PRIMORSKI DMETMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sredo 10. oktobra 1951 Cena 20 Ur Solidarnost jugoslovanskega tiska i opravičenimi zahtevami Tržačanov ^ dvajset Ho odličnih javnih delavcev bo prišlo na kongres miru v Zagreb iz Anglije - Okrog četrtino pripadnikov jugoslovanske manjšine v Romuniji so kominformisti razselili edno več dokazov, da je bil Adamič ubit Jugoslovan- ?tr,vičenii!f’ Popolno podporo "ahtevam večine ”o»ali l3 preblvalstva, da ne PSa ozemto,"6 ^upacije svo-b Boročihh s.strani Italije. VJ° obiskaliVTr!t. dopispikov' da hn I v Pricako- «llk° bat J- rPle prišlt> d° S* Pa v članku Jenih volitev, 5fv' ie ti*V J? samih uredni-a Semen'innedvoumno pouda-ItV Sesla- u^ravičenost trža. ‘talijo! Nikdar več pod »ravičenn aBorba» tolmači Živalstva rtaZnJ° tržaškega pnbori st z “■ * Jniftu. ril0bodo' Piše zajamči k da ni™’ pl5e v nekem “J Trsta kalZg?dovinski raz- ^riteto - ’ d-a ie za nro- mesta bil '1ai%V!2an°st za pro-vedno po--» se „ ~ zaledjem. V Sini; e Poudarja med dru- i? Trsta govori, da '*V0 ^ Htf*Orwr«-k j )V“ ai&ir.PJSIpTO prebival-» aliji. Ta bll° orientirane teli2B0lnjenagOdovina Je muč' -4° borb^flJe 2. večstoletno skej ih88. Polotoka'" o" a ApeI»n’ l5. njeam,a„ a’ ° odnosu Tr- ?'toti zavoV3, svobodo' borbo Polo1 ■ 3 m 2 Aoenin- A?ia ^Sovorfa naravnega za-JSgg« PodJa°tk"aistare3ši Zg°-Pft£ii pnnSi~vom “STRAH Det v svoji n^ClVI>> P°udaria ki -1? donic,, ^C02snji izdaji v d Ph je Prsta številke, j. vPik» i, J?vil “Primorski kJe leta loan te,db se vidi, ^ bil0 Jnf °d 197'245 VO- jj 95.ooi i611*11 v Trstu ko- S^0n k?el Jwiio^rebu med- Za 1?lir in . v S°!ianje- ki se bo i v fnU 23- oktobra Bntanlie dez i8bCii in"nUKOV raz-nih orga-Jc«* delavn^SaiImezni napredni S41 «S‘;, 5d d™^ I, ^aini „ ,ladne zastopnike i dele„’rV?'tev- Med; bri-wNnir., pti bo tudi častna F AlliLlnt«^ational Wo-'tnani 1 Margery Cor-\So rL hmtanski Mol o g rl, HuxleV’ ki ie bil V ^ESrrl fe'eneralni direk- , labur DMbli/ticf ,rau *VP "auristi* ’ Publicist, vete. °el BrarnS8® 8j,bania Ben. Hen, 11 st or. predstavnik predstavnik Lea- to BcrcJnternaXiov.al Lea- ci-^tslnj V Moulton Mayer, tC/.tacijf^.f Pacifistične lia*ion» f eiU™ship Oj Re- ftdnik bnfk ,Nuti^ pod- štuS ?nske nacional-Vi ečsedr,n n John Cleios, !(:,* 8a JI * . nacionalnega V , dr- cVrH Edivin ^d-. kakor tudi taktov. PPhlicistov in knji- lf te ?^ambor‘ite JU?0Slavi' mirii dopis-u- - —osebami iz S?‘ ČokonJ-16- katerih prihod Stev.,Jtončno določen določen. itS^Ci, k; uritanski napredni S ,tlCTei° OSe,bno Ojj f>0zri_. ^ esa maru, so po- vi)fa!l,e»mf Ucongresu in Na- V/-S Cbr.. b2Jite 'u Ju gosi a- tewes kako upo. Jtenioč; v ko- v J 2*?*ede T?r»darskega , J >t*i,3>rnai ,lsta se ie !i-lova, k! Je prišla v Zahodno Nebi. cijo z znanim vlakom iz Asa in se je nato vrnila v CSR, je sedaj s sedmimi mladoletnimi spet pribežala preko meje. TOKIO, 9. — Na Japonskem bodo 20. oktobra na častno besedo izpustili 32 vojnih zldžtocev. 2 — 10. oktobra 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, sreda 10. oktobra Kazimir, Sremir Sonce vzide ob 6.13, zatone ob 17.31. Dolžina dneva 11.18. Luna vzide ob 15.36, zatone ob o.lt. Jutri, četrtek 11. oktobra Samo, Negoslava 29. septembra so ustanovili kominfmmisti pevski zbor prosvetnega društva «Franc Mariu šic». Sestanek so imeli v gostilni pri Zajcu v. Rocolu. Prišla je todi Vlada Bidovec-Moraina in na dolgo in široko govorila in v svojem govoru tudi agitirala za vpis slovanskih otrok v slovenske šole. Med prisotnimi kcminfcrmisti pa je bilo zanimanje za njeno agitacijo za slovenske šolo tako veliko, da je ob koncu Moraninega ’ gro-vcra sedelo v gostilni pri Zajcu le še nekaj ljudi. Kam so privedle kominformistične fra-Ze in kam njihova dejanja! Uspeh njene agitacije pa je bil kmalu viden v šoli Dona-dcni. kamen hodijo otroci iz Roccla. so kemin,formistični ki **leluteo pri novem pevskem, zboru, vpisali svoje otroke v italijansko šolo. 6. oktobra, ko je bila šolska fnaša, so s-- slovenski otroci zbirali v učilnici slovenske šole v Ul. Donadoni. Zunaj na hodniku pa so čakale italijanske matere s svojimi otroki. iwe<£ temi so bile nekatere slovenske matere iz Rocola, ki so med seboj govorile celo po slovensko. sle so mimo slovenske učilnice in rekle: «Tu ni za nas. m moramo iti v telovadni-otrociv* zbirajo italijanski ZAKAJ JE ŠTEVILO OTROK letaš v slovenskih šolah nižje Špekulacije šovinističnih krogov in laži o vzrokih padanja števila šolarjev Iz tega žalostnega primera vidimo, kako porazno vpliva kcminformizem na miselnost naših ljudi, ubija v njih vsako nacionalno zavest, vzbuja celo občutek sramu v materah, da so slovenskega rodu, ko hite mimo slovenskih učilnic v italijanske razrede. k.i so danes ie vedno pctujčevalnice slovenskih otrok, saj so pač v sklopu vsega tržaškega upravnega apa. rata. ki je fašističen, in ki bi najraje, prav tako kot fašizem, v najkrajši dobi asimilirali ves slovenski živelj na Tržaškem. Ne moremo več opravičevati slovenskih staršev, češ da so zaslepljeni, da v dobri veri slede svojim voditeljem. To ni visoka politika, ki bi je ne mogli razumeti. Tu gre za narodnostno vprašanje, ki je ogroženo, in to mora biti jasno vsakomur. Zato bi moral po svoji vesti tudi vsakdo nastopiti v njegovo obrambo. Kdor pa te potrebe n,e čuti, je že čisto opravil s svoje narodno zavestjo, je pro danec in izdajalec svojega naroda. Prvi dan pouka. Pred slovensko šolo pri Sv. Jakobu se zbirajo deklice in veselih obrazov čakajo, da bodo stopile v razrede. Vpisovanje v osnovne šole je v glavnem zaključene. Posamezni poznejši vpisi ne bodo več vidno vplivali na število otrok, tako da si lahko že danes ustvarimo sliko o stanju slovenskih šol na Tržaškem. Število slovenskih učencev je v letošnjem šolskem letu nižje kot ostala leta. To dejstvo so zagrabili šovinistični ligfi ki Pa so se vključili v partizansko borbo. lako pridemo do leta 1944 in začetka 1945, ko je prav zaradi zgoraj navedenih dejstev bilo najmanj rojstev otrok slovenskih staršev, o.rck, ki prihajajo letos v poštev za prvj razred. Zato Inumo letos v čisto slovenskih vaseh k .t so Bazovica, Trebče, Mačkovijs '!i: Boljunec le po 3 otroke za 0 zvišani ceni kave Marsikateri gost številnih tržaških barov je-bil te dni presenečen, ko je moral ntme^to 30 lir plačati 35 lir za skodelico kave exPress- Kljub temu da navajajo lastniki barov razne vej ali manj opravičljive razlo. ge, je v vsej zadevi poviška cene glavni vzrok prav v tem, kar malokdo navaja. V nekaterih delih mesta se je v zadnjih letih otvorilo več novih barov ki so prevzeli del odjemalcev starim barom in jim s tem seveda zmanjšali za. služek na kavi in ostalem. Da bi pa v obratnem primeru vsi bari lahko izhajali tudi s prvotno ceno kave, ie najboljši dokaz dejstvo, da so številni bari ostali pri starem ter še vedno z zaslužkom prodajajo kavo express po 30 lir. h°Sei° Prikazali, kot n, ‘ pr. 1 PrVi razred. Nihče ne more do-»Messaggero Veneto«, da je bi- kazati, da so nekateri slovenr o v letu 1945 visoko število ski starši v teh vaseh vpisali otiok v slovenskih šolah posle-j svoje otroke v italijansko šolo! ctica takratnega političnega po- j Celotno didaktično ravnatelj- lozaja in ne neka nujnost, ki bj jo občutili prebivalci našega ozemlja slovenskega rodu. Dodaja da so celo raznj «komuni-stoidi» poslali svoje otroke v slovenske šole, nekako na čast tedanjemu «titoistienemu» ozračju. Da je število otrok v slovenskih šojah od leta 1945 do letos postopoma padalo, je dejstvo. Vzroki temu pa so mnogo glob, Iji, kot pa jih hoče oriznati «Messaggero». Nedvomno ie glavni vzrok padanju števila otrok naslednji: Narodnoosvobodilna vojna se je začela 1941. 1. 1943, je zajela vse vasj v bližnji in daljni okolici Trsta ter mesto. Ugotoviti moramo pri tem, da so vasi popolnoma slovenske, da 50 se pa tudj v. niestu v^jučil} v borbo profj fažizrmf skl6ro' brez izjem« vsi Slovenci, da je bila sicer udeležba demokratičnih Italijanov-v borbi velika, vendar sorazmerno s številom italijanskega prebivalstva daleč za slovensko. Posledica tega je bila, da je mnogo mladih mož in žena bila v partizanski borbi, mnogo p*. ječah in taboriščih, in to sorazmerno s številom prebivalstva veliko več Slovencev kot Italijanov. 