13. štev.
 Ljubljani, v soboto 11. embra 180.
Letnik VIII.
Imeratl «e «prejemajo in velja trin'.oona vrata :
i kr., če s« tiaka lkrat,
i O	4
,, i, n p • n
• 6 ,, ,, ,, „ O 1,
?ri večkratnem tiskanji »t ce 'a primerno smanjna.
R ok o o i a i
se ue vračajo, uefraukovariM pisma se ne sprejemajo
S roônlno prejema «pravnihv< ( administracija) in eknf edicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiii, II. nadstropji.
kr
Političen list zaslorasli naroû.
Po pošti	prejemar velia
Za celo leto	, . 10 gi. -
za poileta	. . 5 „ — „
ia četrt ieta	. . 2 „ 50 ,,
V administraciji velja:
Za ceio leto . . 8 gi. 40 kr za pot ieta . . 4 ., 20 „ za četrt ieta	2 „ 10 ,.
V Ljubljani na uom pošiijac velja 60 kr. več na ieto.
VrednIStvo je Rečno ulice St. 6.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in noDoto.
Wnrmbrandov predlog.
Ko bi bil samo prnfWurmbrand tak predlog si a v 11, proglasiti nemščino za državni jezik, ne bi ee mi nič čudili, ampak rekli bi, da mora to biti sanjač, ki taktičnih razmer čisto nič ne pozna; da pa tak predlog podpira cela nemško - liberalna stranka, temu 8e v resnici čudimo, ker ne moremo umeti, kako zamore ta stranka tako zaslepljena biti , da si b takimi predlogi svoj iastni grob koplje. Zanimivo in veselo znamenje je to za nas, ker vidimo, da se uam ustavaške vlade še ni kmalo bati, kajti če nemško - liberalna stranka hoče na podlagi Bile in nemške hegemonije do državnega krmila priti, potem vemo, da ne bodo prišli do tega, in če pridejo, ue bodo dolgo vladali. Ako bi bili nemškoliberalci politični, morali bi Slovanom še več obetati, nego jim Taaffe dit, potem bi znali še ua vrhunec priti; 8 takimi predlogi pa, kakor je Wurmbrandov, razširjajo le prepad med sabo in med nami. Ti ljudje se nečejo ničesa učiti, oni ostanejo pri svoji trmi, in pri svojih predsodkih, da je Avstrija nemška in da mora nemška biti. Oni ne pomislijo, kakor je tudi že ,.Presse'' dobro omenila, da se hegemonija nemškega jezika in nemškega življa v Avstriji ni naredila na podlagi veče moči in hrabrosti, ne z mečem, ampak le na podlagi ponemčene birokracije in šole. Slovan je smatral nemško šolo za nedolžno reč, da se je pa po uradnijah nemški pisalo, to Slovanu sicer ni bilo všeč , vendar je pa pri svoji golobji naturi potrpel in si mislili:
,.pišite po nemški, francoski ali španski, samo da mi pravico daste." Iz te potrpežljivosti slovanske hočejo zdaj nemškoliberalci skovati neko pisano pravico do hegemonije. Ali ni to smešuo ? Češko kraljestvo ima take pravice, kakor Ogersko; zakaj pa bi potem še Madjarom ne nakladali nemškega uradovanja? Nem-ško-liberalci pravijo, da ni mogoče drugači vladati, če ni samo eden državni uradni jezik. Ti ubožčeki Avstrije niti ne poznajo I V Galiciji se uraduje poljski, v Dalmaciji hrvaški, v Primorji italijanski, in vendar država ne razpade ; po teh deželah tudi drugačno uradova-nje mogoče ni; pomisliti pa je, da je tudi Ogerska in Hrvaška pod naš m cesarjem , in tam se uraduje madjarski in hrvatski. Zdaj imamo tedaj že te uradne jezike: nemškega, madjarskega, hrvaškega, poljskega in laškega, in potem hočejo še o enem samem uradnem jeziku govoriti l Ali mar mislijo, da se bodo vsi ti uarodi uklonili še kedaj pod jarem ger-manizacije?
Kakšui bi bili nasledki, če bi se izvršil Wurmbrandov predlog, to nam ne more biti neznano, saj smo to že okusili. V praksi, dejansko je bilo pri nas od nekdaj tako, kakor si grof W. želi : da je bila nemščina državni jezik. Vsled tega so ljudje zahtevali nemške šole, ker ni mogel državne službe dobiti, kdor nemški ni znal. Kdor pa službe in denarja nema, tudi uič ne velja, zato se je vsak zaničeval , kdor nemški ni znal, vsa inteligencija je od naroda odpadla, otroci so se ponemče-vali v šolah, da bi potem pri vojakih in sploh
v življenji lože izhajali, slovenski jezik moral se je skriti v hribe in kmečke koče in cerkev — in vse to le zavolj nemškega državnega jezika!
Ta predlog, ki gu zamore tacega le kak nemški Štajerc staviti, ponižal bi, ako se izvrši , nas Slovence, čebe in druge prizadete narode v vrsto sužnjev, državljanov druge vrste, uničil bi celo našo narodnost. Zavolj tega bi se šole še bolj ponemčile, družba bi postala še bolj nemška, Slovan bi ne bil človek, dokler bi nemški ne znal, zato bi se vsak po-žuril, da se tega edinozveličavnega jezika nauči. Žalostne razmere, kakor jih je naš narod že preživel in okusil; in te hočejo nazaj po-klicatil Proti koncu 19. stoletja, zdaj ko so Be osvobodili Srbi in Bolgari, ter imajo svoje lastne države, kjer je v časti slovanski jezik in slovanska svoboda, zdaj hočejo nas avstrijske Slovane zaničevati! Bolgari in Srbi so v kulturi in civilizaciji še daleč zad za čehi in Slovenci in vendar imajo samostojnost, narodni jezik in prost razvitek; Čehe in Slovence pa bi grof Wurmbrand uklenil v večno sužnjost, odrekel bi jim pravico do svobodnega razvitka, do narodnega jezika I Čudno, da nekteri še zdaj ne vidijo, kako Slovanstvo ua dan stopa, kako se dviga in kako raste v vseh ozirih, ki še zdaj ne vidijo, da slovanskega duha ne more več ukrotiti nemška birokrac ja, kakor ga je krotila nekdaj!
