelovati z občani oziroma člani delovnih skupnosti svoje volivne enote, jih seznanjati z delom, sklepi In odločitvami občinske skupščine, skupščini pa sporočati mnenja in predloge volivcev oziroma članov delovnih skupnosti. Sodelovanje članov skupščine se izraža v neposrednih stikih z občani, z udeležbo na zborih občanov oziroma zborih delovnih skupnosti, ali z navezovanjem sti-kot s krajevnimi skupnostmi in krajevnimi organizacijami SZDL. 78. člen Pred potekom mandatne dobe, za katero je bil izvoljen, preneha članu občinske skupščine mandat: — če je odpoklican; — če izgubi volilno pravico; — če sprejme občinska skupščina njegovo odpoved mandatu; — če je obsojen na kazen zapora daljšo od šestih mesecev; — če sprejme službo v občinski upravi; — če je izvoljen za sodnika; — če umre. Članu občinskega zbora preneha mandat, če se za stalno izseli iz občine, članu zbora delovnih skupnosti pa tudi takrat, če mu preneha delovno razmerje oziroma funkcija na področju, kjer je bil izvoljen, če preneha biti član organa družbenega samoupravljanja oziroma združenja, ali če preneha biti družbeni delavec na ustreznem jjodročju. 79. člen Člani občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v občinski skupščini, in pravico do povračila osebnega dohodka* za katerega so prikrajšati zara^' di opravljanja svojih članskih dolžnosti. Povračilo stroškov, do katerih so upravičeni čfam občinske skupščine, določi skupščina z odlokom. ( PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE 80. člen Občinska skupščina Izvoli izmed članov občinskega zbora predsednika občinske skupščine. Izvolitev predsednika občinske skupščine lahko predlaga 10 članov skupščine. 81. člen Predsednika izvoli občinska skupščina na svoji prvi seji s tajnim glasovanjem, izvoljen pa je kandidat, ki dobi večino glasov vseh članov skupščine. Predsednik se voli za štiri leta. 82. člen Občinska skupščina ima tudi podpredsednika, ki se izvoli izmed članov občinskega zbora za dobo štirih let na prvi seji skupščine po enakem postopku kot predsednik, 83. člen Predsednik skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo v vseh premoženjskopravnih zadevah. Za posamezne zadeve iz svojega področja lahko predsednik pooblasti druge osebe, da zastopajo občino. 84. 3 en Predsednik občinske skupščine sklicuje in vodi seje občinske skupščine, pripravlja predloge dnevnih redov sej, skrbi, da so člani skupščine va predsednik, da obravnava določeno zadevo iz svojega področja in pravi o tem poročilo. • 90. člen V niijnih primerih lahko najmanj tri dni pred sejo ob- predsednik občinske skupšči-veščeni o seji in seznanjeni ne imenuje upravne komisije, mora pa tako imenovanje predložiti v potrditev skupščini na njeni prvi prihodnji seji- 91. člen Za vzdrževanje reda in miru v občini sme predsednik skupščine neposredno izdajati ukaze ljudski milici in od nje zahtevati tudi pomoč pri z zadevami, ki se bodo na njej obravnavale. Članom občinske skupščine se mora obenem z vabilom dostaviti tudi pismeno gradivo za sejo. 85. člen I. varianta Predsednik občinske skupščine se ne sme udeleževati obravnave in tudi ne glasovati, kadar vodi sejo. II. varianta Predsednik občinske skup-ščine lahko sodeluje v raz- skupščine, da mu za sejo ob-pravi, nima pa glasovalne črnske skupščine pz^avipo-pravice. III. varianta Predsednik občinske skup- Kolegijski organi se pri reševanju določenih zadev lahko poslužujejo njihovih mnenj in predlogov. 99. člen Organe občinske skupščine dolača praviloma statut. Občinska skupščina lahko z odloki ustanavlja nove, od- 104. člen upravnih organov poročati o Kolegijski organi skupščine delu organizacijskih enot ali obravnavajo posamezne zade- pripraviti poročila o posamez« ve iz pristojnosti občinske nih zadevah s področja klegij-skupščine, preden so dane na skega organa za njihovo se-sejo skupščine, in predlagajo jo. ustrezno rešitev. 105. člen V zadevah iz svojega pod- pravlja ali združuje v statutu ročja sodelujejo organi občin- določene organe občinske skupščine, če smatra, da bi se na ta način izboljšalo njihovo delo ali organizacija. 100. člen Mandatna doba članov ko- ške skupščine z organi samoupravljanja v delovnih skup1-nostih in drugih organizaci- 110. člen Seje kolegijskih organov občinske skupščine so praviloma javne. Na seje lahko kolegijski organi občinske skupščine povabijo posamezne občane, predstavnike delovnih skupnosti in drugih družbenih jah, kadar rešujejo zadeve, ki organizacij, če smatrajo, da bi pomembne za te organi- njihovo sodelovanje prispeva- 60 zacije ali pomena. zadeve splošnega upravni izvršitvi v izvršljivih legijskih organov, ki jih upravnih odločbah. 92. člen Predsednik skupščine lahko zahteva od tajnika občinske ročila o delu posameznih upravnih organov. lijo oziroma imenujejo občin- 106. člen Zadeve, ki spadajo v pristoj- ska skupščina, delovne skuo- nost dveh ali več organov ob-nosti ali druge družbene or- činske skupščine, rešujejo ti ganizacije,, traja dve leti. organi na skupnih sejah ali Predsednike kolegijskih or- pa vsak zase, kakor zahteva ganov imenuje občinska skup- narava zadeve. Ce pri tem ne ščina, če ni z veljavnimi dosežejo soglasja, obvestijo o predpisi ali s tem statutom svojih stališčih občinsko skup- ščine lahko sodeluje v razpravi in glasuje. Kadar podpresednik občinske skupščine nadomešča odsotnega predsednika in vodi sejo, ima iste pravice kot predsednik. 86. člen Za izvrševanje sklepov, ki jih sprejme občinska skupščina, je odgovoren predsednik občinske skupščine. O izvršitvi sprejetih sklepov mora poročati predsednik na prvi prihodnji sejL Predsednik občinske skupščine podpisuje vse akte, ki jih izven upravnega postopka *---»--— «iV>Xinr,lrn fVl mS/litt H 93. člen Na predsednikovo zahtevo morajo predstojniki upravnih drugače določeno, praviloma izmed svojih članov. Posamezne člane kolegijskih organov lahko organi, ki so jih izvolili, imenovali ali organov* občinske skupščine delegira!!, odpokličejo pred dati potrebne podatke in po- Prekom "nhove mandatne ročila o posameznih zadevah uobe. z njihovega področja ali pripraviti poročilo za sejo občinske skupščine. 101. člen Nihče ne more biti hkrati član več kot 94. člen Predsednik skupščine uvede disciplinski postopek zoper tajnika občinske skupščine in občinskega sodnika za prekrške, kadar ugotovi, da sta prekršila delovno disciplino. 95. člen Predsednika skupščine na- sprejme občinska skupščina. domešča v 6aea njegove odsotnosti podpredsednik skup- 87. člen Predsednik občinske skupščine vsklajuje delo skupšči- ___ ne in njenih organov in se “s^men Tzvoli. mora zato seznanjati z njihovim delom, mnenji in sklepi. V posameznih primerih lahko zahteva, da mu organi skupščine dajejo pismena poročila. Da bi dosegel skladnost dela lahko sklicuje predsednik občasna posvetovanja s predsedniki organov skupščine, daje predloge in pripombe k njihovemu delu in skrbi, da občinska skupščina vsaj enkrat v dveh letih obravnava delo vsakega posameznega organa in jim daje priporočila za bodoče delo. ščine, če pa je zadržan tudi ta, ga nadomešča član skupščine, ki ga skupščina v ta 96. člen Predsednik skupščine ima za opravljanje svoje funkcijo pravico do stalne mesečne nagrade in letnega dopusta. Dopust in nagrado mu določi skupščina ORGANI OBČINSKE SKUPŠČINE v dveh kolegijskih organih občinske skupščine, niti ne more biti član istega kolegijskega organa več kot dve mandatni dobi zapored. Predsednik, podpredsednik, uslužbenci uprave in sodniki občinskega sodišča ne morejo biti člani kolegijskih organov. 102. člen Vsi organi občinske skupščine delajo samostojno po veljavnih predpisih, določbah tega statuta in drugih predpisih, navodilih in smernicah občinske skupščine ter so za svoje delo odgovorni skupščini. 103. člen Kolegijski organi skupščine morajo o svojem delu poročati skupščini na njeno zahtevo, najmanj pa enkrat v dveh letih. O svojem delu morajo poročati skuščini tudi upravni organi skupščine. ščino, da odločijo zadevi oziroma določi, -kateri organ naj zadevo dokončno reši. 107. člen Kolegijski organi občinske skupščine odločajo o zadevah iz svojega delovnega območja na sejah. O sklicani seji mora predsednik kolegijskega organa obvestiti predsednika skupščine. Seje sklicuje in vodi predsednik kolegijskega organa lo k boljši rešitvi obravnavane zadeve. Na svojo seju pa morajo povabiti predstavnike delovnih skupnosti in družbenih organizacij, kadar obravnavajo zadeve z njihovega področja. 111. člen Kadar kolegijski organi občinske skupščine lahko dokončno odločijo o zadevah, ki so jim predložene v rešitev, morajo o svojih odločitvah izdati ustrezen akt, s katerim obvestijo predlagatelja o rešitvi zadeve. 