1945. in 1946. leta so začeli obiskovati šo!c otroci, ki so bili rojeni pred vojno, zato pa so ! tudi Slovenski razredi v teh letih številčno močni. Naslednja leta pa so postali šoloobvezni otroci iz vojnih let. In kakor je narašča! pritisk na dem< kra lično, porebej slovtmko prebivalstvo, toliko več je bilo med njimi zaprtih, interniranih, ali stvo v Dolini je letos vpisalo le 26' novih učencev za prvi razi-red. Vasi Medja vas, Pesek-Gročana, Cerovlje in Stivan pa nimajo niti enega otroka za prvj razred, Nabrežinsko didaktično ravnateljstvo ima le- tos kar 80 otrok manj kot lani. V prvi razred se je vpisalo v tem šolskem okolišu le 26 o-trok za prvo stopnjo (s ponavljale! vred). Trpljenje, preganjanje in zapiranje predvsem slovenskega življa na Tržaškem med narodnoosvobodilno borbo je glavm. vzrok padcu slovenskih šoloobveznih otrok v primerjavi z ntizpremenjenim stanjem italijanskih šolarjev. Ob tej točki bi zopet navedli «Messaggero», ki pravi, da so krepili slovenske šole v prvih povojnih letih z «uvoženimti elementi«. Kdo in koliko je teh «uvoženih elementov« in kam spadajo? Toda o tem drugič, saj je to drug* važni vzrok sedanjega številčnega stanja slovenskih prav tako kot italijanskih učencev. Šovinističen zdravnik Ko ie te dni slovenska mati iz okolice pripeljala svojp 8-let. no hčerko na pregled k "zdravniku bolniške blagajne, je bilo njeno nemalo začudenje, ko ji je ta med drugim deja.l: — Za-kaj pa ne učite svoje hčerke italijanščine? Ali ni neodpustljivo, da velika kot je, ne zna odgovarjati na moja vprašanja? — Mamica pa se je takoj znašla in odgovorila vprašanja z dru. grm vprašanjem: — K'- ste pa slišali, da se v kraju, kjer bivam, govori italijanski? Bes je, da znamo skoro vsi odrasli tudi italijanski, a doma govorimo vedno le slovenski. Otroci pa imajo itak še čas, da se italijanščine naučijo. Mislim pa, da ker imate večkrat opraviti s Slovenci, ne bi tudi vam škodilo, ako bi se malo priučili našega jezika —. Vidi se, da so te besede nape. ljale zdravnika na pot, ki vede k pameti, ker je na.to molčal in vestno opravil svoje delo s pomočjo mamice - tolnrča, ne c'a bi nadalje dal poudarka svojemu fašističnemu mišljenju. Mislimo, da k temu ni potrebno dodajati posebnih komentarjev, vredno pa je zapisati kot nov primer m šljenja raznih pripadnikov in nosite-: ljev dvatisočletne kulture. ' PREVISOKE CENE VINSKEGA KISA Kadar koli se je govorilo, ali pisalo o povišanih cenah raznih življenjskih potrebščin, se je navadno vedno naštelo kot primer podražitev najvažnejših stvari, kot podražitev olja, masti, sladkorja, kruha, moke itd. ter se je le redkokdaj ali pa samo v podrobnejših statistikah omenila podražitev tudi drugih, manj važnih potreb, ščin. Takšno naštevanje in omenjanje je povsem razumljivo, če pomislimo, da so za vsakogar, prav gotovo pa najbolj za gospodinje same, najbolj važne podražitve tistih stv:_ ri, ki jih dnevno rabijo ter te zato tudi najbolj občutijo. Mislimo pa, da bi pri naštevanju, kaj vse se je v zadnjem času podražilo ne smeli pozabit; omeniti tudi podražitev kisa. ki za gospodinjstvo ni nič manj važen, kot na primer olje, mast itd. Cenej kisu je bila do sedaj razmsroma nizka, tako. da se nihče ni preveč bavil, ali polemiziral o tem, č* je kis p e-drag, ali pa ne. Ce se je o kisu sploh razpravljalo, potem je Dva zanimiva procesa zaradi posilstva in nenamernega umora 30. oktobra bodo pred sodi ščem za zaprtimi vrati obravnavali primer 63-letnega Giuseppeja Bradacha, ki je obtožen večkratnega posilstva in poskusa da bi osebo poškodoval. Obtoženca bo branil adv. Uglessich. 13. novembra pa se bo moral zagovarjati zaradi nenamerne, ga umora, groženj in motenja nočnega miru 25-lctni France 1 sco Achille. Ta je namreč 1. Slovenske strokovnjake in uradnike na Kmetijsho nadzornišlvo! Naši kmetje zahtevajo: v slovenske vasi - slovenske predavatelje! Ni nam treba dokazovati, da sestavljajo kmečki živelj po našem ozemlju skoraj izključno samd Slovenci. To je jasno kot beli dan in nihče, pa naj si bo še tako razgret italijanski šovinist, ne more tega zanikati. Prav tako ne more nolbi-den. če ima v sebi le malo demokratičnega duha, odrekati tem kmetom pravice do strokovne izobrazbe v svojem materinem jeziku, niti pravice, da v uradih, z uradniki in strokovnjaki svoje strok; govorijo in so poučeni v svojem materinem jeziku. Nasprotno pravilo je veljalo le pod fašističnim režimom. Povsod po svetu, kjer vlada demokracija, je ta naravna pravica vsakega naroda spoštovana. Le pri nas, kljub temu da je bil nacifašizem poražen že pred dobrimi šestimi leti in da je naš narod v tej borbi s krvavimi žrtvami dal svoj ve- I Z ISTRSKEGA OKROŽJA Zaščitniki bodo praznovali 10. obletnico ustanovitve NZ Prihodnji teden 19. oktobra bodo narodni zaščitniki Istrskega okrožja praznovali 10. obletnico ustanovitve narodne zaščite. Vsi se še dobro spominjamo, kako je sredi borb in ilegalnega dela vzklila mlada organizacija javnega reda «Vaška straža«. Prvič v zgodovini je ljudstvo dobilo iz svojih vrst svojo zaščito. Sredi Ljubljane je takrat položilo prisego 55 članov «Vaške straže«, ki so obljubili, da bodo služili ljudstvu. Mlada zaščita ge je naglo širila in je kmalu imela vsaka vas svoje zaščitnike. Poleg borbe proti okupatorjem ie zaščita vršila obveščevalno službo, skrbela za red. izdajala dovoljenja za kre-tanje po terenu, kontrolirala kretanje tujcev in kot eno glavnih vršila tudi nalogo odkrivanja protiljudskih elementov. Februarja leta 1944 je bil na zasedanju SNOS v Črnomlju izdan zgodovinski odlok o usta. novitvi NZ kot izvršnega organa ljudske oblasti. Proslava bo v Kopru v dvorani Ljudskega gledališča dne 19. oktobra ob 18 uri. Pevski zbor NZ bo zapel za otvoritev eno izmed udarnih borbenih pesmi, nakar bo sledil govor načelnika NZ. Za tem bo načelnik podal poročilo o razvoju NZ. Godbi narodne milice iz Slovenije in JA iz Portoroža bosta izvajali odlomke iz raznih oper. Sledile bodo še recitacije nastop kvarteta mandolinistov in pevske točke. Isti dan bo v prostorih kluba narodne zaščite v Kopru ponovno odprta knjižnica. Knjižnica ima večje dela raznih pisateljev. Prav tako bo isti dan odprta razstava o razvoju narodne zaščite, ki bo odprta za obisk do 25 oktobra. Sv. Lucija Pred dnevi se ie smrtno ponesrečil. ko je odhajal na delo tovariš Silvij Starc, star komaj 18-let. zaposlen v piranski ladjedelnici. Delovni kolektiv lad. jedelnice mu je priredil veliča- sten pogreb, katerega se je beležilo nad 1500 ljudi. Udeležba na pogrebu je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni Silvij pri ljudstvu ir svojih delovnih tovariših. Oče ponesrečenega se naj lep. še zahvaljuje vsem udeležencem, posebno pa sindikalni podružnici ladjedelnice, mladini iz Sv. Lucije, športnemu društvu solin, delovnemu kolektivu rudnika v Sečjolah. godbi iz Sv. Lucije in vsem ostalim. * * * Zavod za socialno zavarovanje v Kopru je dodelil letos nad 9 in pol milijona dinarjev za izboljšanje zdravstvene službe v Istrskem okrožju. Za ureditev in dograditev ambulant in bolnic pa je Zavod prispeval 10 milijonov dinarjev. * * * V okviru tedna RK bodo danes zdravstvena predavanja v Izoli, Kopru in Marezigah. O obrambi proti boleznim, zdravstveni higieni in zdravljenju bo. do predavali zdravniki. # * * V nedeljo je bilo športno strelsko tekmovanje med člani Strelske zveze Istre in Mariborom. Izidi tega dvoboja so sledeči: Moški ekipi: mladinska Mari. bor prvo mesto s 513 točkami, mladinska Koper II. mesto s 410 točkami. Moška ekipa Maribora HI. mesto s 378 točkami, mo. ška Koper pa 173 točkami. Od ženskih ekip pa je Koper dosegel prvo mesto s 111 točkami, Maribor pa(II. mesto s 102 točkama. Iz Pirana Kot je bilo že objavljeno, bo dobila ribiška šola v Piranu v kratkem novo motorno ribiško ladjo, na kateri se bodo vaa 1 gojenci rib ške šole, V četrtek je odpotovalo y Reko pit tova. rišev. ki bodo prevzeli omenje-no ladjo Med njimi jP tud, Pn gojenec ribiške šole. najhitrejša ribiška ladja v I^tr. 