Osoda Wurmbraudovega predloga nam je sicer že Daprej znana. Mi ne dvomimo, da bo po večini zavržen. Vendar nas žali že to, da
Bankovčar.
Dogodba na sodnijske spise naslonjena.
Skaženo — z»ki»j ?
(Dalje.)
Zdaj ko smo videli, kako se Albini godi in da Janeza nič kaj ne pogreša, gremo lahko zopet za Janežem v R. Najdemo ga v znani obleki laškega juda, kakor smo ga videli na Dunaji, v sobi najboljšega hotela v pogovoru z neznanim gospoiiom , kterega je bil poslal Levi, da dovrši sklenjeno kupčijo. Sama sta, toraj tudi njun pogovor ni za javnost; čemu bi pri ključavnici poslušali? saj vemo, da ra-čunita in določujeta ceuo blaga na Indiji.
Ladija je bila namreč doš.a duu po prihodu poverjenika Levijevega. Poveljnik (kapitan) je bil dobil od trgovca z Napolja naročila, prodati vse blago, in uatančne pogoje, kako se ima to goditi. Brž ko bo ladija izpraznjena, naj se odpelje iz Ii., a do tje skrbi, da vse ostane kolikor mogoče sknvno, ker le pod temi pogoji je tm' blatro kupljeno. Prejomši denar v avstrijskih biukovcih naj kar tiho odjadra.
Ker je kapitan vse to nadrobno že v rokah imel, Janezu ni bilo treba veliko dokazov,
da je on od vlade pooblaščeni kupec. L^vijev pooblaščenec ni prišel v poštev, proti njemu se je Janez velel že kot gospodar ladije in kapitan temu tudi ni uič ugovarjal, ker nem škega pogovora ni razumil nič bolje, ko Du-najčau laškega med njim in Janezom. Vse je bilo toraj sklenjeno in določeno, da se ima izvažanje blaga na suho pričeti brž, ko bodo opravljene navadne reči s policijo. Polovico kupnine v avstrijskih stotakih je bil Janez že prej odštel kapitanu.
Janez in Levijev poverjenik se po vsem tem podata zopet, na suho in tu se je vršila v pogodbi izgovorjena glavna reč: Čez pol ure je imel Janez v žepu 100 000 gld. izplačanih v zlatu; to je bila namreč prva polovica določene kupnine, ravno toliko je imel dobiti potem, ko bo blago vse na suhem. Toliko denarja, čeravno v zlatu, je že nekaj kupa, se tudi ne spravi tako lahko kamor si bodi, Janez ga pospravi po malih usnjatih torbicah, kterih celo rajdo nabere ua jermen , ki ima podobo pasa. Ta pas brž zadrgne okoli života, da bi pomeril, kaKo se ž njim hodi in če se človeku ne pozna, da ima kaj tacega okoli sebe, da bi poskusil, kako se hodi s toliko denarjem.
Kar stopi v Bobo telegrafa pot in po vprašanju , če je on gosp. Pereles, izroči telegram pa gre. Janez hlastno odpre telegram, ga bliskoma prebere, obledi, omahne, se zgrudi na stol, list pa pade na mizo. Berimo ga. A to so nerazumljive nam črke, besede in številke, kaj je neki to, da je Janez, ta mož s kamna, jekla in ledu tako poparjen? Zdaj skoči naglo kvišku, pobere listin bere vnovič, pa že napol g asno, da tudi naša ušesa dosež« :
.,Albina vzela zvitek blaga, menjala pri bankirji. Največa nevarnost. Jaz bežim. Bežite kamorkoli, le sem ne 1"
Mi že uganemo, da je to telegram direktorja tasta; če bi tega sami ne uganili, Janez bi uam gotovo ne povedal, kajti ou raztrga list na drobne kosce, potakne nekaj najpotrebnejše robe po žepih, se dobro obleče, gre s sobe, zaklene , naroči h šniku , da če bi kdo prišel prašat po njem, naj le povd, da bo kmalu zopet doma, in nenavadno hitrih korakov gre proti morju. Tam se dolgočasi več voznikov s svojimi čolni in nadlegujejo tujce. Nič nenavadnega ui, če kdo skoči v tak čolui-ček iu se da voziti po morji, toraj tudi za Janežem nihče ne gleda, ko se odpelje.
V tem, ko voznik veslja, vzame Janez iz
je sploh tak predlog v naši zbornici mogoč; napolouje nas z zamrzo do tiste prej takozvane ustavoverne stranke, da se ona predrzne, take predloge podpirati, da ona ne odjenja od svoje trme, ampak Slovane smatra kot čedo ovac, ktere Btriči je njena prirojena naloga.
Pri vsem tem nas pa tolaži misel, da stranka s takimi nazori ni zmožna za vlado, in da se le pred celim svetom smeši.
Vaške šole na Ruskem.
V ozki dolini, okrog in okrog obkopljem s pogorjem, leži mala ruska vas, v ktero vve-dem čitatelja. Kakih trideset nizkih, lesenih hiš je tu, raztresenih po obeh straneh uličnih, Na zunaj te hiše niso posebno lepe , majhna imajo okna, a še ta so vsa zmrzla. Tu in tam ni celo mogoče spoznati, kje se vije pot; kajti sneg je tu tako visok, da sega do kočnik streh. Je-li na tem bednem kraji tudi šola? Je - li mogoče otrokom jo obiskavati vsak dan? Bil sem nemalo osupnjen, ko zvem, da je šola na tem kraji; da, ravno zima je ruskemu otroku jedina doba za obiskovanje šole. Učitelj se tudi navadno najema za zimske mesece; po leti pa je večina vaških šol zaprta.