112. člen O sejah kolegijskih organov občinske skupščine se piše zapisnik, ki mora obsegali število navzočih članov, udeležbo povabljenih, dnevni red seje, njen potek, sprejete vabila za seje pa morajo'biti sklepe in posebna mnenja Cla^ vročena članom najmanj tri dni pred sejo obenem z dnevnim redom seje. ' 108. člen Člani občinske skupščine, ki niso člani kolegijskega Organa, se lahko udeležujejo nji- ščine. hovih sej s pravico sodelovanja pri obravnavi, nimajo pa pravice glasovati. Predstojnik upravnega organa se mora udeležiti seje kolegijskega organa, ki obravnava zadeve z njegovega področja. Kolegijski organ lahko pokliče na svojo sejo tudi druge uslužbence občinske uprave, kadar je njihovo sodelovanje potrebno za reševanje zadev. 109. člen Na zahtevo kolegijskih organov morajo predstojniki nov, ki izrecno zahtevajo, da se njihovo mnenje vnese v zapisnik. Zapisnik podpišeta predsednik kolegijskega organa in zapisnikar, Id ga določi tajnik izmed administrativnih uslužbencev občinske skup- 113. člen Strokovno in administrativno delo za kolegijske, organe skupščine opravljajo njeni upravni organi. Kateri upravni organi opravljajo to delo, določi tajnik občinske skupščine. i 114. člen Članstvo v kolegijskih organih občinske skupščine je častna družbena funkcija. Člani kolegijskih organov imajo pravico do povračila dejanskih stroškov in do povračila osebnega dohodka, ka» Skupne določbe 88. člen Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev predpisa ali sklepa, ki ga organ občinske skupščine izda izven upravnega postopka, če misli, da je v nasprotju z veljavnimi predpisi ali neprimeren. Predsednik mora zadržati predpis ali sklep predložiti na prvo prihodnjo sejo občinske skupščine, da ta odloči o njegovi skladnosti z veljavnimi predpisi, kakor tudi o njegovi umestnosti. 89. člen Predsednik občinske skupščine lahko skliče seje posameznih organov občinske skupščine, če tega ne storijo njihovi predsedniki. Od posameznega organa ob- 97. ;člen Določene pravice in dolžnosti občine in zadeve, ki jih občinska skupščina prenese nanje, opravljajo organi občinske skupščine. Organi občinske skupščine opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti v skladu z veljavnimi predpisi, določbami tega statuta ter smernicami in navodili, ki jim jih daje za njihovo delo občinska skupščina. Organi občinske skupščine so: 1. komisije občinske skupščine; 2. sveti občinske skupščine; 3. upravni organi občinske skupščine. 98. člen Komisije in sveti občinske skupščine so kolegijski organi, ki lahko za posamezne zadeve iz svojega področja ime- . činske skupščine lahko zahte-nujejo strokovne komisije. Prostori podjretja »Usluga* v Hrastniku dar se udeležijo seje kolegijskega organa ali če opravljajo po sklepu organa druga dela za njegove potrebe. Za posebno prizadevanje in za posebne uspehe, ki jih dosežejo člani kolegijskih organov pri svojem delu, jim lahko občinska skupščina prizna posebno nagrado. Občinska skupščina predpi-če z odlokom višino nagrad in način izplačevanja dejanskih stroškov in povračil za izgubljeni osebni dohodek članov kolegijskih organov, ki jih imajo v zvezi z' opravljanjem svoje funkcije. 115. člen Kolegijski organ si za svoje delo predpiše poslovnik, ki ga mora potrditi občinska skupščina. Komisije občinske skupščine 116. člen Občinska skupščina ima za proučevanje in opravljanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti stalne in začasne komisije. Z aktom o ustanovitvi določi občinska skupščina naloge in delovno področje začasne komisije. 117. člen Člane komisije izvoli občinska skupščina izmed svojih članov. 118. člen Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije: 1. komisij) za volitve in imenovanja, ki šteje 5 članov; 2. mandatno — imunitetno komisijo; a) občinskega zbora, ki šteje 3 člane; bj občinskega zbora delovnih skupnosti, ki šteje 3 člane; 3. komisijo za obravnavanje predlogov, prošenj in pritožb, ki šteje 5 članov; 4. komisijb za družbeni nadzor, ki šteje 5 članov. 119. Sen Komisija za volitve in imenovanja proučuje in daje občinski skupščini predloge za volitve in razrešitve članov organov, ki jih voli, imenuje in razrešuje občinska skupščina. Predlaga imenovanje uslužbencev, ki jih imenuje občinska skupščina, ter opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih. Komisija daje občinski skupščini predloge za imenovanja in razrešitev v soglasju s kadrovsko komisijo. 120. člen Mandatno-imunitetna komisija posameznega zbora obravnava vprašanja v zvezi z mandatnimi in imunitetnimi pravicami članov zbora, zlasti o prenehanju mandata m o verifikaciji mandatov novoizvoljenih članov ter o tem poroča zboru. 121. člen Komjsija za. obravnavanje predlogov, prošenj jn pritožb obravnava in preverja prošnje in pritožbe občanov, delovnih skupnosti in drugih družbenih organizacij fer predlaga pristojnemu organu ustrezno rešitev, o svojem stališču pa obvesti vlagatelja. Ce se pristojni organ ne strinja z mnenjem komisije, jo mora o tem obvestiti in navesti razloge, ki nasprotujejo predlagani rešitvi. Ce je komisija mnenja, da navedeni razlogi niso dovolj utemeljeni, predloži zadevo v rešitev občinski skupščini. 122. člen Komisija za družbeni nadzor ugotavlja, ali se delovne skupnosti in skladi ravnajo po veljavnih predpisih, če je njihovo delo v skladu z družbenimi interesi in politiko občinske skupščine na področju gospodarskega in družbenega delovanja v občini, ter nadzoruje uporabo družbenih materialnih sredstev. Za odstranitev ugotovljenih nepravilnosti predlaga komisija občinski skupščini potrebne ukrepe. 123. člen Občinska skupščina ima poleg stalnih skupščinskih komisij še posebne stalne komisije: 1. kadrovsko komisijo; 2. komisijo za odlikovanja; 3. komisijo za vprašanja invalidov in borcev NOV; 4. komisijo za razpis mest direktorjev delovnih skupnosti. 124. člen Občinska skupščina določi z aktom o ustanovitvi delovno področje, število članov in način volitev oziroma delegiranja članov v posamezne komisije. Mandatna doba članov komisij je enaka mandatni dobi članov kolegijskih organov občinske skupščine. 125. člen Občinska skupščina lahko posamezni komisiji določi tudi druge stalne ali začasne naloge, ali pa za izvrševanje teh nalog ustanovi druge stalne ali začasne komisije. Mandatna doba začasnih komisij in njihovo delovno področje je določeno z aktom o ustanovitvi. 126. člen V začasne komisije lahko imenuje občinska skupščina največ eno tretjino občanov, ki niso člani občinske skupščine na predlog delovnih skupnosti, zborov občanov ali organizacije SZDL. Sveti občinske skupščine’ 127. člen Sveti občinske skupščine BO njeni politično izvršilni organi in na področju družbenih služb teritorialni-organi družbenega samoupravljanja. 128. člen Občinska skupščina ima naslednje svete: 1. svet za družbeni plan in finance; 2. svet za delo; 3. svet za industrijo; 4. svet za kmetijstvo in gozdarstvo; 5. svet za komunalne in Spodnji Hrastnik stanovanjske zadeve; 6. svet za obrt; 7. svet za prosveto in kulturo; 8. svet za splošno upravo in notranje zadeve; 9. svet za telesno vzgojo; 10. svet za tržišče, turizem in gostinstvo; 11. svet za zdravstvo; f2. svet za socialno skrbstvo in varstvo družine. 129. člen Sveti občinske skupščine imajo 7 — 15 članov. V vsakem svetu morata biti vsaj dva člana, ki ju izvoli občinska skupščina izmed svojih članov. Podrobnejši sestav posameznih svetov, kateri organi in organizacije določijo ali delegirajo člane v svete in kakšno število, način volitev in delegiranje, določi občinska skupščina s posebnim aktom, kolikor tega ne določajo zakon ali drugi veljavni predpisi. 130. člen Člani svetov, ki niso člani občinske skupščine, sodelujejo lahko pri njenem delu, kadar ta obravnava vprašanja s področja sveta, nimajo pa glasovalne pravice. 131. člen Sveti opravljajo zadeve, ki spadajo v njihova delovna področja, na svojih sejah pa obravnavajo zlasti naslednje zadeve: Svet za družbeni plan in finance obravnava in pripravi dokončen predlog občinskega družbenega plana, občinskega proračuna in zaključnega računa o izvršitvi proračuna, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in občinskega proračuna ter druge zadeve v zvezi z izvajanjem finančne politike občine in premoženj-sko-pravne zadeve. Svet, za delo opravlja zado-ve s področja dela in posredovanja dela. Svet za industrijo opravlja zadeve s področja Industrije, rudarstva in gradbeništva. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva, 'gozdarstva, lova in ribolova. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve obravnava zadeve s področja urbanizma in gradenj, zadeve s področja prometa in cest, drugih komunalnih in stanovanjskih zadev. Svet za obrt opravlja zadeve s področja obrti. Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje, varstva otrok in mladine, zadeve s področja prosvete ter prosvetnega in kulturnega dela. Svet za splošno upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela upravnih organov občinske skupščine, izvzemši zadeve, ki spadajo v pristojnost drugih svetov, zadevo matične službe, vanstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja. Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje, športa in rekreacije. Svet za tržišče, turizem in gostinstvo opravlja zadeve s področja blagovnega prometa, gostinstva in turizma. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva. Svet za socialno skrbstvo in varstvo družine opravlja zadeve e področja splošnega varstva, varstva družine, skrbništva, zadeve socialnega varstva in skrbi za osebe, ki so odpuščene s prestajanja kazni. 132. člen Sveti občinske skupščine na svojem področju: — skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi širših teritorialnih skupnosti; — skrbijo, da se izvršujejo predpisi občinske skupščine in njene smernice za izvrševanje teh predpisov; — izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov občinske skupščine; — izdajajo odredbe in navodila- za izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših teritorialnih skupnosti, če so za to pooblaščeni; -- obravnavajo vprašanja iz •svojega delovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvajanje svojih sklepov; — predlaga občinski skupščini, da izda predpise in druge akte in da odredi potrebne ukrepe; — predlagajo ustanovitev,' združitev in ukinitev delovnih skupnosti; — dajejo soglasja in pritrditve iz pristojnosti občinske skupščine, razen če spada to v ižključno pristojnost občin-ganov; ske skupščine ali drugih or- — opravljajo druge izvršilne zadeve, ki so z zakoni ali drugimi predpisi organov širših teritorialnih skupnosti, e tem statutom ali e predpisi občinske skupščine dane v njihovo pristojnost; — imenujejo in razrešujejo predsednike in člane upravnih komisij občinske skupščine; — dajejo občinski skupščini svoja mnenja ob volitvah organov družbenega upravljanja; — izvršujejo pravice ustanovitelja med delom zavodov, ki opravljajo dela s tega področja, za katerega je pristojen svet, če ni z aktom o ustanovitvi določen, zato kak drug organ; — opravljajo druge zadeve, za katere so pristojni po veljavnih predpisih in predpisih občinske skupščine. 133. člen Občinska skupščina lahko razveljavi in odpravi akte sveta izdane izven upravnega postopka, ki niso zakoniti ali so neprimerni. Nezakoniti akt vrne občinska skupščina svetu z navodilom oziroma smernicami, ki jih mora svet upoštevati pri dokončni rešitvi. Ce svet ne ravna po navodilih in smernicah skupščino, lahko skupščina razreši pred potekom mandatne dobe vse njegove člane. 131. člen Upravni organi občinske skupščine skrbijo za neposredno Izvrševanje zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelavo in pripravo aktov občinske skupščine in njenih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za opravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administrativno tehničnih zadev iz svoje : pristojnosti. , Upravni organi občinske skupščine opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja samostojno na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih organov. Upravni organi občinske skupščine 135. člen Upravni organi občinske skupščine so: — temeljni upravni organi; — posebni upravni organi; — drugi upravni organi. Temeljni upravni organi imajo lahko notranje organizacijske enote. 136. člen Temeljni upravni organi so oddelki, njihove notranje — : organizacijske enote pa so odseki in referati. Posebni organi uprave občinske skupščine so krajevni uradi. Med druge upravne organe Spada občinski sodnik za prekrške. 137. člen Temeljni upravni organi, posebni in drugi upravni organi so praviloma določeni s statutom. Občinska skupščina pa lahko s posebnim odlokom po 'potrebi spremeni organizacijo j temeljnih, posebnih in drugih upravnih organov. V okviru temeljnih upravnih organov ustanavlja, odpravlja in združuje občinska skupščina posa-jmezne organizacijske enote na predlog sveta delovnega 'kolektiva in v soglasju s tajnikom občinske skupščine. 138. člen Za opravljanje posameznih upravnih nalog lahko temeljni upravni organi imenujejo strokovne komisije. Temeljni upravni organi ustanavljajo tudi strokovne komisije, katerih ustanovitev je določena z zakonom ali s predpisom organov širših teritorialnih enot. 139. člen Temeljni upravni organi občinske skupščine so: 1. oddelek za družbene službe, splošne in notranje zadeve; 2. oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve; 3. oddelek za finance; 4. odsek za narodno obrambo. 140. člen Delo oddelkov in odsekov kot temeljnih upravnih organov vodijo njihovi načelniki, ki so za delo temeljnih upravnih organov, katerim načelu-jejo, in so za svoje delo odgovorni občinski skupščini in tajniku občinske skupščine. 141. člen Načelniki oddelkov skrbijo, da organ, ki mu načelujejo, opravlja upravne posle iz svoje pristojnosti v skladu z zakonitimi predpisi in izdajajo ustrezne upravne odločbe, ki jih zanj podpisuje načelnik. Načelniki oddelka lahko pooblastijo za podpisovanje odločb in drugih aktov v upravnem postopku posamezne vodje organizacijskih enot, ki so v sestavu oddelka. 142. člen Oddelek za družbene službe in splošne zadeve opravlja zadeve s področja šolstva, prosvete in kulture, zdravstva in socialnega skrbstva, varstva družine, invalidske zadeve in zadeve borcev NOV, pisarniške zadeve za upravne organe občinske skupščine, splošne notranje zadeve, zadeve s področja prometa, požarne varnosti in prometa, prijavno in odjavno službo, zadeve v zvezi z izdajo dovoljenj za orožje, za razstrelivo in potna dovoljenja, in vse druge zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov. 143. člen Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve opravlja zadeve s področja gospodarstva, industrije, . rudarstva, gradbeništva, obrti, blagovnega prometa, stanovanjskih zadev, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, živinoreje, lova, ribolova, komunalnih zadev, zadeve s področja investicij, gradbenih zadev ln urbanizma, družbenih planov in analiz, zadeve s področja delovnih razmerij in ostale zadeve, ki po svojem značaju spadajo v njegovo delovno področje. 144. člen Oddelek za finance opravlja zadeve s področja splošnih finančnih zadev in finančnega nadzora, opravlja proračunske in knjigovodstvene zadeve za občinsko skupščino, premoženjsko pravne zadeve, evidenco družbenega premoženja, zadeve v zvezi s finančnim poslovanjem skladov, odmero dohodnine od obrti, samostojnih'poklicev inhiš-nine, odmero dohodnine od prebivalstva, evidenco dohodkov iz gospodarstva in davčno knjigovodstvo ter opravlja druge zadeve iz sne je ga delovnega področja. 145. člen Odsek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne- obrambe. 146. člen Vse upravne zadeve iz svoje pristojnosti, razen tistih, ki so z zakonom ali z drugimi predpisi ali. s statutom dane v pristojnost drugim organom občinske skupščine, opravljajo upravni organi. 147. člen Upravni organi na svojem področju nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov, izdajajo odločbe v upravnem postopku in izvršujejo upravna dejanja in ukrepe, za katere so pooblaščeni. 148. člen V sestavu temeljnih upravnih organov delujejo za določena področja inšpekcijske službe, ki jih v mejah zakonitih predpisov opravljajo inšpektorji samostojno. 149. člen Občinska skupščina lahko organizira inšpekcijsko službo skupaj s sosednimi občinami, če ugotovi, da na območju občine ni pogojev za organiziranje inšpekcijske službe. lSOTilen Za delo uprave občinske skupščine je odgovoren tajnik občinske skupščine. Tajnik je odgovoren za redno poslovanje uprave občinske skupščine In skrbi, da upravni organi izvršujejo svoje naloge in se pri tem ravnajo po zakonih ter sklepih in smernicah občinske skupščine in njenih organov. Za svoje delo odgovarja tajnik občinski skupščini in njenemu predsedniku. 