'kem okrožju. V Piran bo priplula prihodnji teden. * * * Klub Ljudske tehnike v Piranu je začel Zupet z delom. Kot prvo je razpis 1 nalečaj' za vpis v naslednje tečaje: v sekciji avtemoto II. šoferski tečaj, v sekciji fotoamaterjev tečaj za pripravnike, v sekciji aeroklub, jadralni tečaj za certifikat, v pomorsko brodarskem društvu, tečaj za gradnjo kajakov. Tega bodo tečajniki gradili z materialom Ljud ke tennike, ostal pa bo njihova lust pod pogojem. da nastopajo na vseh objavljenih tekmah. Klub Ljudske tehnike vpisu, ie prijavljence vsak delavnik od 18. do 19. ure v prostorih aero-kluba v Piranu. Mladina bo praznovala 32-letnico SKOJ Ves mesec oktober bodo mla-d^skfe organizacije Istrskega okrožja praznovale 32. obletnico ustanovitve Zveze komunistične orrtladine Jugoslavije. Ob nedeljah bo mladina organizirala po vaseh mladinske praznike z akademijami, kulturnimi prireditvami, športnimi in drugimi zabavami. Ob priliki praznovanja se t-o mladina seznanjala z zgodovino organizacije komunistične mla-dine v Jugoslaviji in v istrskem okrožju Osrednja proslava obletnice SKOJ bo v Kopru konec meseca oktobra. Umetniške in knjižne razstave ob 400-letnici slovenske knjige Ob 400 letnici slovenske knjige, ki bo v koprskem okra. liki delež, kljub vsem' naravnim pravicam itd., velja še vedno fašistični Sistem raznarodovanja in zatiranja našega jezika. Ne bemo zdaj tu podrobno pisali o vseh krivicah v tem pogledu. A povrnili se bomo k temu in poudarjali našt pravice in zahteve, dokler ne bodo tukajšnje oblasti odstranile vseh krivic, ki jih še trpimo. Omenimo naj samo primer Kmetijskega nadzorništva v Trstu, ki ima svojt urade v Ul. Ratna 20. To je urad, s katerim imajo naši kmetje poleg davkarije največ opravka. Naloga nadzorništva je. da skrbi za obstoj in napredek kmetijstva na našem področju. Poleg ravnateljstva in tajništva so še tehnični odsek za statistiko in melioracije in I upravni ocHsek. Točno število uradništva in strokovnjakov, ki so zaposleni v vseh teh uradih in odsekih, nam ni znano. Vemo pa točno, da je zdaj med vsemi le edin Slovenec — kmečki strokovnjak ali agronom. Vsi ostali so Italijani. Poudarjamo, da so kmetje, za ka-tert sploh obstajajo in delujejo vsi omenjeni uradi, skoraj izključno le Slovenci, Da italijanski uradniki in strokovnjaki v Trstu rne znajo in ne trpijo slovenščine, nam ni treba posebej poudarjati, ker to vedo že vrabci na strehi. Ko pride naš kmet v Urade Kmetijskega nadzorništva in spregovori v svojem materinem jeziku, če ne naleti na edinega Slovenca, sliši vedno isto pesem: «Non capisco. Parlate in italiano«. Ko pa se začnejo po naših podeželskih vaseh kmečki večerni tečaji ali pre-dovanja, pridejo med slovenske kmete italijanski predavatelji, razen omenjenega edinega Slovenca. Kakšen ohisk in uspeh imajo taka predavanja, to si lahko vsak predstavlja. To razumejo tudi italijanski strokovnjaki, ki pridejo na deželo. Zato hočejo privabiti naše kmete na svoja predavanja z raznimi kovnjaka, ki je odšel v tujino, drugega Slovenca, kakor bi morala. Na vsa uradniška mesta pa so postavili vključno 1€; italijanske moči. Iz vseh navedenih razloge v zahtevamo, da s^ pri Kmetijskem nadzorništvu namestijo slovenski strokovnjaki in uradniki, da se v slovenske kraje pošljejo slovenski predavatelji in da se v uradovanju in obče. vanju na Kmetijskem nadzorništvu spoštuje in uporablja slovenski jezik, jezik naših kmetov, za katere je Kmetijsko nadzomištvo postavljeno. septembra skupno z nekaterimi prijatelji v jezi udaril goseničarja Michela Vittoria, ki je posledicam poškodbe podlegel. Policija je aretirala celo skuoino vendar je Achille priznal, da je on osebno udaril gostilničarja, medtem ko so vsi drugi nedolžni ter so bi. li le prisotni. Achilleja bo branil adv. Puecher. Padec ženice iz (tarnanj 53-letna Antonija Petaros vdova Berzon, doma iz Ricmanj 63, je včeraj kmalu po 14. uri hotela oditi po najkrajši pot na travnik, vendar je med preskokom tnajhnega zidka padla in si močno ranila levo nego. Sprejeli so jo na I. kirurškem oddelku. bilo to samo v zvezi z raznimi pritožbami gospodinj, ki s kisom. katerega, so prodajali do danes v trgovinah, niso bile za. dovoljne Sicer je b lo povsod napisano, da predajajo vinski kis, vendar je vsakdo vedel, da ta kis z vinom ni niti v najdalj, ne j šem «sorodstvu». O tem nezadovoljstvu in šte. vilnih protestih so bili končno obveščeni tudi predstavnik; higienskega urada v Trstu, ki so sklenili, da prepovejo predajo takega kisa ter uvedejo v trgovine nov resnično v!n ki kis. Da bi ne prišlo do morebitnih potvorb, je bilo določeno, da se bo kis. odslej najprej prodajal v zapečatenih steklenicah. ki jih bodo gospcd’nje ob vsakem nakupu lahko vrnile Sedaj pa nekaj bese-t glede cene novega kisa. Kot že rečeno, so gospodinje z novim kisom kar zadovoljne, ne mo e-mo pa reči. da so prav tako zadovoljne tudi z njegovo sedanjo ceno. Do sedaj so plačevale za kis 45 do 50 lir za liter, medtem ko je sedanja c-na kisu 90 lir za liter; razen tega morajo gospod;nje plačati tudi 40 lir za steklenico, ki jih dobijo seveda povrnjene, črn jo vrnejo. Gre torej z^ skoraj enkratno povišanje c-ne kar ni malenkost, če ponvsllmo, da se vendar kis pri kuhi p“ecej upo rablja. Povsem v redu je da so se predstavniki higienskega u>-ada spemnilj ukiniti prodajo slabega kisa pripravljenega iz raznih esenc ter da so uvedli nov vinski his. Ni pa t^ko v redu vprašanje cene novega kisa, ki je kar za 40 lir- višja od prejšnje. Ce so odgovorni o-gani mislili na zdravje Tržačanov, ko so prepovedali prodajo slabega in umetnega k’'sa, potem naj sedaj pomMiio tudi na njih denarne prilike, ki vsaj za večino niso preveč rožn"te te" nostaviio _ceno k''su. ki bo nekoliko nižja in bolj primerna. Ustanovitev famburašlcega ibora Prosvetni krožek na Opčinah vabi mladino in odrasle pionirje, da se prijavijo v tamburažki zbor, katerega ustanovni zbor bo v netek 12 t.m. ob 18. uri na sedežu. Pridite vsi, ki imate veselje do glasbe! SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje V nedeljo 14. oktobra 1951 ob 19.30 uri v AVDITORIJ11 v TRSTU jubilej EME STARČEVE Ulit ob lav Krleža Drama v treh dejanjih Režiser: prof. dr. BRANKO GAVELLA k. *• Prevedel: F. ALBRECHT OSEBE: Scenograf: J. CES.'! Iti Ignacij Jaques Glembay, bančnik, šef firme Glemt»y Company, pravi tajni svetnik . Modest Sancin; ®ar0. . Castelli - Glembaj-, rjjegova druga legitimna s°pr0§ .-g EMA STARČEVA; Dr. phil. Leone Glembay, sin 10?^ in njegove prve soproge rojene Basilides - Danieli' -do Nakrst; sestra Angelika Glembay, dominikanka, v najstarejšega Glembayevega sir.a Ivana, rojena bar Zygmuntovicz Beatrix - Zlata Rodoškova; Titus y3i cus Fabriczy - Glembay, bratranec bančnika Gleffl veliki župan v pokoju . Jožko Lukeš; Dr. jur. briczy - Glembay, advokat, pravni konzulent firme j bay Ltd. Comp., njegov sin - Jože Babič; Dr. mea. j Altmann, zdravnik - Stane Raztresen; Dr. theol. « p*jj. Alojzij Silberbrandt, informator baroničinega sina . ^ verja in njen spovednik . Ljudevit Crnobori: ^ a. nadporočnik von Ballocsanszky . Srečko Košir; Josip Fišer; Sobarica - Tea Starčeva. . ^e. V ostalih vlogah nastopajo: Valerija Silova, Elza va, Lelja Reharjeva, Slavica Mezgečeva, Ernest ZeSa> ton Požar, Julij Guštin, Franc Pertot. V ponedeljek 15. oktobra 1951 ob 20. ufi PONOVITEV v Avditoriju „ UL Vabila za obe predstavi se dobe v veži tiskarne y ^ sv. Frančiška 20 pritličje, vsak dan od 10. do l3-16. do 19. ure. OF obljubami in darili, noži za cepljenje, ščetkami, škarjami itd. Gr e jim za to, da bi prikazati svojim nadrejenim, da slovenski kmetje raje obiskujejo italijanska predavanja ITot slovenska, da niso potrebni slovi-n-sk'i predavatelji, da so zahteve po uporaifci slovenščine neutemeljene. Verjetno se bodo v kratkem začela kmečka pradavanja po vaseh. Pri nadzorništvu za kmetijstvo bodo hoteli ponovno uveljaviti stari sistem in bodo poslailj v slovenske vasi italijanske predavatelje kot prejšnja leta. Zato zahtevamo, da se s takim početjem končno preneha in da se v slovenske kraje pošljejo slovenski predavatelji. V uradih Kmetijskega nadzorništva morajo biti nastavljeni tudi slovenski strokovnjaki in uradniki. Slovenskih uradni kov in kmečkih strokovnjakov v Trstu ne primanjkuje. Nobeno opravičilo ZVU. da jih ne mor? dobiti, ne drži. Naj ome- IZPRED SODISCA V zadovoljstvo obeh strank končana tožba zaradi obrekovanja 18. junija letos se je pojavil na 2. strani tednika «Giornale del Lunedl« članek pod naslovom «A1 consigljo: atteggiamen. ti ed idee», kjer ie pisec članka Rcdcifo Viani objavil potek občinske seje. Po člankarju je občinski svetnik Fcrti ob Koncu seje izrekel cap. Luigiju De Manicorju. članu MSI. sledeče besede: «Si vergegni per la me. moria di suo padre. si vergo-gni». De Manicor je našel v tem stavku žalitev ker je on trdil, da o tem ni bilo govora, -je vložil tožbo proti piscu članka in odgovornemu uredniku tednika Pasqualinu Carpinteriju. Proces se je že dolgo vlekel, vendar je včeraj De Manicor umaknil tožbo in je tudi pripravljen sam plačati vse sodne stroške. Sodnik: Picciola, tožilec: Gru. bissi, zapisnikar: Pivk. 6 mesecev zapora za pretep žene, hčerke in tašče Prve posledice burje Nekriliko pred eno popoldne so nudili v bolnici prvo pomoč in izprali rano na desni r.ogi 36-letni Liviji Battista por? Levi - Micheli iz Ul. Sottor.ipa, ki je izjavila, da j'i je med obešanjem perila na stanovanjskem dvorišču priletel na nogo kos šipe, katero je burja razbila in odr.esla z nekega okna. Burja, ki je včeraj razmeroma močno pihala, je bila kriva, 'la se je na zidarskem odru nekega poslopja v gradnji v Ul. E. De Amicis prevrnilo sto-ialo in z višine kakih treh metrov priletelo 31-letnemu zidarju Antoniju Castellaniju iz Ul. CTdir.e 42 na roko. Udarec je bil tako močan, da se je moral mož zaradi verjetnega zloma oodlahtnice leve roke zateči v bolnico, od 10 d0 Odkritje spomenika v Komnu Odbor OF za Center mesta II. okraja pripravlja za 21. t.m. izlet v Tomaj za člane OF, njihove svojce in prijatelje iz sektorja ter za člane prosvetnega društva «Vojka Smuc». Prevoz bo z vlakom do Sežane, nato peš do Tomaja. Povratek bo isti dan na enak način. Vpisovanje vsak dan od 18. do 20 ure v gosti'ni Pri MAKSU v Ul Crispi «TRATTORIA ALLA NUOVA TRIESTE» do četrtka U. t. m. Tajništvo SINDIKALNE VESTI Gledališče Danes 10 t.m. ob JI. “[j ster Tržaške filharmon je stvom dirigenta 1^' izvajal koncert Ple^rfe Ul011'.. Program vsebuje koma“ ^ir Beethovena, Brah®- ’ joti)®, Richarda Jose^.’