Vaške šole na Ruskem so dvojne vrste „zemske" in „samoredne."
Zemske vstanovila je vlada pred trinajstimi leti; vzdržujejo jih z doneski posestnikov premožnih in vaških občin. Te šole so pod vladnim nadzorstvom. Tu se uče otroci čitati, pisati, računiti, zvedo tudi nekaj iz Btare zgodovine cerkve pravoslavne; zemljepis in zgodovina kakor tudi prirodoslovje se ne predava. Učitelji imajo plače ubogo malo, nič posebnega stanovanja; sploh tudi ne pridejo mnogo v do-tiko s tujimi ljudmi. Vsak ruski vojak, ki se more izpričati, da je obiskaval nekaj let tako šolo, služi pri vojac h mesto šest let le štiri.
Šolo druge vrste ali kakor bi jih mi imenovali „narodne" si vzdržavajo ljudje sami. Nimajo pa te šole nikake podobnosti s šolami državnimi, a v navadi so že od starih dob. Začenjajo se na zimo, a poleti so zaprte. Uči telji v teh šolah so cerkveniki, dosluženi vojaki, mladi kmetje, ki so se izučili na zemski šoli a tudi — in to je čudno — take ženske,
ki peko hostije za cerkev. Tako šolo obiskuje navadno kakih dvajset, štirdeset ostrok, a po tem je tudi določen učitelju dohodek. Ženska, ktero smo prej omenili, ki navadno poučuje v domu svojem, zasluži po 60 kopejk, če ubije otrokom v glavo abecedo rusko, zopet 60 kopejk, če jih nauči čitati nekaj molitvic. Ako jih tudi nauči pisati, zasluži rubelj; s tem pa je tudi njena vednost pri kraji, zato se otroci ne uče računanja. Vsa šola toraj, ki traja kake dve, tri zime, stane za jednega otroka okoli dvanajst rubljev razen malih drugih darov, kakor so jajca, mleko, kolači itd. Če ni učitelj domač človek ali še nima svojega doma, najamejo mu Bobo za nekaj rubljev za celo zimo, a šolarji morajo mu nositi sproti drv. V sobo postavite se dve klopi, ker so čitatelji in pisatelji razdeljeni. V šolo morajo priti zjutraj ob 7, a iz šole gredo še le ob 8 zvečer; v odpočitek ste jim dovoljeni dve uri. Kaznujejo prestopke s palico ; 15 udarcev dcbe za navadne napake, a za veče 20 do 30. Ni tedaj čuda, da so obrazi otrokom bledi in na-grbančeni, kakor bi bili že poštami možje. V nekterih krajih bo kmetovalci tako revni, dane mogo najeti posebne sobe za šolo, zato je šola da nes pri tem, jutri pri onem gospodarji, tako da je zaporedoma po vsi vasi. Od dne do dne ubira jo učitelj s steklenico črnila in nekterimi knjigami pod pazduho od hiše do hiše, za njim pa Be drvi cel roj rusolasih otrok. Učitelj jč to, kar otroci, večidel kruh in krompir. Na šolske knjige pazijo pa zelo, kajti mlajši podedujejo jih od starših ; odkod pa tudi hoče vzeti ubogi vaščan denarja za knjige! Bog, da ga ima za kruh in za sol! Tudi peresa dobe otroci od staršev in črnilo množi se, kakor dolgo je mogoče z vodo. —
Soba šolska je navadno temna in nizka; po stenah razobešene 80 razne podobe svetnikov. Okrog zidu so ozke klopi, a v kotu je velika mizs. Na klopeh kakor tudi na peči oapravljajo si domači postelje. Mislimo si še k temu izdolben panj, v kterem pripravljajo kruh za peko, nekaj Bekir, motik in drugega orodja, in imamo po malem vse, kar se nahaja v sobi, v kteri razklada učitelj vednosti svoje učencem. Šolarji pa tudi ne smejo biti na poti domačim pri njih opravilih; kajti malo se briga gospodinja za šolarje, ona dela svojo
pot: kuha, enaži po hiši, pestuje otroke, učitelj pa naj gleda, da si ohrani učence pazljive!
Seljakom ruskim bo te šole ljubše, nego „zemske", že zato, ker bo tako pri roki a tudi zato, ker se šolarji v kakih desetero mesecih nauče čitati in pisati, potem pa takoj ostanejo lahko doma ter služijo kakih petnajst kopejk na dan. Po leti morajo biti otroci doma, da pomagajo pri delu , ker stareji bratje odidejo na vojaške vaje. Po leti toraj učitelj nima nič učencev , zato ga kmetje najemajo za delo ua polji, da Bi zasluži živež iu stanovauje.
Najslabši učitelj pa jedoslužen vojak, ker on je navadno zelo Burov in bije učence brez usmiljenja. V nedeljo Be napije ter dva ali tri dni ne pride v šolo; ko pa Be zopet prikaže, začne navadno modrovanje Bvoje s pripovedovanjem velike vojaške parade, pri kteri je videl samega „belega carja"; pravi o tujih deželah, koder je hodil, o krajih Bolnčno-jasnih, kjer se vzdigujejo palače iz marmorja i. t. d. Otroci poslušajo ga tako pazljivo , da kmalu pozabijo mrzlih, pustih in samotnih krajev, kjer je njih dom, ter se veseli vračajo zvečer k domačim svojim.	P.
žepa listič in zapiše nekaj Da nj, ga zvije skup in zalepi. Ko je to storjeno, se da na samotnem kraji postaviti ua suho, plača mornarja dobro, mu izroči list in reče:
,,To oddajte za gotovo še danes kapitanu one ladije. Tu imate za pot en zlat, druzega dobite, ko mi jutri zjutraj prinesete odgovor ali marveč poročilo, kaj se je zgodilo z ladijo, ko je kapitan ta list prebral."