151. člen Tajnik občinske skupščine opravlja zlasti naslednje zadeve: — skrbi za organizacijo, redno In pravočasno poslovanje upravnih organov, vskla-juje delo posameznih oddelkov in drugih upravnih organov, sporazumno z njihovimi starešinami, zlasti pa skrbi za pravilno in hitro poslovanje tistih služb, ki imajo neposreden stik s strankami; — daje odredbe za izvrševanje občinskega proračuna in je odgovoren za smotrno uporabo proračunskih sredstev; — Imenuje strokovne komi- sije za proučevanje posameznih vprašanj, pripravo predpisov in drugih zadev; — daje občinski skupščini in njenim organom strokovna mnenja o posameznih pomembnejših zadevah; — sodeluje na sejah občinske skupščine in njenih organov, vendar ima glasovalne pravice; — opozarja predsednika /občinske skupščine na akte svetov, ki po njegovem mnenju niso v skladu z zakonitimi predpisi ali z odloki občinske skupščine; — poroča najmanj 1-krat letno občinski skupščini o delu upravnih organov, o ukrepih za izboljšanje poslovanja in o drugih zadevah, ki se nanašajo na upravo občinske skupščine; — razporeja v skladu z veljavnimi predpisi uslužbence v temeljne upravne organe in izdaja odločbe v zvezi z delovnimi razmerji; — je disciplinski starešina uslužbencev uprave občinske skupščine; — s svetom delovnega kolektiva uprave obč. skupščine rešuje notranja organizacijska vprašanja, sistemizacijo delovnih mest, vprašanja v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov in mu pomaga pri reševanju vseh drugih zadev, ki jih svet delovnega kolektiva rešuje po določbah pravilnika o organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave obč. skupščine; — pomaga predsedniku skupščine pri pripravljanju gradiva za seje občinske skupščine; — opravlja druge zadeve, ki po predpisih organov širših teritorialnih enot spadajo v njegovo delovno področje. 152. člen Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov občinske skupščine, če ugotovi, da so v nasprotju z zakoni, ali če bi z njihovo izvršitvijo lahko nastala škoda. O zadržanju takih aktov mora takoj obvestiti predsednika ustreznega sveta in predsednika občinske skupščine. 153. člen Tajnika občinske skupščine nadomešča v času njegove odsotnosti uslužbenec, ki ga za to pooblasti na tajnikov predlog predsednik občinske skupščine. Za čas daljše odsotnosti občinske skupščine določi občinska skupščina njegovega namestnika. Za izvršitev posameznih zadev iz svojega delovnega področja lahko tajnik pooblasti načelnike temeljnih upravnih organov. 154. člen Občinska skupščina lahko ustanovi za posamezna območja, ki so oddaljena od sedeža občine, posebne upravne organe — krajevne urade. Krajevni urad ustapovi in določi njegovo delovno področje občinska skupščina s posebnim oddelkom. 155. člen Krajevni urad opravlja posle, ki so mu dani v pristojnost z odlokom občinske skupščine, in se ravna po navodilih temeljnega upravnega organa, iz katerega delovnega področja so preneseni posli v njegovo pristojnost. Občinska skupščina ustanavlja krajevne urade zato, da bi omogočila občanom neposrednejše, uspešnejše in lažje opravljanje zadev, ki sicer spadajo v pristojnost temeljnih upravnih organov. 156. člen Delovno področje krajevnega urada obsega: — vodenje matičnih knjig in knjig državljanov ter izdajanje izpiskov iz teh knjig; — vodenje volilnih imenikov in izdajanje izpiskov iz njih; — izdajanje živinskih potnih listov; — izdajanje potrdil v mejah veljavnih predpisov; — sprejemanje vlog, ki jih pošiljajo občani občinski skupščini in njenim organom; — opravlja dostavno službo; — opravlja prijavno-odjav-no službo; — opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti občinska skupščina. Tajnik občinske skupščine skrbi za organiziranje dela krajevnega urada in neposredno nadzoruje njegovo delo. 157. člen Krajevni urad vodi šef krajevnega urada, katerega imenuje občinska skupščina, in je za svoje delo odgovoren tajniku občinske skupščine in načelnikom temeljnih’ upravnih organov, iz katerih’ delovnega področja so na krajevni urad prenesene pristojnosti. mm Hie iiigils Sola narodnega heroja Jožeta Mcniha-Rajka 158. Sen Za vodenje upravnokazenskega postopka je pristojen občinski sodnik za prekrške. Sodnik za prekrške vodi na prvi stopnji upravno-ka-zenski postopek o prekrških, določenih s predpisi občinske skupščine, ter o vseh drugih prekrških, določenih s predpisi organov širših teritorialnih skupnosti, če je z njimi določena njegova pristojnost. 159. člen Sodnika za prekrške postavi občinska skupščina v soglasju z državnim sekretariatom za notranje zadeve iz-•med kandidatov, ki izpolnjujejo splošne pogoje za to službo. Sodnik za prekrške mora imeti višjo strokovno izobrazbo, dve leti upravne prakse in izpit za sodnika za prekrške. O svojem delu mora sodnik za prekrške poročati občinski skupščini najmanj enkrat letno. 160. člen Uslužbenci in tehnično-strokovno osebne uprave občinske skupščine so osebe, ki so v stalnem delovnem razmerju z občino. Uslužbenci uprave občinske skupščine so javni uslužbenci. 161. člen Za uslužbenca uprave občinske skupščine se lahko nastavi državljan, ki izpolnjuje z zakonom in s predpisi občinske skupščine določene pogoje. Za svoje delo so uslužbenci uprave občinske skupščine materialno in disciplinsko odgovorni po določbah zakona o javnih uslužbencih. 162. člen Uslužbencem uprave občinske skupščine je v mejah veljavnih predpisov pri urejanju vprašanj in zadev, ki ee nanašajo na delovna razmerja, na delitev dohodka in druga notranja razmerja, zagotovljeno samoupravljanje. 163. člen Uslužbenci uprave občinske skupščine opravljajo svoje samoupravne pravice neposredno v skladu z Internimi predpisi, posredno pa po svetu delovnega kolektiva. Števil* in način volitev članov sveta delovnega ko- lektiva se določi z aktom o organizaciji in ureditvi notranjih razmerij v kolektivu uslužbencev uprave občinske skupščine. 164. ' člen Svet delovnega kolektiva uslužbencev uprave pbčinske skupščine je za svoje delo odgovoren delovnemu kolektivu. Svet delovnega kolektiva ima pravico po predhodnem sporazumu s tajnikom občinske skupščine predlagati v potrditev občinski skupščini akte, s katerimi se urejajo: — notranja organizacija upravnih organov občinske skupščine; — pravice in dolžnosti uslužbencev, delovna razmerja in nagrajevanje; — zadeve s področja samoupravljanja; — sistemizacija delovnih mest v upravi občinske skupščine. 165. člen Delovna mesta v upravi občinske skupščine se praviloma zasedajo na podlagi razpisa. Uslužbence uprave občinske skupščine — razen tistih, ki jih imenuje in razrešuje skupščina — nastavlja in jim odpoveduje delovno razmerje tajnik občinske skupščine sporazumno s svetom delovnega kolektiva uprav p občinske skupščine. Podrobnejše predpise o nastavitvah in odpovedi delovnih razmerij določa zakon in pravilnik iz 163. člena tega statuta. 166. E en Tajnik občinske skupščine ne more biti član sveta delovnega kolektiva, sodeluje pa pri njegovem delu In se udeležuje njegovih sej, zlasti kadgr se obravnavajo na njih zadeve, o katerih odločata svet delovnega kolektiva in tajnik sporazumno. 167. člen Tajnik občinske skupščine spremlja delo sveta delovnega kolektiva z udeležbo na njegovih sejah, svet pa mu mora dostavljati zapisnike o svojih sejah ali pa ga na drugačen način obveščati o svojih sklepih. 168. člen Spore, ki nastanejo med svetom delovnega kolektiva, tajnikom občinske skupščine oziroma njenim predsedni- kom, te- pritožbe, do katerih imajo uslužbenci pravico po določbah pravilnika iz 163. člena tega statuta, rešuje arbitražni svet. -V arbitražni svet, ki šteje 5 članov, imenujeta svoje člane občinska skupščina fn svet delovnega kolektiva, po določbah pravilnika, omenjenega v prejšnjem odstavku tega člena, ter sindikat. Predpisi in pravni akti občinske skupščine in njenih organov 169. člen Občinska skupščina in njeni organi izdajajo pri opravljanju svojih nalog naslednje predpise in akte: — občinska skupščina izdaja: odloke, odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice, priporočila in resolucije; — sveti občinske skupščine izdajajo: odredbe, navodila, odločbe, sklepe, smernice in priporočila; — komisije občinske skupščine izdajajo: priporočila in navodila; — upravni organi občinske skupščine izdajajo: odločbe, upravna in strokovna navodila, če so za to pooblaščeni. 170. Sen Osnutke predpisov in drugih aktov, ki jih izdaja občinska skupščina, strokovno pripravi upravni organ v katerega področje spada zadeva, ki s e-»ure j a s predpi-pisom. Preden se predlog predpisa dostavi v obravnavo občinski skupščini, se mora predložiti v obravnavo pristojnemu svetu ali drugemu pristojnemu kolegijskemu organu. Svet ali drug pristojni kolegijski organ na svoji seji odloči, ali se osnutek predpisa predloži občinski skupščini kot predlog za sprejem. 171. člen Osnutke predpisov in drugih pravnih aktov, ki jih Izdajajo sveti občinske skupščine, strokovno pripravljajo upravni organi, v katerih delovno področje spada zadeva, ki naj se uredi s predpisom. 172. člen Odloki in odredbe občinske skupščine ter odredbe njenih svetov, se objavljajo v uradnem glasilu okraja Ljubljana. Odloki in odredbe občinske skupščine ter odredbe svetov, občinske skupščine, začnejo veljati osmi dan po objavi v uradnem glasilu okraja Ljubljana, če ni s samim predpisom drugače določeno. 