PRIMORSKI DMETMIK
 	GLASILO
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sredo 10. oktobra 1951
Cena 20 Ur
Solidarnost jugoslovanskega tiska
i opravičenimi zahtevami Tržačanov
^ dvajset Ho
odličnih javnih delavcev bo prišlo na kongres miru v Zagreb iz Anglije - Okrog
četrtino pripadnikov jugoslovanske manjšine v Romuniji so kominformisti razselili
edno več dokazov, da je bil Adamič ubit
Jugoslovan-
?tr,vičenii!f’ Popolno podporo "ahtevam večine ”o»ali l3 preblvalstva, da ne PSa ozemto,"6 ^upacije svo-b Boročihh s.strani Italije.
VJ° obiskaliVTr!t. dopispikov'
da hn I v Pricako-
«llk° bat J- rPle prišlt> d° S* Pa v članku Jenih volitev, 5fv' ie ti*V J? samih uredni-a Semen'innedvoumno pouda-ItV Sesla- u^ravičenost trža. ‘talijo! Nikdar več pod
»ravičenn aBorba» tolmači
Živalstva rtaZnJ° tržaškega pnbori	st	z “■ *
Jniftu. ril0bodo' Piše
zajamči k da ni™’ pl5e v nekem “J Trsta kalZg?dovinski raz-
^riteto -	’	d-a	ie	za	nro-
mesta bil
'1ai%V!2an°st
za pro-vedno po--» se „	~ zaledjem. V
Sini; e Poudarja med dru-
i?	Trsta	govori,	da
'*V0	^ Htf*Orwr«-k	 j
)V“ ai&ir.PJSIpTO prebival-» aliji. Ta bll° orientirane
teli2B0lnjenagOdovina Je muč' -4° borb^flJe 2. večstoletno
skej
ih88. Polotoka'" o" a ApeI»n’ l5. njeam,a„ a’ ° odnosu Tr-
?'toti zavoV3, svobodo' borbo Polo1 ■ 3 m 2 Aoenin-
A?ia ^Sovorfa naravnega za-JSgg« PodJa°tk"aistare3ši Zg°-Pft£ii pnnSi~vom “STRAH Det v svoji n^ClVI>> P°udaria
ki -1? donic,, ^C02snji izdaji v d Ph je	Prsta številke,
j. vPik» i, J?vil “Primorski kJe leta loan te,db se vidi,
^ bil0 Jnf °d 197'245 VO-
jj 95.ooi i611*11 v Trstu ko-
S^0n
k?el
Jwiio^rebu
med-
Za 1?lir in . v S°!ianje- ki se bo i v fnU 23- oktobra Bntanlie dez
i8bCii in"nUKOV raz-nih orga-Jc«* delavn^SaiImezni napredni
S41 «S‘;, 5d d™^
I, ^aini „ ,ladne zastopnike <nir uVet Veiike Britani-C,23’'i'lnJ aZajtrna čez 40 or-
Skin>i dele„’rV?'tev- Med; bri-wNnir., pti bo tudi častna F AlliLlnt«^ational Wo-'tnani 1 Margery Cor-\So rL hmtanski Mol o g rl, HuxleV’ ki ie bil V ^ESrrl fe'eneralni direk-
, labur	DMbli/ticf	,rau
*VP
"auristi* ’ Publicist, vete.
°el BrarnS8® 8j,bania Ben. Hen,	11 st or.	predstavnik
predstavnik Lea-
to BcrcJnternaXiov.al Lea-
ci-^tslnj V Moulton Mayer, tC/.tacijf^.f Pacifistične lia*ion» f eiU™ship Oj Re-
ftdnik bnfk ,Nuti^ pod-
štuS ?nske nacional-Vi ečsedr,n n John Cleios, !(:,* 8a JI * . nacionalnega V	,	dr-	cVrH Edivin
^d-. kakor tudi taktov. PPhlicistov in knji-
lf te ?^ambor‘ite JU?0Slavi'
mirii dopis-u-
- —osebami iz
S?‘ ČokonJ-16- katerih prihod Stev.,Jtončno določen
določen. itS^Ci, k; uritanski napredni
S ,tlCTei° OSe,bno
Ojj f>0zri_. ^ esa maru, so po-
vi)fa!l,e»mf Ucongresu in Na-
V/-S Cbr.. b2Jite 'u Ju gosi a-
tewes <n„	,	60	miru.
ie ^ noVeOS'0^anski tisk
bnJil Le,6, Podatke,
h
ob-
iw,a Urn,:	o	tem,	da
•n^63- da „s Adamič ubit, in ttni^bna iP Pačaljuje uradna 3va iPrplJava- “Zasebna mu jp na L odkrila dokaze, ki
?»sfnev boliv- -16 postal Ada' !tfe!,3nV)tnnJ' 11 <kn e g a uboja, ne
^ f!!e krail' akor so uradno V ■ V<y)K Vne oblasti)). Ose-VfJisviiaip zasebn0 preiska-glivi ada sta "a Ada-H^mesa \ dve rani. ena od \ bega L6 ak drui?a Pa od v itJ take e eta Bruga Vi, idČUie P,aV?j° te osebe !f?i Rer teorijo o sama W Hiti J Adamič niti po-
Vaa3 sebe02"636,’ ko bi stre-Ok, 1lati e bl mogel sam Jlasti1. take rane.
V,.kjer ■ države New Jer-komo Adamičeva hiša, komentirati teh izjav!
Osebe, ki vrše zasebno preiskavo, navajajo še eno okoliščino, ki izključuje samomor. Na puški, s katero je bil Adamič ustreljen, ni prstnih odtisov, Adamič p.a ni imel na rokah rokavic, ko so ga našli mrtvega. Poudarjajo tudi izjavo gasilcev iz New Jerseya, da je bila Adamičeva hiša namerno zažgana z bencinom in da je Adamič, kakor vse kaže, to sam storil. Toda prstnih odtisov niso našli niti na bencinski posodi, niti na orodju, s ka. terim je bila posoda odprta.
“United Press« poudarja, da je več Adamičevih prijateljev obvestilo oblaisti po njegovi smrti, da jim je Adamič sporočil, da so mu že ponovno grozili zaradi njegovega dela.
Ista agencija poroča, da je
Italijanski novinarji in govorniki radi javno kažejo, kadar jim gre v račun, na tržaške zvonike kot na neke kamenite mejnike evropske kulture, in sicer z določenimi cilji, ki nimarjo zveze s kulturo. Toda iz izkušenj dobro vemo tudi to, da tamkajšnje mejnike postavljajo in premikajo kakor odgovarja ciljem in trenutni sili eks-panzionistov. Ti so danes v Trstu, toda že jutri bodo lahko hoteli biti mnogo dlje na vzhodu in na jugu. Prepričani smo, da ni na svetu nikogar, ki bi verova-l v take napadalne argumente. Posebno še, ker ima Jugoslavija danes po vsem svetu na tisoče visoko kulturnih prič, ki se bodo zgražale in smejale nad to šovinistično neumnostjo, ko se bodo prepričale o pravem stanju na kraiu samem.
(Iz pisma
jugoslovanskih knjižnvniJcov
italijanskim književnikom.)
po Adamičevi smrti vodil preiskavo federalni urad, vendar še ni znano, ali še proučuje to vprašanje. Pred dvema tednoma se je zvedelo, da je našla policija dve sledi, vendar ni znano, za kaj gre. Znani ame-
riški odvetnik John Rogge, ki ga je angažiral Adamičev brat France, je izjavil, da še vedno proučuje vprašanje Adamičeve zagonetne smrti.
Domnevajo, da bo sklicano veliko oblastno sodišče, ako bi našli nove dokaze. Ni izključeno, da se bo to zgodilo v nekaj tednih. Preiskavo zelo ovira pomanjkanje sredstev, ki so potrebna za temeljito proučevanje vzrokov požara.
Predsednik vlade LR Srbije Peter Stambolič je danes obtožil romunske oblasti, da so nasilno preselile v puščavsko zemljo onstran Bukarešte o-krog 15.000 članov srbskih družin, ki so bivali v vaseh na jugoslovanski meji. To število predstavlja okrog četrtine vseh srbskih prebivalcev, ki bivajo okrog Temišvara in v soteski ob Donavi v 60 vaseh.
. Stambolič je poudaril, da so moške, ženske, otroke in starce prisilili da stanujejo v podzem. nih rovih, ki so si jih morali samj izkopati. «Ko človek posluša vse, kar počenjajo s tem nesrečnim ljudstvom — je dejal Stambolič — odkar so ga pognali od doma, o njegovem življenju — .ali bolje rečeno o umiranju — v teh taboriščih, išče v svojem spominu, ali je bilo v preteklosti kdaj koli nekaj podobnega. Tako s0 ravnali med vojno fašistični okupatorji z Zidi, a v nekaterih krajih tudi z našim ljudstvom. Tako še vedno ravnajo ruske oblasti s tistimi narodi, ki jih pošiljajo v Sibirijo. Tudi vse to, kar počenjajo s srbskim prebivalstvom, izvajajo po ruskem sistemu«.
Na procesu proti 14 agentom NKVD je sodišče zaslišalo danes obtoženega Zivojinoviča Boška in Dragomirja Stankoviča. Zaslišanje je trajalo več kot 6 ur in je bilo izpolnjeno s soočenji obtoženih, s čitanjem izpovedi iz preiskave, z negiranjem teh izpovedi in končno s priznanjem dejanj, za katera obtožnica obremenjuje oba zaslišana. Zivojinovič in Stankovič sta pred sodiščem izjavila da sta že leta 1946 kot uslužbenca pri graditvi pančevskega mostu pri Beogradu podpisala obvezo, da bosta delala v korist NKVD. Obtoženi Zivojinovič je bil leta 1948 po na-
logu glavnega obtoženca inž. Putnika premeščen v mesto Ostružnica v neko podjetje za gradnjo mostov zaradi razbijanja partijske in sindikalne organizacije. Uspelo mu je, da se je vrinil v vodstvo sindikatov, kar je izkoristili za dezor-ganizacijo proizvodnje in za oviranje izpolnitve plana. Tu je tudi organiziral osebe, ki so se izjavile za protijugoslovansko resolucijo Kominforma.
Obtoženi Stankov® je tudi v Ostrožnim vršil sovražno propagando^ in po svoji ovaduški zvezi pošiljal poročila o delavcih — monterjih«.
Okrožno sodišče v Beogradu je do sedbj zaslišalo prvih šest obtožencev. Razprava se nadaljuje jutri dopoldne.
R. R. i
Začetek volilne kampanje v Angliji; predstavniki vlade in opozicije so se zbrali k skupni službi božji v katedrali Sv. Pavla v Londonu. Na skrajni levici sta finančni minister Gait-skell in zunanji minister Morrison, na desni v prvi vrsti pa ministrski predsednik Clement Attlee z že»no, Churchill z ženo in Clement Davies z ženo. Za njimi je videti Edem in lorda
Wooltona,
Egipt hoče čimprej uveljaviti zakone o Suezu in Sudanu
Parlamentarna komisija je pričela proučevati štiri zakone, vlada pa njih izvedbo Anglija namerava vseeno predložiti predloge treh sil o sodelovanju Egipta v zavezništvu na Srednjem vzhodu * Presenečenje v Združenih državah
KAIRO, 9.	—	Včerajšnja
cdločitev Egipta, da odpove dve pogodbi z Anglijo je povzročila. da se je znova pokazalo, kako zastarel in obenem trhel je sistem angleških in francoskih koristi v državah, katerih bregove zaliva Sredozemsko morje.
Najvažnejši dogodek v Egiptu pa je bil danes v tem. da se je pokazalo, da misli vlada Na-has paše v najkrajšem času dobiti od parlamenta pristanek na vse štiri včeraj predložene zakonske osnutke. Sestala se je že posebna parlamentarna komisija, skupaj z najvidnejšimi egipčanskimi političnimi predstavniki, in jih pričela z vso naglico proučevati. Predsednik vlade pa se je z ministri vrnil v Aleksandrijo, kjer je na vladni seji iskal način, kako bi te zakone tudi praktično izvajal,
Dve atlantski konferenci sta se začeli v Parizu
Odbor dvanajstih pripravlja poročilo o gospodarski zmožnosti Zahodne Evrope za oboroževanje in zaseda pod Harrimanovim predsedstvom - Senca Egipta nad konferenco vojaških predstavnikov
PARIZ, 9 — V Parizu sta se danes začeli dve konferenci v; sklopu atlantske organizacije. Po sklepih konference v Ot-tawi se je prvič sestal takrat ustanovljeni odbor dvanajsterice, ki so ga diuhoviti Francozi začeli imenovati “dvanajst apostolov«, ožji odbor, ki ga sestavljajo predstavniki ZDA, Anglija in Francija, pa “trije kralji«. Naloga “dvanajstih a-postolov« je vskladitev oboroževalnih naporov zahodnoevropskih dežel z njihovimi gospodarskimi možnostmi.
V Louvenciennesu pri Parizu Pa so se zbrali visoki vojaški predstavniki nekaterih atlantskih dežel, pri čemer so verjetno izkoristili prisotnost generala Bradleya, načelnika glavnega stana ameriške vojske-Prisotni so bili tudi načelnik angleškega imperijskega glavnega stana, maršal Slim prvi lord admiralitete, lord Fraser, načelnik francoskega glavnega stana general Lecheres, načel-
nik štaba poveljstva zahodnega
sredozemskega odseka, admiral Misboffe, in drugi. Razpravljali so o strateškem položaju na Srednjem vzhodu, pač v zvezi z bližnjim potovanjem generala Bradleya v te kraje, kjer bo pripravljal pot vključitvi Grčije in Turčije v atlantski pakt. Nov moment Pa ie v položaj na Srednjem vzhodu prinesla nenadna zaostritev spora med Anglijo in Egiptom: zaradi tega je tudi razhmljiva tako obilna udeležba angleških vojaških predstavnikov.
V poučenih krogih menijo, da utegne zaostritev angleško-egiptoskega spora povzročiti znatne zapleti ja je in težave, zlati če bo Egipt z vso odločnostjo zahteval naj. angleške čete zapuste področje Sueškega prekopa. Zato je vest o egiptovskih skbpdh udarila — kot pravijo — kot strela z jasnega v konferenco vojaških predstavnikov, ki je bila pripravljena že pred tem. Možnosti, da bi
^°8settijev »por
Crasperijem
    --------------
^Nte i	na or9amzac'i° <*r“v- aparata in na vloqo demokn-
s ranke-Zunanjepol. debata v parlamentu se izgublja v mrtvilo
9 naSe«a dopisnika)
Razprava o zuna-1 Pred
'Cjtaentoin pred italijanskim £ Padalteje.ne-S — h j a -J brez večjega rJT?fmante se je Ag^rpčiiu^:Be Gasperije-iSi P n ki n 1 pi'ineslo nič .?k Jc nudi S. sv°ti suhopar-Zara*10?0 opore za debi t6ga re tudi
Vn
potekla v ^ nfjti ali	fra2ha.
fe^®reze'kaTjumanjjtiSaštič-C1 iJ ‘aneH - ®. besedah ih §!i <l i3 brezn^a id’ k* Je iz-
&	okvira,
‘™'«8i y»«ii J1 strankarski
CnJe bii ^ eildliJanski) Jhi, kj danes poslanec «.% L<klg0^!_2e Postavil vla.
'st> kako upo. Jtenioč; v ko-
v J
2*?*ede T?r»darskega , J >t*i,3>rnai ,lsta se ie !i<e Tj,0 in j.. J1, sporazum
hJ tli rji, »e j- postavijo.
V!ak r,ldanašp rat ponav-
^ rnik
»e ie
vanj
obregnil. Edino socialno demo. kratska resolucija o italijanski zunanji politiki tega imena ne omenja. Toda tudi razprava o tržaškem vprašanju se je preselila od prvotnega modrovanja, kaj storiti, da se spet priključi k Italiji, in kakšne so možnosti za to, v dvoboj očitkov med vlado in kominformi-stično opozicijo, kdo je «zapra. vil Trst«. Na to temo sta se med drugimi povrnila poslanca Bettiol (demokristjan) jn Tol-loy (PSI), ki je spet trdil, da bi bila edina pravilna pot za priključitev Trsta k Italiji ime. rtevanje guvernerja. Ker pa je italijanska vtada ie dejal Tol-loy, «na podlag; tristranske izjave. to je na podlagi prave in resnične burke, odklonila izva. janie mirovne pogodbe, Je s tem dokenčno kompromitirala rešitev tržaškega vprašanja v italijanskem smislu ki je edino pravičen«.
Kvalunkvist Giannini pa je “obžaloval nesmiselne besede« prvaka MSI De Marsanicha v Trstu n vojaški okupaciji, o tem je govoril Bettiol, ki je po.
udaril, da vlada kaj takega ne more pedvzeti, zato pa da je njena akcija “postopna«.
Zanimanje političnih krogov pa se je že odvrnilo od zunanjepolitične debate na položaj v dtmokristjanski stranki, kjer je odstop poslanca Dossettija, voditelja levega krila, od vseh funkcij v stranki, spet nekoliko osvetlil notranja nasprotja, ki razdvajajo vladno stranko. Zdi se, da je spor med De Gasparijem in Dossettijem zasnovan na različnem gledanju tako na vlogo demokristjanskfc stranke kot na značaj državne uprave. Dossetti trdi, da ni dovolj da je De Gasperi vzpostavil državni aparat v njegovi predfašističn i obliki, ki je dp-nes že zastarela. Kar se tiče vloge same demokristjanske stranke, pa je zanimiva Izjava poslanca Plccicnija. enega glavnih prvakov demekristjanske-ga centra, da ie glavna naloga stranke, da predstavlja odločen jez proti keminformizmu; dejal je tudi, da je demokristjan-ska stranica danes organizacijsko vsaj toliko močna kot KP1. V tem 'vidijo opazovalci jasno manifestacijo tendence, da se demokristjani ne nameravajo boriti proti kominformizmu s čim širšo demokracijo in izboljšanjem splošnih življenj skih pogojev (kol hoče n. pr. Dossetti). temveč da ua potrebujejo kot izgovor za vse ob-čutnejši demokrijljanski monopolizem,	A- F-
Egipt pridobili za pristop v kak sredozemski ali srednjevzhodni obrambni pakt. se zde izredno majhne.