Mornar se do tal prikloni in se priduši „ekfcelenci", da bo vse natanko opravil. Janez se ne meni dalje za-nj, marveč hiti v grmovje in ko čez nekoliko časa ven pride , je ves premenjen, čisto nov človek, vsak bi mislil, da je to vse drug Človek. Kaj je v samotni kotli počel, je njegova skrivnost, mi nismo ogleduhi, da bi hodili za njim. Vidimo ga le. kako koraka po samotnih stezah kvišku, dospevši na vrh pa se vstavi in gleda v primorsko luko.
Tam doli je v tem že vse nekako živo, čolniči švigajo sem in tje, in kaj? ali je res? ali Janez dobro vidi? Če niso možje, ki s čoluifcem vstavijo Janezovega voznika , vrača jočega se od ladije, kjer je menda oddal pismo, — policaji, pa Janez več takih možne pozna.
„Zadnji čas, da Bem odrinel in storil, kar
sem storil", pr.čne mrmrati sam Beboj; „kar ima biti spravljeno, je, mislim, dobro zavarovano pred mokroto in golaznijo. Zdaj pa le urno pod noge, da prej ko mogoče pridem čez mejo. Kapitan bo z ladijo tako popihal, ne mara še dunajskega juda primejo, češ, da je on meni dal bankovce. Haha, ta bo lepa I' Že v tem govoru je bil Janez spustil se v naglo hojo. Previdno, a vendar ne preveč sumljivo oziraje se krog sebe dospe proti ve čeru v nekoliko večji trg , kjer sklene preno čiti v eni boljših gOBtilnic, ker ne more več naprej. Stopi toraj v hišo in praša po Bobi ktero dobi. Tu pa že sliši pripovedovati nekoga, ki je z mesta pripeljal se , da so v R bankovčarjem za petami; enega, juda z Du naja, so že prijeli, drugi pa, najbrž laški jud jo je popihal po morji , Bog vd kam. Kapitan ladije, kterega so hoteli oguijufati, je že od jadral s svojim blagom
Lahko je misliti, s kakim občutkom je Ja nez slišal ta pogovor. Najraje bi bil brž šel pa to bi bilo sumljivo. Da ni vso noč očesa zatisnil, to si ravno tako lahko misli vsak Zato je zjutraj na VBe zgodaj odrinil peš, zu naj trg .t vkrenil v stran, v bližnji vasi najel voz in se peljal naprej.	(Dalje prih.)
Nemec Dunajčan — Slovan Pražan.
V H I a 8 čislo 94. piš neki Slovan iz Prage tole:
Vozil sem se iz Brna proti Dunaju. Oko zrlo mi je po polji moravskem, a duh moj iz gubil se je v čase minole; pred očmi bili so mi spomiui zgodovinskih dogodkov, ki so se vršili ua teh širnih planjavah. Gledal sem po polji; videl pridne delavce po njivah, bili so marljivi Slovaki. Povsod imajo gospodarji in obrtniki radi pridne delavce; marljivost in de-lavnoBt ceni se povBod. S ponosom in zado-voljnoBtjo govori Fraucoz o neutrudnih svoj h delavcih in vse bi dal Italijan, da bi izbrisal grdi madež, kterega bo mu pripečatili leni Ne-apolitanci in Rimci. A ua Dunaji — zdi se mi — je drugače; kajti tuje delavni, neutrudni in skromni Slovan , ki dela debelemu lenuhu dunajskemu za košček kruha, kolikor more, v posmeh in zaničevanje. V vozu z menoj bil je imovit Dunajčan. Imel je debelo , zlato verižico pri uri ter mnogo bliščečih prstanov na rokah; po tem zunajnem sodil sem, da to ni kak posebno učen mož; mislil sem si pa, da je kak potomec dunajskih znanih „voznikov", ki nimajo bolj nujuega opravila, nego zabavljati pridnim Slovakom. Tako Be je jel tudi moj potni tovariš norčevati iz delavcev Slovanov, ki so se trudili na polji v budi vročini; razkladal je sopotnikom, da ti ljudje so potomci zgodovinsko-znanih „Krobotov", o kterih so znane marsiktere čudne navade. Take bu-daloBti poslušati je težko , a kdor mirno posluša Dunajčana o tem govorečega, imeti mora poBeben dar potrpežljivosti in zatajevanja. Kader sliši človek, kako tak duševni revež v strašnem svojem narečji pripoveduje neumne in neresuične budalosti, ki nimajo ne glave, ne nog, pri tem pa si domišljuje, kdo ve, kaj da je, ter zaničljivo pogleduje na vsacega ne Dunajčana, posebno še Slovana, mora biti že zelo utrjen v premagovanji samega sebe. Skušal sem toraj ostati miren , ter dokazati učenemu Dunajčanu, da so ti delavci na polji moravskem Slovaki , da „Krobotov", kolikor meni znauo, ni nikdar bilo; da so pa Hrvatje, ki stanujejo v južnem delu cesarstva; a ti Hrvatje nimajo uič skupnega z bajičnim uarodom „Krobotov", kteri žive v spominu Duuajčanov in svetovnih „žurnalih" ala , Hansjorgl" in „Kikeriki".
Narodopisec dunajski ue je poslušal pa-zno, a da bi zakrii nevednost svojo, ae odreže: „a wos, Krobot und Slovvak — tos iB pomad und wurst."
Beseda „Krobot" je bedakom Dunajskim znak podlosti, brezznačajnosti in surovosti. Od kod pač to? Ko je leta 1848 na Duoaji vladala razjarjeua druhal ter vvedla grozovlado, ko je moral bežati cesar iz grada svojega, ko so divji ljudje oskrunili bram sv. Štefana, ter se že boteii polastiti cesarskega gradu, glej, zdaj prikažejo se Hrvatje z banom Jelačičem na čelu, ter ukrote razdivjane čete dunajskih rogoviležev. Drugod bili bi ljudje rešiteljem uvojim hvaležni, a navadni Dunajčan kaže hvaležnost svojo b tem, da pri vsaki priliki smeši in grdi Ilrvata, da — še imena njegovega ne more pustiti pri miru.