173. člen Zadeve s področja sodstva opravlja občinsko sodišče. Sodišče je pri svojem delua samostojno in se ravna po predpisih, s katerimi je urejena njegova pristojnost. O delu sodišča mora njegov predsednik poročati občinski skupščini najmanj enkrat letno. Sodišče lahko da svetu za družbene službe, splošne in notranje zadeve, podatke o svojem delu, če bi biii ti potrebni za njegovo uspešnejše delo. 174. člen Občinska skupščina lahko ustanovi za varstvo svojih premoženjsko-pravnih interesov, občinsko javno pravobranilstvo, ki zastopa občino proti tretjim pravnim in fizičnim osebam. 175. člen Občinskega javnega pravobranilca imenuje občinska skupščina izmed kandidatov, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Občinski javni pravobranilec mora o svojem delu poročati občinski skupščini enkrat letno.. VI. OBLIKE NEPOSRED-- NEGA SAMOUPRAV-UANJA V OBČINI 176. člen Občani neposredno opravljajo družbene zadeve v občini s sodelovanjem na zborih občanov, zborih delovnih skupnosti, v krajevnih skupnostih in na referendumu. Motiv iz Zgormje** Hrastnik! Krajevne skupnosti 177. Sen Krajevna skupnost je sa-mastojna samoupravna teritorialna skupnost, v kateri delajo in živijo občani. Občani organizirajo krajevne Skupnosti z namenom, da neposredno zadovoljijo svoje potrebe, potrebe gospodinjstev, in zagotovijo vsestranski gospodarski, komunalni, zdravstveni, kulturni, socialni in prosvetni razvoj posameznih naselij ali njihovih delov. 178. člen Krajevne skupnosti organizirajo občani v enem ali več naseljih ali njihovih delih, ki jih povezujejo skupni interesi. Območja posameznih krajevnih skupnosti so določena s statutom na podlagi predhodne odločitve zainteresiranih občanov na zborih občanov. Akt o ustanovitvi, določitvi in spremembi območij za posamezne krajevne skupnosti sprejme občinska skupščina po predhodni odločitvi zborov občanov. 179. Sen Krajevne skupnosti se lahko ustanovijo na območjih, ki so urbanistično zaključene enote, v katerih se uveljavljajo oblike samoupravljanja v komuni in zagotavljajo materialno - tehnično osnovo vsakdanjega življenja posameznikov in družini na svojem območju. 180. člen V občini Hrastnik so naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Hrastnik z naselji: Hrastnik, Ple-sko, Prapretno pri Hrastniku, Studence. Krnice, Kovk, Savna peč in Podkraj (del); 2. Krajevna skupnost Radeče z naselji: Radeče, Ho-temež, Brunk, Brunška gora, Dobrava, Loška gora, Rudna vas, Obrežje pri Zid. mostu (del), Močilno (del) in Njivice; 3. Krajevna skupnost Kidanj most z naselji. Zidani most, Obrežje pri Zidanem mostu (del), Širje, Veliko Sir-je, Suhadol in Podkraj (del); 4. Krajevna skupnost Čeče z naselji: Čeče in. Boben. 5. Krajevna skupnost Dol pri Hrastniku z naselji: Dol pri Hrastniku, Braica, Kal,' Brdce, Krištandol, Mamo in Unično. 6. Krajevna skupnost Turje z naselji: Turje in Gore; 7. Krajevna skupnost Jag-njenica z naselji: Jagnjeni--ca, Cimemo, Zagrad (del), Zebnik, Stari dvor, Močilno (del) in Jelovo; 8. Krajevna skupnost Svtb-no * naselji; Svibno, Foča-kovo In Zagrad (del); fl. Krajevna skupnost Vrhovo z naselji: Vrhovo, Log pri Vrhovem, Prapretno in Goreljce. 181. člen Krajevne skupnosti so pravne osebe. Krajevne skupnosti nimajo oblastnega značaja, njihovi organi pa ne morejo opravljati upravnih zadev. 182. člen Vsaka krajevna skupnost ima svoj statut, s katerim se podrobneje določajo organizacija, poslovanje In naloge krajevnih skupnosti. Statut sprejmejo zbori občanov z območja krajevne skupnosti, potrdi pa ga občinska skupščina. Statut krajevne skupnosti mora konkretno določati, kakšen kvorum se zahteva za veljavno sklepanje zbora občanov, kadar ti odločajo o najvažnejših zadevah z njihovega območja (volitve organov krajevnih skupnosti, sprejemanje statuta krajevne skupnosti itd.). 183. člen Najvišji — kreativni — organ krajevne skupnosti so zbor občanov oziroma zbori občanov v krajevni skupnosti. Zbor občanov izvoli svet krajevne skupnosti, ki je njen izvršilni organ, pri tem pa mora upoštevati načelo teritorialnega zastopstva in načelo zastopstva delovnih skupnosti. Svet krajevne skupnosti se konstituira sam in po potrebi ustanavlja svoje druge organe: a) izvršilni odbor krajevne skupnosti; b) nadzorni odbor; c) tajništvo krajevne skupnosti. 184. člen Organi krajevnih skupnosti morajo pri opravljanju svojih nalog sodelovati z občani, samoupravnimi organi delovnih skupnosti, z organizacijo SZDL in ostalimi družbenimi organizacijami. 185. člen Sredstva, ki jih zberejo občani v krajevni skupnosti, se smejo uporabiti samo na območju te krajevne skupnosti. 186. člen Zaradi neposrednega zadovoljevanja potreb gospodinjstev in posameznikov i n za uresničevanje svojih nalog, lahko krajevne skupnosti ustanavljajo servise in posamezne službe. Za reševanje sporov med občani lahko ustanovijo posamezna ali več krajevnih skupnosti poravnalne svete. Sveti krajevnih skupnosti lahko ustanovijo stalne komisije, ki bodo skrbele za organizacijo trgovske mreže in izvajale nadzor nad njenim poslovanjem. 187. člen Krajevna skupnost ima zlasti naslednje naloge: 1. organizira ln pospešuje gospodarske, zdravstvene, socialne, kulturne, prosvetne ln druge dejavnosti ter službe za zadovoljevanje vsakodnevnih potreb občanov na svojem območju; | 2. organizira in pospešuje vse vrste dejavnosti, ki so v pomoč gospodinjstvom, in Skrbi za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov tn za njihovo smotrno uporabo; j. upravlja družbeno premoženje, ki ji je dano v uporabo; 4. skrbi za napredek stanovanjske izgradnje in pomaga hišnim svetom pri 'upravljanju hiš in njihovih skladov; 5. organizira predavanja In seminarje, na katerih seznanja in poučuje občane o potrebi posameznih zdravstvenih in drugih ukrepov v občini; 6. na področjih, ki so kmečkega značaja, organizira predavanja, na katerih se-znanja prebivalce s sodobnimi oblikami kmetijske proizvodnje; 7. ustanavlja in vzdržuje vzgojno-varstvene ustanove, skrbi za varstvo oseb, ki jim je takšna pomoč potrebna, predlaga skrbnike za osebe, ki se postavijo pod skrbništvo, In za mladoletnike in skrbi za splošno ljudsko izobraževanje; 1 8. na območju krajevne skupnosti sodeluje In pomaga občinski skupščini in njenim organom pri opravljanju njihovih družbenih nalog; 9. opravlja druge zadeve, ki so določene s predpisi in s statutom krajevne skupnosti, ter zadeve, za katere jo pooblasti občinska skupščina. 188. člen Krajevne skupnosti razvitejših in gospodarsko močnejših območij pri izvrševanju svojih nalog nudijo vso potrebno pomoč družinam in gospodinjstvom, kraj. skupnosti na ostalih območjih občine pa morajo skrbeti predvsem za opravljanje nalog s komunalnega področja in za organiziranje posameznih služb, ki so v interesu tamkajšnjih prebivalcev. 189. člen Krajevne skupnosti uresničujejo svoje naloge neposredno s sodelovanjem občanov ali posredno po svojih servisih in službah. 190. člen Krajevne skupnosti opravljajo svoje naloge s sredstvi, ki jih ustvarijo s svojim poslovanjem, s samoprispevki občanov, s prispevki delovnih skupnosti in sredstvi, ki jih dobijo kot dotacijo iz občinskih sredstev. Sredstva, ki jih dobijo krajevne skupnosti kot dotacijo, se porabijo za opravljanje tistih obveznih nalog, za katere so bila dodeljena. 191. člen Krajevne skupnosti imajo svoj letni delovni in finančni načrt in samostojno razpolagajo s sredstvi. Finančni načrt sprejme svet krajevne skupnosti potem, ko so ga obravnavali zbori občanov z njihovega območja. Predsednik sveta skupnosti je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta. 192. člen Zakonitost dela organov krajevnih skupnosti nadzoruje občinska skupščina in njeni organi. Organi krajevnih skupnosti opravljajo vse zadeve iz svoje pristojnosti samostojno. Pomembnejše odločitve za področje krajevne skupnosti sprejme zbor oziroma zbori krajevne skupnosti. 193. člen Pri svojem delu organi krajevnih skupnosti sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi, z delovnimi skupnostmi svojega območja, s kraj. organizacijo SZDL, z drugimi družbenimi organizacijami in z občani. Organi krajevnih skupnosti • morajo obveščati občinsko skupščino in organizacijo SZDL o predlogih in mnenjih občanov. 194. člen Krajevna skupnost lahko uvede posebni krajevni samoprispevek za svoje potrebe. S krajevnim samoprispevkom pa se lahko financirajo skupne potrebe več krajevnih skupnosti. Posebni krajevni samoprispevek se uvede na predlog zborov občanov in na podlagi izvedenega referenduma. Zbori občanov in zbori delovnih skupnosti 195. člen Zbor občanov in zbor delovnih skupnosti sta obliki neposredne demokracije, pre- Planinska postojanka na Kalu ko katere sodelujejo občani oziroma člani delovnih skupnosti pri opravljanju družbenih zadev na vseh področjih družbenega, gospodarskega in političnega življenja v komuni. Občani obravnavajo na svojih zborih predvsem vprašanja, ki imajo splošen pomen za njihovo življenje in delo, in sodelujejo pri reševanju zadev, ki so neposrednega pomena za občino in tudi za širše teritorialne skupnosti. 