Medtem Pa so se, kot rečeno, v Barizu zbrali predstavniki dvanajstih dežel atlantskega pakta, dia sklepajo o toliko diskutiranem “evropskem prispevku k skupni obrambi«. “Dvanajst apostolov« mora pripraviti do prvega decembra poročilo za prihodnje zasedanje atlantskega sveta, ki se bo sestal prve dni decembra v Rimu.
Večina evropskih predstavnikov meni, da ameriški načrt o tem, koliko naj vsak prispeva k atlantski obrambi, predvideva previsoka bremena za gospodarstvo1 evropskih dežel. Gre za dv;t nasprotujoči si mnenji; ameriško mnenje «nuj. nosti« to je, da je nujno, za vsako ceno zavreti možnost sovjetskega napada, in evropska teza, da bi prevelika bremena utegnila povzročiti gospodarski zlom, kar bi obrambno možnost zahodne Evrope samo omajalo Dve mnenji torej, ki izhajata iz popolnoma različnih stališč in se niti ne križata v svojih argumentacijah. Najti stične točke medi tema divema vzporednima umen jima, ki se razvijate v nasprotno smer — to je naloga pariške konference.
ZDA zastopa na konferenci Harriman. o katerem so prav danes poročali, da bo te dni imenovan za upravnika nove ustanove «za medsebojno po. moč«, ki bo nadomestila upravo Marshallovega načrta. To daje zahodnoevropskim zastopnikom upanje, da bo mogoče doseči neko ravnotežje med iz-datkr za oboroževanje in potrebo ohranitve vsaj neke gospodarske stabilnosti, s pomočjo iziavnalne funkcij^ ameriške pomoči.
Na današnji seji je bil Harriman izvoljen za predsednika odbora, francoski in angleški delegat pa za podpredsednika-
“S
kar je zaenkrat še precej zapleteno vprašanje. Za seboj ima seda-j tudi opozicijo.
Reči moramo, da je Nahas Paša n& vsak način napravil odločno potezo, s katero je vsaj zaenkrat prehitel zapadno diplomacijo, ki mu je hotela ju-. tri predati preko svojih poslanikov svoje predloge o ukinitvi pogodbe z Anglijo iz leta 1936 glede Sueza. Angleškemu poslaniku Siru Falphu Stevenso-nu m danes os alo drugega, kot da se je zatekel k Faruku in zahteval od njega nova pojasnila.
Nastaja vpn -tauje. zakaj je fitahas pasg wko nitoi. Predvsem je imel pred očsni dejstvo, da bj z zamenjavo pogodbe iz leta 1936 z obveznostmi, ki bi jih imel Egipt v skupnem, zavezništvu na Srednjem vzhodu, dobil le malo, sam pa bi moral znova veliko žrtvovati. Odreči bi se moral delno svoji suverenosti. deliti objast na Su.= zu in vprašanje- Sudana bi ostalo še vedno nerešeno. Obenem bi mu opozicija ugovarjala, da noče odpovedati sporazuma iz leta 1936, ki ga je sam podpisal, in končno se je potrudil, da postavi to vprašanje na mednarodno pozornico y trenutku, ko so v Angliji gotovo na oblasti še laburisti. Z možnostjo, da bi na volitvah zmagali konservativci, bi se njegov položaj resno poslabšal. Znano je namreč, da je še pred kratkim Churchill zahteval v spodnji zbornici, naj Anglija pošlje pred Aleksandrijo svoje vojne ladje in prepreči preiskavo trgovskih parnikov. Tedaj so laburisti označili njegovo izjavo za neodgovorno.
V Angliji je novj položaj v Egiptu precej slabo vplival. Trdijo, da bo Anglija vseeno predložila tristranske predloge za sodelovanje- Egipta v obrambnem sistemu Srednjega vzhoda, vendar se bo stvar zaradi potrebnih novih posvetovanj nekaj zavlekla.
Angleška vlada pa je izdala uradno izjavo, v kateri se pritožuje zaradi odločitve kairske vlade, ter zagotavlja, da so v Egiptu dobro vedeli za nove predloge, po katerih bi se “izboljšali anglo-egipčanski odnosi in položaj na Srednjem vzho. du». Omenja, da so te predloge poslali v Kairo 21. septembra in da so jih tam tudi prejeli. Končno «vlada Njegovega Veličanstva ne priznava legalnosti enostranske odpovedi pogodbe iz 1936 in sporazumov o sožitju v Sudanu. Prilašča si vse pravice, ki izvirajo iz teh pogodb
BUDIMPEŠTA, 9. - Madžar-skega ministra za gradnje Laszia Sandorja so odstavili včeraj zvečer po nalogu predsedstva vlade. Njegovo mesto bo zasede! bivši ministrski podpredsednik Lajos Sezijarto. Vladno poročilo ne govori o vzrokih tega ukrepa.
v pričakovanju zadovoljivega sporazuma z Egiptom na osnovi novih predlogov«.
Morrison je moral prekiniti svojo volilno kampanjo in se vrniti v London. Zdi se, da bo ista usoda doletela tudi Attlee. ja. Morrison se je sestal z vojaškimi predstavniki in funkcionarji oddelka za Srednji vzhod. Pričakuje poročila angleških poslanikov iz arabskih prestolnic. O vprašanju Egipta se pogovarjata y Parizu tudi Lord Fraser in vodja imperialnega stana Sir William Slim. Tako tudi govorijo, da bo Bradley s svojim spremstvom iz Ankare odpotoval tudi v Egipt. To bi se lahko dogodilo, če bi Egipt kaj popustil, kar pa za sedaj še nič ne kaže.
Odločitev Nahas paše je povzročila precej nejevolje tudi v ZDA. Uradno stališče Acheso-novega tajništva sicer še ni znamo, vendar se zdi, da se je pojavilo mnenje, da je treba dokončno določiti ameriško po-litiko na tem področju, da ne bi “nastala nevarna praznina«. Končno bi se lahko dogodilo, da bi ZDA prav zaradi tega opustile sedanje zanimanje za nafte na Srednjem vzhodlu in se bolj pobrigale za prestiž Anglije.
Današnji «New York T'mes» piše zaradi tega: “Ce hi izgnati Angleže, ki so naši najmočnejši zavezniki, iz Egipta, bl se položaj Zahoda zelo ošibil. Uso. da celotnega Srednjega vzhoda je znova v razpravljanju, kot je že na to opozorila iranska kriza. Treba je vedeti, ali bo zunanje ministrstvo, ki je imelo le malo srečno roko v iranskem vprašanju, znalo potegniti potrebne zaključke iz prvega propada posredovalne misije na Vzhodu«.
Prav nič slabšega vtisa ni imela egipčanska zadeva v Parizu, kjer se zlasti bojijo za Maroko. Zunanji minister Schu-mam je o tem poročal danes na vladni seji.
Vse kaže, da se zahodne vlade zavedajo, da je pol stoletja oblasti na Srednjem vzhodu končano da se arabske države pripravljajo, da sledijo zgledu Egipta in Perzije, in da nameravajo odpraviti vse vezi z nekdanjimi gospodarji. Poleg tega se tam pojavlja nevtrali-zem med Vzhodom in Zahodom,
Zlasti se bojijo, da bi kljub današnji izjavi iraškega ministrskega predsednika opozicija kmalu uspela slediti perzijskemu vzgledu v nacionalizaciji industrije nafte. Nacionalistična gibanja se širijo v Siriji, Libanonu, Jordaniji in Saudski Arabiji. Zlasti Jordanija, kaže,
namerava porušiti mostove z Anglijo in se zvezati z Egiptom, Saudsko Arabijo in Sirijo, Glubb paša, poveljnik arabske legije, je že odpotoval v London. Ni hotel razpravljati o vesteh po katerih bi padel v nemilost pri kralju Talalu, ki naj bi ga nameraval odstaviti.
Omenimo naj še pisanje grških časopisov na otoku Cipru. ki opozarjajo na perzijski in egipčanski primer ftj pozivajo grško vlado, naj sledi tem državam pri vprašanju otoka Cipra.
Za izdajs
so prejeli kazen
Bivši garibaldlhec, ki dobro pozna značaj in delovanje ozopoyskih formacij, nam je ob procesu o dogodkih v For-činju poslal sledeči članek:
Italijanskim fašistom, ki uživajo zlato svobodo zaradi naklonjenosti De Gasperijeve vlade, mora biti (itanje poročil o procesu v Lucci v veliko zadovoljstvo.
Obtožba «veleizdaje», ki jo je postavil javni tožilec, dramatična uprizoritev, za katero so poskrbeli odvetniki zasebne stranke — posebno tržaški Giannini, ki se na te reči razume — laži, ki sto jih z živinsko naslado napisala Artur o Mamzano za «Messaggero Venete« jn Giuseppe Cartoni za “GiornaJe di Triestes, dajejo vtis, da gre za vse kaj drugega kot za sodni postopek. Zaradi tega ni težko razu mak, da. se mnogi naslajajo ob tej groteskni farsi. Saj niso nič drugega kot ostanki starega fašističnega režima, ki se jim pridružujejo novi. Vse to pa se je nakopičilo nad glavami skupine borcev za svobodo.
Za. poštene čitatelje hočemo navesti nekaj dejstev iz časa pred cubojem v Porčinjm, povedati hočemo, zakaj so bili furlanski garibaldinci pirisi. Ijeni nastopiti proti azopou-cem enako kot proti nacifaši-stičnim sovražnikom.
Pred septembrom 1944 so furlanski partizani delovaii v Kamtiji in v Benečiji pod vodstvom združenega poveljstva “Garibaldi — Osoppo«.
Brigade «Garibaldi», številčno mnogo močnejše, so bile pod poveljstvom demokratičnih, naprednih mož, na čelu brigad eOsoppo», dveh vsega skupaj, pa so bili monarhistični častniki in pripadniki aristokracije.
Med veliko nemško ofenzivo v septembru 1944 sta ozopov-ski brigadi popolnoma izginili iz borbe. Garibaldinske brigade so se po junaškem odporu proti nacifaišističmm sovražnikom, mnogo močnejšim v moštvu in orožju, premaknile v Brda.
Vsakdo lahko razume, v kakšnih okoliščinah so bili ti borci, ki so se mesec dni neprestano borili, da bi se i zvili iz sovražnega obroča. Poleg te. ga se je bližala zima, bili so brez municije in brez preskrbe. Zaradi tega se je povelj-
stvo odločilo, da se pridruži slovenskim borcem IX- korpusa, katerega poveljstvo je bilo takrat v Trnovskem gozdu.
Kaj pa je storilo ozopovsko poveljstvo?
Najprej je dalo svojim formacijam geslo “reši se, kdor se more«, nato pa se je predalo sovražniku. Po nekaj dneh zapora v Vidmu so bili ti ljudje izpuščeni na svobodo.
Za kako ceno so dosegli izpustitev? Z izdajo, katere posledice so se kaj kmalu pokazale.
Medtem ko so garibaldinee pobijali, obešali ali jih pošiljali v taborišča smrti v Nemz čijo, so se ozopovski poveljniki povsod prosto kretali, njihovi oprode pa so sodelovali z republikim.
Tista peščica, ki se je vrnila v hribe, je sklenila sporazume z Nemci in fašisti.
Glavni poveljnik formacij nOsoppo«, se je celo sporazumel s fašističnim zločincem princem Valeriom Borghese, zloglasnim poveljnikom X MAS.
((Bolim, vEnea«, Berzanti (Paolo), Don Moretti itd., so se kot predstavniki ozopovcev sestali v zaklonišču gledališča Odeon s Cabaiem, Kizmiller-jem, Borsattijem itd., t j. z na. cifašističnimi predstavniki, in z njimi sklenili dogovor.
To je pravi razlog za kazen, ki so jo prejeli izdajalci.
((Rešiti smo hoteli Furlanijo pred slovanskim vdorom» — trdijo danes oni«. Garibaldinci — dodajajo spet oni — so hoteli prepustiti italijansko ozemlje in so izdajalci«.
Toda kdo je po vsem tem izdajalec?
Tisti, ki so se borili do kon. ca za svobodo in se pridružili zavezniški vojski, kot je bila jugoslovanska — ali oni, ki so, kot ozopovci, prešli k sovražniku, izdali skupno stvar in povzročili smrt stotin garibaldinskih borcev?
Taka je resnica.
Tisti, ki imajo interes na tem, da blatijo in klevetajo italijanski odpor in jugoslovansko osvobodilno vojsko, na) kar še naprej poplavljajo svet z lažmi, klevetami in potvorbami!
— Nihče pa ne bo mogel izbrisati junaških strani, ki so jih borci za svobodo napisali s svojo krvjo.
GARIBALDINEC
PROCES O PORČIN1SKIH DOGODKIH
Sodišče še vedno išče «dokaze za veleizdajo»
Duhovnik-detektiv se izogiba odgovorom na kočljiva vprašanja • Pričevanje garibaldinskega komisarja o obnašanju ozopovcev Vojska salonskih generalov
(Od našega posebnega dopisnika)
LUCCA, 9. — Ko se je v pričetku 1945 leta položaj v Evropi kolikor toliko izkristaliziral, ko se je malo nejasno pokazalo, kdo bo zmagovalec in kako bi se dalo končno brez nevarnosti izkoristiti novo nastalo situacijo, se je tudi v Italiji zganil ta in oni general ter skušal ostva-riti svojo ambicijo, ki se je kasneje imenovala patriotstvo. Ta vrsta salonskih generalov, bolj politikov nego vojakov, je našla zaslombo tako v verskih krogih, kakor tudi med številnimi oprezneži; ki so vsekakor bolj cenili lastno kožo nego zmago pravice in gesla o bratstvu in enakosti med narodi.
Pozivajoč tako k strpnosti in Čakanju, so bili sicer v glasnem nasprotju z naročili zaveznikov, naj se namreč nihče ne izogiba boju s sovražnikom. Toda vabilo prvih je bilo mikavnejše in tako se je zgodilo, da so se mu pridružile celo neznatne skupine italijanskih partizanov, sku. pine omahljivcev in neodločne-žev, ki so se obigali, spet pod vplivom nalogov z visokega vodstva CLN za severno Italijo, trčenju z Nemci in zašli v poslednjem primeru celo v sodelovanje s fašisti. In tako ni čudno. da bivše italijanske borce za_svobodo, ki so z lastno krvjo reševali narod nacistično-faši-
stične tiranije in prav s tem utrli sami republiki pot v skupnost svobodnih držav, dolžijo danes domnevnih zločinov naj-reakcionarnejši elementi:	pri-
padniki Ozopa in duhovščine.
Kot obrambna priča proti obtoženim Garibaldincem je za kaplanom Celledonijem nasto. pil danes še drug duhovnik. Med vojno v Tarčentu službujoči d°n Volpe se tudi kot duševni pastir noče odreči nekih ambicij posvetnjaka, sodeč po tem, da je za osvetlitev porčinjskih dogodkov uvedel na lastno pest pravcato preiskavo in v tej zvezi zaslišal številne osebe. V koliko se je za dosego tega namena. poslužil spovednice, sodišče ni skušalo ugotavljati. Tako -je don Volpe dognal, da so med ozopovci in garibaldinci obstajali spori. vse ostalo pa je bilo le kup zmešnjav, neutemeljenih domnevanj brez potrdilnih dokazov. Kakor kaže, bi se Don Vclpeju vendarle izplačalo opustiti pridigarstvo in se posvetiti detektivstvu.
Na vprašanja obrambe, da-li mu je kaj znanega o škoifovem pismu na ozopovsko poveljstvo v zvezi s skupno akcijo yseh Italijanov za omejitev grozodejstev Kozakov nad civilnim prebivalstvom, don Volpe ni odgovoril naravnost, marveč je poudaril. da je gospod škof v svoji
Skozi sito in rešeto
Raj bi bilo, če bi bilo
Vrhovni dače današnje italijanske fašistične stranke, ki se po milosti božji in De Gasparijevi volji «skriva» pod imenom »MOVIMENTO SOCIALE ITALIANO«, Gvido de Marsanich. je na drugem zborovanju, ki ga MSI ima v razdobju nekaj tednov v gledališču Rossetti (Po volji De Gasperijevega namestnika v Trstu Gina Palutana in pod zaščito ZVV) izjavil med drugim sledeče:
•Z absolutno odgovornostjo trdim, da bi MUVJMLNTC SOCIALE ITALIANO, če bi bil na vladi, že rešil trža$g0 vprašanje s tem, da bi Svobodno tržaško ozemlje vojaško okupiral«.
Tako pa je bilo
Bivši predsednik angleške vlade Winston Churchill je ti najnovejši knjigi (ki je nedavno izšla) svojih spominov iz druge svetovne vojne opisal med drugim tudi. kako so britanske čete zavzele utrjene male otoke med Tunisom in Sicilijo: Pantelleri-
jo, (italijanska Malta — kot so jo ponosno imenovali fašisti), Lampeduso in Linoto. Churchill pripoveduje med drugim, da so se 11. junija 1943 britanske qete pod zaščito o0nia z brodovja in iz zraka izkrcali ter nadaljuje:
«To Je imelo oopoln uspeh, brez vsakršne Izgube, z izjemo — kot so povedali naši mornarji — enega samega vojaka, ki ga je ugriznil osel. Več kot 11.000 ujetnikov je padlo v naše roke. V naslednjih dveh dneh sta kapitulirala tudi sosednja otoka Lampedusa in Linosa; prvi je kapituliral pred enim samim našim pilotom, ki je na otoku zasilno pristal zaradi pomanjkanja bencina«.