Po tem dolgem vvodu še nekaj besedi. Čitali smo zadnje dni, da je mestni zbor dunajski odložil na prihodnji čas predlog za podporo ouesrečenim Zagrebčanom. Morda je tudi ta č n s prejšnjim v neki zvezi, kajti zdi se mi, da je bil ta predlog odložen iz „vzrokov političnih." Bog daj Zagrebčanom dobrotnikov tak h, ki jim dado s src m radovoljnim, kajti kruh, ki ga mi oponašajo in le z nevoljo dado, je grenak.
bi bilo neumno, če bi mi na gole obljube koga podpirali, ki Bam nas nič ne podpira, ampak rajši naše sovražnike pita in goji.
Viinnje države.
Pravljice o sovraštvu riiNk<*£A care-viča do svojega očeta, cesarja Aleksandra, bo večinoma izmišljene in pretirane. To Be je pokazalo zadnjič, ko sta cesur in carevič skupaj v cerkvi bila pri materi Božji v KazBuu, znani romarski cerkvi, in tam sta se oče in sin vpričo ljudi objela in poljubila.
Itiicmark , ne zadosti, da je državni kancelar, minister zunanjih zadev in minister kupčije, — on hoče zdaj še finančni minister postati, da bo izvedel Bvoje gospodarske reforme, če se mož prav moti, če prav nič ne doseže, vendar je velike hvale vredna njegova podvzetnost, njegova eneržija. On celo Nemčijo v srcu nosi, on za vse skrbi, in minister-ske službe prevzame sam, kjer je pomoči najbolj treba; tacega moža je treba spoštovati!
Politični pregled.
V Ljubljani 7. decembra.
Avstrijske deiele IVliiiiMtcrakit kriza se bliža. Z vse hvale vredno možatostjo bo stopili češki in slovenski poslanci na noge, in oni nečejo dalje trpeti, da bi minister baron Konrad v Stremayrovem duhu naprej delal, da bi on Slovane ponemčeval in potem še rekel, da je minister sprave in pravičnosti. Kakor znano, je pod Konradom vse pri starem ostalo in uboge dekl.ce, ki še komaj govoriti začnejo, morajo se v L,ubljani že nemški učiti, ker je to bojda bolj „nobel." Ljudstvo v Ljubljani je čisto zbegano, ker domači jezik 8e iz šole izključuje , nemškega pa dobro ne znajo , tako da ljudje kmalo govoriti ue bodo znali. Splošua želja je ta , naj se ljudje izobražijo v Bloven gkem jeziku , da bodo vsaj tega dobro znal1, pa dokler bodo vse šole nemške, tako dolgo to ni mogoče. Sramota je, da hribovci bolje in lepše govore slovenski jezik, ko prebivalci gla\nega mesta slovenskega; to pa je čisto naravno, če se pomisli, da se že šest in sedemletni otroci z nemščino ubijajo, in da se jim to kot največa Breča opisuje, če nekaj nemških besedi znajo, pri vsem tem pa poza bijo svoj bogati slovanski jezik in govorijo potem tako priprosto in okorno, kakor otroci na kmetih, bolj zavitih in kompliciranih izrazov pa ne znajo, zato kmet ,ne more spoštovati meščanskega Slovenca, ker vidi, da še jezika ni popolnoma zmožen. Tako so razmere, dokler nemškutarija trpi; zato smo veseli, da hoče desnica državnega zbora ministra Konrada vreči, ker on neče nič slišati o narodni rav-nopravnosti.
Sicer pa je pravi položaj tak, da se celo ministerstvo maje. Taaffe hoče med strankami lavirati in pri tem je tako nesrečen, da „slu čajno" zmirom federalistom škodo dela večina državnega zbora pa, ki ve, da je ljudstvo za njo, hoče enkrat pokazati, da imatud ona nekaj besede, in zdaj se bo videlo, ali je večaeueržija naših voditeljev in sila naših načel , ali pa če je veči Btrah pred Nemci in pred novo nemško-liberalno vlado. Naša miBel je taka, da mi nemarno ničesa zgubiti, in da
(Minister-Premembe
Izvirni dopisi.
'ti Dunaja , 7. decembra stvo. — Večina državnega zbora. -vojue postave. — Zemljišni in hišni davek. — Oderuška in pa žganjarska postava.) Včeraj Be je med poslanci razširjala uovica, da hoče grof Taaffe odstopiti. Pa zdela se mi je tako malo verjetna, da Vam je nisem hotel telegrafično sporočiti iu je danes omenjam le zarad tega, ker najbolje pojasnuje sedanje politično stanje. Nezadovoljnost je vsestranska, zmešnjave se čedalje bolj širijo, in nihče danes ne ve, kako se bode vse to razmotalo. Ne bi bilo toraj čuda, ako bi ministerskemu predsedniku vpadel pogum, in bi jel misliti na odstop.
Pa dasiravno je nezadovoljnost Bplošna, zveza med avtonomističnimi klubi ni razrah-liana, in kar liberalni listi čenčajo o nevolji Čehov zoper Poljake, ki so dosegli, da je bil Smarčevski in ne Rieger izvoljen za načelnika gospodarskega odseka, in o razdraženosti Poljakov nad Godelnom, češ, da je pri glasovanji žgaujarski postavi prehitro izrekel, da so bili Poljaki in drugovi v manjšini, eo zgolj domišljave dotičnih listov, ki hočejo s takimi lažmi menda srčnost dajati vstavovercem.