196. člen Na zborih občanov sodelujejo vsi občani z njegovega območja. Na zborih delovnih skupnosti sodelujejo člani delovnih skupnosti, kateri imajo splošno volilno pravico. 197. člen Občinska skupščina določi območja posameznih zborov občanov in zborov delovnih skupnosti. 198. člen Preko zborov občanov In zborov delovnih skupnosti uveljavljajo občani oziroma člani delovnih skupnosti svojo iniciativo za reševanje najrazličnejših vprašanj, ki imajo neposreden pomen za družbeno-gospodansko in politično življenje na njihovem območju, na območju občine in na območju širših politič-no-teritorialnih skupnosti. • 199. člen Na zborih občanov in zborih delovnih skupnosti se obravnavajo vsa vprašanja, za katera to določajo zakoni in drugi predpisi, statut občine in vprašanja, za katera to posebej določijo občinska skupščina in njeni organi, ter vprašanja, za kater* tako določi sam zbor občanov oziroma zbor delovnih skupnosti. Zbori občanov ozir. zbori delovnih skupnosti lahko o zadevah, ki so jih obravnavali, sprejmejo sklep, dajo predlog ali mnenje ali pa ■neposredno odločijo. 200. Člen Zbori občanov ozir. zbori delovnih skupnosti zlasti: — predlagajo kandidate v predstavniške organe in predlagajo ter volijo organe družbenega samoupravljanja delovnih skupnosti in dajejo predloge za odpoklic izvoljenih predstavnikov; — predlagajo sodnike porotnike in člane poravnalnih svetov pri krajevnih skupnostih; — obravnavajo vprašanja iz področja posameznih dejavnosti, ki imajo splošen pomen za njihovo območje, krajevno skupnost, občino ali za širše teritorialne skupnosti, oziroma za eno ali več delovnih skupnosti; — obravnavajo poročila o delu občinske skupščine, njenih organov in organov kra-jeVnih skupnosti; — obravnavajo delo in organizacijo komunalnih in družbenih služb ter dajejo mnenja in predloge za izboljšanje njihovega poslovanja; — razpravljajo o uvedbi občinskih doklad in taks; — postavljajo vprašanja o delu občinske skupščine, njenih organov in organov družbenega samoupravljanja; — dajejo obvezno mnenje in predloge pred sprejemom posameznih predpisov in drugih aktov, za katere tako določajo ustava, predpisi in ta statut; — odločajo o vprašanjih, za katera to določajo ustava, predpisi in ta statut; — dajejo soglasje za spremembe občinskega statuta, ki jih izvrši občinska skupščina; — opravljajo druge naloge po veljavnih predpisih in sklepih občinske skupščine. 201. člen Občinska skupščina mora dobiti soglasje zborov občanov pred njihovim sprejetjem o naslednjih zadevah: — letnem in perspektivnem družbenem planu občine; — proračunu občine; — urbanističnem načrtu občine; — o vseh vprašanjih, za katere se razpiše referendum; — o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka in drugih posebnih krajevnih samoprispevkov; — o prioriteti posameznih komunalnih gradenj; — o uvedbi kakršnih koli obveznih prispevkov iz osebnega dohodka občanov. 202. člen Občinska skupščina lahko po svoji politični presoji d4 v obravnavo zborom občanov oziroma zborom delovnih' skupnsti vsa vprašanja, za katera misli, da je potrebno o njih dobiti mnenje občanov. 203. člen Zbori občanov se pravilo« ma za območja volilnih enot* kot so določene za volitve v občinski zbor občinske skupki ščine, lahko pa se po potrebi, skličejo tudi za posamezna naselja ali za območje posameznih krajevnih skupnosti.* Zbor občanov, sklican za območje cele krajevne skupr nosti, predstavlja najvišji —" kreativni — organ krajevne skupnosti. 204. člen Zbori delovnih skupnosti se sklicujejo za volilne eno-' te, kot so določene za volitve v občinski zbor delovnih skupnosti občinske skup-' ščine, ali pa za posamezne delovne skupnosti. 205. člen Zbor občanov lahko sklir čejo: — občinska skupščina; ' — predsednik občinske skupščine; r — svet krajevne skupnosti! — občinska ali krajevna organizacija SZDL; — 5 odstotkov volilcev z območja posameznega zbora. 206. člen Zbor delovnih skupnosti lahko skliče: — občinska skupščina; — občinski zbo» delovnih skupnosti; — predsednik občinske skupščine; — sindikalna organizacij* na pobudo svojih članov; — 5 odstotkov članov delovne skupnosti volilne enote ali 5 odstotkov članov delovne skupnosti, za katero ee zbor sklicuje. 207. člen C.ne skliče zbora občanov ali zbora delovnih skupnosti občinska skupščina ali njen predsednik, mora sklicatelj o sklicu zbora obvestiti predsednika občinske skupščine in ga seznaniti z dnevnim redom vsaj tri dni pred zborom. 208. člen Sklic zbora občanov ali zbora delovne skupnosti se mora objaviti na krajevno običajen način najmanj 7 dni pred dnevom zbora. Razglas o sklicu zbora mora obsegati dnevni red, čas in kraj zbora, in na čigavo zahtevo se sklicuje. 209. člen Za adminhstrativno-tehnič-no "pripravo zbora občanov ozir. zbora delovnih skupnosti kakcr tudi za potrebno gradivo in pojasnila za zadeve, ki so na dnevnem redu, skrbi sklicatelj. 219. člen Zbor občanov oz. zbor deževnih skupnosti vodi predsedstvo, ki ga izvolijo na zboru navzoči volivci za dobo enega lit« — kot stalno predsedstvo — ali za vsak posamezni zbor posebej. O zboru občanov oziroma o zboru delovnih skupnosti se mora pisati zapisnik, ki ga podpira član predsedstva, na zboru določena overova-telja ter zapisnikar. Zapisii k o poteku zbora se mora d staviti predsedniku občinske skupščine. 211. člen Na zborih občanov in na zborih delovnih skupnosti se sprejemajo sklepi z večino glasov navzočih, če ni z zakonom drugače določeno. Glasovanje na zborih je jflvnot, Zbor sklepa veljavno, če je navzočih najmanj 10 odstotkov volilcev z območja posameznega zbora. 212. člen O sklepih, sprejetih na zboru občanov oziroma na zboru delovnih skupnosti, mora razpravljati občinska skupščina na svoji prvi prihodnji seji. O stališčih, ki jih zavzame občinska skupščina do sklepov zbora občanov oziroma zbora delovnih skupnosti, mera seznaniti stalno predsedstvo zbora občanov najkasneje v enem mesecu. Ce pa zbor občanov ozir. zbor delovne skupnosti nima stalnega predsedstva, ga mora obvestiti o svojem stališču, na prvem prihodnjem zboru. 213. člen O zadevah, ki so pomembne za občane na območju zbora občanov oziroma krajevne skupnosti, ne more občinska skupščina sprejeti akta, če se je izreklo zoper njega več kot polovica volil-čev z območja zbora ali z območja krajevne skupnosti. Prav tako ne more občinska skupščina sprejeti akta ali izvršiti ukrepa, pomembnega za območje cele občine, če se je zoper njega izreklo več kot polovica zborov občanov ali zborov delovnih skupnosti. 214. člen Na območju občine izvoljeni člani predstavniških teles morajo e svojem delu in o delu predstavniškega telesa, ki mu pripadajo, poročati na zborih občanov oziroma zborih delovnih skupnosti ter oSgovarjati na vprašanja, ki jim jih stavijo občani oziroma člani zborov delovnih skupnosti. Prav tako morajo na zahtevo zborov občanov oziroma zborov delovnih skupnost: poročati o svojem delu in dajati potrebna pojasnila predstavniki organov družbenega samoupravljanja na področju občine. Predstavniki organov družbenega sa.moupravljanja, delovnih skupnosti in drugih organizacij, se morajo udeležiti zbora občanov oziroma zbora delovnih skupnosti, kadar ee obravnavajo vprašanja iz njihovega področja. 215. člen Član občinske skupščine se mora udeleževati zborov ob- Sola v Zidanem mostu ' čanov oziroma zborov delovnih skupnosti, na območju katerih je bil izvoljen, ^ in mora na njih dajati poročila in pojasnila o delu občinske skupščine in njenih organov, občinski skupščini pa posredovati mnenja in predloge občanov. Član občinske skupščine mora biti seznanjen z zadevami, ki so na dnevnem redu zbora, in mora biti pripravljen občanom na njihova vprašanja dati pravilna pojasnila in odgovore. Da se članom občinske skupščine omogoči uspešno delo na zboru, mu mora upravni organ na njegovo zahtevo preskrbeti ustrezne podatke. Predsedstvo skupščine mora paziti, da so v zapisnik vneseni vsi sklepi, predlogi in mnenja zbora, in da se zapisnik pravočasno dostavi predsedniku občinske skupščine. Občinski referendum 216. člen Relerenrum je oblika neposrednega sodelovanja, ki omogoča občanom neposredno sodelovanje pri opravljanju zadev s področja družbenega, gospodarskega in političnega življenja v občini. Občinska skupščina razpiše referendum, da občani potrdijo odlok, ali sklep splošnega pomena, ki ga je občinska skupščina že sprejela, Stila v Rideiah je še pod tir«*# ali da se občani o predlogu odloka ali sklepa, ki ga namerava sprejeti občinska skupščina, izjavijo že pred njegovim sprejetjem. 217. člen Referendum se glede na pomen razpiše za območje cele občine ali za območje ene, ali več krajevnih skupnosti. Posamezne krajevne skupnosti lahko pomembna vprašanja iz svojega področja rešujejo z referendumom. S statutom krajevnih skupnosti se določi, o katerih pomembnejših zahtevah se mora razpisati referendum in na čigav predlog oziroma zahtevo. 