Tako bi moralo biti
Cl. 17 mtrovne pogodbe z Italijo «e namreč glosi takole:
“Italija, ki je na podlagi čl. 30 Sporazuma o premirju pod-vzela ukrepe za razpust fašističnih organizacij v Italiji, se obvezuje, da ne bo dovolila na svojem ozemlju obnavljanja organizacij te vrste, ki bi imele politični, vojaški ali poivojaški značaj, a katerih cilj bi bil, da odvzamejo liudstvu njegove demokratične pravice«.
In še to bi moralo biti
Medtem ko od ZVU jpostavljeni in pod njeno zaščito delujoči conski odbor — v katerem ni nobenega zastopnika Slovencev — razveljavlja sklep izvoljenega občinskega sveta za občino Devin-Nabre-žino, da mora vsak občinski uslužbenec obvladati slovenščino in italijanščino ista ZVU že štiri leta pozablja, da se čl. 7 priloge VI. mirovne pogodbe z Italija glasi:
■Uradna jezika Svodobnega
tržaškega ozemlja bosta italijanščina in slovenščina«.
Po nalogu ZVU se vsak dan izdajajo tta občinah Trst in Milje nove osebne izkaznici samo v italijanščini, medtem ko se v ostalih štirih občinah izvaja dvojezičnost tako. da v teh izkaznicah piše na pr. sprofessione r Poklic; impie-gato« itd..
In tudi to
V osebnih izkaznicah, ki se c vseh šestih občinah cone A obnavljajo, še vedno piše za
vsakega, prebivalca cone A. da je «italijanski državljan« kljub temu. da čl. 6 zgoraj o-menjene priloge mirovne pogodbe z Italijo točno in nedvoumno določa:
■Italijanski državljani, ki so imeli 10. junija 1940 leta stalno bivališče v mejah Svobodnega tržaškega ozemlja in njihovi otroci, rojeni po tem datumu, bodo postali po poreklu državljani Svobodnega tržaškega ozemlja in bodo uživali polne državljanske in politične pravice. Ko bodo postali državljani Svobodnega tržaškega ozemlja, bodo izgubili svoje italijansko državljanstvo«.
To sc je zgodilo s stopanjem v veljavo mirovne pogodbe z Italijo na dan ib. septembra leJ? 1M7 t. j. pred več kot štirimi leti.
Po vsem tem smo mnenja, da ZVU, pred katere sedež so že dvakrat vrgli bombo, fašista Maršanicha in njegove pristaše z De Gasperijem vred, iahko po pravici vpraša: Zakaj se sploh jezite? In pravzaprav, kaj še hočete?
milosti in dobrotljivosti hotel vedno pomagati trpečim ljudem. Kočljivim vprašanjem se je častiti don Volpe sploh izmikal, z izgovorom, da se nikdar ni ukvarjal s politiko.
Iz pripovedovanja naslednje priče se je dalo razbrati, da so ozopovci tudi za časa sporazumnih akcij z garibaldinci ravnali po lastni volji in nastopili na pr. 19. julija 1944 celo s silo preti komandantu garibaldinskega bataljona. V svojih vrstah so ozopovci trpeli vse stranke, razen komunistov. Te so odkla, njali, ker so zahtevali skupno borbo s slovenskimi partizani in propagirali bratstvo. Nasprotno, slovenske partizane sq prištevali med sovražnike in po pripovedovanju naslednje prir če. Zaninija. je sam “Bolla« velikokrat poudaril, da so v nevarnosti ne-le pred Nemci, marveč tudi pred Slovenci, ki hočejo to zemljo.
Naslednja priča, ozcpovec Toman je bil poklican pred porotnike zato, da opiše trupla nobi-tih. kar je storil, ne da bi zamolčal najmanjše podrobnost in kakor se je zdelo, s posebno vestnostjo. Opozoril je predsednika na to in še na ono zanimivost, kakor neobčutljivi grobar, ki se zabava s tem, da straši ljudi z grozljivimi pripovedovanji. Ušlo mu ni niti to, da so se enemu izmed ubitih po smrti zravnali prej nakodrani lasje.
Garibaldinski komisar Ginb Lizzero («Ettore») pa je povedal. da sq se ozopovci vedno to mikali bojem proti Kozakom in Nemcem z izgovorom, da hi ti potem še bolj divjali nad prebi. valstvom. Odvažali so poleg tega živež, namenjen garibaldincem. in s tem še bolj zaostrili trenja med obema formacijama;
Razpravo so prekinili ob 19,30. Nadaljevala se bo jutri ob 9. dopoldne. Prvi bo zaslišan zopet duhovnik, sedaj že tretji na vrsti obremenilnih prič,
M. L.
Kratke vesti
BUENOS, AIRES, 9. — Evita Peron bo objavila knjigo pod naslovom “Namen mojega življenja«.
LONDON, 9. — Megla je že drugi dan preprečila, da bi se mogla letala dvigniti z angleških letali«.
LONDON. 9. — Pomočnik •-meriškega vojaškega atašeja v
Londonu, Robert Young, h je ustrelil na poslaništvu ZDA v Londonu. Vzrok samomora ni
znan.
MUENCHEN, 9. — Zelena Hyj>-lova, k! Je prišla v Zahodno Nebi.
cijo z znanim vlakom iz Asa in se je nato vrnila v CSR, je sedaj s sedmimi mladoletnimi spet pribežala preko meje.
TOKIO, 9. — Na Japonskem bodo 20. oktobra na častno besedo izpustili 32 vojnih zldžtocev.
2 —
10. oktobra 1951
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
OBJAVE - MALI OGLASI
Danes, sreda 10. oktobra
Kazimir, Sremir Sonce vzide ob 6.13, zatone ob 17.31. Dolžina dneva 11.18. Luna vzide ob 15.36, zatone ob o.lt. Jutri, četrtek 11. oktobra Samo, Negoslava
29. septembra so ustanovili kominfmmisti pevski zbor prosvetnega društva «Franc Mariu šic». Sestanek so imeli v gostilni pri Zajcu v. Rocolu. Prišla je todi Vlada Bidovec-Moraina in na dolgo in široko govorila in v svojem govoru tudi agitirala za vpis slovanskih otrok v slovenske šole. Med prisotnimi kcminfcrmisti pa je bilo zanimanje za njeno agitacijo za slovenske šolo tako veliko, da je ob koncu Moraninega ’ gro-vcra sedelo v gostilni pri Zajcu le še nekaj ljudi. Kam so privedle kominformistične fra-Ze in kam njihova dejanja!
Uspeh njene agitacije pa je bil kmalu viden v šoli Dona-dcni. kamen hodijo otroci iz Roccla. so kemin,formistični ki **leluteo pri novem pevskem, zboru, vpisali svoje otroke v italijansko šolo.
6. oktobra, ko je bila šolska fnaša, so s-- slovenski otroci zbirali v učilnici slovenske šole v Ul. Donadoni. Zunaj na hodniku pa so čakale italijanske matere s svojimi otroki. iwe<£ temi so bile nekatere slovenske matere iz Rocola, ki so med seboj govorile celo po slovensko. sle so mimo slovenske učilnice in rekle: «Tu ni za nas. m moramo iti v telovadni-otrociv* zbirajo italijanski
ZAKAJ JE ŠTEVILO OTROK letaš v slovenskih šolah nižje
Špekulacije šovinističnih krogov in laži o vzrokih padanja števila šolarjev
Iz tega žalostnega primera vidimo, kako porazno vpliva kcminformizem na miselnost naših ljudi, ubija v njih vsako nacionalno zavest, vzbuja celo občutek sramu v materah, da so slovenskega rodu, ko hite mimo slovenskih učilnic v italijanske razrede. k.i so danes ie vedno pctujčevalnice slovenskih otrok, saj so pač v sklopu vsega tržaškega upravnega apa. rata. ki je fašističen, in ki bi najraje, prav tako kot fašizem, v najkrajši dobi asimilirali ves slovenski živelj na Tržaškem.
Ne moremo več opravičevati slovenskih staršev, češ da so zaslepljeni, da v dobri veri slede svojim voditeljem. To ni visoka politika, ki bi je ne mogli razumeti. Tu gre za narodnostno vprašanje, ki je ogroženo, in to mora biti jasno vsakomur. Zato bi moral po svoji vesti tudi vsakdo nastopiti v njegovo obrambo. Kdor pa te potrebe n,e čuti, je že čisto opravil s svoje narodno zavestjo, je pro danec in izdajalec svojega naroda.
Prvi dan pouka. Pred slovensko šolo pri Sv. Jakobu se zbirajo deklice in veselih obrazov
čakajo, da bodo stopile v razrede.
Vpisovanje v osnovne šole je v glavnem zaključene. Posamezni poznejši vpisi ne bodo več vidno vplivali na število otrok, tako da si lahko že danes ustvarimo sliko o stanju slovenskih šol na Tržaškem.
Število slovenskih učencev je v letošnjem šolskem letu nižje kot ostala leta. To dejstvo so zagrabili šovinistični ligfi ki
Pa so se vključili v partizansko borbo. lako pridemo do leta 1944 in začetka 1945, ko je prav zaradi zgoraj navedenih dejstev bilo najmanj rojstev otrok slovenskih staršev, o.rck, ki prihajajo letos v poštev za prvj razred. Zato Inumo letos v čisto slovenskih vaseh k .t so Bazovica, Trebče, Mačkovijs '!i: Boljunec le po 3 otroke za
0 zvišani ceni kave
Marsikateri gost številnih tržaških barov je-bil te dni presenečen, ko je moral ntme^to 30 lir plačati 35 lir za skodelico kave exPress- Kljub temu da navajajo lastniki barov razne vej ali manj opravičljive razlo. ge, je v vsej zadevi poviška cene glavni vzrok prav v tem, kar malokdo navaja.
V nekaterih delih mesta se je v zadnjih letih otvorilo več novih barov ki so prevzeli del odjemalcev starim barom in jim s tem seveda zmanjšali za. služek na kavi in ostalem.
Da bi pa v obratnem primeru vsi bari lahko izhajali tudi s prvotno ceno kave, ie najboljši dokaz dejstvo, da so številni bari ostali pri starem ter še vedno z zaslužkom prodajajo kavo express po 30 lir.
h°Sei° Prikazali, kot n, ‘ pr. 1 PrVi razred. Nihče ne more do-»Messaggero Veneto«, da je bi- kazati, da so nekateri slovenr o v letu 1945 visoko število ski starši v teh vaseh vpisali otiok v slovenskih šolah posle-j svoje otroke v italijansko šolo! ctica takratnega političnega po- j Celotno didaktično ravnatelj-
lozaja in ne neka nujnost, ki bj jo občutili prebivalci našega ozemlja slovenskega rodu. Dodaja da so celo raznj «komuni-stoidi» poslali svoje otroke v slovenske šole, nekako na čast tedanjemu «titoistienemu» ozračju.
Da je število otrok v slovenskih šojah od leta 1945 do letos postopoma padalo, je dejstvo. Vzroki temu pa so mnogo glob, Iji, kot pa jih hoče oriznati «Messaggero».
Nedvomno ie glavni vzrok padanju števila otrok naslednji: Narodnoosvobodilna vojna se je začela 1941. 1. 1943, je zajela vse vasj v bližnji in daljni okolici Trsta ter mesto. Ugotoviti moramo pri tem, da so vasi popolnoma slovenske, da 50 se pa tudj v. niestu v^jučil} v borbo profj fažizrmf skl6ro' brez izjem« vsi Slovenci, da je bila sicer udeležba demokratičnih Italijanov-v borbi velika, vendar sorazmerno s številom italijanskega prebivalstva daleč za slovensko.
Posledica tega je bila, da je mnogo mladih mož in žena bila v partizanski borbi, mnogo p*. ječah in taboriščih, in to sorazmerno s številom prebivalstva veliko več Slovencev kot Italijanov.
1945. in 1946. leta so začeli obiskovati šo!c otroci, ki so bili rojeni pred vojno, zato pa so ! tudi Slovenski razredi v teh letih številčno močni. Naslednja leta pa so postali šoloobvezni otroci iz vojnih let. In kakor je narašča! pritisk na dem< kra lično, porebej slovtmko prebivalstvo, toliko več je bilo med njimi zaprtih, interniranih, ali
stvo v Dolini je letos vpisalo le 26' novih učencev za prvi razi-red. Vasi Medja vas, Pesek-Gročana, Cerovlje in Stivan pa nimajo niti enega otroka za prvj razred, Nabrežinsko didaktično ravnateljstvo ima le-
tos kar 80 otrok manj kot lani. V prvi razred se je vpisalo v tem šolskem okolišu le 26 o-trok za prvo stopnjo (s ponavljale! vred).
Trpljenje, preganjanje in zapiranje predvsem slovenskega življa na Tržaškem med narodnoosvobodilno borbo je glavm. vzrok padcu slovenskih šoloobveznih otrok v primerjavi z ntizpremenjenim stanjem italijanskih šolarjev. Ob tej točki bi zopet navedli «Messaggero», ki pravi, da so krepili slovenske šole v prvih povojnih letih z «uvoženimti elementi«. Kdo in koliko je teh «uvoženih elementov« in kam spadajo? Toda o tem drugič, saj je to drug* važni vzrok sedanjega številčnega stanja slovenskih prav tako kot italijanskih učencev.
Šovinističen zdravnik
Ko ie te dni slovenska mati iz okolice pripeljala svojp 8-let. no hčerko na pregled k "zdravniku bolniške blagajne, je bilo njeno nemalo začudenje, ko ji je ta med drugim deja.l: — Za-kaj pa ne učite svoje hčerke italijanščine? Ali ni neodpustljivo, da velika kot je, ne zna odgovarjati na moja vprašanja? —
Mamica pa se je takoj znašla in odgovorila vprašanja z dru. grm vprašanjem: — K'- ste pa slišali, da se v kraju, kjer bivam, govori italijanski? Bes je, da znamo skoro vsi odrasli tudi italijanski, a doma govorimo vedno le slovenski. Otroci pa imajo itak še čas, da se italijanščine naučijo. Mislim pa, da ker imate večkrat opraviti s Slovenci, ne bi tudi vam škodilo, ako bi se malo priučili našega jezika —.
Vidi se, da so te besede nape. ljale zdravnika na pot, ki vede k pameti, ker je na.to molčal in vestno opravil svoje delo s pomočjo mamice - tolnrča, ne c'a bi nadalje dal poudarka svojemu fašističnemu mišljenju.
Mislimo, da k temu ni potrebno dodajati posebnih komentarjev, vredno pa je zapisati kot nov primer m šljenja raznih pripadnikov in nosite-: ljev dvatisočletne kulture. '
PREVISOKE CENE VINSKEGA KISA
Kadar koli se je govorilo, ali pisalo o povišanih cenah raznih življenjskih potrebščin, se je navadno vedno naštelo kot primer podražitev najvažnejših stvari, kot podražitev olja, masti, sladkorja, kruha, moke itd. ter se je le redkokdaj ali pa samo v podrobnejših statistikah omenila podražitev tudi drugih, manj važnih potreb, ščin.
Takšno naštevanje in omenjanje je povsem razumljivo, če pomislimo, da so za vsakogar, prav gotovo pa najbolj za gospodinje same, najbolj važne podražitve tistih stv:_ ri, ki jih dnevno rabijo ter te zato tudi najbolj občutijo. Mislimo pa, da bi pri naštevanju, kaj vse se je v zadnjem času podražilo ne smeli pozabit; omeniti tudi podražitev kisa. ki za gospodinjstvo ni nič manj važen, kot na primer olje, mast itd.
Cenej kisu je bila do sedaj razmsroma nizka, tako. da se nihče ni preveč bavil, ali polemiziral o tem, č* je kis p e-drag, ali pa ne. Ce se je o kisu sploh razpravljalo, potem je
Dva zanimiva procesa zaradi posilstva in nenamernega umora
30. oktobra bodo pred sodi ščem za zaprtimi vrati obravnavali primer 63-letnega Giuseppeja Bradacha, ki je obtožen večkratnega posilstva in poskusa da bi osebo poškodoval. Obtoženca bo branil adv. Uglessich.
13. novembra pa se bo moral zagovarjati zaradi nenamerne, ga umora, groženj in motenja nočnega miru 25-lctni France 1 sco Achille. Ta je namreč 1.
Slovenske strokovnjake
in uradnike na Kmetijsho nadzornišlvo!
Naši kmetje zahtevajo: v slovenske vasi - slovenske predavatelje!
Ni nam treba dokazovati, da sestavljajo kmečki živelj po našem ozemlju skoraj izključno samd Slovenci. To je jasno kot beli dan in nihče, pa naj si bo še tako razgret italijanski šovinist, ne more tega zanikati. Prav tako ne more nolbi-den. če ima v sebi le malo demokratičnega duha, odrekati tem kmetom pravice do strokovne izobrazbe v svojem materinem jeziku, niti pravice, da v uradih, z uradniki in strokovnjaki svoje strok; govorijo in so poučeni v svojem materinem jeziku. Nasprotno pravilo je veljalo le pod fašističnim režimom.
Povsod po svetu, kjer vlada demokracija, je ta naravna pravica vsakega naroda spoštovana. Le pri nas, kljub temu da je bil nacifašizem poražen že pred dobrimi šestimi leti in da je naš narod v tej borbi s krvavimi žrtvami dal svoj ve-
I Z ISTRSKEGA OKROŽJA
Zaščitniki bodo praznovali 10. obletnico ustanovitve NZ
Prihodnji teden 19. oktobra bodo narodni zaščitniki Istrskega okrožja praznovali 10. obletnico ustanovitve narodne zaščite. Vsi se še dobro spominjamo, kako je sredi borb in ilegalnega dela vzklila mlada organizacija javnega reda «Vaška straža«. Prvič v zgodovini je ljudstvo dobilo iz svojih vrst svojo zaščito. Sredi Ljubljane je takrat položilo prisego 55 članov «Vaške straže«, ki so obljubili, da bodo služili ljudstvu. Mlada zaščita ge je naglo širila in je kmalu imela vsaka vas svoje zaščitnike. Poleg borbe proti okupatorjem ie zaščita vršila obveščevalno službo, skrbela za red. izdajala dovoljenja za kre-tanje po terenu, kontrolirala kretanje tujcev in kot eno glavnih vršila tudi nalogo odkrivanja protiljudskih elementov.