Vlada je razposlala poslancem pojasnilo premembam vojue postave. Glavne premembe so: 1. Mornarji bodo namesto tri, služili štiri leta, ker se v treh letih ne izuče dovolj , zato pa bodo ostali v reservi samo 5 namesto 7 let; 2. nekatere premembe glede enoletnih prostovoljcev , zlasti glede medicinskih vseučilišnikov, ki bodo vstopovali kot prostovoljci še le po dovršenem 27. letu svoje starosti; 3. polajšanja za učitelje in bogoslovce; 4. nabiranje vojakov tudi 4. letnika, ne pa samo prvih treh, kakor je bilo dozdaj v navadi. Polajšanja za kmetijske posestnike v postavi ne najdemo, pa čujemo, da se bodo zastopniki kmečkih občin tudi za to krepko potegnili.
Glede vravnave zemljišnega davka imajo poslanci vedue shode, in davkarski odsek je izvolil poseben pododbor, ki bode imel na-taučuo pretresati to vprašanje in odseku poročati. Ravno tako se je sostavil poseben pododbor, da prevdari novi hišni davek , ki bode za kmečke posestnike jako občutljiv in bode pri nas na Kranjskem imel ta nasledek, da ljudje ne bodo dosti čutili polajšanja zemljišč-nega davka.
V petek pride v državnem zboru v obravnavo oderuška poBtava. Odsek je določil, da ne sme nihče od izposojenih denarjev več zahtevati kakor po deset od sto, in da bode
vsakdo kaznovan, ki bi hotel več tirjati. Prejšnji minister prava dr. Stremajer pa ni bil zadovoljen s tem, da Be v postavi odločno povč, koliko se sme največ zahtevati obresti, ampak da se sodniku prepusti razsodba, ali je kdo zahteval oderuške obresti ali ne. Pa b tem bi ne bilo ljudem nič pomagano, le sodnik bi prišel v zadrego b svojo veBtjo in z opravičevanjem oderuhov. Tudi sedanji pravni minister Streit je v dotičnem odboru, ki gaje bil Lien-bacher samo zato sklical, da izvedo ministrovo mnenje, zagovarjal stališče Bvojega sprednika in rekel, da vlada prej omenjeni določbi postave ne bi mogla pritrditi. Vendar pa mislimo, da bo večina sprejela oderuško postavo po načrtu odsekovem, ker bi po izreku praktičnih in prav veljavnih sodnikov le malo ali nič ne koristila, ako bi ne določila, koliko da sme kdo največ zahtevati obreBti, ne da bi Be mu smelo očitati oderuštvo. Pa taki so liberalci povsod in zmerom ; svobodno naj njihovi privrženci, judje, borzijanci iu oderuhi ljudi odirajo, naj strašansko bogastvo na kupe spravljajo, davke pa naj le reveži plačujejo, borzijanci in kapitalisti pa naj ostanejo prosti davščin. Vsaj tako le si moremo tolmačiti, izjave liberalnih listov, kterim ni nič kaj po volji, da hoče novi denarni minister tudi borzi naložiti davek.
V petek pride na vrsto tudi obravnava o resoluciji, ki so jo Poljaki sprožili pri žga-njarstvu. Ako bi hotla vlada tako kakor na žganje tudi na vino in pivo naložiti davek, bi bilo to velika škoda za vinorejce in marsikdoi bi raje pustil vinograde ter ji h z drugim rečmi obBadil. Tak davek bi bil toraj državi bolj na škodo kakor na dobiček, zato pa po naši misli noben denarni minister in nobena vlada ne bi hotla vpeljati takega davka. Resolucija od Poljakov nasvetovana pa tega tudi ne zahteva, ampak le vladi priporoča v pre-vdarek, ali bi ne bilo prav, od vseh pijač zahtevati poseben davek kakor od žganja. Zato ta resolucija nima posebne važnoBti in bodo Poljakom na ljubo Čehi in tudi drugi poslanci za-njo glasovali. Zdelo se mi je pa potrebno to razložiti, ker bodo levičarji gotovo zopet kričali, da se desnica ne zmeni za ljudske koristi. Ko bi hotla vlada pomnožiti silne davke, ki jih vino že zdaj ima, se bode pač pokazalo, da se poslanci znajo potegniti za blagor in potrebe našega ljudstva.
Scer pa današnji listi poročajo, da tudi Poljaki kakor naprednjaki ne bodo glasovali za žganjarsko postavo.
1 /j (lioricc 8. dec. (V pomislek družbenikom „Sloge.") Sv. Oče papež Leon XIII. so se v svoji zadnji encikliki — pisma na vesoljni katoliški svet — tako milostljivo in ginljivo spomnili vseh Slovanov, kakor do zdaj nismo še doživeli. Vpeljali so namreč v sv. cerkvi praznik sv. Cirila in Metoda na dan 5. julija vsakega leta z namenom, da bi ona dva „Apo-steljna Slovanov' Bprosila pri Bogu našim bratom razkolnikom milost vrnitve v sv. katoliško cerkev. To djanje bv. Očeta papeža za povrnenje toliko in toliko milijonov naših bratov Slovanov v naročje sv. katoliške cerkve je silno velike važnosti, ker kaže, kako sv. cerkev, preganjana od Romanov in Germanov, nagiblje svoje blagre rodu slovanskemu.
Vsi pravi katoličani celega sveta se tega veselijo, tudi divjaki v Ameriki, pri kterih mnogi naši bratje kot misijonarji delajo v Gospodovem vinogradu; — bi li ne bilo spodobno in po dolžnosti, da bi tudi Slovenci, ki so edini od vseh slovanskih vej, vsi otroci bv. katoliške cerkve, se tega radovali, t. j. to
svoje veselje v hvaležnosti do st. Očeta po svojih političnih društvih, kolikor nam naše državne postave dopuščajo, kako izrazili?