218. člen Referendum, razpisan za območje cele občine ali več krajevnih skupnosti, vodi 5-čl'anska komisija, ki jo imenuje občinska skupščina izr med svojih članov. Referendum za območje posamezne krajevne skupnosti pa vodi tričlanska komisija^ ki jo imenuje svet krajevne skupnosti. 219. člen Na referendumu se izreče-čejo občani o postavljenih vprašanjih neposredno s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovalnicami, na katerih mora biti vprašanje, o katerem ee glasuje, postavljeno tako, da občani lahko odgovorijo nanj samo z »za« ali »proti«. 220. člen Besedilo vprašanja, o katerem se mora odločiti na referendumu, razpisanem za območje občine ali več krajevnih skupnosti, sestavi občinska skupščina oziroma predlagatelj referenduma. Besedilo vprašanja, o katerem ee mora odločiti na referendumu, razpisanem za območje posamezne krajevne skupnosti, sestavi svet krajevne skupnosti. O postavljenih vprašanjih odločajo občani tako, da se predlog v celoti sprejme ali v celoti zavrne. 221. člen S sklepom o razpisu referenduma, ki se objavi na enak način kakor odloki občinske skupščine, se določi tudi dan referenduma. Referendum sc mora izvesti najpozneje v tridesetih dneh po objavljenem razpisu. 222. člen Glede pravice glasovanja, načine ugotavljanja izida glasovanja in glede pravice do pritožbe zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma se primemo uporabljajo predpisi o volitvah članov občinske skupščine. 223. člen Izid glasovanja na referendumu ugotovi in razglasi komisija iz 217. Sena tega statuta, kot je to predpisano za odloke občinske skupščine. 224. člen Z referendumom se mora obvezno odločati o zadevah, ki so določene z ustavo ali zakoni. Razen o zadevah iz prvega odstavka tega člena mora občinska skupščina na svojo iniciativo ali na predlog upravičenih predlagateljev, določenih v tem statutu, razpisati referendum: — o sprejemu statuta ter o njegovih spremembah in dopolnitvah; — o sprejetju perspektivnih družbenih planov občine; — o sprejetju urbanističnega načrta občine; — o drugih zadevah, za katere smatra-občinska skupščina, da bi jih bilo treba rešiti z referendumom. 223. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar to zahtevajo: a) za območje cele občine: — občinska organizacija SZDL; — polovica vseh zborov občanov v občini; — polovica vseh zborov delovnih skupnosti v občini, kadar gre za pomembna gospodarska vprašanja; b) za območje več krajevnih skupnosti: — večina svetov krajevnih skupnosti; — najmanj 20% občanov z območja krajevnih skupnosti, za katere se predlaga razpis referenduma. 226. člen Referendum je veljaven, če je glasovala večina vseh občanov z območja, za katera je referendum razpisan; predmet referenduma je sprejet, če jc dobil večino vneli glasov. Izid referenduma je obvezen za občinsko skupščino, ki eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti nobenega akla, nasprotnega odločitvi na referendumu. 333. člen O zadevah, ti so pomembne za gospodarski in družbeni razvoj občine in o katerih referendum ni obvezen, lahko občinska skupščina, da ;bi dobila mnenje 'razpiše ankete. Izid ankete ne obvezuje občinske skupščine. VII. razmerja med ORGANI OBČINE IN ukrepe, DELOVNIMI SKUP NOSTMI obravnavati in se ravnati po priporočilih, ki jih sprejme občinska supščina. Delovna skupnost mora obvestiti občinsko skupščino, če se ne strinja z njenim občanov, priporočilom in navesti razloge. 231. člen Zoper organe delovne skupnosti, ki ravnajo v nasprotju s splošnimi družbenimi koristmi, mora občinska skupščina uveljaviti ustrezne 228. člen Razmerja med občino in delovnimi supnostmi so urejena z ustavo, zakoni in drugimi predpisi in temeljijo na načetih samostojnosti in vzajemnega sodelovanja, določenega z medsebojnimi sporazumi. 229. člen Občinska skupščina in nje- 232. člen Na področju razvoja gospodarstva v občini, pri ustanavljanju, prenehanju in združevanju delovnih skupnosti, združevanju njihovih sredstev in pospeševanju storilnosti, sodeluje občinska skupščina z delovnimi skupnostmi in njihovimi organi upravljanja. nega sodelovanja med občinsko skupščino in delovnimi skupnostmi sodeluje občinska skupščina s stalno konferenco organov samoupravljanja. Člane stalne konference organov samoupravljanja predstavlja ena tretjina članov delavskih svetov posameznih delovnih skupnosti. Stalna konferenca organov samoupravljanja se sestaja občasno na pobudo predsednika občinske skuščine, na predlog delavskega sveta posamezne delovne skupnosti. Člani stalne konference delegatov delovnih skupnosti morajo o zaključkih, sprejetih na taki konferenci, sezna-niti delavski svet, kateremu pripadajo. 235. člen Stalna konferenca organov samoupravljanja je posvetovalni organ predstavnikov delovnih skupnosti in ne sprejema pravno obveznih aktov, temveč le priporočila. fOiF' 236. člen Stalna konferenca organov obravnava 233. člen Občinska skupščina in njeni organi organizirajo zdru-ni^organi" nadziraj'^" delovne zevanje sredstev posameznih skupnosti, kako gospodarijo delovnih skupnosti žara l z zaupanimi družbenimi sred- pospeševanja ekonomskega samoupravljanja stvi in kako izpolnjujejo go- razvoja v občini in zaradi predvsem. spodarske načrte, in jih opo- pospeševanja proizvodnje po-zarjaio na pomanjkljivosti sameznih delovnih skupnosti njihovih gospodarskih ukre- oziroma panog proizvodnje, ki bi lahko imeli škod- Tako zbrana sredstva pa se uporabijo tudi za potrebe komunalnih in družbenih služb ter za druge splošne potrebe v občini. pov, ljive posledice za njihov gospodarski razvoj in za razvoj celotnega gospodarstva v občini. Delovne skupnosti morajo na zahtevo občinske skupščine in njenih organov dostavljati vse podatke in poročila, s Katerimi občinska skupščina lahko zasleduje njihovo poslovanje. 230. člen Organi upravljanja in članih delovnih skupnosti morajo 234. člen Občinska skupščina predlaga združevanje posameznih delovnih skupnosti v večje ekonomske enote, če tako narekujejo splošni gospodarski interesi in če se s tem dosega kakovostno boljša in količinsko večja proizvodnja. Zaradi uspešnega vzajem- -.•-Jr"'/."-' • ' ■ ■ «V. : : 1 j* > *... Dela na urejevanju cestišča — gospodarjenje v delovnih in drugih skupnostih; — daje priporočila k sestavi družbenih planov občine; — obravnava razvoj delavskega samoupravljanja; — obravnava druge zadeve, ki so pomembne za razvoj občine. 237. člen Občinski zbor delovnih skupnosti določi število in način volitev članov stalne konference organov samoupravljanja. 238. člen Delovne in druge skupnosti morajo imeti v svojih pravilih določbo, ki obvezuje njihove organe samoupravljanja, da razpravljajo o priporočilih občinske skupščine in o priporočilih stalne konference organov samoupravljanja, in da morajo na vsako takšno priporočilo v določenem roku dostaviti občinski skupščini oziroma stalni konferenci organov samoupravljanja. 239. člen Občinska skuj>ščina in njeni organi morajo skrbeti tudi za pospeševanje kmetijske proizvodnje, zagotoviti potrebno družbeno kontrolo, nad uporabo obdelovalne zemlje in pogoje za nadaljnjo socialistično preobrazbo kmetijstva, s tem, da v interesu skupnosti in v interesu občine ter kmetijskih proizvajalcev samih postopoma širijo in razvijajo družbeno produkcijo in družbeno lastnino. To svojo nalogo izpolnjujejo občinska skupščina in njeni organi s tem, da pospešujejo kooperacijo in uvajajo druge oblike podružblja-nja kmetijske proizvodnje. 240. člen Direktorja delovne skupnosti imenuje in razrešuje občinska skupščina v soglasju z delavskim svetom. Direktor delovne skupnosti je odgovoren za svoje delo organom delavskega samoupravljanja. Motiv iz/irastnika Za materialno in finančno poslovanje delovne skupnosti ter za izpolnjevanje gospodarskega načrta je direktor odgovoren tudi občinski skupščini. 241. člen Zaradi boljšega izvajanja finančne poetike, politike kratkoročnega kreditiranja delovnih skupnosti in za kreditiranje potreb družbenih in javnih služb lahko ustanovi občina svoj denarni zavod. Denarni zavod posluje po predpisih, ki veljajo za bančno poslovanje, in po navodilih občinske skupščine. 242. člen Občinska skupščina in njeni organi morajo zagotoviti smotrno upravljanje in uporabljanje premoženja v splošni družbeni lastnini na območju občine. Občinska skupščina in njeni organi morajo ravnati s premoženjem v splošni družbeni lastnini po načelih dobrega gospodarjenja v skladu z zakonitimi predpisi. 243. člen » Občinska skupščina lahko da splošno družbeno premoženje v uporabo ati upravljanje posameznim delovnim nostim in drugim družbenim skupnostim, krajevnim skup-organizacijam in društvom. Premoženje, ki ni dano v uporabo ali upravljanje po prvem odstavku tega člena, upravljajo občinska skupščina in njeni organi. 