Februarja leta 1944 je bil na zasedanju SNOS v Črnomlju izdan zgodovinski odlok o usta. novitvi NZ kot izvršnega organa ljudske oblasti.
Proslava bo v Kopru v dvorani Ljudskega gledališča dne 19. oktobra ob 18 uri. Pevski zbor NZ bo zapel za otvoritev eno izmed udarnih borbenih pesmi, nakar bo sledil govor načelnika NZ. Za tem bo načelnik podal poročilo o razvoju NZ. Godbi narodne milice iz Slovenije in JA iz Portoroža bosta izvajali odlomke iz raznih oper. Sledile bodo še recitacije nastop kvarteta mandolinistov in pevske točke.
Isti dan bo v prostorih kluba narodne zaščite v Kopru ponovno odprta knjižnica. Knjižnica ima večje dela raznih pisateljev. Prav tako bo isti dan odprta razstava o razvoju narodne zaščite, ki bo odprta za obisk do 25 oktobra.
Sv. Lucija
Pred dnevi se ie smrtno ponesrečil. ko je odhajal na delo tovariš Silvij Starc, star komaj 18-let. zaposlen v piranski ladjedelnici. Delovni kolektiv lad. jedelnice mu je priredil veliča-
sten pogreb, katerega se je beležilo nad 1500 ljudi. Udeležba na pogrebu je pokazala, kako priljubljen je bil pokojni Silvij pri ljudstvu ir svojih delovnih tovariših.
Oče ponesrečenega se naj lep. še zahvaljuje vsem udeležencem, posebno pa sindikalni podružnici ladjedelnice, mladini iz Sv. Lucije, športnemu društvu solin, delovnemu kolektivu rudnika v Sečjolah. godbi iz Sv. Lucije in vsem ostalim.
* * *
Zavod za socialno zavarovanje v Kopru je dodelil letos nad 9 in pol milijona dinarjev za izboljšanje zdravstvene službe v Istrskem okrožju. Za ureditev in dograditev ambulant in bolnic pa je Zavod prispeval 10 milijonov dinarjev.
* * *
V okviru tedna RK bodo danes zdravstvena predavanja v Izoli, Kopru in Marezigah. O obrambi proti boleznim, zdravstveni higieni in zdravljenju bo. do predavali zdravniki.
# * *
V nedeljo je bilo športno strelsko tekmovanje med člani Strelske zveze Istre in Mariborom. Izidi tega dvoboja so sledeči:
Moški ekipi: mladinska Mari. bor prvo mesto s 513 točkami, mladinska Koper II. mesto s 410 točkami. Moška ekipa Maribora HI. mesto s 378 točkami, mo. ška Koper pa 173 točkami.
Od ženskih ekip pa je Koper dosegel prvo mesto s 111 točkami, Maribor pa(II. mesto s 102 točkama.
Iz Pirana
Kot je bilo že objavljeno, bo dobila ribiška šola v Piranu v kratkem novo motorno ribiško ladjo, na kateri se bodo vaa 1 gojenci rib ške šole, V četrtek je odpotovalo y Reko pit tova. rišev. ki bodo prevzeli omenje-no ladjo Med njimi jP tud, Pn gojenec ribiške šole.
najhitrejša ribiška ladja v I^tr. 'kem okrožju. V Piran bo priplula prihodnji teden.
* * *
Klub Ljudske tehnike v Piranu je začel Zupet z delom. Kot prvo je razpis 1 nalečaj' za vpis v naslednje tečaje: v sekciji avtemoto II. šoferski tečaj, v sekciji fotoamaterjev tečaj za pripravnike, v sekciji aeroklub, jadralni tečaj za certifikat, v pomorsko brodarskem društvu, tečaj za gradnjo kajakov. Tega bodo tečajniki gradili z materialom Ljud ke tennike, ostal pa bo njihova lust pod pogojem. da nastopajo na vseh objavljenih tekmah.
Klub Ljudske tehnike vpisu, ie prijavljence vsak delavnik od 18. do 19. ure v prostorih aero-kluba v Piranu.
Mladina bo praznovala 32-letnico SKOJ
Ves mesec oktober bodo mla-d^skfe organizacije Istrskega okrožja praznovale 32. obletnico ustanovitve Zveze komunistične orrtladine Jugoslavije. Ob nedeljah bo mladina organizirala po vaseh mladinske praznike z akademijami, kulturnimi prireditvami, športnimi in drugimi zabavami.
Ob priliki praznovanja se t-o mladina seznanjala z zgodovino organizacije komunistične mla-dine v Jugoslaviji in v istrskem okrožju
Osrednja proslava obletnice SKOJ bo v Kopru konec meseca oktobra.
Umetniške in knjižne razstave ob 400-letnici slovenske knjige
Ob 400 letnici slovenske knjige, ki bo v koprskem okra.
liki delež, kljub vsem' naravnim pravicam itd., velja še vedno fašistični Sistem raznarodovanja in zatiranja našega jezika. Ne bemo zdaj tu podrobno pisali o vseh krivicah v tem pogledu. A povrnili se bomo k temu in poudarjali našt pravice in zahteve, dokler ne bodo tukajšnje oblasti odstranile vseh krivic, ki jih še trpimo.
Omenimo naj samo primer Kmetijskega nadzorništva v Trstu, ki ima svojt urade v Ul. Ratna 20. To je urad, s katerim imajo naši kmetje poleg davkarije največ opravka. Naloga nadzorništva je. da skrbi za obstoj in napredek kmetijstva na našem področju.
Poleg ravnateljstva in tajništva so še tehnični odsek za statistiko in melioracije in I upravni ocHsek. Točno število uradništva in strokovnjakov, ki so zaposleni v vseh teh uradih in odsekih, nam ni znano. Vemo pa točno, da je zdaj med vsemi le edin Slovenec — kmečki strokovnjak ali agronom. Vsi ostali so Italijani. Poudarjamo, da so kmetje, za ka-tert sploh obstajajo in delujejo vsi omenjeni uradi, skoraj izključno le Slovenci, Da italijanski uradniki in strokovnjaki v Trstu rne znajo in ne trpijo slovenščine, nam ni treba posebej poudarjati, ker to vedo že vrabci na strehi.
Ko pride naš kmet v Urade Kmetijskega nadzorništva in spregovori v svojem materinem jeziku, če ne naleti na edinega Slovenca, sliši vedno isto pesem: «Non capisco. Parlate in italiano«. Ko pa se začnejo po naših podeželskih vaseh kmečki večerni tečaji ali pre-dovanja, pridejo med slovenske kmete italijanski predavatelji, razen omenjenega edinega Slovenca. Kakšen ohisk in uspeh imajo taka predavanja, to si lahko vsak predstavlja. To razumejo tudi italijanski strokovnjaki, ki pridejo na deželo. Zato hočejo privabiti naše kmete na svoja predavanja z raznimi
kovnjaka, ki je odšel v tujino, drugega Slovenca, kakor bi morala. Na vsa uradniška mesta pa so postavili vključno 1€; italijanske moči.
Iz vseh navedenih razloge v zahtevamo, da s^ pri Kmetijskem nadzorništvu namestijo slovenski strokovnjaki in uradniki, da se v slovenske kraje pošljejo slovenski predavatelji in da se v uradovanju in obče. vanju na Kmetijskem nadzorništvu spoštuje in uporablja slovenski jezik, jezik naših kmetov, za katere je Kmetijsko nadzomištvo postavljeno.
septembra skupno z nekaterimi prijatelji v jezi udaril goseničarja Michela Vittoria, ki je posledicam poškodbe podlegel. Policija je aretirala celo skuoino vendar je Achille priznal, da je on osebno udaril gostilničarja, medtem ko so vsi drugi nedolžni ter so bi. li le prisotni. Achilleja bo branil adv. Puecher.
Padec ženice iz (tarnanj
53-letna Antonija Petaros vdova Berzon, doma iz Ricmanj 63, je včeraj kmalu po 14. uri hotela oditi po najkrajši pot na travnik, vendar je med preskokom tnajhnega zidka padla in si močno ranila levo nego. Sprejeli so jo na I. kirurškem oddelku.
bilo to samo v zvezi z raznimi pritožbami gospodinj, ki s kisom. katerega, so prodajali do danes v trgovinah, niso bile za. dovoljne Sicer je b lo povsod napisano, da predajajo vinski kis, vendar je vsakdo vedel, da ta kis z vinom ni niti v najdalj, ne j šem «sorodstvu».
O tem nezadovoljstvu in šte. vilnih protestih so bili končno obveščeni tudi predstavnik; higienskega urada v Trstu, ki so sklenili, da prepovejo predajo takega kisa ter uvedejo v trgovine nov resnično v!n ki kis. Da bi ne prišlo do morebitnih potvorb, je bilo določeno, da se bo kis. odslej najprej prodajal v zapečatenih steklenicah. ki jih bodo gospcd’nje ob vsakem nakupu lahko vrnile
Sedaj pa nekaj bese-t glede cene novega kisa. Kot že rečeno, so gospodinje z novim kisom kar zadovoljne, ne mo e-mo pa reči. da so prav tako zadovoljne tudi z njegovo sedanjo ceno. Do sedaj so plačevale za kis 45 do 50 lir za liter, medtem ko je sedanja c-na kisu 90 lir za liter; razen tega morajo gospod;nje plačati tudi 40 lir za steklenico, ki jih dobijo seveda povrnjene, črn jo vrnejo. Gre torej z^ skoraj enkratno povišanje c-ne kar ni malenkost, če ponvsllmo, da se vendar kis pri kuhi p“ecej upo rablja.
Povsem v redu je da so se predstavniki higienskega u>-ada spemnilj ukiniti prodajo slabega kisa pripravljenega iz raznih esenc ter da so uvedli nov vinski his. Ni pa t^ko v redu vprašanje cene novega kisa, ki je kar za 40 lir- višja od prejšnje. Ce so odgovorni o-gani mislili na zdravje Tržačanov, ko so prepovedali prodajo slabega in umetnega k’'sa, potem naj sedaj pomMiio tudi na njih denarne prilike, ki vsaj za večino niso preveč rožn"te te" nostaviio _ceno k''su. ki bo nekoliko nižja in bolj primerna.
Ustanovitev famburašlcega ibora
Prosvetni krožek na Opčinah vabi mladino in odrasle pionirje, da se prijavijo v tamburažki zbor, katerega ustanovni zbor bo v netek 12 t.m. ob 18. uri na sedežu.
Pridite vsi, ki imate veselje do
glasbe!
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
za Tržaško ozemlje
V nedeljo 14. oktobra 1951 ob 19.30 uri v AVDITORIJ11
v TRSTU
jubilej EME STARČEVE
Ulit ob lav Krleža
Drama v treh dejanjih Režiser: prof. dr. BRANKO GAVELLA k. *•
Prevedel: F. ALBRECHT
OSEBE:
Scenograf: J.
CES.'!
Iti
Ignacij Jaques Glembay, bančnik, šef firme Glemt»y Company, pravi tajni svetnik . Modest Sancin; ®ar0. . Castelli - Glembaj-, rjjegova druga legitimna s°pr0§ .-g EMA STARČEVA; Dr. phil. Leone Glembay, sin 10?^ in njegove prve soproge rojene Basilides - Danieli' -do Nakrst; sestra Angelika Glembay, dominikanka, v najstarejšega Glembayevega sir.a Ivana, rojena bar Zygmuntovicz Beatrix - Zlata Rodoškova; Titus y3i cus Fabriczy - Glembay, bratranec bančnika Gleffl veliki župan v pokoju . Jožko Lukeš; Dr. jur. briczy - Glembay, advokat, pravni konzulent firme j bay Ltd. Comp., njegov sin - Jože Babič; Dr. mea. j Altmann, zdravnik - Stane Raztresen; Dr. theol. « p*jj. Alojzij Silberbrandt, informator baroničinega sina . ^ verja in njen spovednik . Ljudevit Crnobori:	^ a.
nadporočnik von Ballocsanszky . Srečko Košir;
Josip Fišer; Sobarica - Tea Starčeva. . ^e. V ostalih vlogah nastopajo: Valerija Silova, Elza va, Lelja Reharjeva, Slavica Mezgečeva, Ernest ZeSa> ton Požar, Julij Guštin, Franc Pertot.
V ponedeljek 15. oktobra 1951 ob 20. ufi PONOVITEV v Avditoriju
„ UL
Vabila za obe predstavi se dobe v veži tiskarne y ^ sv. Frančiška 20 pritličje, vsak dan od 10. do l3-16. do 19. ure.
OF
obljubami in darili, noži za cepljenje, ščetkami, škarjami itd. Gr e jim za to, da bi prikazati svojim nadrejenim, da slovenski kmetje raje obiskujejo italijanska predavanja ITot slovenska, da niso potrebni slovi-n-sk'i predavatelji, da so zahteve po uporaifci slovenščine neutemeljene.
Verjetno se bodo v kratkem začela kmečka pradavanja po vaseh. Pri nadzorništvu za kmetijstvo bodo hoteli ponovno uveljaviti stari sistem in bodo poslailj v slovenske vasi italijanske predavatelje kot prejšnja leta. Zato zahtevamo, da se s takim početjem končno preneha in da se v slovenske kraje pošljejo slovenski predavatelji.
V uradih Kmetijskega nadzorništva morajo biti nastavljeni tudi slovenski strokovnjaki in uradniki. Slovenskih uradni kov in kmečkih strokovnjakov v Trstu ne primanjkuje. Nobeno opravičilo ZVU. da jih ne mor? dobiti, ne drži. Naj ome-
IZPRED SODISCA
V zadovoljstvo obeh strank končana tožba zaradi obrekovanja
18. junija letos se je pojavil na 2. strani tednika «Giornale del Lunedl« članek pod naslovom «A1 consigljo: atteggiamen. ti ed idee», kjer ie pisec članka Rcdcifo Viani objavil potek občinske seje. Po člankarju je občinski svetnik Fcrti ob Koncu seje izrekel cap. Luigiju De Manicorju. članu MSI. sledeče besede: «Si vergegni per la me. moria di suo padre. si vergo-gni». De Manicor je našel v tem stavku žalitev ker je on trdil, da o tem ni bilo govora, -je vložil tožbo proti piscu članka in odgovornemu uredniku tednika Pasqualinu Carpinteriju. Proces se je že dolgo vlekel, vendar je včeraj De Manicor umaknil tožbo in je tudi pripravljen sam plačati vse sodne stroške.
Sodnik: Picciola, tožilec: Gru. bissi, zapisnikar: Pivk.
6 mesecev zapora za pretep žene, hčerke in tašče
Prve posledice burje
Nekriliko pred eno popoldne so nudili v bolnici prvo pomoč in izprali rano na desni r.ogi 36-letni Liviji Battista por? Levi - Micheli iz Ul. Sottor.ipa, ki je izjavila, da j'i je med obešanjem perila na stanovanjskem dvorišču priletel na nogo kos šipe, katero je burja razbila in odr.esla z nekega okna.
Burja, ki je včeraj razmeroma močno pihala, je bila kriva, 'la se je na zidarskem odru nekega poslopja v gradnji v Ul. E. De Amicis prevrnilo sto-ialo in z višine kakih treh metrov priletelo 31-letnemu zidarju Antoniju Castellaniju iz Ul. CTdir.e 42 na roko. Udarec je bil tako močan, da se je moral mož zaradi verjetnega zloma oodlahtnice leve roke zateči v bolnico, od 10 d0
Odkritje spomenika
v Komnu
Odbor OF za Center mesta II. okraja pripravlja za 21. t.m. izlet v Tomaj za člane OF, njihove svojce in prijatelje iz sektorja ter za člane prosvetnega društva «Vojka Smuc».
Prevoz bo z vlakom do Sežane, nato peš do Tomaja. Povratek bo isti dan na enak način.
Vpisovanje vsak dan od 18. do 20 ure v gosti'ni Pri MAKSU v Ul Crispi «TRATTORIA ALLA NUOVA TRIESTE» do četrtka U. t. m.
Tajništvo
SINDIKALNE VESTI
Gledališče
Danes 10 t.m. ob JI. “[j ster Tržaške filharmon je stvom dirigenta	1^'
izvajal koncert Ple^rfe Ul011'.. Program vsebuje koma“ ^ir Beethovena, Brah®- ’ joti)®, Richarda Jose^.’«ui Dl^ii
21. t.m. bo v Komnu svečano
SJlsritje spomenika devetdesetim orcem padlim v NOV.
Predviden je sledeči spored: Ob 14.30 govor in odkritie spomenika, nastop šempolaf-kega pevskega zbora koncert nabrežinske gor<*ie na pihala.
Ob tet ori'iki organizirata krajevna odbora OF v Velikem in M“’— 'e nu izlet v Kca*.n z avtobusi.
Vnisovanje v sredo in četrtek 10. in 11. t.m. v Velikem Rennu pri tov. Guštinu Mirku, na Colu pri tov. Guštinu Albinu, na Frne-t*čih pri tov. Gnšt'*>u	V
Ma'em Reonu in Br'šč‘kih pri običajnih tovar^ih Ob vpisu « dobe ostala pojasnila.
V nedeljo 14, t. m. bo sestanek glavnega odbora Zve'ze Enotnih razrednih sindikatov STO.
Člani glavnega odbora bodddO-bili vabila, na katerih bo naveden spored in ura sestanka.
Roditeljski sestanek
Roditeljski sestanek staršev notranjih in zunanjih gojencev slovenskega Dijaškega doma bo v nedeljo 14. t.m. ob 9. uri v prostorih Dijaškega doma v Ul. Buo-narotti 31.