Jaz mislim, iz cerkvenega in političnega stališča je dolžnost to storiti. Iz cerkvenega stališča zato, ker, čeravno se sv. cerkev v našo radost vedno množi, se bo ona, ako se želja sv. Očeta dopolni, s številom blizo do šestdesetih miljonov na enkrat pomnožila, ker naži bratje Rusi, če vstopijo, ne ustopijo posamezno, te-muč sceloma, cel narod na enkrat! Ne mora li zavoljo tako velikega upanja, ktero so nam sv. Oče papež z omenjeno encikliko obudili, vsakega pravega katoličana posebna radost prešiniti? Koliko več pa nas, ki smo Slovani. Nismo li zavoljo tega kot katoličani dolžui sv. Očetu posebno se zahvaliti? S političnega stališča pa zavoljo tega, ker kakor Slovani, če ravno najmanjša veja debla slovanskega, moramo gledati, da smo v moralni vzajemnosti z našimi brati Slovani. Kaj hočemo mi njim ponuditi in dati, da jim svojo ljubezen ska-žemo? Morda bogastvo naše literature? ne, ker v tem smo siromaki. Kar pa zamoremo, je, da svojo ljubezen in radost skazujemo nad tem , kar se za njih dušno in telesno blagostanje godi ter molimo, da bi se oni spet povrnili v naročje sv. katoliške cerkve, iz ktere so pred mnogo stoletji po hudobiji in zvijači izstopili.
Zatorej predlagam to svojo željo v pomislek družbenikom „Sloge" in drugih krščanskih društev.	Neduhovnik.
Domače novice.
V Ljubljani, 7. decembra. Slovcnčevim prijateljem.
„Slovenec" je v štev. 133 bralcem naznanil , da se bode vsestranska želja naročnikov spolnila, ker se je sklenilo, da „Slovenec" postane dnevnik prej ko mogoče.
Zato „Slovenec" danes ponavlja kot poziv, kar je bilo pred kratkim časom izrečeno kot želja; tedaj prosi in vabi, da se gospodje nemudoma pri opravništvu oglasijo, kteri hočejo dnevnik kot ustanovitelji podpirati.
Z združenimi močmi in požrtovalnostjo se bode lahko izvršilo, kar se je toliko časa želelo in zdaj začelo. Brez tega dvojnega, se ve da, bi bilo vse besedovanje zastonj.
(„Kaltenegger gre.'") To je ves včerajšnji dan šlo po Ljubljani od ust do ust, ker je že v četrtek zvečer bilo telegrafirano v Ljubljano. Priti ima na Dunaj na Godelnovo mesto. Če je to res, — prav iz srca srečno pot iu da b" te nikdar več in nikjer ne videli! — Saj je pa tudi že zadnji čas, da gre ta glavni steber vse nemškutarije in kljubovanja sedanji vladi na Kranjskem, če se ima sploh kdaj nam kaka milejša doba vsaj pokazati.
(„Brencelj" Št. 10) je prišel v četrtek na svitlo in je že razposlan. Kogar je pičil, ga bo hudo bolelo, ker ta pot je posebno nasajen.
(Peter rokodelSič.) Poučna povest odras-lej slovenski mladini. Prosto na Blovenski jezik preložil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vad-nici v Ljubljani. — Tako se imenuje najnovejša knjižica za našo slovensko mladino , ki je ravnokar prišla na svitlo iz Kleiu in Kovačeve tiskarne. Knjižica ima spredaj prav 1 čno podobo Petra rokodelčiča, kterega življenje je v lepi gladki slovenščini opisano na 96 straneh lične knjižice, kakor že naslov kaže, namenjena je ta jako zanimiva povest bolj odrasli mladini, posebno našim rokodelčičem.
In tako je prav! Knjižnica slovenski mladini bodi osnovana za malo in tudi bolj odraslo mladino, da bomo imeli berilo na izbor za vsako starost nežne mladine, kakor imajo to že davno vsi drugi uarodi. Zatorej podpirajmo marljivega pisatelja in založnika prepotrebnih nam knjižic za našo mladino z obilnim naro-čevanjem. Pač žalostno je, ako se pisatelj trudi in žrtvuje za dobro in koristno stvar, a naposled mu knjige ležč po deset ali še več let v omari, predno jih prodá. Tolika mlačnost do naše slovenske literature ne izpodbuja pisatelja k novemu delovanju, nego vzame mu še to mrvico veselja do dela, kolikor ga je imel Knjižnica za slovensko mladino v pravem ka toliškem duhu nam je potrebna; to gotovo težavno delo je prevzel g. Ivan Tomšič, in dolžnost vsacega pravega rodoljuba je, da ga podpira v njegovem podvzetji. Lanskega leta smo dobili „Dragoljubce", a letos „Petra rokodel čiča." Starši, ki imate otroke, sezite po teh dveh knjižcah, ki se dobivate po 45 kr. pri „Vrtčevem" vredništvu, kakor tudi pri knjigo-tržcu Giontini-ju in v katoliški bukvami v Ljubljani.
(„Glasbena matica1'.) Odborovo poročilo o delovanji tega društva 1. 1879 in 1880, ki je za letom 1874 prišlo zdaj prvikrat tiskano na svitlo, navaja v prvi vrsti vse do zdaj v 20 zvezkih na svitlo daue pesmi in glasbena dela raznega zadržaja. V 9 letib, kar to društvo obstoji, je to število res lepo in živa priča o marljivem delovanji. Udov šteje društvo 174 — veliko premalo za število v glasbi izobraženih in za njo bngajočih se Slovencev. Vsakako bi bilo želeti, da bi se to pičlo število izdatno zvišalo in bi tako to koristno društvo moglo še obširneje delovati sebi in domovini naši na čast. Predsednik društvu je gosp. Fr. Ravnibar. Premoženja ima „Gl m." 1113 gld. 42 kr. v gotovini in 1299 gld. 88 kr v blagu Mi to društvo živo priporočamo iu želimo, da bi mu pristopali vedno novi udje. Letnina znaša po 2 gld.
Razne reči.