«ui Dl^ii 21. t.m. bo v Komnu svečano SJlsritje spomenika devetdesetim orcem padlim v NOV. Predviden je sledeči spored: Ob 14.30 govor in odkritie spomenika, nastop šempolaf-kega pevskega zbora koncert nabrežinske gor<*ie na pihala. Ob tet ori'iki organizirata krajevna odbora OF v Velikem in M“’— 'e nu izlet v Kca*.n z avtobusi. Vnisovanje v sredo in četrtek 10. in 11. t.m. v Velikem Rennu pri tov. Guštinu Mirku, na Colu pri tov. Guštinu Albinu, na Frne-t*čih pri tov. Gnšt'*>u V Ma'em Reonu in Br'šč‘kih pri običajnih tovar^ih Ob vpisu « dobe ostala pojasnila. V nedeljo 14, t. m. bo sestanek glavnega odbora Zve'ze Enotnih razrednih sindikatov STO. Člani glavnega odbora bodddO-bili vabila, na katerih bo naveden spored in ura sestanka. Roditeljski sestanek Roditeljski sestanek staršev notranjih in zunanjih gojencev slovenskega Dijaškega doma bo v nedeljo 14. t.m. ob 9. uri v prostorih Dijaškega doma v Ul. Buo-narotti 31. Vabimo vse starše! OBJAVA KMEČKA ZVEZA v Trstu javlja vsem svojim članom, da bo prvi redni letni občni zbor dne 21. oktobra 1951 ob 8. uri dopoldne na stadionu «Prvi maj». Vaje pionirskeoa tamburaškeqa zbora , I 1 . i se bodo pričele v ponedeljek 15. 40 dni° moral a I PiinutiAlu dimmtk! j LnnaVvabTjUT vsi. Rug8er0 in čila Up GORIŠKEGA PRČETEK JESENSKEGA ZASEDANJA POKRAJINSKEGA SVEJA Prekop grobov v Občina obvešča, «^,ija # kopali grobove ,IV;uelli vrsti na barkovljai'sk, zen>e lišču, kjer so Fck°P prila9 ostanki umrlih od Ji avgusta 1941. j '"/t Vsi zainteresirani. namen prenesti ali oj'j£(c meljske ostanke, .n« A temina administrativni u poK (, ga urada — oddelek j 500, Jča v Ul. Teatro 5, (ot)ra 1* <(, najkasneje do 31. un Spominske ploSče ^vea mesto slovenskega stro. Včeraj sv pred sodiščem obnavnavali primer Lazarja Ro. dolta, stanujočega v Skedenjski ulici, ki je bil obdolžen pretepa žene, hčerke in tašče. Mož je namreč stanoval v prvem nadstrop-ju stanovanja, medtem ko so vse tri žene stanovale v drugem- Novembra 1950 leta je njegov? žena pripravljala kovček. da bi se odpravila 2 doma in sta s hčerko skorajda razgrajali. To je Lazarja razjezilo, stopil je v drugo nadstropje in za. čel obe mlatiti. Ker se je vmešala tudi tašča, je bila končno še ona deležna težkih moževih pesti. Lazarja je sodišče spoznalo za krivega in ga je obsodilo, že ker nima več čistega kazenskega lista, na 6 mesecev zapora. Sodnik: Zulm-n, tožilec: De Franco, zapisnikar: Neri; koristi žena je zastopal Franco Presti, medtem ko je obtoženca branil adv. Bomia. Deček napit kot goba Ko je bila mamica zdoma, se je 11-letni Carlo Belgiovane iz Ul. Rigutt) 47 spravil na stekle, nico žganja, in jo kmalu izpraznil. Ali je to storil nevede ali pa je le hotel poskusiti to od starejših toliko opevano pijačo ni znano, pač pa so znane posledice. Njegova mati, ki je zaposlena kot bolničarka v bolnici. ie ob povratku takoj spoznala pri čem je ter je sina odpeljala v bolnico. Ker je bil napit kot goba. so zdravniki takoj u-gotcvili močno zastrupljenje z V ponedeljek ob 17.15 je pričel pokrajinski svet svoje jesensko zasedanje. Odsotr.-i so bili trije svetovalci. Najprej je glavni pokrajinski tajnik dr. Grion prečital zapisnik zadnje seje. Nato je dr. Culot predlagal, naj bi dnevni red nekoliko izpremer.ili. Na drugo mesto naj bi postavili razpravo o 6stavki odbornika Marinija, ki je bi izvoljen na socialdemokratski listi v pokrajinski odbor. in imenovali novega odbornika. Marini je še enkrat utemeljil vzroke svojega odstopa. Dejal je, da mu vodstvo strar.ke v Gorici prepoveduje sodelovanje z demokristjansko stranko v odboru, ker tudi osrednje vodstvo socialdemokratske stranke (Saragat - Ro-rnita) ne sodeluje v vladi. Volitve o Marinijevem od. stopu so pokazale sledeče re. zultate: 18 svetovalcev je volilo za Marinijev odstop, dva proti, eden pa je oddal prazno glasovnico. Na r.jegovo mesto so izvolili demokristjanskega svetovalca Polana. Volilo je samo 15 svetovalcev, od katerih je 13 glasovalo za svetovalca Poiana, dva pa sta oddala prazni gla. sovnici. S temi volitvami so dobili demokristjani vsa mesta v pokrajinskem odboru. Dobili pa so tudi popoln monopol nad vsem ppkrajinskim življenjem, čeprav dejaraki sestav volivcev niti zdaleč r.e predstavlja take homogenosti, kot je izra-zena v pokrajinskem odboru. Predvsem ne ustreza narodnostnemu sestavu, kajti med prebivalstvom je precejšen del slovenskega ljudstva, kateremu po narodnih in demokratičnih pravicah pripada tudi eno mesto v odboru. V nadaljevanju seje je dr. Culot obširno poročal o nalogah pokrajinskega sveta in r.\je_ govem imetju. Imamo nje- alkoholom. Fant, bo moral osta. 8ove besede za zelo umestne ti v zdravniški dskrbi v opazo- in nujne za uvod v delo tega valnem oddelku 3 do 5 dni, I upravnega organa, zato jih v kratkem povzemamo. Medtem ko so naloge občinskih svetov dokaj prožne, ker lahko rešujejo vsakovrstna vprašanja, ima pokrajina točno določen in omejen delokrog. Skrbeti mora za pokrajinsko imetje in podpirati razne ustanove. Pokrajina je razdeljena r.a tri dele: v tajništvo, upravo in pokrajinski tehnični urad. Nje. na last so nekatera zemljišča, razstresena Po pokrajini, in r.e. katera poslopja. V Gorici ima n. pr. štiri stanovanjske hiše za svoje uslužbence, ki plačujejo stanovalnino s 40 odstt. popusta. Pokrajina podpira protitu-berkulozni konzorcij, otroške vrtce, vzdržuje gasilce, dva muzeja in dve knjižnici Svoj proračun krije z raznimi dohodki v višini ene tretjine; ostali dve tretjini krije država. Eno tretjino proračuna krije pokrajina z davčno doklado (sovraimposta) na zemljo in razne stavbe. Od 184 milijonov, kolikor znaša letni primanjkljaj, plačuje država le del, ostalo krijejo s posojilom. 72 km vseh cest v pokrajini spada pod njeno skrbstvo. Med njimi je cesta, ki se pri Devetakih odcepi od državne ceste in pelje preko Doberdoba v Ronke. Podporne naloge pokrajine se izražajo v dajanju denarnih vsot -lobrodelnim ustanovam pokrajinskega značaja. Za norišnico plačuje letr.o 183 milijonov. Na vsakega bolnika pride dnevnp okoli 800 lir. Gluhonemnica jo stane 22 milijonov. V njej je 70 gluhonemih. 17 milijonov prispeva letr.o za Dom najdenčkov. Po zaključku tega poročila je pozval svetnike, naj stavijo vprašanja, ki se strogo nanašajo na njegovo informativno po ročilo. Svetovalci so se zanimali za agrarno šolo, ki je obstajala v Gorici. Dr. Culot je pojasnil, da so poslopje dali pokrajinskemu inšpektoratu, za gasilce. Država bo iz fonda za povračilo vojr.e škode plačala zidavo, ki bo stala okoli 42 milijonov. Pokrajina mora pa najti primerno zemljišče. Seja občinskega upravnega odbora ZAVAROVANJE IN ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI OBČINSKIH ZAČASNIH NAMEŠČENCEV Na svoji zadnji seji je občinski upravni odbor razpravljal o stanju začasnih občinskih uradnikov, mezdnih uradnikov v zvezi z njihovo prijavo socialnemu skrbstvu in odpravni. no ob upokojitvi. O tem vprašanju je naj-prej govoril podtajnik dr. Ottavio Palin in odbornikom obrazložil vse zakonske odredbe v tej zvezi. Nato se je razvila diskusija, katere so se udeležili odborniki dr. Polesi, dr. Di Gianantonio ir.* podžupan odv. Devetag. V glavnem so se sporazumeli, da bodo vprašanje rešili na praktični osnovi, upo. števajoč želje in korist prizadetih nameščencev. Vprašanje je pred zaključkom obširno proučil tudi sam župan in ker so se zaključki, do katerih je prišel, strinjali s predlogi odbora, so sklenili, da bodo pričeli z reševanjem tega vprašanja za vsakega nameščenca posebej. čaj telovadbe 'icov. sn v; v. h kontrolnemu Pr Ha ledu- OBVES opczar.i3 Občina °PoZ!'"’’iieflv U 4 *‘«ev, di velja P°y jt. pl nega pravilnika * d»v _icl» .•••■šlča za potrebe žlne. ,, f Onotr/nja tud*. ko klan ie f viti občinskemu Proti kršiteljem z3ko' vil bodo ravnali ROJSTVA. SMRTI ^ Dne 9. p4>'*r Trstu rodilo 9 otr ^ lo 6 In umrlo je “ CERKVENE J! silva^^ fnrlgo"polineja ;sx»‘ v ec Umberto ZamF^ g^r, Elena Decuia. d5ifrlja Raseni in *osP£.rjno tuc^-čr Versa uradnik Ir. uradnica °"^I0tto in g, lezričar Gino Be d^ja Maria M|0Z F*1" UMRL JE: 69-Ietrt' Bonifacio. Pričetek pouka na slovenskih srednjih šolah Novo šolsko leto 1951-1952 na srednjih šolah v Gorici se bo pričelo v torek 16. t. m. s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj pridejo ob 9.30 r.