Vabimo vse starše!
OBJAVA
KMEČKA ZVEZA v Trstu javlja vsem svojim članom, da bo prvi redni letni občni zbor dne 21. oktobra 1951 ob 8. uri dopoldne na stadionu «Prvi maj».
Vaje pionirskeoa
tamburaškeqa zbora
 	  ,	I	1	.	i	se bodo pričele v ponedeljek 15.
40 dni° moral a I PiinutiAlu dimmtk! j LnnaVvabTjUT vsi. Rug8er0
in čila Up
GORIŠKEGA
PRČETEK JESENSKEGA ZASEDANJA POKRAJINSKEGA SVEJA
Prekop grobov v
Občina obvešča, «^,ija # kopali grobove ,IV;uelli vrsti na barkovljai'sk, zen>e lišču, kjer so Fck°P prila9 ostanki umrlih od	Ji
avgusta 1941.	j	'"/t
Vsi zainteresirani. namen prenesti ali oj'j£(c meljske ostanke, .n« A temina administrativni u	poK (,
ga urada — oddelek j 500, Jča v Ul. Teatro 5, (ot)ra 1* <(, najkasneje do 31. un Spominske ploSče ^ve<jei\i ^ ste spomenikov na n ^ko gr bo v ih bodo priz^.pali^i tir’: nili v shrambi PfL tlave<??rt)• l voljenjem, ki ga	of1
izda! vsem, ki bodoic0 d° dokumenti svojo Pr	u«
njenih spomenikov.	da)i
Od 1. novembra	j^'
bo mogoč prenos jpo&jpf Stankov niti prevz®"l0ia.«o ki bodo ostali na ra-
j	 .	s|#
Zdrovniška ortopedicna V Šoli
I Obči"« obv Sča- ^jj0a JJ, v kjer opravlja razne poizkuse j zdravniška ortope^ sic^rtTjK^
ta, Bee‘hovena, Braiin^jj' jOI„-ja, Richarda	b18*«
Straussa. Pri gledališč istKOy se nadaljuje prodaja koncert.
Občni zbor SHPZ ®
Slovensko-hrvatska
zveza v Trstu javlja	y.
njenim prosvetnim ° $3 B« t. včlanjenim ustanovani. jj.-redni letni občni zb.° lWool|i,V tobra 1951 ob 8. uri »Pr. J«
Trst«
stadionu «Prvi ,‘Jlo flv je bilo prvotno javiJ™ tobra 1951.
z rastlinami. Potrudili pa se j prihodnjem tednu, jjnv “-.8.
bodo, da bodo kmečkemu ure- ’ Ul. Giotto s sit ^ 0d „5
bivalstvu vrnili kmetijsko šolo. I za (*eS15? vsa ,,ČaK P _	70	na	V5»
Predsednik odbora je	nato; uri.
predložil, da bi sprejeli sklep! vsi šolarji, ki so n3rJoricl,J glede zidanja novega poslop s	za	v
te
ju od 4, do 11, novembra, bodn nimo samo to, da je P^^d me-
slovenski slikarji Rudolf s ksi da, Viktor Birsa in Pečar č pri. redil, kolektivno razstavo sv< jih del v prostorih bivšega mu žeja v palači «Taoco» v Kopru V isti palači bo tudi osrednja
vfcci neki slovenski agronom po odu Tržačan in tu pristojen vložil prošnjo za sprejem v ilužbo pri ZVU, a ga niso spredli. Prav tako ni ZVU držala hljube. ki jo je dala sloven-
Ladjo gradi ladjedelnica Mar- j razstava slovenske knjige p d sikim županom, da bo tki nam*-
tinolič v M?Iem Loš n ju. Dol ga bo 21 m, gnal pa jo bo motor s 180 konjskimi silami, To bo najmodernejša, največja in
"!vlom: «Od Trubarja do Ka-j »to » okojnegn profe.^orja Klav-juha#. Razstave “loven^ke knji- . žirjB namestili drugega slcven-ge bodo tudi v Dekanih. Izoli, sktga agronoma, niti ni posta-Piranu, Šmarjah in Kortah. Ivila r>a mesto slovenskega stro.
Včeraj sv pred sodiščem obnavnavali primer Lazarja Ro. dolta, stanujočega v Skedenjski ulici, ki je bil obdolžen pretepa žene, hčerke in tašče. Mož je namreč stanoval v prvem nadstrop-ju stanovanja, medtem ko so vse tri žene stanovale v drugem- Novembra 1950 leta je njegov? žena pripravljala kovček. da bi se odpravila 2 doma in sta s hčerko skorajda razgrajali. To je Lazarja razjezilo, stopil je v drugo nadstropje in za. čel obe mlatiti. Ker se je vmešala tudi tašča, je bila končno še ona deležna težkih moževih pesti. Lazarja je sodišče spoznalo za krivega in ga je obsodilo, že ker nima več čistega kazenskega lista, na 6 mesecev zapora. Sodnik: Zulm-n, tožilec: De Franco, zapisnikar: Neri; koristi žena je zastopal Franco Presti, medtem ko je obtoženca branil adv. Bomia.
Deček napit kot goba
Ko je bila mamica zdoma, se je 11-letni Carlo Belgiovane iz Ul. Rigutt) 47 spravil na stekle, nico žganja, in jo kmalu izpraznil. Ali je to storil nevede ali pa je le hotel poskusiti to od starejših toliko opevano pijačo ni znano, pač pa so znane posledice. Njegova mati, ki je zaposlena kot bolničarka v bolnici. ie ob povratku takoj spoznala pri čem je ter je sina odpeljala v bolnico. Ker je bil napit kot goba. so zdravniki takoj u-gotcvili močno zastrupljenje z
V ponedeljek ob 17.15 je pričel pokrajinski svet svoje jesensko zasedanje. Odsotr.-i so bili trije svetovalci. Najprej je glavni pokrajinski tajnik dr. Grion prečital zapisnik zadnje seje. Nato je dr. Culot predlagal, naj bi dnevni red nekoliko izpremer.ili. Na drugo mesto naj bi postavili razpravo o 6stavki odbornika Marinija, ki je bi izvoljen na socialdemokratski listi v pokrajinski odbor. in imenovali novega odbornika. Marini je še enkrat utemeljil vzroke svojega odstopa. Dejal je, da mu vodstvo strar.ke v Gorici prepoveduje sodelovanje z demokristjansko stranko v odboru, ker tudi osrednje vodstvo socialdemokratske stranke (Saragat - Ro-rnita) ne sodeluje v vladi.
Volitve o Marinijevem od. stopu so pokazale sledeče re. zultate: 18 svetovalcev je volilo za Marinijev odstop, dva proti, eden pa je oddal prazno glasovnico.
Na r.jegovo mesto so izvolili demokristjanskega svetovalca Polana. Volilo je samo 15 svetovalcev, od katerih je 13 glasovalo za svetovalca Poiana, dva pa sta oddala prazni gla. sovnici.
S temi volitvami so dobili demokristjani vsa mesta v pokrajinskem odboru. Dobili pa so tudi popoln monopol nad vsem ppkrajinskim življenjem, čeprav dejaraki sestav volivcev niti zdaleč r.e predstavlja take homogenosti, kot je izra-zena v pokrajinskem odboru. Predvsem ne ustreza narodnostnemu sestavu, kajti med prebivalstvom je precejšen del slovenskega ljudstva, kateremu po narodnih in demokratičnih pravicah pripada tudi eno mesto v odboru.
V nadaljevanju seje je dr. Culot obširno poročal o nalogah pokrajinskega sveta in r.\je_ govem imetju. Imamo nje-
alkoholom. Fant, bo moral osta. 8ove besede za zelo umestne ti v zdravniški dskrbi v opazo- in nujne za uvod v delo tega valnem oddelku 3 do 5 dni, I upravnega organa, zato jih v
kratkem povzemamo.
Medtem ko so naloge občinskih svetov dokaj prožne, ker lahko rešujejo vsakovrstna vprašanja, ima pokrajina točno določen in omejen delokrog. Skrbeti mora za pokrajinsko imetje in podpirati razne ustanove.
Pokrajina je razdeljena r.a tri dele: v tajništvo, upravo in pokrajinski tehnični urad. Nje. na last so nekatera zemljišča, razstresena Po pokrajini, in r.e. katera poslopja. V Gorici ima n. pr. štiri stanovanjske hiše za svoje uslužbence, ki plačujejo stanovalnino s 40 odstt. popusta.
Pokrajina podpira protitu-berkulozni konzorcij, otroške vrtce, vzdržuje gasilce, dva muzeja in dve knjižnici
Svoj proračun krije z raznimi dohodki v višini ene tretjine; ostali dve tretjini krije država. Eno tretjino proračuna krije pokrajina z davčno doklado (sovraimposta) na zemljo in razne stavbe. Od 184 milijonov, kolikor znaša letni primanjkljaj, plačuje država le del, ostalo krijejo s posojilom.
72 km vseh cest v pokrajini spada pod njeno skrbstvo. Med njimi je cesta, ki se pri Devetakih odcepi od državne ceste in pelje preko Doberdoba v Ronke.
Podporne naloge pokrajine se izražajo v dajanju denarnih vsot -lobrodelnim ustanovam pokrajinskega značaja. Za norišnico plačuje letr.o 183 milijonov. Na vsakega bolnika pride dnevnp okoli 800 lir. Gluhonemnica jo stane 22 milijonov. V njej je 70 gluhonemih. 17 milijonov prispeva letr.o za Dom najdenčkov.
Po zaključku tega poročila je pozval svetnike, naj stavijo vprašanja, ki se strogo nanašajo na njegovo informativno po ročilo. Svetovalci so se zanimali za agrarno šolo, ki je obstajala v Gorici. Dr. Culot je pojasnil, da so poslopje dali pokrajinskemu inšpektoratu,
za gasilce. Država bo iz fonda za povračilo vojr.e škode plačala zidavo, ki bo stala okoli 42 milijonov. Pokrajina mora pa najti primerno zemljišče.
Seja
občinskega upravnega odbora
ZAVAROVANJE IN ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI OBČINSKIH ZAČASNIH NAMEŠČENCEV
Na svoji zadnji seji je občinski upravni odbor razpravljal o stanju začasnih občinskih uradnikov, mezdnih uradnikov v zvezi z njihovo prijavo socialnemu skrbstvu in odpravni. no ob upokojitvi.
O tem vprašanju je naj-prej govoril podtajnik dr. Ottavio Palin in odbornikom obrazložil vse zakonske odredbe v tej zvezi. Nato se je razvila diskusija, katere so se udeležili odborniki dr. Polesi, dr. Di Gianantonio ir.* podžupan odv. Devetag. V glavnem so se sporazumeli, da bodo vprašanje rešili na praktični osnovi, upo. števajoč želje in korist prizadetih nameščencev.
Vprašanje je pred zaključkom obširno proučil tudi sam župan in ker so se zaključki, do katerih je prišel, strinjali s predlogi odbora, so sklenili, da bodo pričeli z reševanjem tega vprašanja za vsakega nameščenca posebej.
čaj telovadbe
'icov. sn v; v. h kontrolnemu Pr
Ha
ledu-
OBVES
opczar.i3
Občina °PoZ!'"’’iieflv U 4 *‘«ev, di velja P°y jt. pl nega pravilnika * d»v _icl»<l-V>
.•••■šlča za potrebe žlne.	,,	f
Onotr/nja tud*. ko klan ie	f
viti občinskemu
Proti kršiteljem z3ko' vil bodo ravnali
ROJSTVA. SMRTI	^
Dne 9.	p4>'*r
Trstu rodilo 9 otr ^ lo 6 In umrlo je “ CERKVENE J! silva^^ fnrlgo"polineja
;sx»‘
v ec Umberto ZamF^ g^r, Elena Decuia. d5ifrlja Raseni in *osP£.rjno tuc^-čr Versa uradnik
Ir. uradnica °"^I0tto in g,
lezričar Gino Be d^ja Maria M|0Z F*1" UMRL JE:	69-Ietrt'
Bonifacio.
Pričetek pouka na slovenskih srednjih šolah
Novo šolsko leto 1951-1952 na srednjih šolah v Gorici se bo pričelo v torek 16. t. m. s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici.
Dijaki naj pridejo ob 9.30 r.>a šolsko dvorišče, od koder pojdejo v spremstvu g. profesorjev v cerkev. Naslednjega dne, v sredo, se redni pouk prične ob 8.30.
27. in
ENODNEVNI
28. oirto««*
Škoclja*1 Kili
Renče
8ho I'*1
fflO
, p o»eV
Vpisovanje 0	\%	i’
ka 8. do P®
Tel. ^
— 3 —
CUIHI SMOTRI JUGOSLOVANSKI gospodarski politike in gospodarskih
ukrepov9 ki jih izvaja vlada FLRJ
10. oktobra 19&1
kongresa Zveze , VMcatov Jugoslavije je
slro	Gospodgr-
RJa Jveta vlade FLRJ i>omS driii govor, ki ga objaviti v ceioti
I Tovariši in .tovarišice!
Dovolite mi, da po • zdravim vaš kongres v imenu Centralnega ko-naše Partije in v imenu 4 J vh le- Vašemu kongre-. »toramo želeti uspeh tem-JJ.ei' P°teka v času, ko de-. i razred in vse delovno ig v v tta9e *žave stopa ta-°j 2a končno dovršitev Jočenp6 ^^alrie graditve do-S .^ttetnim planom za našega go-
>0i social 23 p°P°ln raz-družbenih od-
ran rJL?^ državi, za neovi-ln Pravilno delo
“teše™ jV?tov’ Za Pravilno ° i°vanje našega no-£ist'ema. ki f‘ši in tdovolite mi, iova-^Siiln^Vafisice’ da izkoristim ®10st za podrobnejšo ob.
GOV^
Borisa
Kidriča
l^žitev
iri šcspod=SuCdarske Politike lkrap°V' kl jih ** en*«,..., em času. Moram
ctj
utrudu' ker Vas bam pre' t	številkami- Toda
^ih lahJ'Vam m tezam se ^riosj v ° ver^ame a'ii pa ne, ^ in f^daratvu pa so Sam r	dejstva, ki po-
čitke J?.®" argument, to je 5Jiliov jv, j n° kadar gre za
»toovo inp/ebu ^ni v,pliv in za
Kateri , a ino povezanost. ?*ctrj v tem času glavni v 5 ‘n aSe gt>sP°darske poli-jih ii^^darskih ukrepov, Misija aja naša viada? pirati ^ je rnogoče for-
!k ^iučn Prvi^'- dokon-, °*en0 0 kapitalno graditev, W s 1 Petletnim planom *aU|8iaetCi lak° ravnotežje drža^ §ovinske bilance TJehnične' kakor tl>di notra-?la « e ixt gospodarske po->CrCi-al-t nadalj-t. ■ Do« v na^ega gospodar-
ja živi- Za hitrejše d<vi-
*H)ih Jskega standarda ljudi
Wi V^bn0
N
Drugič, zagoto-z ®aterialne strani . sposobnost domovi-
_. ,, ' r° 5e v danih sve-%(^.°goj!ih p01ieg notranje li° mod elovn'e§a ljudstva > atnJj3 in dobro oprem-„Njt a Poroštvo za neod-. ^itev, r,, °^° in socialistično jfbo _ retjič, za končano jlt^V ®iuč ne objekte ka-.So t ltve izvesti tudi no-^^st^^^eijo našega go-tf'.	j' odpraviti mot-
Jih i °Porcij'e, debalanse, Sibu morala začasn0
S» »Uročiti fav ^ napet0S|
ne-
dosedanja naših napo-
gospodarske N t6ftl države. Četrtič, -Si ? utrdit:i
nadali-
materialne te-
mji razvoj naše za'*!, demokracije, po-e&virano delovanje
V5*
ki '
h*
njihove
WiL?‘ mislij°' da sitio
^"trm?s!ne gradiitve «še 1 trno	da	«še	vedno
tu 6*av° skozi zid» in ^ vPrSsP:;aV2ai>rav 20 Pre-hči"38 ugleda, nam-m° dokazati, da
CCC*a blokada in
fve y'>mitiVmazanosti niso
r ^ije	gospodarske
. ‘-etrs “d.
'-°s izva
ki lt|^«nSn^.graC',k>ena de-
^23 objektih v vred-
milj j;
^e^onh CenahJ Da ^
v Arssfc*:
statut ‘i*- i delali ter S* It i bil t, ^l®e arabskih »V 'HtviSnl?.lrvi k°rak na »Jtfev erriveč i ‘arabskih na. K' H^bife bUa t0 ^ Po-
iili.j.trajajož? skoraj celo ■v 4nih	oboroženih
rV*arti>SVt>bodiTV arabskih dr. NS!-	izpod	tuje
K Sir,]®04 3e-bila
««.4W,rr;*t SSiti* d°m. )v;nea
in Liba-aJnaprec<nejši-državama. «Li-
t'— s cilj,em' d° S?Sostojn°sti)
^ tur«i. eujem. je do rie?a ROS'po'
«« n. ao dejanske —
fevr pa
S^ia t* leta
6rr. Shr,. ‘n
ko sta la>
inS	sta
it) i ^lpstin J ari<)n pod S p^^Trasjorda. V’ M^tem P°d angleški Ko so Libija
i-S
rai^^InT^ Tunis.
države, iz. NMseo5l'4toletja'>St 2e T>r<>-^>«1? »
petletinim pla-norn, prihodnje le.to popolnoma izvedli, je treba vanjo vložiti, računajoč po istih cenah, okrog 20 milijard dinarjev, v čemeir je obseženih 2 milijardi rezerv. Potemtakem nam je treba, da bii — ponavljam — v gradbenem pogledu končali ključno kapitalno graditev, določeno s petletnim planom, prihodnje leto, globalno vzeto — manj vgradili za 5 milijard ali skoraj za 20 odstotkov manj kot vgrajujemo letos.