244. člen S premoženjem v splošni družbeni lastnini, ki jim je dano v uporabo ati upravljanje, morajo koristniki iz pr- vega odstavka 343. člena ravnati po načetih skrbnega gospodarjenja. VIII. VLOGA SOCIALISTIČNE ZVEZE ,DELOVNEGA UUDSTVA V OBČIN. SKI SAMOUPRAVI 245. člen Organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva v občini je osnova Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Organizacija socialistične zveze uresničuje vsestransko sodelovanje z občinsko sl; *• ščino, z njenimi organi, in organi delavskega in družbenega samoupravljanja kakor tudi "z vsemi družbeno-poli-tičnimi in drugimi družbenimi organizacijami v občini ter jim pomaga pri izpolnjevanju njihovih nalog. 246. člen Da se zagotovi sodelovanje občinske skupščine z občani, da se čimbolj uveljavljajo samoupravne pravice občanov, in z namenom, da se pospeši razvoj družbenega upravljanja, ima občinska organizacija SZDL pri delu občinske skupščine in njenih organov zlasti naslednje pravice: — predlagati občinski skupščini in njenim organom sprejetje predpisov ali izvršitev posameznih ukrepov, s katerimi bi se lahko izboljšala organizacija upravljanja in zagotovil napredek občine; — zahtevati od občinske skupščine in njenih organov, da pred sprejetjem aktov, o katerih občani neposredno odločajo, dobi te akte v predhodno obravnavo; — sklicati zbore občanov v primerih, ki jih določa ta statut; — sodelovati pri predlaganju kandidatov za volitve v organe občinske skupščine in organe družbenega upravljanja; — staviti vprašanja o delu občinske skupščine in njenih organov, zahtevati pojasnila in dobiti nanje odgovore; — zahtevati razpis referenduma, kakor to določa ta statut ali drugi predpisi; — zahtevati in dobiti analize, sklepe in priporočila, ki jih občinska skupščina in njeni organi dajejo o svojem delu in o nalogah občine in poročila o izvrševanju družbenega plana in občinskega proračuna; — seznanjati občinsko skupščino in njene organe s svojimi sklepi, priporočili in stališči ter vplivati na izboljšanje njihovega dela. 247. člen Organizacija Socialistične zveze in občinska skupščina ter njeni organi morajo sodelovati s krajevnimi skupnostmi in njihovimi organi ter s krajevnimi organizacijami socialistične zveze. Organi krajevne skupnosti sodelujejo pri svojem delu s krajevnimi organizacijami SZDL, ki jim morajo nuditi vso potrebno pomoč pri sestavljanju delovnih in finančnih programov, izvajanju ukrepov in organiziranju različnih akcij krajevnih skupnosti. Krajevne organizacije SZDL pomagajo krajevnim skupnostim in njihovim organom uresničevati naloge krajevnih skupnosti s tem, da jim dajejo pri njihovem delu svoje pobude. 248. člen Člani občinske skupščine morajo na območju svoje volilne enote sodelovati s krajevnimi organizacijami SZDL, seznanjati njene člane z de- lom občinske skupščine in njenih organov ht jim odgovarjati in dajati pojasnila na njihova vprašanja. 249. člen SZDL mora sodelovati z občani, vsemi družbenimi organizacijami in društvi in jim pomagati pri izpolnjevanju njihovih nalog. SZDL in ostale družbene organizacije v občini morajo pravilno tolmačiti ukrepe in predpise, ki jih sprejme oziroma izvede občinska skupščina in njeni organi ter organ širših teritorialnih skupnosti. 250. člen Vse druge družbene organizacije v občini sodelujejo pri ustvarjanju in izvajanju občinske politike preko občinske organizacije SZDL. IX. RAZMERJE OBČIN DO DRUGIH OBČIN IN OKRAJA Stadion »Rudarja« v Hrastniku 251. člen Zaradi zadovoljevanja potreb, ki so skupnega pomena za več občin, in za zadovoljevanje različnih potreb občanov z območja posameznih občin lahko zainteresirane občine ustanovijo skupne službe. Skupne službe se ustanavljajo na področjih, za katera občinska skupščina smatra, da za njihovo delovanje ni pogojev na območju ene same občine. 252. člen Razmerja med občinami pri ustanavljanju skupnih služb morajo temeljiti na pogodbah, ki natančneje do- Ali res ni mogoče doseči sporazuma? Pred nedavnim je bil zbor volivcev — proizvajalcev na železniški postaji v Zidanem mostu. Zbor volivcev je poslušal in pregledal poročilo o gospodarskem poslovanju v občini Hrastnik v I. polletju letošnjega leta. Kakor je vladal med volivci velik interes za ta zbor, ga je vendar v dokajšnji meri zasenčilo poročilo o polletni realizaciji plana gospodarskih organizacij komune Hrastnik, ker v njem ni bilo nikjer prikazano poslovanje, delo, uspehi in neuspehi Železniške postaje Zi-ddhi most ter Sekcije za vleko v Zidanem mostu. Železniška postaja Zidani most je samostojna sekcija v okviru ŽTP Ljubljana, zato je težko razumljivo, da v družbenem planu hrastniške komune ni nikjer sledu o tako velikem kolektivu, kakršna sta železniška postaja in sekcija za vleko v Zidanem mostu. VBK-kc za to je vwjetno iska- ti v dokaj centralističnem upravljanju JŽ, morda pa tudi v neelastičnosti organov ObLO Hrastnik. Volivci so že večkrat izrazili željo, da se Zidani most kot kraj, kjer živi in dela precejšnje število železničarjev in ostalih članov kolektiva, malce olepša. Vsako leto izražena želja, da se uredi cesta v Zidanem mostu, še vedno ni in ni Izpolnjena, akoravno so prebivalci kraja pripravljeni, da tudi sami dopriifesejo s svojimi prispevki za ureditev tega vprašanja. Cesta Zidani most — Radeče je vedno posebno poglavje na vseh zborih volivcev, ne samo v Zidanem mostu, temveč tudi v Radečah, in povsem nerazumljivo je, da ni mogoče doseči sporazuma med prizadetimi podjetji, to je Cementarno, Sekcijo za' vleko, Železniško postajo in Papirnico Radeče na eni strani, na drugi strani pa Republiško upravo za ceste (ki kljub večkratnim obljubam, da bo cesto uredila, do danes še ni ničesar storila) ter ObLO Hrastnik, da se ta cesta, ki Je v tako slabem stanju, končno vendarle asfaltira. Zato je zbor volivcev železniške postaje v Zidanem mostu sklenil, da preko svojih odbornikov v zboru proizvajalcev pri ObLO Hrastnik ponovno pokrene vprašanje izgradnje ceste skozi Zidani most in ceste Zidani most - Radeče. Na zboru volivcev/ Je bilo tudi precej govora o tem, da se v Zidanem mostu tudi podjetja med seboj ne razumejo dobro. Zbor volivcev smatra, da se bodo morali prebivalci Zidanega mosta in pa predstavniki vseh gospodarskih organizacij tega kraja temeljito pogovoriti o nadaljnjem razvoju tako važnega železniškega in cestnega vozlišča, kot je Zidani most. Jože Greben > . ’ Bencinska črpalka v Radečah ločajo vsebino sodelovanja ter pravice in dolžnosti posameznih občin. Sodelovanje med občinami se lahko uresničuje tudi tako, da občina financira določene službe na območju drugih občin, čeprav ni njihova soustanoviteljica, če taka služba koristi občanom in napredku občine. 253. člen Sodelovanje občine z okrajem se uresničuje s tem, da okraj vsklajuje delo občin na svojem območju, nudi občinam strokovno pomoč, pri njihovem delu, ustanavlja zavode in organizira službe, ki so skupnega pomena za občine, združene v okraju. Občina lahko pooblasti okraj za opravljanje posameznih njenih nalog, ne more pa prenesti zadev iz svoje pristojnosti v pristojnost okraja. Občina zagotavlja okraju sredstva za opravljanje nalog, za katere ga je pooblastila. X. KONČNE DOLOČBE 254. člen Pri prvih volitvah v občinsko skupščino določi občinski ljudski odbor volilne enote, v katerih bodo izvoljeni člani: skupščine, za dobo dveh let. 255. člen Vsi akti, ki jih mora sprejeti občinska skujpščina in njeni organi po določbah tega statuta, morajo biti izdani v 6 mesecih po sprejemu statuta na referendumu. 256. člen Ta statut začne Veljati 30 dni po sprejetju na referendumu, istega dne pa preneha veljati statut občine Hrastnik, ki sta ga- sprejela občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Hrastnik na seji 6. septembra 1960. V septembru 1962. Komisija za proučevanje komunalnega sistema in pripravo statuta občine Hraslpik Gradnja nove PTT. Anketa o letovanju (ar) HRASTNIK - Občinski sindikalni svet in občinska počitniška skupnost v Hrastniku sta poslali vsem, ki so letos letovali v campingu v Pulju, posebno pismo, ki vsebuje devet vprašani. Vprašanja so: kako ste bili zadovoljni z letovanjem — kakšna je bila hrana — predlogi za izboljšanje - kaj smatrate za "nujno, da se uredi — pripombe k prevozu - alt ste ponovno za letovanje v Pulju v letu 1963 - ali je cena 600 din dnevno prenizka ali previsoka — predlogi za izboljšanje v prihodnjem letu ter ostali pripombe. Odgovore je treba poslati do 1. oktobra t. 1. Tudi to bo del priprav na skupščino počitniške skupnosti, na drugi strani pa bodo pripombe in predlogi koristili občinskemu sindikalnemu svetu in počitniški skupnosti, da bo letovanje prihodnje leto še boljše in prijetnejše.