>a šolsko dvorišče, od koder pojdejo v spremstvu g. profesorjev v cerkev. Naslednjega dne, v sredo, se redni pouk prične ob 8.30. 27. in ENODNEVNI 28. oirto««* Škoclja*1 Kili Renče 8ho I'*1 fflO , p o»eV Vpisovanje 0 \% i’ ka 8. do P® Tel. ^ — 3 — CUIHI SMOTRI JUGOSLOVANSKI gospodarski politike in gospodarskih ukrepov9 ki jih izvaja vlada FLRJ 10. oktobra 19&1 kongresa Zveze , VMcatov Jugoslavije je slro Gospodgr- RJa Jveta vlade FLRJ i>omS driii govor, ki ga objaviti v ceioti I Tovariši in .tovarišice! Dovolite mi, da po • zdravim vaš kongres v imenu Centralnega ko-naše Partije in v imenu 4 J vh le- Vašemu kongre-. »toramo želeti uspeh tem-JJ.ei' P°teka v času, ko de-. i razred in vse delovno ig v v tta9e *žave stopa ta-°j 2a končno dovršitev Jočenp6 ^^alrie graditve do-S .^ttetnim planom za našega go- >0i social 23 p°P°ln raz-družbenih od- ran rJL?^ državi, za neovi-ln Pravilno delo “teše™ jV?tov’ Za Pravilno ° i°vanje našega no-£ist'ema. ki f‘ši in tdovolite mi, iova-^Siiln^Vafisice’ da izkoristim ®10st za podrobnejšo ob. GOV^ Borisa Kidriča l^žitev iri šcspod=SuCdarske Politike lkrap°V' kl jih ** en*«,..., em času. Moram ctj utrudu' ker Vas bam pre' t številkami- Toda ^ih lahJ'Vam m tezam se ^riosj v ° ver^ame a'ii pa ne, ^ in f^daratvu pa so Sam r dejstva, ki po- čitke J?.®" argument, to je 5Jiliov jv, j n° kadar gre za »toovo inp/ebu ^ni v,pliv in za Kateri , a ino povezanost. ?*ctrj v tem času glavni v 5 ‘n aSe gt>sP°darske poli-jih ii^^darskih ukrepov, Misija aja naša viada? pirati ^ je rnogoče for- !k ^iučn Prvi^'- dokon-, °*en0 0 kapitalno graditev, W s 1 Petletnim planom *aU|8iaetCi lak° ravnotežje drža^ §ovinske bilance TJehnične' kakor tl>di notra-?la « e ixt gospodarske po->CrCi-al-t nadalj-t. ■ Do« v na^ega gospodar- ja živi- Za hitrejše d atnJj3 in dobro oprem-„Njt a Poroštvo za neod-. ^itev, r,, °^° in socialistično jfbo _ retjič, za končano jlt^V ®iuč ne objekte ka-.So t ltve izvesti tudi no-^^st^^^eijo našega go-tf'. j' odpraviti mot- Jih i °Porcij'e, debalanse, Sibu morala začasn0 S» »Uročiti fav ^ napet0S| ne- dosedanja naših napo- gospodarske N t6ftl države. Četrtič, -Si ? utrdit:i nadali- materialne te- mji razvoj naše za'*!, demokracije, po-e&virano delovanje V5* ki ' h* njihove WiL?‘ mislij°' da sitio ^"trm?s!ne gradiitve «še 1 trno da «še vedno tu 6*av° skozi zid» in ^ vPrSsP:;aV2ai>rav 20 Pre-hči"38 ugleda, nam-m° dokazati, da CCC*a blokada in fve y'>mitiVmazanosti niso r ^ije gospodarske . ‘-etrs “d. '-°s izva ki lt|^«nSn^.graC',k>ena de- ^23 objektih v vred- milj j; ^e^onh CenahJ Da ^ v Arssfc*: statut ‘i*- i delali ter S* It i bil t, ^l®e arabskih »V 'HtviSnl?.lrvi k°rak na »Jtfev erriveč i ‘arabskih na. K' H^bife bUa t0 ^ Po- iili.j.trajajož? skoraj celo ■v 4nih oboroženih rV*arti>SVt>bodiTV arabskih dr. NS!- izpod tuje K Sir,]®04 3e-bila ««.4W,rr;*t SSiti* d°m. )v;nea in Liba-aJnaprec inS sta it) i ^lpstin J ari<)n pod S p^^Trasjorda. V’ M^tem P°d angleški Ko so Libija i-S rai^^InT^ Tunis. države, iz. NMseo5l'4toletja'>St 2e T>r<>-^>«1? » petletinim pla-norn, prihodnje le.to popolnoma izvedli, je treba vanjo vložiti, računajoč po istih cenah, okrog 20 milijard dinarjev, v čemeir je obseženih 2 milijardi rezerv. Potemtakem nam je treba, da bii — ponavljam — v gradbenem pogledu končali ključno kapitalno graditev, določeno s petletnim planom, prihodnje leto, globalno vzeto — manj vgradili za 5 milijard ali skoraj za 20 odstotkov manj kot vgrajujemo letos. Kar zadeva mnenj’e, da «še vedno gremo z glavo skozi zid», je treba torej poudariti, da smo že prebili aid, pa čeprav z glavo. Ce namreč lahko letos izvedemo za 23 milijard gradbenih del, potem ni čvcma, da bomo prihodnje leto lahko izvedli za 18 oziroma 20 milijard, s tem pa v gradbenem oziru končali ključno kapitalno graditev. Kar se tiče mnenja, d® gre za vprašanja ugi'eda, lahko samo še enkirat odgovorimo, da tu ne gre za nikaka vprašanja ugleda, marveč' za najbolj življenjska vprašanja naših narodov in naše države. Vprašanje ključne kapitalne graditve je namreč hkrati vprašanje naše neodvisnosti in svobode, naše obrambne sile, osnovnih pogojev za načaljnji gospodarski razvoj naše države in za socialistično graditev v njej. O vseh teh stvareh, tovariši, se j'e že mnogo govorilo in pisalo. Ne bom ponavljal že znanih argumentov, marveč bi rad spomnil na najglavnejše spremembe, ki jih bomo dosegli v našem gospodarstvu s stvarno dovršitvi-,io — gradbeno in montažno — ključne kapitalne graditve. Vsi veste, da je tako imeno-\rani tekoči primanjkljaj naše zunanje trgovine eno izmed Dajtežjih vprašanj med perečimi gospodarskimi vprašanji naše države, da je iako rekoč središče vseh naših gospodarskih težav. Letos se je zaradi suše v prejšnjem letu še posebno povečal. Za gospodarsko leto 1951. 52 sm0 na podlagi reduciranih proizvodnih planov liste naše industrije, ki dela z uvoženimi surovinami, računali ta primanjkljaj na 120 milijonov dolarjev Toda zaradi nerešenih težav: v izvozu, posebno pa zaradi izdatkov v obrambne namene, se je ta vsota za to leto pokazala še za-prenizko. Ta tekoči primanjkljaj povzroča ne le, da posebno v predelovalni industriji, namenjeni široki potrošnji, ne moremo izkoriščati 20 do 40 ocstotkov obstoječih, z dosedanjimi napori zgrajenih ali razširjenih kapacitet, marveč tudi ovira izpolnitev zmanjšanih proizvodnih planov. Tako imenovani tekoči primanjkljaj naše zunanje trgovine je prehoden in v procesu industrializacije zaostale države z nizko delovno storilnostjo — posebno v kmetijstvu neogiben, toda dokler traja, zelo mučen pojav. Ena izmed glavnih nalog industrializacije države je prav v tem, da tak primanjkljaj likvidiramo in dosežemo zunanjetrgovinsko ravnotežje države na višjem nivoju, namreč na nivoju povečanega obsega lastne notranje proizvodnje. A gradbeno in montažno do-vršitvijo ključne kapitalne graditve, s tem da bodo stvarno začeli obratovati njeni novi ali razširjeni objekti, bomo omenjeni tekoči primanjkljaj naše zunanje trgovine likvidirali. Računano po cenah svetovnega liržišča iz prve polovice 1950, t, j. pred korejsko vojn0 in po njej povzročenem skoku cen, ki znaša okrog 40 odstotkov, bomo z dovršitvijo in obratovanjem objektov ključne kapitalne graditve lahko dosegli letno najmanj 252 milijonov dolarjev izvoza, potrebe uvoza pa se bodo gibale okrog 214 mi-, lijonov čolarjev letno. Kakor vidimo, bo primanjkljaj naše zunanje trgovine s tem odstranjen. Druga bistvena sprememba, ki jo bomo diosegli z dovršitvijo ključne kapitalne graditve, se bo izražaila v znatni razširitvi domače surovinske baze. Ta razširitev bo omogočila ne le ustaljenejše delo predelovalne industrije, marveč tudi njen nadaljnji razvoj, njeno lastno razširitev. Potemtakem, ko bomo končali ključno kapitalno graditev, t. j., ko bodo novi oziroma razširjeni objekti zares v pogonu, ko bodo vpeljani in bod0 začeli normalno delati, nadaljnja. kapitalna graditev, dalje povečanje gospodarske zmogljivosti naše države ne bo več tako težko, kot je današnje, kajti danes ustvarjamo s silnimi napori tako rekoč iz nič, v prihodnje pa bomo gračili na že konsolidiranih materialnih temeljih oziroma na podlagi konsolidirane zunanje trgovine z drugimi državami. Tretja bistvena sprememba, oziko povezana s pfivti in drugo, je v tem, da bo, ko bodo v pogonu ključni objekti, mogoče hitrejše dviganje življenjskega standarda naših delovnih ljudi. Omenjam samo dejstvo, da bo z doseženim ravnotežjem zunanje trgovine taikoj mogoče proizvodnjo tekstilne industrije in industrije usnja povečati za nad 30% v primeri s proizvodnjo v letu 1950. Uvoz tekstilnih surovin se bo n. pr. lahko povečal z dovršitvijo ključne kapitalne graditve od sedanjih 60 milijonov na 87 do 90 milijonov dolarjev, računano pQ cenah iz prve polovice 1950. Poleg tega je prav taiko jasno, da bodo za stanovanjsko, komunalno in drugo graditev v korist družbenemu standardu, sproščene precejšnje kapacitete, ki so danes zasedene na ključnih objektih kapitalne graditve. (Nadaljevanje sledi) Vhod v ljubljansko Moderno galerijo 1^’iedfti&dAtcuM)- SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA DR. BRANKO GAVELLA režira v Trstu Krleževo dramo „G0SP0DA GLEMBAJETI ‘ i Letošnjo otvoritveno predstavo SNG, Krleževo dramo «Gq-spoda Glembajevi« režira kot gost dr. Branko Gavella, eden izmed prvakov jugoslovanske gledališke umetnAsti, režiser, ki ‘se je , s svojimi odrskimi sitvaritvami po mnogih velikih evropskih odrih uvrstil med režiserje svetovnega slovesa. Dr. Branko Gavella je potomec stare zagrebške družine grškega porekla. Rodil se je 1885 v Zagrebu, kjer je tudi doktoriral na filozotski iakulte. ti. Delal je nato V Univerzitetni knjižnici ter bil tudi gleoaliski kritik. 