Kar zadeva mnenj’e, da «še vedno gremo z glavo skozi zid», je treba torej poudariti, da smo že prebili aid, pa čeprav z glavo. Ce namreč lahko letos izvedemo za 23 milijard gradbenih del, potem ni čvcma, da bomo prihodnje leto lahko izvedli za 18 oziroma 20 milijard, s tem pa v gradbenem oziru končali ključno kapitalno graditev.
Kar se tiče mnenja, d® gre za vprašanja ugi'eda, lahko samo še enkirat odgovorimo, da tu ne gre za nikaka vprašanja ugleda, marveč' za najbolj življenjska vprašanja naših narodov in naše države. Vprašanje ključne kapitalne graditve je namreč hkrati vprašanje naše neodvisnosti in svobode, naše obrambne sile, osnovnih pogojev za načaljnji gospodarski razvoj naše države in za socialistično graditev v njej. O vseh teh stvareh, tovariši, se j'e že mnogo govorilo in pisalo. Ne bom ponavljal že znanih argumentov, marveč bi rad spomnil na najglavnejše spremembe, ki jih bomo dosegli v našem gospodarstvu s stvarno dovršitvi-,io — gradbeno in montažno — ključne kapitalne graditve.
Vsi veste, da je tako imeno-\rani tekoči primanjkljaj naše zunanje trgovine eno izmed Dajtežjih vprašanj med perečimi gospodarskimi vprašanji naše države, da je iako rekoč središče vseh naših gospodarskih težav. Letos se je zaradi suše v prejšnjem letu še posebno povečal. Za gospodarsko leto 1951. 52 sm0 na podlagi reduciranih proizvodnih planov liste naše industrije, ki dela z uvoženimi surovinami, računali ta primanjkljaj na 120 milijonov dolarjev Toda zaradi nerešenih težav: v izvozu, posebno pa zaradi izdatkov v obrambne namene, se je ta vsota za to leto pokazala še za-prenizko. Ta tekoči primanjkljaj povzroča ne le, da posebno v predelovalni industriji, namenjeni široki potrošnji, ne moremo izkoriščati 20 do 40 ocstotkov obstoječih, z dosedanjimi napori zgrajenih ali razširjenih kapacitet, marveč tudi ovira izpolnitev zmanjšanih proizvodnih planov.
Tako imenovani tekoči primanjkljaj naše zunanje trgovine je prehoden in v procesu industrializacije zaostale države z nizko delovno storilnostjo — posebno v kmetijstvu neogiben, toda dokler traja, zelo mučen pojav. Ena izmed glavnih nalog industrializacije države je prav v tem, da tak primanjkljaj likvidiramo in dosežemo zunanjetrgovinsko ravnotežje države na višjem nivoju, namreč na nivoju povečanega obsega lastne notranje proizvodnje.
A gradbeno in montažno do-vršitvijo ključne kapitalne graditve, s tem da bodo stvarno začeli obratovati njeni novi ali razširjeni objekti, bomo omenjeni tekoči primanjkljaj naše zunanje trgovine likvidirali. Računano po cenah svetovnega liržišča iz prve polovice 1950, t, j. pred korejsko vojn0 in po njej povzročenem skoku cen, ki znaša okrog 40 odstotkov, bomo z dovršitvijo in obratovanjem objektov ključne kapitalne graditve lahko dosegli letno najmanj 252 milijonov dolarjev izvoza, potrebe uvoza pa se bodo gibale okrog 214 mi-, lijonov čolarjev letno. Kakor vidimo, bo primanjkljaj naše zunanje trgovine s tem odstranjen.
Druga bistvena sprememba,
ki jo bomo diosegli z dovršitvijo ključne kapitalne graditve, se bo izražaila v znatni razširitvi domače surovinske baze. Ta razširitev bo omogočila ne le ustaljenejše delo predelovalne industrije, marveč tudi njen nadaljnji razvoj, njeno lastno razširitev. Potemtakem, ko bomo končali ključno kapitalno graditev, t. j., ko bodo novi oziroma razširjeni objekti zares v pogonu, ko bodo vpeljani in bod0 začeli normalno delati, nadaljnja. kapitalna graditev, dalje povečanje gospodarske zmogljivosti naše države ne bo več tako težko, kot je današnje, kajti danes ustvarjamo s silnimi napori tako rekoč iz nič, v prihodnje pa bomo gračili na že konsolidiranih materialnih temeljih oziroma na podlagi konsolidirane zunanje trgovine z drugimi državami.
Tretja bistvena sprememba,
oziko povezana s pfivti in drugo, je v tem, da bo, ko bodo v pogonu ključni objekti, mogoče hitrejše dviganje življenjskega standarda naših delovnih ljudi. Omenjam samo dejstvo, da bo z doseženim ravnotežjem zunanje trgovine taikoj mogoče proizvodnjo tekstilne industrije in industrije usnja povečati za nad 30% v primeri s proizvodnjo v letu 1950. Uvoz tekstilnih surovin se bo n. pr. lahko povečal z dovršitvijo ključne kapitalne graditve od sedanjih 60 milijonov na 87 do 90 milijonov dolarjev, računano pQ cenah iz prve polovice 1950. Poleg tega je prav taiko jasno, da bodo za stanovanjsko, komunalno in drugo graditev v korist družbenemu standardu, sproščene precejšnje kapacitete, ki so danes zasedene na ključnih objektih kapitalne graditve.
(Nadaljevanje sledi)
Vhod v ljubljansko Moderno galerijo
1^’iedfti&dAtcuM)- SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA
DR. BRANKO GAVELLA
režira v Trstu Krleževo dramo
„G0SP0DA GLEMBAJETI ‘
i Letošnjo otvoritveno predstavo SNG, Krleževo dramo «Gq-spoda Glembajevi« režira kot gost dr. Branko Gavella, eden izmed prvakov jugoslovanske gledališke umetnAsti, režiser, ki ‘se je , s svojimi odrskimi sitvaritvami po mnogih velikih evropskih odrih uvrstil med režiserje svetovnega slovesa.
Dr. Branko Gavella je potomec stare zagrebške družine grškega porekla. Rodil se je 1885 v Zagrebu, kjer je tudi doktoriral na filozotski iakulte. ti. Delal je nato V Univerzitetni knjižnici ter bil tudi gleoaliski kritik. 'Gotovo so se ob tem slednjem delu porajale v njem zamisli o odrskih stvaritvah in tako je kot režiser, stopil 1914, leta na sceno. Prva svetovna vojna je sicer, prekinila njegovo dejo, toda leta 1917 se je vrnil v gledališče, kjer deluje z vso svojo veliko osebnostjo že preko 30 let.
OD 23. DO 26. OKTOBRA BO V ZAGREBU KONGRES ZA MIR
“Končno bomo brez nesoglasij
imeli kongres za mir in brez skritih misli”
Kongresa se bodo udeležili najvidnejši predstavniki kulturnega življenja in javni delavci iz vsega sveta
Operno gledališče v Zagrebu
rf^ •
Včasih bi človek imel občutek, da je anahronizem govoriti danes o miru, ko se določajo 'milijardni proračuni' za oboroževanje, ko sedaj tu in potem tam eksplodira nova at' mska bomba, ko se ustanavljaj!. vihovna poveljstva in štabi. Vendar bo ostal za človeštvo mir tista vrednota, ki edina lahko pospešuje njegov napredek in ki erima daje človeku priložnost, izživljati se kot človek.
Beseda «mir» se 1? prepogosto zlorao'j-1 O miru govore tudi tisti, ki ima > v žepih pripravljene bombe, o miru govore tisti, ki komaj čakajo, kako si bodo sosedni narod zasužnjili, o miru govore tudi potem, ko so ustvarili mir nad grobovi.
Mir ni mogoč zgolj s »podpisi za mir», zlasti tedaj ne, ko podpisujejo ljudje, ki v svo. jih rokah vse bolj spretno sukajo gorjačo kot pa pero. Zelo neiskreno je vpiti za mir izza kanonov, ki so nastavljeni, da lahko vsak trenutek začno sipati smrt na sosede.
Ce je danes mir v Evropi v nevarnosti, tedaj nosi gotovo kdo za to krivdo. Ni treba, da smo pristranski, če poudarimo, da danes najbolj ogroža mir Sovjetska zveza s svojimi sateliti. Ves njihov propagandni «mirovni» aparat pa spominja na znano basen o gosaku in žabah.
Toda resnični mir je vendar mogoč in vsi mednarodni spori se dajo mirno poravnati, bodisi neposredno ali posredno v okviru Organizacije Združenih
narodov. Pogoj za poravnavo sporov pa sta svoboda irj pravica. O takem miru svobode in pravice bodo razpravljali v dneh od 23. do 26. t. m. na kongresu miru v Zagrebu predstavniki miroljubnih organizacij in javnega življenja vsega sveta. Pobudo za ta kongres je dal jugoslovanski odbor za obrambo miru.
Brez posebnega «dnevnega reda« bo kongres razpravljal o razlikah med današnjimi mednarodnimi odnosi in načeli Organizacije Združenih narodov. Težnje po r.advladi in nespoštovanje načel enakopravnosti velikih in malih držav so med osnovnimi vzroki vojne nevarnosti Zaradi tega je treba obsoditi vsako obliko agresivnosti ter zmanjšati oboroževanje. Boj za izvajanje načel ustanovne listine OZN je torej najvažnejša naloga vseh, ki želijo mir na temelju svobode in pravice. Na zborovanju pa bodo razpravljali tudi. o pomoči nerazvitim irj zaostalim državam ter o svobodnem razvoju mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Dokler namreč obstajajo prevelike razlike med omenjenimi državami, je skoraj nemogoče govoriti o resnem mednarodnem sodelovanju.
Samo po sebi je umevno, da bodo na kongresu razpravljali tudi o kulturnem sodelovanju na temelju medsebojnega spoštovanja kulture vsakega naroda.
Jugoslovanski odbor za obram bo miru je dobil v zvezi s kongresom za mir že vrsto izjav in pisem od različnih osebnosti
med temi tudi od nekaterih, ki se bodo kongresa udeležile. Med temi pismi je tudi izjava gospe Eleenor Roosevelt, predsednice komisije za pravice človeka pri socialno-gospodar-skem svetu OZN, in enega izmed najvidnejših članov ameriške delegacije pri Generalni skupščini OZN. Med drugim piše gospa Roosevelt v svojem pismu naslednje: »Vprašanja; ki so postavljena na dnevni red kongresa za mir it na debato, bodo ugotovila nekatere izmed vzrokov vojne in nekatere izmed načrtov, kako naj dobronamerni ljudje skupno delajo za preprečitev'nove vojne. U-pam.i-da bo kongres zelo. uspešen, na visoki ravni in da bo pokazal, da je sodelovanje med narodi v teh vprašanjih možno.#
Italijanski književnik Ignazio Silor.e, pisec znanih romanov «Fontamara», «Kruh in vino«, «Seme pod snegoms in vodilni funkcionar italijanske socialistične stranke piše:
«Kot pisatelj, socialist in Italijan sem zelo vesel, da sem bil povabljen na mednarodni kongres za mir in neodvisnost narodov v Zagrebu. Kongres je važen, zaradi resnosti sedanjega političnega položaja, zaradi mesta, kjer se bodo dele-
gati sestali, in zaradi njegovega demokratičnega karakterja. Niti eden izmed nas niti najmanj ne dvomi v to, da si jugoslovanski narodi, četudi so pripravljeni boriti se za svojo neodvisnost, želijo mir, da so zainteresirani na ohranitvi miru in da polagajo vsa svoj.a u-panja v ohranitev miru. Končno bomo imeli kongres za mir brez nesoglasij in brez skritih misli.»
Pisal je tudi ameriški -književnik Upton Sinclair, avtor znanih romanov «Džungla», «PptrQl^j», «N0 MS^ran«, «Med dvema svetovoma* itd. CUudije med vojno vneto podpiral politiko,? Sovjetske:-: žvfize in bil njen prijatelj/ sedaj razume in je to javno izjavil, da je sovjet, ska politika izgubila svoj so-calistični značaj in da predstavlja nevarnost za mir. V svoji izjavi pravi:
»Danes je problem miru v zmagi nad sistematičnimi in stalnimi lažmi ruskih komunistov; v zmagi nad temi lažmi in z intelektualnimi in moralnimi sredstvi, vendar pa tudi v tem, da se Rusom pokaže, da so pripravljena tudi vojna sredstva, ki bodo, če bo to potrebno zamenjala moralna in intelektualna sredstva.«
Nacionalnemu komiteju Ju-
goslavije za obrambo miru je
poslal svojo izjavo tudi Vi-scount Stensgate, predsednik interparlamentarne unije in vid ni velikobritanski javni delavec, v kateri pravi:
((Tekmovanje v oboroževanju ne nudi občutka varnosti. Sredstva, ki so potrebna za vzdrževanje človeku dostojne življenjske ravni, ki je danes v mnogih krajih po svetu v nevarnosti, se uporabljajo za priprave na vojno. Nevarnost brezposelnosti in celo gladovanja se povečava zaradi ekonomske blokade. Neodvisne države mo. rajo. odigrati veliko vlogo za ozdravljenje sveta. Nobena država ni pokazala opirajoč se sama nase takšne vrline in hrabrosti kot Jugoslavija. Obžalujem, da ne morem prisostvovati kongresu v Zagrebu in mi dovolite, da vam pošljem svoje najboljše želje ■ Za' vaš« ‘i\Ser lo za mir.»
Svoje sodelovanje.-na kongresu so prijavili poleg drugih tudi sledeči: iz Avstrije atomski učenjak in ugledni borec za mir prof. Hans Thiring; iz Belgije senator in profesor za mednarodno pravo na univerzi v Liegeu Joseph Bracops; iz Fran. cije glavni urednik ((Observe-ra» Claude Bourdet, književnik Louis Martin Chauffier, senator Leo Hamon, predsednik Lige za pravice človeka Emil Kahn, grof Mihaly Karolyi, član sekretariata svobodnih sindikatov «Force Ouvriere» Andre Lafond, književnik Jean Paul Sartre in drugi; iz Holandske pastor Hugenholtz, predsednik
Zagreb: motiv >z Tuškanca
6oi ^ Poj^-n 81 svetovnl ^Cllfcičnih VU v mednarod-liNov « gospodarskih A a »ab^WiKem.ben činitelj S> sel?* *ržav.
K \Kain, marca 1945 se-
SiHje , Predstavniki E-Arabije JJPona\ ^aka, ^i^enainTransjordani-
Liga arabskih držav
razglasitev Sirije in Libanona za samostojni državi v letu 1941. medtem ko so ostale arab. .“ke države, razen severnoafriških kolonij, dosegle popolno neodvisnost šele po zaključku druge svetovne vojne, ko so se iznebile tujih vplivov. Osnovo temu sta ustvarila vsearabska kongresa v Bludenu blizu Damaska 1. 1937 ter leto dni ka-sneje v Kairu.
Najvažnejši korak’k neodvisnosti pa je bilo sodelovanje petih arabskih držav pri podpisu ustanovne listine Združenih narodov v San Franciscu.
Angleška vlada, ki je imela poleg Francije najmočnejše interese za države Srednjega vzhoda (Sueški kanal zaloge 7 milijard Ion nafte, važne letal-ske proge ter strateške ceste) je že leta 1943 po svojem predstavniku zunanjem ministru Edenu izjavila, da bo z zadovoljstvom gledala na vsako arabsko gibanje, ki bi težilo h krepitvi gospodarske, politične in kulturne enotnosti arabskih držav. To .stališče je zastopal takratni premier Churchill, ki je
videl v tem prijateljskem stališču do arabskega gibanja edini izhod za ohranitev naklonjenosti arabskih narodov do Anglije, ki si tamkaj s svojo dotakratno kolonialno politiko ni pridobila simpatij širokih množic, čeprav so ji bili vladarji arabskih držav naklonjeni.
V sedanjem statutu Arabske lige «o najvažnejši naslednji od. stavki: «Cilj lige je krepitev vezi. med državami članicami, o&tvaritev enotne politične črte zaradi medsebojnega sodelovanja za obrambo neodvisnosti in suverenost) ter zaradi proučevanja splošnih problemov in interesov arabskih držav, tesno sodelovanje na področju blagovne menjave ter v ostalih finančnih in ekonomskih vprašanjih, kakor tud'i sodelovanje na področju kulture, prometa, zdravstvi in socialne politike.«
Nadalje omenja statut še tole: «Axabske države, ki niso dosegle neodvisne "ti. ne morejo postati članice lige vendar pa lahko sodelujejo po svojih predstavnikih pri delu njenih pododborov.« Statut priporoča naj.
tesnejše sodelovanje s. temi državami (severnb-afriške koloni, je) ter proučevanje njihovih po. treb, teženj in idealov, pri katerih estvaritvi bQ skušala liga po svojih močeh pomagati (resolucija Egipta francoski vladi z zahtevo po neodvisnosti Maroka in v novejšem času stališče arabskih držav glede odhoda tujih čet iz Libije čim postane ta konec tega leta samostojna država).
Svet Arabske lige se sestaja dvakrat letno, marca in okto. bra, izredno pa tudi izven tega časa. Svoj sedež ima liga v Kanu. njen glavni tajnik je A-zam paša.