—	Nesreča. Čast. g. idrijski dekan J. Kogej je imel v pondeljek, peljaje se iz Go-doviča, veliko nesrečo. Splašil se mu je konj in z voznikom iu vozom vred pri cesarkem mostu skoči v 15 sežnjev globoko grapo, da ste se oba ubila. Gosp. dekana je vrglo na rob ceste , da je tam obležal, a se menda ni veliko pobil. Mrtvega voznika in konja so našli še le drugi dan.
— Kamniška čitalnica priredi besedo dne 12. tega meseca za napravo okleke šolske mladine; s programom : 1. I. pl. Zajec, „V boj" poje možki zbor. 2. E. Umlauf. „V večernem hladu", scenerija na 3 citre. 3. Narodna. „Sirota", dvospev za sopran in alt s spremljevanjem glasovira. 4. E. Umiauf. „Potpouri", iz opere Faust, za ene citre. 5. P. II. Saitner. „Opomin k petju", mešan zbor. 6 E. Umlauf „Brez prenehaja in poč tka", polka za troje citre. 7. „Ena se mora omožiti". Vesela igra v 1 dejanji. 8. .,Stara mesto mlade." Vesela igra v enem dejanji. 9. Smešna loterija. V stopnina za ude 20. kr., za neude 50 kr. Večji darovi se hvaležno sprejemajo. Začetek ob 1/i8 uri zvečer. K tej besedi prav vliudno vabi odbor.
—	O poslavljenji aposteljnov slovanskih sv. Cirila in Metoda piše A. D. v Č?ehu (XII, 277) jako navdušeno namreč: Slovani sklenili so slaviti aposteljne svoje, dati čez tisoč let zopet čast onim, ki so srčno
ljubili otroke Slavine, ki so življenje svojo zastavljali za brate svoje, kterih srce in jeza sovražnikov ni odvrnila od ljubezni do Slovanov« Praga, središče življenja češkega, dostojno je oslavila spomin verovestnikov naših na dau sv. Klementa, ki je bil, dejal bi, „paladij" sv. aposteljnoma na njenih potih. Duh kršanski zavladal je že v mogočnem Rimu, pokorni bili so mu že bogovi olimpski in tudi Slovanom ni ostal skrit. Karol Veliki, razširjajoč vero krsčansko, si je tudi vse podvrgel, od tod toliko bojev, o kterih poje pesnik v rokopiBU Kraljedvorskem
Polabsko je silno pokopališče; izginilo je v nemškem življu , ker nejedini narodi udado se slednjič tujemu jarmu. Smelo Bmem trditi, da bi v deželah obveltavskih dandanes ne bilo več Čeho-Blovanov , ko bi se bili obrnili do Nemcev v verskih zadevah svojih. A Bog je odločil drudače.
Ker se je bojeval zapad Blovanski proti veri, ktero so mu oznanjevali v jeziku tujem, pokliče Rasti8lav z dovoljenjem grškega cesarja M haela C rila in Metoda med narode svoje. Ciril iu Metod prinesla Bta nam vero našo, ona dva izbudila sta v nas mišljenje krščansko, njima se naj zahvalimo, da smo se naučili Bpoznavati Boga v slovanskem jeziku; Ciril in Metod sta dala povod, da nismo še izginili, da še živimo. — Rastislav knez moravski, poklical je brata solunska, da bi učila ljudi v domačem jeziku, a ne po izgledu francoskih duhovnikov, kteri so Slovana silili z groztnjem h katoliški veri in jih potujčevali. Slovani izraBtli so v narod velik, a vera, ktero sta jim vcepila v srce brata solunska, ostala jim je drag biser , za kterega gredo pogumno v boj. Nikdo ni toliko deloval za brate svoje, nikdo pretrpel toiiko težav in premogel toliko ovir, kakor blagovestnika naša. Kar je toraj Armencem, Miesrob , kar je Ulfila Gotom , to sta Ciril in Metod Slovanom. Vredna Bta, da Be nju čestokrat hvaležno spornima vsak Slovan. Po pravici ju slavi toraj Praga in vse Slovanstvo, kajti javaljne bi po čeških zemljah odmevala slovanska beseda, ko bi ju ne bilo; tudi mi bi bili del onega velikega pokopališča Polabskega. Radostni toraj slavimo sv. Cirila in Metoda, vsaj je to naš praznik — praznik slovanski!
Listnica vredništva.
Čast. gosp. M. V. v M. Dopis o „klerikalni bradi" so, kakor se nam z več krajev poroča, vzbudili nevoljo, skoro nikjer pa ne priznanja, zato nc zamerite, če Vašega ne sprejmemo, akoravno to reč od druge strani pojasnujo. Dosti bodi tega!
Čast. gosp. A. B. v?. Z gorenjim odgovorom bote tudi Vi zadovoljni. Mi se z onimi dopisi tako že nismo strinjali , a dali smo gosp. dopisniku prostor, da razvije svojo misel. Zdaj gre vsa ta reč popolnoma ,,ad acta", ne bode je več na mizo. — S tem, upamo, ste pomirjeni Vi in Vaši gosp. tovarši.
Glede na notico, jiriobčeno v listnici vredništva v 120. številki „Slovenca" od 20. t. m., prosim Vas, opirajo na 1!) tisk. zak., da jo popravite v ta smisel, da uradnika banko „Slavije" gg. H. in A. nista nlkedar bila navzoča, ko so jo sežigal „Slovonec", gosp. K. pa jo v čitalnici le slučajno sodel pri mizi, pri katerej ga jo eden gostov sežgal. S postov anjem Iv. Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije.
V Ljubljani, dno 21. novembra 1880.
Priznan» izvrstne prave
voščene sveče
iz garantirano nepokvarjenega čeMiia voska
(7)	prodaja
1*. &11, Scciiiami v Ljubljani.
. laznikovi nasledniki v Ljubljani.
Idajatelj in odgovorni urdnik ilip llil.