'Gotovo so se ob tem slednjem delu porajale v njem zamisli o odrskih stvaritvah in tako je kot režiser, stopil 1914, leta na sceno. Prva svetovna vojna je sicer, prekinila njegovo dejo, toda leta 1917 se je vrnil v gledališče, kjer deluje z vso svojo veliko osebnostjo že preko 30 let. OD 23. DO 26. OKTOBRA BO V ZAGREBU KONGRES ZA MIR “Končno bomo brez nesoglasij imeli kongres za mir in brez skritih misli” Kongresa se bodo udeležili najvidnejši predstavniki kulturnega življenja in javni delavci iz vsega sveta Operno gledališče v Zagrebu rf^ • Včasih bi človek imel občutek, da je anahronizem govoriti danes o miru, ko se določajo 'milijardni proračuni' za oboroževanje, ko sedaj tu in potem tam eksplodira nova at' mska bomba, ko se ustanavljaj!. vihovna poveljstva in štabi. Vendar bo ostal za človeštvo mir tista vrednota, ki edina lahko pospešuje njegov napredek in ki erima daje človeku priložnost, izživljati se kot človek. Beseda «mir» se 1? prepogosto zlorao'j-1 O miru govore tudi tisti, ki ima > v žepih pripravljene bombe, o miru govore tisti, ki komaj čakajo, kako si bodo sosedni narod zasužnjili, o miru govore tudi potem, ko so ustvarili mir nad grobovi. Mir ni mogoč zgolj s »podpisi za mir», zlasti tedaj ne, ko podpisujejo ljudje, ki v svo. jih rokah vse bolj spretno sukajo gorjačo kot pa pero. Zelo neiskreno je vpiti za mir izza kanonov, ki so nastavljeni, da lahko vsak trenutek začno sipati smrt na sosede. Ce je danes mir v Evropi v nevarnosti, tedaj nosi gotovo kdo za to krivdo. Ni treba, da smo pristranski, če poudarimo, da danes najbolj ogroža mir Sovjetska zveza s svojimi sateliti. Ves njihov propagandni «mirovni» aparat pa spominja na znano basen o gosaku in žabah. Toda resnični mir je vendar mogoč in vsi mednarodni spori se dajo mirno poravnati, bodisi neposredno ali posredno v okviru Organizacije Združenih narodov. Pogoj za poravnavo sporov pa sta svoboda irj pravica. O takem miru svobode in pravice bodo razpravljali v dneh od 23. do 26. t. m. na kongresu miru v Zagrebu predstavniki miroljubnih organizacij in javnega življenja vsega sveta. Pobudo za ta kongres je dal jugoslovanski odbor za obrambo miru. Brez posebnega «dnevnega reda« bo kongres razpravljal o razlikah med današnjimi mednarodnimi odnosi in načeli Organizacije Združenih narodov. Težnje po r.advladi in nespoštovanje načel enakopravnosti velikih in malih držav so med osnovnimi vzroki vojne nevarnosti Zaradi tega je treba obsoditi vsako obliko agresivnosti ter zmanjšati oboroževanje. Boj za izvajanje načel ustanovne listine OZN je torej najvažnejša naloga vseh, ki želijo mir na temelju svobode in pravice. Na zborovanju pa bodo razpravljali tudi. o pomoči nerazvitim irj zaostalim državam ter o svobodnem razvoju mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Dokler namreč obstajajo prevelike razlike med omenjenimi državami, je skoraj nemogoče govoriti o resnem mednarodnem sodelovanju. Samo po sebi je umevno, da bodo na kongresu razpravljali tudi o kulturnem sodelovanju na temelju medsebojnega spoštovanja kulture vsakega naroda. Jugoslovanski odbor za obram bo miru je dobil v zvezi s kongresom za mir že vrsto izjav in pisem od različnih osebnosti med temi tudi od nekaterih, ki se bodo kongresa udeležile. Med temi pismi je tudi izjava gospe Eleenor Roosevelt, predsednice komisije za pravice človeka pri socialno-gospodar-skem svetu OZN, in enega izmed najvidnejših članov ameriške delegacije pri Generalni skupščini OZN. Med drugim piše gospa Roosevelt v svojem pismu naslednje: »Vprašanja; ki so postavljena na dnevni red kongresa za mir it na debato, bodo ugotovila nekatere izmed vzrokov vojne in nekatere izmed načrtov, kako naj dobronamerni ljudje skupno delajo za preprečitev'nove vojne. U-pam.i-da bo kongres zelo. uspešen, na visoki ravni in da bo pokazal, da je sodelovanje med narodi v teh vprašanjih možno.# Italijanski književnik Ignazio Silor.e, pisec znanih romanov «Fontamara», «Kruh in vino«, «Seme pod snegoms in vodilni funkcionar italijanske socialistične stranke piše: «Kot pisatelj, socialist in Italijan sem zelo vesel, da sem bil povabljen na mednarodni kongres za mir in neodvisnost narodov v Zagrebu. Kongres je važen, zaradi resnosti sedanjega političnega položaja, zaradi mesta, kjer se bodo dele- gati sestali, in zaradi njegovega demokratičnega karakterja. Niti eden izmed nas niti najmanj ne dvomi v to, da si jugoslovanski narodi, četudi so pripravljeni boriti se za svojo neodvisnost, želijo mir, da so zainteresirani na ohranitvi miru in da polagajo vsa svoj.a u-panja v ohranitev miru. Končno bomo imeli kongres za mir brez nesoglasij in brez skritih misli.» Pisal je tudi ameriški -književnik Upton Sinclair, avtor znanih romanov «Džungla», «PptrQl^j», «N0 MS^ran«, «Med dvema svetovoma* itd. CUudije med vojno vneto podpiral politiko,? Sovjetske:-: žvfize in bil njen prijatelj/ sedaj razume in je to javno izjavil, da je sovjet, ska politika izgubila svoj so-calistični značaj in da predstavlja nevarnost za mir. V svoji izjavi pravi: »Danes je problem miru v zmagi nad sistematičnimi in stalnimi lažmi ruskih komunistov; v zmagi nad temi lažmi in z intelektualnimi in moralnimi sredstvi, vendar pa tudi v tem, da se Rusom pokaže, da so pripravljena tudi vojna sredstva, ki bodo, če bo to potrebno zamenjala moralna in intelektualna sredstva.« Nacionalnemu komiteju Ju- goslavije za obrambo miru je poslal svojo izjavo tudi Vi-scount Stensgate, predsednik interparlamentarne unije in vid ni velikobritanski javni delavec, v kateri pravi: ((Tekmovanje v oboroževanju ne nudi občutka varnosti. Sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje človeku dostojne življenjske ravni, ki je danes v mnogih krajih po svetu v nevarnosti, se uporabljajo za priprave na vojno. Nevarnost brezposelnosti in celo gladovanja se povečava zaradi ekonomske blokade. Neodvisne države mo. rajo. odigrati veliko vlogo za ozdravljenje sveta. Nobena država ni pokazala opirajoč se sama nase takšne vrline in hrabrosti kot Jugoslavija. Obžalujem, da ne morem prisostvovati kongresu v Zagrebu in mi dovolite, da vam pošljem svoje najboljše želje ■ Za' vaš« ‘i\Ser lo za mir.» Svoje sodelovanje.-na kongresu so prijavili poleg drugih tudi sledeči: iz Avstrije atomski učenjak in ugledni borec za mir prof. Hans Thiring; iz Belgije senator in profesor za mednarodno pravo na univerzi v Liegeu Joseph Bracops; iz Fran. cije glavni urednik ((Observe-ra» Claude Bourdet, književnik Louis Martin Chauffier, senator Leo Hamon, predsednik Lige za pravice človeka Emil Kahn, grof Mihaly Karolyi, član sekretariata svobodnih sindikatov «Force Ouvriere» Andre Lafond, književnik Jean Paul Sartre in drugi; iz Holandske pastor Hugenholtz, predsednik Zagreb: motiv >z Tuškanca 6oi ^ Poj^-n 81 svetovnl ^Cllfcičnih VU v mednarod-liNov « gospodarskih A a »ab^WiKem.ben činitelj S> sel?* *ržav. K \Kain, marca 1945 se- SiHje , Predstavniki E-Arabije JJPona\ ^aka, ^i^enainTransjordani- Liga arabskih držav razglasitev Sirije in Libanona za samostojni državi v letu 1941. medtem ko so ostale arab. .“ke države, razen severnoafriških kolonij, dosegle popolno neodvisnost šele po zaključku druge svetovne vojne, ko so se iznebile tujih vplivov. Osnovo temu sta ustvarila vsearabska kongresa v Bludenu blizu Damaska 1. 1937 ter leto dni ka-sneje v Kairu. Najvažnejši korak’k neodvisnosti pa je bilo sodelovanje petih arabskih držav pri podpisu ustanovne listine Združenih narodov v San Franciscu. Angleška vlada, ki je imela poleg Francije najmočnejše interese za države Srednjega vzhoda (Sueški kanal zaloge 7 milijard Ion nafte, važne letal-ske proge ter strateške ceste) je že leta 1943 po svojem predstavniku zunanjem ministru Edenu izjavila, da bo z zadovoljstvom gledala na vsako arabsko gibanje, ki bi težilo h krepitvi gospodarske, politične in kulturne enotnosti arabskih držav. To .stališče je zastopal takratni premier Churchill, ki je videl v tem prijateljskem stališču do arabskega gibanja edini izhod za ohranitev naklonjenosti arabskih narodov do Anglije, ki si tamkaj s svojo dotakratno kolonialno politiko ni pridobila simpatij širokih množic, čeprav so ji bili vladarji arabskih držav naklonjeni. V sedanjem statutu Arabske lige «o najvažnejši naslednji od. stavki: «Cilj lige je krepitev vezi. med državami članicami, o&tvaritev enotne politične črte zaradi medsebojnega sodelovanja za obrambo neodvisnosti in suverenost) ter zaradi proučevanja splošnih problemov in interesov arabskih držav, tesno sodelovanje na področju blagovne menjave ter v ostalih finančnih in ekonomskih vprašanjih, kakor tud'i sodelovanje na področju kulture, prometa, zdravstvi in socialne politike.