Arabska liga je odločno na-stopila proti naseljevanju 2idov v Palestini, ki jo je imela za
3 KtTtfA	i-	1____ -	.
med arabskimi državami ter Izraelom, ki se je s posredovanjem Organizacije združenih narodov po nekaj mesecih trajajočih tojih končala; Vendar pa do sedaj še ni bila podpisana mirovna pogociba in arabske države so še vedno v vojnem stanju z Izraelom, katerega gospodarsko blokado izvajajo že skoraj dve leti. Eden izmed teh ukrepov je prepoved vožnje	skozi Sueški kanal za
vse ladje, ki vozijo naf>t0 v Hai-fo, pri čemer je seveda najbolj prizadeta Anglija, katera je ta ukrep egiptovske vlade predložila v	razpravo Varnostnemu
svetu, ki je na svoji seji sprejel resolucijo o ukinitvi teh omejitev. Nedavno pa je Egipt to re. „„,„i„,	,	.	-	i	solucijo	odbil. Svojo odklonilno
arabsko	državo,	uy	zahtevala	j	stališče	je egiptska vlada ute-
^neodvisnost.	Val!	meljila	z zahtevo po izpolnjevanju	resolucije Varnostnega
igorčenja v arabskih državah i je vzbudilo poročilo angleško-ameriške komisije ki se je v0 avgusta 1946 sporazumela o na-daljnjem izseljevanju Zidov v novo dižavo Izrael, To vprašanje sie je vedno bolj zaostrilo
resolucije veta glede razdelitve Palestine, repatriacije arabskih beguncev ter internacionalizacije Jeruzalema, ki se še ne izvaja. Tako se tudi Egipt ne čuti dolžan izpolniti zahtevo Varnostne
 .......  _________________   _	  --ga
in doseglo kulminacijo z vojno sveta. Pri tem šo ga podprle
vse države, članice Lige, kar je povsem razumljivo, in se pri. družile nadaljnjemu bojkotiranji! Izraela, ki ga je Egipt predlagal.
Napete odnose z Zahodom je povzročila tudi zahteva Egipta po reviziji angleško-egiptske pogodbe iz leta 1936 ter izjava Mustafe El Nahas paše, ki je sporočil angleškemu poslaniku v Kairu, da je Egipt pripravljen za uresničitev svojih nacionalnih teženj skleniti prijateljstvo tudi z nasprotniki Velike Britanije.
Predlogi zahodnih aržav, da bi liga pristopila k skupni obrambi Srednjega vzhoda, v preteklosti niso naleteli na ugo. den odmev, zato pa je sedaj izzvala veliko presenečenje v mednarodni javnosti izjava generalnega tajnika lige Azam pršs, v kateri je dejal, -la je zelo iznenaden, ker niso bili predstavniki lige pozvani k posvetovanju o pripravah za skupno obrambo Srednjega vzhoda. Podoba j?, da se je tehtnica le nagnila v korist Zahoda, kajti do sedaj je v angleških krogih prevladovalo mišljenje, da bodo arabske države skušale še nadalje chtraniti svojo nevtralnost in ie obstajala celo bojazen, da bi se zbližala s sovjetskim blokom.
-er
Združene holandske akcije za mir, medtem ko bo poslalo holandsko Gibanje za pospeševanje mednarodnega miru in varnosti opazovalce; jz Indije književnik Prabaker Padije, profesor univerze v New Delhiju in vodilni indijski socialist B. S. Upadjyja; iz Italije književnik in vodilni funkcionar socialistične stranke Ignazio Silone; iz Izraela profesor sociologije na hebrejski univerzi v Jeruzalemu Arieh Tartakower in narodni poslanec Evi Ezer Liw-ne; iz Nemčije predsednik cer> tra za proučevanje mednarodnega javnega prava na hamburški univerzi dr. Rudolf Laun, predsednik zahodnonem-škega sindikata v Svetu za jeklo Zahodne Nemčije dr. Viktor Agartz in glavni 'urednik nemške časopisne agencije DPA dr. Fritz Sagner; iz Norveške Helga Krog; iz ZDA predstavniki Društva za Združene narode irj društva American Friends Service Commitee; iz Švice predstavnik Komiteja za zvezo organizacije za mir Rene Bovard in tajnik mednarodnega odbora socialnodemokratskih žer.a Kissel Brutoch; iz Velike Britanije Margery
Corbett Ashby, častna predsed. nica Mednarodne zveze žena, publicist Henry Brailford, lord Farigdon, poznani biolog in profesor Julian Sorrel Huxley, predsednik «Haldan Society», tajnik Združenja za mednarodno pravo Moor Havvey in predsednik nacionalnega komiteja društva Fellowship of Reconci-latidn Jack Nutley.
Jugoslavijo bodo zastopali na konferenci med drugimi predsednik Srbske akademije znanosti prof. Aleksander Belič, podpredsednik Prezidij.a Ljudske skupščine FLRJ Moša Pija-de, predsednica Antifašistične fronte žena Vida Tomšič, predsednik Nacionalnega komiteja za obrambo miru književnik Josip Vidmar, predsednik ZSJ Gjuro Salaj, književnik Miroslav Krleža, akademik dr. An-drija Štampar in književnik Marko Ristič.
V teh dneh je pisal jugoslovanskemu odboru za obrambo miru angleški znanstveni in javni delavec Lord Boyd Orr, predsednik nacionalnega sveta Velike Britanije za mir, ki sicer ne bo mogel prisostvovati kongresu miru v Zagrebu: Alternativi, ki sta danes pred človeštvom, sta: ali mir na o-snovi mednarodnega sodelovanja, ali pa konec naše civili-zacije. V tein težkem trenutku vsega človeštva morajo, vsi ljudje* vložiti-še več naporov in dobre1 Volje za 'konstruktivni mir.
Lastnik in urednik znanega ameriškega liberalnega lista «New Republio) Michael Straight piše:	((Jugoslavija	je
postala ključ Evrope. Dokler je Jugoslavija neodvisna, bo neodvisna tudi Evropa. Dokler je v Jugoslaviji mir, je tudi mir v Evropi. Mir je lahko zgrajen samo na osnovi medsebojnega razumevanja in solidarnosti narodov«.
Znani francoski novinar in publicist Claude Bourdet je v pismu Jugoslovanskemu nacionalnemu komiteju za mir izjavil: «Zelo me zanima program vašega kongresa. Mislim, da bi morali še posebno razpravljati o peti točki dnevnega reda, ker bi bilo potrebno izdelati formulo načrta mednarodne pomoči.«
Podpredsednik državnega sve. ta Francije in bivši podpredsednik mednarodne zveze demokratskih pravnikov, iz katere je izstopil zaradi njene ko-minformovske politike, Rene Cassin je izjavil: «Da ne bom mogel prisostvovati kongresu, obžalujem zato, ker me točka 4 in 6 dnevnega reda, ki govori o kulturnem sodelovanju in spoštovanju pravic človeka posebno zanimajo, in pa zato, ker se je veliko število mojih najboljših prijateljev prijavilo za sodelovanje na kongresu. Zelo srečen bi bil, če bi lahko skupaj z njimi spoznal intelektualce, ljudsko oblast in narode ljudske republike Jugoslavi. je. Najboljše želje za uspeh kongresa v Zagrebu in za napredek Jugoslavije!
Gospod Charles Boss, izvršni sekretar komiteja za svetovni mir in metodistične cerkve in odgovorni urednik lista «Word Peace News Lettre« piše: ((Mislim, da je Nacionalni komite za obrambo miru napravil odlično potezo, ko je sklical mednarodni kongres za obrambo miru. Upam, da je šest točk, ki so izbrane za dnevni red, od. ličnih za diskusijo in delavnost.
Podobna pisma so poslali Na. cionalnemu komiteju za mir sekretar angleške cerkvene unije za mir Henry Atkinson, liberalni pisatelj in javni delavec v Mexiku Felir Palavicini, vodilni funkcionar socialistične stramke Belgije in narodni poslanec Victor Laroc, in drugi.
Glavni urednik časopisa «Mar. deka«, gospa Herava iz Indonezije, ki je znana tudi izven meje svoje države, piše ob tej priložnosti:
«Kar zadeva dnevni red, sodim, da lahko vprašanja, kot so spoštovanje enakopravnosti med državami in narodi, boj za izvajanje načel Ustanovne listine OZN, pomoč nerazvitim državam, svoboden razvoj mednarodnega gospodarskega sodelovanja in kulturno sodelovanje na podlagi medsebojnega spoštovanja kulture vsakega
Vsa dolga doba pomeni za Gavello nenehno ustvarjanje; Samo v osmih letih je režiral preko 80 dram, oper, operet in baletov. Njego. ve režije Shake. speara so tudi v inozemstvu priznali za najbolj originalne in najpomembnejše koncepcije tega naj večjega dramatika vseh časov. V njih pa prihaja izredno jasno do izraza tudi Gavellova osebnost.
Središče Ga-vellovega delo. vanja je bilo dolga leta njegovo rodno mesto Zagreb, čeprav je v tej dobi mnogo potoval in se spoznaval z evropskim gleda, liškim življenjem. Ravnatelj zagrebške drame je bil od l922 do 1926, ko se je preselil v Beograd. Vendar pa je še vedno režiral kot gost v' Zagrebu, kakor tudi po drugih jugoslovanskih mestih, med drugim tudi v Ljubljani.. Bil je pozneje glavni režiser v Brnu in Bratislavi, kjer je postavil na oder skoro ves operni repertoar, poleg tega pa je v Brnu uvec<el in uveljavil hrvatskega dramatika Miroslava Krležo z dramama ((Gospoda Glembajevi« in «V agoniji« ter še druga hrvatska dela. V te j dobi je režiral tudi v Pra. gi, Sofiji, na milanski Scali in drugod.
Po osvoboditvi je bil režiser in profesor na igralski akademiji v Ljubljani, danes pa je profesor igralske akademije v Zagrebu in režiser zagrebškega gledali, šča.
Dr. Branko Gavella je vso svojo osebnost, svoj polet in nazore, vse svoje bogate izkušnje vložil v svoje inscenatorske ideje, ki jih je realiziral predvsem na jugoslovanskih odrih. Njegovo ustvarjanje je bilo vedno rezultat naslednje misli: ((Gledališče mora delcvati na vso našo celotno intelektualno in socialno sfero. Vsaka izreka z desk, ki ne more najti poti k nam preko naše dežtvljajne sfere, ostane mrtva beseda in mo. ra imeti ravno1 nasprotni učinek od ontga. ki ga je želela«.
Gavella je s svojimi režijami dvigni! celotno razumevanje gledališča in odprl nove poti in možnosti. Začetnik je nove smeri v gledališki umetnosti in predstavnik važnega razdobja, ki d-anes še ni zaključeno. Poleg celega Wagnerja, vseh ruskih, čeških in italijanskih oper in baletov, Shakespaera, Piran-della itd’, je Gavella režiral in se posebno poglobil v jugoslovanska dramska dela ter postavil, nepozabno na oder predvsem vse drame Miroslava Krleže: «Galicijo», «Vučjaka», «Golgo-. to», ((Michelangela«, «Adama in Evo«, «Ledo» in drami, ki predstavljata višek jugoslovanske dramatike ((Gospoda Glembajevi« in «V agoniji«.
Z »Gospodo Glembajevi« je prišel režiser Gavella tudi v naše Slovensko narodno gledališče v Trst, Tako bomo tudi tržaški Slovenci imeli možnost, da spd. znamo avtorja Krležo in režiserja Gavello, dva velika ustvar. jalca, ki ju je da] hrvatsfci nared. in ki sta si v umetniškem svetu izven meja domovine že utrdila svoj sloves.
naroda, rešijo ljudje, ki iskreno žele ohraniti mir«.
Indonezijski pisatelj Pramoe. dia Ananta Toer, eden najpomembnejših predstavnikov indonezijske moderne književnosti, pravi v svojem odgovoru:
«Mislim, da ste zelo počastili Indonezijo, ker ste nas povabili. Ker moja država iz lastnih izkušenj pozna vojne strahote, ki jih je doživela od leta' 1941 do japonske kapitulacije, dalje pustošenja v naši narodni revoluciji in končno boj proti tistim, ki motijo konsolidacijo države, se popolnoma zavedam, kakšen pomen ima mir za blaginjo človeštva«.
Mirovnemu zborovanju v Zagrebu bo prisostvoval tudi Mohtar Ludis, dopisnik «Ante-ra News Agency».
Izjavo o mirovnem zborovanju je dal pred kratkim tudi znani ameriški dramski pisatelj in avtor knjige »Roosevelt and Hopking« d. Robert Sherwood.
Sveto besedo mir, je izjavil g. Sherwood, so popačili s hinavsko uporabo imperialistični agresorji in njihovi privrženci. Toda o iskrenosti nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru ni mogoče dvomiti. Ta komite se ne poslužuje besede miru kot nekakega opija za ljudstvo in prepričan sem, da bo užival vsestransko podporo vseh ljudi, ki spoštujejo pravico svojih sosedov, ds žive v svobodi in enakosti. Zelo verjetno je, da bodo dali veliki narodi Jugoslavije enak! prispevek v boju proti vojni, kot so ga dali v boju proti nacizmu«.
WD r 1 4	r	Visoki	zr^ni pritisk v Srednji
U	nr IV/j	r	Evropi	in območje nizkega
'	• V LI T 1	L	zračnega pritiska na Jonskem
....	morju,	imata za posledico, da
j Pretakanje polarnega zraka nad našim področjem. Danes Se vedno buria in mrzlo
r,mr«QVŽera3 -3-e bfla V Trstu	‘temperl°-
tura 9,9; najvisja pa 12.0.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
10. OKTOBRA' 1951
|pp|||p|j|
lliiiliteiiil
iilii lil:
6 111
illliilit Sil
Hiiiii
s*®! g |
šitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii
ainiSiHii s
„i,! I
p a
1P H
... | ji:	iiij
Stir ■
	■7 ;i;|	
liliji:!!:!	ji	
	1	i,
lil		iliiii
PRIPRAV1I/UN0 DUD MDSSADECHA preden pride preil l/arunsliil snel
Angleži bodo ponudiii nova pogajanja in po mnenju političnih opazovalcev poskusili kmalu pričeti s konkretnim reševanjem, mimo organov OZN Mossadegh je še vedno bolan, opaziti pa je, da bi lahko njegova bolezen pomenila potrebno zavlačevanje bližnjega sestanka Varnostnega sveta
RADIO
Opozarjamo vas na naslednje oddaje: Jug. cona Trsta; 13.45:
Haendel:	Serenada na vodi;
19.10: Priljubljene melodije. —	.
Slovenija:	14.10: Lahka glasba simfoničnih orke-
strov; 21.10: Iz zakladnice del Sergeja fianmau nova. — Trst II.: 12.34: Vesela glasba; 22.44JV*; venski motivi. — Trst I.; 12.30: Slavne romaroei 23.30: Plesna glasba.
NEW YORK, 9. — Izvedelo se je, da so iranski predstav-Tilki zahtevali odložitev sestanka Varnostnega sveta PtedsecL vik sveta, Jose Carlos Muniz se posvetuje g drugimi predstavniki, da bi sejo odložili nasobcto ali pa še kasneje.
NEW YORK, 9. — Sestanek Varnostnega sveta, na katerem bi razpravljali o perzijski nafti, bi moraj biti v četrtek. Brazilski delegat in sedanji predsednik Varnoshr.ega sveta, Jose Carlos Muniz pa sedaj čaka na nova poročila zdravnikov o Mossadeghovem zdravju. Danes so zdravniki prepovedali iranskemu predsedniku, da bi kar koli delal.
Mossadegh je včeraj po prihodu v New York mogel v bolnišnici sprejeti ameriškega predstavnika pri OZN Grossa ob spremstvu strokovnjaka za Srednji vzhod pri zunanjem ministrstvu, Mc Gheeja. Zdrav, niki v «New York Hospital* ee pritožujejo, da je imel preveč sestankov. Spal je dobro. Zdravniki ga bodo morali znova pregledati.
Na vsak način pa je mogoče razumeti iz sedanjega dela Mossadeghove delegacje, da so pričeli Perzijci z obširnim pripravljalnim delom in da je njih namen šele ob zaključku posvetovanj priti pred Varnostni svet in tam razložiti svoja stališča. Predvsem jih zanima, če bo njih stališče, češ da je vprašanje nafte, perzijsko notranje vprašanje, za katero ni pristojna OZN, dobilo podporo pri večini članic Varnostnega sveta.
Zdi se, da vidijo v svojem Stališču tudi že sedaj podporo drugih držav, zlasti pa, da se te r.-očejo v absolutnem smislu Vtikati v perzijsko - angleški spor. To se vidi tudi iz tega, ker Angleži popravljajo svojo prvotno resolucijo, v kateri so Iran obtoževali, da se ne drži razsodbe mednarodnega sodišča v Haagu. Iz vsega tega ni drugega izhoda, kot samo v tem, da Varnostni svet priporoči Perziji in Angliji, naj se znova pričneta pogajati. OZN bi imela pri vsem tem torej omejeno vlogo.
Glede tega zadnjega stališča Se pa zdi, da ga Perzijci ne obravnavajo. Nočejo vmešava-
nja nitj Varnostnega sveta irj niti drugega organa OZN v vprašanje nafte. Vse pa kaže. da tudi Anglija ni preveč navdušena, da bi se Varnostni svet vmešaval. Tudi njej ni po novem načrtu, da bi bili predstavniki OZN prisotni pri teh pogajanjih.
Na vsak način so to samo hipoteze političnih opazovalcev. Uradnega sporočila o namenih posameznih delegacij, jasno šp ni bilo sedaj pred sestankom Varnostnega sveta, kar je pa povsem razumljivo.
Slišati pa je, da je Gross takoj po obisku Mossadegha odšel k angleškemu predstavniku pri OZN, Siru Gladvvinu Jeb-bu. Na sestanku naj bi se pojavil tudi francoski predstavnik Lacoste. Takoj nato naj bi Gladwin Jebb izdelal svoj načrt resolucije, ga takoj poslal v London in sedaj pričakuje odgovora. Anglija naj bi se v novi resoluciji pritožila, ker se Perzija ne drži določil mednarodnega sodišča v Haagu, vendar pa ne bi zahtevala, da Iran spremeni svoje dosedanje stališče. Svetovala bi Perziji, naj prouči z nasprotno stranko, v tem primeru Anglijo, način po katerem bi rešili spolna zadovoljiv način.