« Nadalje omenja statut še tole: «Axabske države, ki niso dosegle neodvisne "ti. ne morejo postati članice lige vendar pa lahko sodelujejo po svojih predstavnikih pri delu njenih pododborov.« Statut priporoča naj. tesnejše sodelovanje s. temi državami (severnb-afriške koloni, je) ter proučevanje njihovih po. treb, teženj in idealov, pri katerih estvaritvi bQ skušala liga po svojih močeh pomagati (resolucija Egipta francoski vladi z zahtevo po neodvisnosti Maroka in v novejšem času stališče arabskih držav glede odhoda tujih čet iz Libije čim postane ta konec tega leta samostojna država). Svet Arabske lige se sestaja dvakrat letno, marca in okto. bra, izredno pa tudi izven tega časa. Svoj sedež ima liga v Kanu. njen glavni tajnik je A-zam paša. Arabska liga je odločno na-stopila proti naseljevanju 2idov v Palestini, ki jo je imela za 3 KtTtfA i- 1____ - . med arabskimi državami ter Izraelom, ki se je s posredovanjem Organizacije združenih narodov po nekaj mesecih trajajočih tojih končala; Vendar pa do sedaj še ni bila podpisana mirovna pogociba in arabske države so še vedno v vojnem stanju z Izraelom, katerega gospodarsko blokado izvajajo že skoraj dve leti. Eden izmed teh ukrepov je prepoved vožnje skozi Sueški kanal za vse ladje, ki vozijo naf>t0 v Hai-fo, pri čemer je seveda najbolj prizadeta Anglija, katera je ta ukrep egiptovske vlade predložila v razpravo Varnostnemu svetu, ki je na svoji seji sprejel resolucijo o ukinitvi teh omejitev. Nedavno pa je Egipt to re. „„,„i„, , . - i solucijo odbil. Svojo odklonilno arabsko državo, uy zahtevala j stališče je egiptska vlada ute- ^neodvisnost. Val! meljila z zahtevo po izpolnjevanju resolucije Varnostnega igorčenja v arabskih državah i je vzbudilo poročilo angleško-ameriške komisije ki se je v0 avgusta 1946 sporazumela o na-daljnjem izseljevanju Zidov v novo dižavo Izrael, To vprašanje sie je vedno bolj zaostrilo resolucije veta glede razdelitve Palestine, repatriacije arabskih beguncev ter internacionalizacije Jeruzalema, ki se še ne izvaja. Tako se tudi Egipt ne čuti dolžan izpolniti zahtevo Varnostne ....... _________________ _ --ga in doseglo kulminacijo z vojno sveta. Pri tem šo ga podprle vse države, članice Lige, kar je povsem razumljivo, in se pri. družile nadaljnjemu bojkotiranji! Izraela, ki ga je Egipt predlagal. Napete odnose z Zahodom je povzročila tudi zahteva Egipta po reviziji angleško-egiptske pogodbe iz leta 1936 ter izjava Mustafe El Nahas paše, ki je sporočil angleškemu poslaniku v Kairu, da je Egipt pripravljen za uresničitev svojih nacionalnih teženj skleniti prijateljstvo tudi z nasprotniki Velike Britanije. Predlogi zahodnih aržav, da bi liga pristopila k skupni obrambi Srednjega vzhoda, v preteklosti niso naleteli na ugo. den odmev, zato pa je sedaj izzvala veliko presenečenje v mednarodni javnosti izjava generalnega tajnika lige Azam pršs, v kateri je dejal, -la je zelo iznenaden, ker niso bili predstavniki lige pozvani k posvetovanju o pripravah za skupno obrambo Srednjega vzhoda. Podoba j?, da se je tehtnica le nagnila v korist Zahoda, kajti do sedaj je v angleških krogih prevladovalo mišljenje, da bodo arabske države skušale še nadalje chtraniti svojo nevtralnost in ie obstajala celo bojazen, da bi se zbližala s sovjetskim blokom. -er Združene holandske akcije za mir, medtem ko bo poslalo holandsko Gibanje za pospeševanje mednarodnega miru in varnosti opazovalce; jz Indije književnik Prabaker Padije, profesor univerze v New Delhiju in vodilni indijski socialist B. S. Upadjyja; iz Italije književnik in vodilni funkcionar socialistične stranke Ignazio Silone; iz Izraela profesor sociologije na hebrejski univerzi v Jeruzalemu Arieh Tartakower in narodni poslanec Evi Ezer Liw-ne; iz Nemčije predsednik cer> tra za proučevanje mednarodnega javnega prava na hamburški univerzi dr. Rudolf Laun, predsednik zahodnonem-škega sindikata v Svetu za jeklo Zahodne Nemčije dr. Viktor Agartz in glavni 'urednik nemške časopisne agencije DPA dr. Fritz Sagner; iz Norveške Helga Krog; iz ZDA predstavniki Društva za Združene narode irj društva American Friends Service Commitee; iz Švice predstavnik Komiteja za zvezo organizacije za mir Rene Bovard in tajnik mednarodnega odbora socialnodemokratskih žer.a Kissel Brutoch; iz Velike Britanije Margery Corbett Ashby, častna predsed. nica Mednarodne zveze žena, publicist Henry Brailford, lord Farigdon, poznani biolog in profesor Julian Sorrel Huxley, predsednik «Haldan Society», tajnik Združenja za mednarodno pravo Moor Havvey in predsednik nacionalnega komiteja društva Fellowship of Reconci-latidn Jack Nutley. Jugoslavijo bodo zastopali na konferenci med drugimi predsednik Srbske akademije znanosti prof. Aleksander Belič, podpredsednik Prezidij.a Ljudske skupščine FLRJ Moša Pija-de, predsednica Antifašistične fronte žena Vida Tomšič, predsednik Nacionalnega komiteja za obrambo miru književnik Josip Vidmar, predsednik ZSJ Gjuro Salaj, književnik Miroslav Krleža, akademik dr. An-drija Štampar in književnik Marko Ristič. V teh dneh je pisal jugoslovanskemu odboru za obrambo miru angleški znanstveni in javni delavec Lord Boyd Orr, predsednik nacionalnega sveta Velike Britanije za mir, ki sicer ne bo mogel prisostvovati kongresu miru v Zagrebu: Alternativi, ki sta danes pred človeštvom, sta: ali mir na o-snovi mednarodnega sodelovanja, ali pa konec naše civili-zacije. V tein težkem trenutku vsega človeštva morajo, vsi ljudje* vložiti-še več naporov in dobre1 Volje za 'konstruktivni mir. Lastnik in urednik znanega ameriškega liberalnega lista «New Republio) Michael Straight piše: ((Jugoslavija je postala ključ Evrope. Dokler je Jugoslavija neodvisna, bo neodvisna tudi Evropa. Dokler je v Jugoslaviji mir, je tudi mir v Evropi. Mir je lahko zgrajen samo na osnovi medsebojnega razumevanja in solidarnosti narodov«. Znani francoski novinar in publicist Claude Bourdet je v pismu Jugoslovanskemu nacionalnemu komiteju za mir izjavil: «Zelo me zanima program vašega kongresa. Mislim, da bi morali še posebno razpravljati o peti točki dnevnega reda, ker bi bilo potrebno izdelati formulo načrta mednarodne pomoči.« Podpredsednik državnega sve. ta Francije in bivši podpredsednik mednarodne zveze demokratskih pravnikov, iz katere je izstopil zaradi njene ko-minformovske politike, Rene Cassin je izjavil: «Da ne bom mogel prisostvovati kongresu, obžalujem zato, ker me točka 4 in 6 dnevnega reda, ki govori o kulturnem sodelovanju in spoštovanju pravic človeka posebno zanimajo, in pa zato, ker se je veliko število mojih najboljših prijateljev prijavilo za sodelovanje na kongresu. Zelo srečen bi bil, če bi lahko skupaj z njimi spoznal intelektualce, ljudsko oblast in narode ljudske republike Jugoslavi. je. Najboljše želje za uspeh kongresa v Zagrebu in za napredek Jugoslavije! Gospod Charles Boss, izvršni sekretar komiteja za svetovni mir in metodistične cerkve in odgovorni urednik lista «Word Peace News Lettre« piše: ((Mislim, da je Nacionalni komite za obrambo miru napravil odlično potezo, ko je sklical mednarodni kongres za obrambo miru. Upam, da je šest točk, ki so izbrane za dnevni red, od. ličnih za diskusijo in delavnost. Podobna pisma so poslali Na. cionalnemu komiteju za mir sekretar angleške cerkvene unije za mir Henry Atkinson, liberalni pisatelj in javni delavec v Mexiku Felir Palavicini, vodilni funkcionar socialistične stramke Belgije in narodni poslanec Victor Laroc, in drugi. Glavni urednik časopisa «Mar. deka«, gospa Herava iz Indonezije, ki je znana tudi izven meje svoje države, piše ob tej priložnosti: «Kar zadeva dnevni red, sodim, da lahko vprašanja, kot so spoštovanje enakopravnosti med državami in narodi, boj za izvajanje načel Ustanovne listine OZN, pomoč nerazvitim državam, svoboden razvoj mednarodnega gospodarskega sodelovanja in kulturno sodelovanje na podlagi medsebojnega spoštovanja kulture vsakega Vsa dolga doba pomeni za Gavello nenehno ustvarjanje; Samo v osmih letih je režiral preko 80 dram, oper, operet in baletov. Njego. ve režije Shake. speara so tudi v inozemstvu priznali za najbolj originalne in najpomembnejše koncepcije tega naj večjega dramatika vseh časov. V njih pa prihaja izredno jasno do izraza tudi Gavellova osebnost. Središče Ga-vellovega delo. vanja je bilo dolga leta njegovo rodno mesto Zagreb, čeprav je v tej dobi mnogo potoval in se spoznaval z evropskim gleda, liškim življenjem. Ravnatelj zagrebške drame je bil od l922 do 1926, ko se je preselil v Beograd. Vendar pa je še vedno režiral kot gost v' Zagrebu, kakor tudi po drugih jugoslovanskih mestih, med drugim tudi v Ljubljani.. Bil je pozneje glavni režiser v Brnu in Bratislavi, kjer je postavil na oder skoro ves operni repertoar, poleg tega pa je v Brnu uvec no- #DjV« Vittorio Veneto. N/00! Copperfield*, Bartolomex. RADU? CONE 1»»*“ 10.10',95‘ ,930, 13.30. ‘9;.30 glasba- eVu Rdečega križa*. .13'4’ti,oO ((Serenada na vod:*- N30 . popoldanski koncert. Beett0* včeraj do danes. l4- o• u30Z» 7.30 Jutranja g>aSBo(iO»'13.' vsakega nekaj. 12*, koiKvpSe1* glija. 12.10 Bennet:- ,34 »toir violino v 4 stavkih- nsKi Jpn glasba. 13.00 P°P°LzZ 23 Gl^ cert. 13.30 Razne i* ,g.00 e(t glasba- 5° Kohli* 17.30 Plesna glasD*] S: kO^iS Amerike. 18.15 Sibel u 0t 1^, v d-molu. 18.45 Vese* ,\iir Pestra operna V^JseH repski koncert. 2*Tr\,artet .-of>/ ba. 21.00 Vokalni Kva^nci^ j) bratci. 21.20 Lia.do'Vp ^ i; 21.30 Dve Lisztovi tab ca!*11# Zabavna glasba. 22. vJr fo- 6. simfonija «Hatetična» ^ , 22.44 Slovenski mf1;1' P<>,n Časni ritmi. 2J' glasba. TRST ’• 8i5C^i! 7.45 Jutranja Sififjster f,?iKf-Amerike. 11.30 AiheV 12.00 Motivi la1,1”,« Siavnrevli 12.20 Novi svet. 12*3 j n ,() rr.ance, 13.25 U ^°p30 14.10 Operna ^aahf-.jtna 2jHS BBC. 18.30 Folklori;-1 ■- 19.50 Poje_q:?;g{9.50.V^) «!! ja 19.00 Glas AmSftke. ji.00 y va glasba. 20.30 pef:ja V zna še teko* komeP-1 225 janjih L. Pirandelia. artet ne melodije. 22.40 w. Trst. 23.30 Plesna 18. •Tolin llersej- lili"" ■■■■■Innu............................................................................................ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm............................................................ im.»milili...milimi........................................................................................ mmiiiiiMi"11"""' mirja. Luč Tvojega obličja razsvetljuje vse naše krivde, vse iskat njuno rodbino. Najprej je šel na policijo. Tam je zvedel, Bolnišnice Rdečega križa so počasi zooet spravlja*3 Vf da je njun stric pozvedoval za njima pri oblasteh v mestu Doktor Sasaki se je doma odpočil. V bolnišnici je 2,3,1. M Med branjem tega psalma je gospod Tanaka umrl. Kure, ki leži v bližini. Da ju je s pomočjo poštnega urada v paciente razporejati. Uslužbenci so odstranjevali ^ V ninošimskl vojaški bolnišnici so enajstega avgusta govo. | PREVEDEL: VLADIMIR BREZOVNIK Blisk ga je hudo ožgal, vendar pa je še prišel domov. Zatekel se je v društveno zaklonišče, odkoder je poslal po zdravnika Prepričan je bil, da bodo vsi zdravniki radi prihiteli k njemu. Saj je bil vendar silno bogat in je s polnim: rokami razdajal denar. Ker ni bilo zdravnika od nikoder, ga je Sel, ves jezen, iskat. Opirajoč- se na svojo hčerko je hodil od ene zasilne bolnišnice do druge; povsod je našel same razvaline. Vrnil se je v zaklonišče in se vlegel na tla. Bil je zelo slab; mislil je na smrt. Želel si je verske tolažbe, od katerekoli veroizpovedi. Gospod Tanimoto mu je sel na pomoč v zaklonišče, ki je bilo podobno grobnici- Ko se je njegovo oko privadilo temi, je zagledal gospoda Tanaka. Obličje in roke je imel otekle in po krite z gnojem in krvjo. Oči so bile zaprte. Stari mož je neprijetno zaudarjal; neprestano je vekal. Videti je bilo. da je po glasu spoznal pastorja. Gospod Tanimoto je stal pri stopnicah, da bi mogel brati iz japonske žepne izdaje biblije. Glasno je bral: «Ker v tvojih očeh je tisoč let kakor včeraj, ki je minil in kakor pogled v noč. Kakor povodenj si odnesel otroke človeka. Oni so kakor spanje. Zjutraj še rastoča trava, smo zvečer pokošeni in oveneli. Tvoja jeza nas uničuje. Tvoj srd nas vzne- rili, da bo prišlo ta dan na otok mnogo ranjencev iz glavnega štaba čugokuške pokrajinske armade. Začeli so odstranjevati vse civilne bolnike. Kljub visoki vročici so odnesli gospodično Sasaki na ladjo. Na krovu je ležala pod platneno streho; zlomljeno nogo so ji podprli z blazino. Ko se je ladja na morju obrnila v drugo smer, je začelo nanjo žgati sonce kakor da bi s povečalno lečo zbiral žarke na njeni koži. Iz rane se je cedil gnoj na blazino. Izkrcali so jo v Hatsukaiči. Odnesli so jo v gimnazijo Božje milosti. V tej začasni bolnišnici je ležala več dni, dokler ni prišel iz Kabe specialist za kostne prelome. Medtem je njena okončina postala rdeča in do boka otekla. Strokovnjak je odločil, da bo treba z naravnan.jem preloma počakati. Incidiral je kožo in podkožno tkivo ter vtaknil v rane gumijaste cevke, skozi katere je odtekal gnoj. Tataokova otročička, ki sta izgubila mater, se v noviciatu nista dala potolažiti. O'e Cieslik ju je skušal razvedriti. S težavo se mu je to včasih posrečilo. Dajal jima je uganke. Vprašal je: »Katera žival na svetu je najpametnejša?* Trinajstletna deklica je nekaj časa ugibala: «Opica, slon, konj.* «Ne,» je odgovoril. »Zagotovo je to povodni konj.* Ta žival se po japonsko imenuje «kaba», obrnjeno pa «baka», kar pomeni neumen. Pravil jima je zgodbe iz svetega pisma. Opisoval jima ie ustvarjenje. Kazal jima je album fotografičnlh slik iz vse Evrope. Zaman — neprestano sta jokala za materjo. Zato se je oče Cieslik nekaj dni pozneje odločil, da pojde iskat njuno rodbino. Najprej je šel na policijo. Tam je zvedel, da je njun stric pozvedoval za njima pri oblasteh v mestu Kure, ki leži v bližini. Da ju Je s pomočjo poštnega urada v Ujini skušal najti tudi njun starejši brat. Ujina je hirošimsko predmestje. Pozneje je še dognal, da živi mati otrok na otoku Goto, stran od Nagasaki. S pomočjo poštnega urada v Ujini se je naposled sestal z bratom. Otroci so se vrnili k materi. Nekako sedem dni po eksploziji, so začeli po Hlrošimi govoriti, da je uničila mesto neka čudna, neznana energija, ki nastane, če se kdo ve kako razkoljejo atomi v dvoje. Hirošimčani teh razlag niso razumeli; verjeli pa so jim, kakor so prej verjeli govoricam o magnezijevem prašku. Časopisi, ki so prihajali iz drugih mest, so se omejevali na splošna poročila; na takšna, kakor jih je dvanajstega avgusta objavil Domei, japonska radijska oddajna postaja: »Priznati moramo strahotno moč te nečloveške bombe.* Medtem so prišli v mesto fiziki; prinesli so s seboj Lauritsenove elektroskope in Neherjeve elektrometre. Ti znanstveniki pa so natanko vedeli, kaj se je zgodilo. Gospa Nakamura se Je z otroki preselila k svoji svakinji v bližnje mesto Kobe. Vsi so Se bili bolni. Drugi dan je gospa Nakamura odšla sama v Hirošimo. Ker je bila za dolgo pešačenje še preslaba, se je do predmestja peljala z električnim vlakom. Naprej je šla peš. V noviciatu jo je nenehoma mučila misel na mater, brata in starejšo sestro, ki so živeli v okraju Fukuro. Poleg tega jo je, kakor prej očeta Kleinsorgeja, vlekla tja neka tajinstvena sila. V mestu je zvedela, da so vsi njeni sorodniki mrtvi. Vrnila se je v Kabe; žalostne novice in pogled na uničeno mesto so jo tako potrle, da ves večer ni mogla govoriti. Uslužbenci so Strežnice in strežniki so odnašali trupla. Za JaPonca. stik z mrtvim: polaganje v krsto in njegovo dostoJd^ , Ijenje, večjo moralno odgovornost, kakor skrb za z3v®' j of'cj so večinoma spoznali svoje mrtve v bolnišnici in n-*e ranic ,ji Ze dragi dan po pogubi so začeli na obleko vsa3ce®a„ 5c privezovati kos papirja z njegovim imenom. Trupla pel9 ^ na grmadah, zloženih iz lesa porušenih hiš. Neka.1 -sIP sipali v omote, v katerih so po navadi shran.ieva U?1 roentgenske filme. Na vsak omot so zapisali poko)1! t\st Z največjim spoštovanjem so jim drugega nad drug pil* v glavni pisarni. Cela stena te improvizirane kape*lC nekaj dneh zakrita s takimi omoti. i 'T’0- Petnajstega avgusta zjutraj je slišal desetletni g M** Si o V’ mura v Kabe nad seboj letalo. Bežal je iz hiše i*> ^fn0(j ^ njaškim pogledom označil za B 29; «Tamle leti SoS^ kričal. Nekdo izmed njegovih ljudi je zaklical: «Kai se nisi d ,U P* izkupil od gospoda B?» ' rsgov(>riV; Skoraj ob istem času Je, prvič v zgodovini sPjev, te.jp radiu dolgočasni in potrti glas Hirohitov, glas ce ‘ s0ji .j* »Po natančni presoji svetovnih dogodkov in p0. olT1o t° njega stanja našega cesarstva, smo se odločili, da na izreden način končali...* (Nadalie',a nit UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHl št. 6, IH. »a<1- — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA gt 20 — Telefonska St. 73-38, OGLASI: od 8.30*12 In od 15-18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finantno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battisti 301a-I Tel. 70 136 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: irvod 6, o1'56^^ Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ^ ^ Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska P-