T0 nepričakovano angleško miroljubno stališče, v katerem ni opaziti ničesar, kar bi govorilo o kakšni užaljenosti zaradi izgona strokovnjakov iz Abadana, je pripisati dejstvu, da so se Angleži zavedli, da bi lahko ostali sami s svojim stališčem pred Varnostnim svetom. To znova govori o tem, kako zelo si nasprotujejo an-gleško-ameriški petrolejski interesi in da bodo Angleži najbrž v kratkem vrnili ZDA milo za drago pri kakšnem drugem vprašanju. Danes se je izvedelo tudi, da bi bil Truman «zelo vesel*, če bi se sestal z Mos-sadeghom.
Medtem pa se v Teheranu nadaljuje tisto prikrito ali pa
Upravne volitve na Norveškem
Objavljeni so bili prvi rezultati - Udeležba je bila zelo visoka Napredovali so laburisti, največ mest pa so izgubili kominformish
OSLO, 9. — Včeraj se bile .sedežev (31 leta 1947), komuni.
po potrebi bolj javno približevanje ZSSR. Tudi to je potrebno, če gre za pritisk na zahodne države. Pri tem vprašanju je sicer zanimivo samo to, če bodo Iranci znali do rešitve vprašanje r.-afte obdržati pravo mero, da se ne bodo nekoč kesali. Perzijski verski voditelj Kačani, ki se v zadnjem Času bavi skoraj izključno s politiko in v iste svrhe tudi z izkoriščanjem cerkve na vpliv množic, se je tako danes zahvalil poslaniku ZSSR Sadčikovu, ker «je brar.-il stvar Irana*. Iz previdnosti pa ga je prosil za sovjetski veto v primeru, če pri Varnostnem svetu stvar Irana ne bi dosegla uspeha!
Sedma ameriška armada ima sedaj v Zahodni Nemčiji velike manevre. Pri njih sodeluje tudi prvi francoski armadni zbor in nekateri angleški oddelki. Na pregled čet je sedaj iz Pariza odpotoval v Frankfurt tudi general Eisenhoiver. Na naši sliki vidimo ameriški ju-rišni oddelek, ki z bazooka odhaja na položaj na drugi strani Rena.
• -
lil
V ALEKSANDRIJI SE VEDNO V OSPREDJU LAHKA ATLETIKA
oiienneimer razočaral
Mimoun pred Cerajem, Pavlovičem in Mihaličem - Zupančič ni tekel slabo
upravne volitve v 74(1 norveških občinah. Leta 1947 je bila volilna udeležba 71,6 odst. To pot pa je bila višja.
V 274 podeželskih občinah (v oklepaju izidi volitev leta 1947) so bili rezultati na lednji: laburisti 285.202 (240.037) ali 3.101 (2.784) sedež, komunisti 42.655 (63.111) ali 303 (498) se. dežev, konservativci 82.604 (66.144) ali 689 (556), agrarci 38.312 (34.631) ali 555	(516),
ljudski kristjani 46.464 (43.760) ali 460 (436), liberalci 61.324 (60.300) ali 718 (710), nesocialistične stranke 37.815 (48.939) ali 640	(882), ali gospodarji
862 (727) ali 16 (33) in brez Etranke 20.532 (18.871) ali 351 |(357) sedežev.
Zaradi večjega zanimanja za Volitve se je povečalo število Oddanih glasov In s tem v zvezi tudi število mandatov. Na vsak način moremo pa teh delnih rezultatih ugotoviti, da je največ napredovala laburistična stranka. Največ glasov pa so izgubili kominformisti.
Navajamo še dokončne, vendar nepotrjene rezultate iz nekaterih večjih norveških mest. Trondheim: laburisti 35
sti 10 (15), konservativci 21 (19). kristjani 6 (5), liberalci 4 (6); Kristiansand: laburisti 22 (21), konservativci 10 (11), kristjani 4 (5), liberalci 19 (14), krajevna lista vzdržanja 3 (6); Drammen: laburisti 31 (29), konservativci 19 (19), kristjani 5 (5), liberalci 1 (1).
Izmenjava atomskih
obvestil dovoljena v ZDA
WASHlNGTON, 9. — Mešana parlamentarna komisija za atomsko silo je izdelala dva povpravka zakona o atomski energiji. Z njima je dovolila, da se izmenjajo atomska obvestila med ZDA in prijateljskimi državami.
Z odobrilom državnega sveta za varnost in predsednika ZDA, bodo lahko izmenjali obvestila o raznih materialih, vendar so še naprej prepovedana obvestila o ameriških atomskih orožjih. Kot znano ima Anglija v nekaterih primerih bolje atom. ske radiatorje, kot ZDA.
ALEKSANDRIJA. 9. — Danes so se .v Aleksandriji nadaljevala tekmovanja v lahki atletiki. Prvo so tekli polfinale na dve sto metrov. Različna moč nasprotnikov ni prisilila boljših, da bi dali vse iz sebe; zato so tekli v zelo slabih časih. Kakor vse kaže sta najresnejša kandidata za pivo mesto Italijan Sid-di in Francoz Degats.
V finalu na 400 metrov z zaprekami je prepričevalno zmagal Eiliput, najboljši Evropejec na tej progi. Odlično je tekel Jugoslovan Zupančič iz Celja. Medtem ko imajo večinoma vsi tekmovalci v Egiptu mnogo slabše rezultate od običajnih, je Zupančič tekel normalno.
V štafeti 4x100 metrov je Italija zmagala zasluženo. Zelo je bila napeta borba za drugo mesto med Grčijo, Jugoslavijo in Egiptom.
Veliko razočaranje je priredil svojim častilcem Ottenheimer. Kaže, da je po višku svoje forme. ki je bil nekako ob času dvoboja proti V. Britaniji in na švedski turneji, hitro padel. Mnogi so prerokovali, da bo ponovno poražen od El Mabro-uka, nihče pa ni rekel, da bo šele peti v tej precej povprečni konkurenci.
Tosi je brez resnejših nasprotnikov osvojil naslov prvaka y disku. Tudi tukaj je škoda, da Jugoslavija ni imela svojega zastopnika. Zlasti ako pomislimo, da petoplasirani že ni uspel prekoračiti štirideset metrov. (Na lestvici za leto 1950 je vsa desetorica Jugoslovanov metala nad 40 metrov, osmi na njej bi bil na Mediteranskih igrah četrti).
V teku na 5000 metrov jugoslovanska koalicija Ceraja. Mi. haliča in Pavloviča ni mogla odvzeti Mimounu prvega mesta.
Rezultati:
200 metrov: 1. skupina: 1. Degats (Fr.) 23.7, 2. Montanari (It) 24.0. 3. Petrakis (Grčija)
28.3.
2. skupina: 1. Sidldi (It.) 22.7 2. Frizzoni (It.) 23.2, 3. Ei Shal fei (Egupt) 23.3.
400 metrov ovire: 1. Filipu* (It) 53.8, 2. Acarbay (Turčija) 55.1 3. Zupančič (Jugoslavija) 55.4*
Štafeta 4x100: 1. Italija 42.4, 2. Grčija 43.5, 3. Jugoslavija 43.9, 4. Egipt 44.2.
800 metron; 1. El Mabrouk (Fr.)	1:50.9,	2.	Clare (Fr.)
1:54.2, 3. Ekrem Ko jak (Turčija) 1:54.7,	5.	Ottenheimer
(Jug.) 1:55.9.
Disk: 1. Tosi (It.) 48.49 metra. 2. Sillas (Grčija) 46.07, 3. Yatanagas (Grčija) 43.18.
5000 metrov: 1. Mimoun (Fr.) 14:38,3. 2. Ceraj (Jug.) 15:5.2, 3. Pavlovič (Jug.) 15:5,5, 4. Mihalič (Jug.) 15:7.9	5, Mavra-
spoulos (Grčija) 15:42.5.
V nedeljo nogomet:
Tunis-Jugoslavija B
BEOGRAD, 9. — V nedeljo bo v Tunisu meddržavna nogometna tekma med Jugoslavijo
B in Tunisom.
Nogometna zveza Jugoslavije je določila to reprezentanco: Krivokuča, Lazarevič, Crnkovič, Tasič, Diskič, Davidovič, Atanackovič, Broketa, Cvetkovič, Senauer, Antič, Krstulo-vič, Željko Čajkovski, Dvornič.
Z reprezentanco potuje trener Pogačnik.
Bobet najboljši
lrancoski kolesar
PARIZ, 9. — Louisona Bobe-ta so proglasili za najboljšega francoskega cestnega kolesarja za leto 1951. Izbirno komisijo je vodil Gaston Benac, sestavljena pa je bila iz petnajstih novinarjev. Jacques Dupcnt, triindvajsetletni zmagovalec dirke Pariz - Tours pa je bil soglasno izvoljen za »Odkritje 1951».
Flamingo tudi
v Jugoslaviji
RIO DE JANEIRO, 9. . Klub Flamingo, brazilski prvak v košarki, bo odpotoval čez nekaj dni v Evropo. Prvaki bodo nastopili v Belgiji, Jugoslaviji, Švici, Franciji in Portugalski.
* * *
HELSINKI, 9. — Za Birma-nijo, Zlato obalo in Novo Zelandijo se je kot 36. država prijavil za olimpiado tudi Hong Kong,
* * *
TIBILIS, 9. - Ozerov iz Moskve je ponovno postal teniški prvak SZ. Ozerov je svoječas- | no (pred petimi leti) bil slabši od Mitiča in Palade.
■ ■ -*'.,
Kot smo že poročali je Tržačan DANILO ŽERJAL vrgel kladivo 58.80 metra. To je najboljši rezultat, ki ga je kdajkoli dosegel jugoslovanski tekmovalec. Ne ve se še, ali bo priznan kot jugoslovanski rekord, ker je še v diskusiji, kako je z diskvalifikacijo Žerjala. — Naj bo priznam ali ne. Rezultat je tu! Njega se lahko iz vsega srca veselimo.
REZULTATI ZASEDANJA MEDNARODNE NOG. ZVEZE
Kolumbija priznala F.I.F.O.
Nemčija začasni član
LONDON, 9. — Na zasedanju Mednarodne nogometne zveze so sprejeli danes dva pomemb. na sklepa. Prvi je spravil v red kolumbijsko vprašanje. Do sedaj je bila namreč ta država zatočišče vseh diskvalificiranih igralcev, ki drugje po svetu ne bi našli posla. Sedaj Pa kaže, da bodo najvidnejši koumbijski klubi morali imeti tudi privoljenje F. I. F. E.
Padejo v vodo tako upanja igralcev, ki so prekršili dogovo.
re s svojimi društvi misleč, da jih vseeno čaka preko morja še boljše življenje.
Drug, sklep zadeva Nemčijo. Bila je sprejeta kot «začasna članica*; s tein bo lahko nastopila na svetovnem nogometnem prvenstvu, ne bo pa imela drugih pravic. Skupščina je nadalje sklenila, da je treba podvze. ti prav vse, da bo prišel nogo-met na prihodnji olimpiadi med «obvezne» panoge.
Pred nadaljevanjem pogajanj na Koreji
Danes zjutraj bodo odgovorili Kitajci in Severnokorejci na zadnje predloge Ridgwaya - Govorijo celo o skorajšnjem sporazumu za premirje - Dve grožnji čet OZN
SAN FRANCISCO, 9. — Danes pozno ponoči je javit radio Peking, da severno poveljstvo sprejema nadaljevanje pogajam) za premirje na Koreji. Dodaja, da sta generala Ki/m il Sung im Peng Teh Huai sprejela, da odložijo pogajanja za razširitev nevtraliziranega področja na kasnejši čas.
KOREJSKO BOJIŠČE. 9. —
General Ridigway je sprejel'severni predlog, da bi nadaljevali s pogajanju v Pan Mun Jomu. Sporočilo poveljnika sil OZN so izročili dianes ob 8. zjutraj preko zavezniškega polkovnika Jamesa Murraya, nasprotnim zveznim častnikom.
Vse kaže, da bodo Kitajci in Severnokorejci zadnji Ridg-wayev predlog sprejeli, čeprav so zahtevali, da bi za trikrat povečali nevtralno ozemlje okrog kiraja pogajanj, kar je Ridgway odbil. Polkovnik Mur-ray je ob predlaji sporočila poveljnika OZN dejial polkovniku Cangu, da bi dal za jutrišnji sestanek zveznih častnikov postaviti šotor.
Polkovnik Cang je odgovoril, da bo o tem obvestil svoje nadrejene in o odločitvah obvestil Murraya. In res je danes zvečer kitajsko - severnokorejsko poveljstvo po radiu zahtevalo, naj bodo predstavniki OZN jutri zjutraj ob 8- uri v Pan Mun Jomu. da jim bodo izročili obvestilo. Opazovalci so mnenja, da bodo severni pritrdilno odgovorili na zadnje Ridgwayeve predloge. Na sestanek bo odšel polkovnik Murray skupaj z dvema tolmačema.
Tudi dejstvo, da podadmirala C. Turner Joya v najkrajšem času pričakujejo v Munsgn, tolmačijo kot gotov znak za nadaljevanje pogajanj. Joy se ni sestal s severnimi predstavniki že od' 2. avgusta. S tem v zvezi so precej zanimiva mnenja o pazovalcev. Izbiro kraja za nadaljnja pogajanja, označujejo kot posledico kompromisa. K temu dodajajo še zmerni ton severnega poveljstva v njih zadnji poslanici generalu Ridlg. wayu in iz vsega skupaj sklepajo, da bo prišlo v teku 30 dni do sporazuma o premirju, na vsak način pa prej, preden se bo ričela ostra korejska zima.
Njih optimizma na vsak način ne opravičujejo manevri severnih poveljnikov ki so prestavili cele armade in z njimi odgovarjajo na grožnje, ki so nastale s strani čet OZN -ob n j in zadnjih prodorih na zahodnem in vzhodnem bojišču. Zavezniki sedaj' grozijo severno od Jangiuja, ko so prodrli preko gorskih vencev in pri tem uničili 7Q odst, severnokorejskih branilcev. Druga grožnja zaveznikov je dobro opaz-Ijiva na zahodnem bojišču, kjer oklopniške enote in 'zavezniška pehota tolčeta obrambne postojanke na področju sevemeza-hedho od Jončcna. Večji prodor na tem mestu bi dal prosto pot oklopniškim enotam proti severu.
O današnjih bojnih akcijah govori z o/bičajmo redkobesednostjo poročilo 8. armade, ki pravi, da so bili večji boji predvsem severnozahodno od Janguja. Pri Janguju so zadnjo noč odbili več izvidnic, danes zjutraj pa napad nasprotnikovega oddelka.
Na drugih delih bojišča je prišlo do manjših stikov. Boji so bili kratki jugovzhodno od Kun,songaj.
Na vprašanje, ki so si ga postavljali že večkrat porčevalci na bojišču in sicer, kako je mogoče, dg severni oddelki vedno znova, preko področja pri Vonsanu, preskrbujejo svoje čete, kljub stalnemu bombardiranju zavezniških ladij, odgovarja danes glasnik zavezniške- mornarice. Povedal j«, da se promet po teh cestah še vedno nadaljuje. Kljub temu, da so ceste še tako poškodovane*, jih vedno znova popravijo skupine delavcev, ki so jih nalašč zato pripeljali na to področje.
Medtem ko poročilo mornarice javlja, dh je neka ameriška
torpedovka naletela na mino in je bilo pri tem 9 mornarjev ubitih im 18 ranjenih, govori poročilo letalskega poveljstva o običajni dejavnosti letal nad severnim zaledjem.
Schumacher tudi zahteva
ozemlje preko Odre ia Nise
HAMBURG 9. — Socialdemo. kratičnt voditelj Kurt Schumacher je izjavil, da odobrava Adenauerjevo sobotno izjavo, po kateri bi moralo biti ozemlje preko rek Odre in Nise priključeno združeni Nemčiji.
Grajal pa je Adenauerja, da takrat ni omenil Posarja »popolnoma nemškega ozemlja, ki je bilo nezakonito odvzeto naši državi*.
Jutri s& bo o zadnjih predlogih Bundlestaga glede volitev po vsej' Nemčiji izrekla vzhed-na ljudska* zbornica. Podkancler Bluecher j;e izjavil s tam V zvezi, d® bo zvezna vlada natančno proučila to izjavo.
Obenem se je izvedelo, dia je angleško poveljstvo dovolilo odstraniti železno ograjo na meji med sovjetskim in angleškim področjem Berlina na Potsda/mer Platz. Namestili pa bodo kljub temu novo ograjo, ki bo podbbna tistim na važnejših mestnih križiščih in katerih namen jb preprečiti pešcu da bi stopil* s hodnika na cesto.
Elizabeta gre tudi
v Astrah j o
QUEBEC, 9. — Uradno je se pričelo potovanje princeze Elizabete in princa Edimburškepa po Kanadi v trenutku, ko sta danes stopila iz vlaka na breg reke Sv. Lovrenca v zgodovinskem Wolfes Cove. V francoščini jo je pozdravil guverner Ga. spard Fauteaux, nato pa še mi. nistrski predsednik Duplessis.
V Buchmgftamški palači pa so danes javili, da Jurij VI ne bo mogel prihodnje leto obiskati Avstralijo jn Novo Zelandijo. Nadomestila ga bosta Elizabeta in Filip.
Schacht je končal
DJAKARTA, 9.	— Bivši
Hitlerjev finančni čarovnik, Hjalmar Schacht je izročil ministrskemu predsedniku Suki-menu poročilo o indonezijskem gospodarstvu.
Poročilo je v nemščini in ob. sega 15.0Q0 besed. Razdeljeno je na pet poglavij: splošna načela, gospodarska načela, trgovska in bančna vprašanja, državna finansiranja, kroženje denarja in vrednosti.
Schacht je za to delo porabil tri mesece. V pričetku novem-bra se bo vrnil v Nemčijo.
Stroj za proizvajanje
stratoslernih temperatur
LONDON. 9. — Neko podjeL je v Birminghamu je izdelalo dvonadstropno napravo, ki proizvaja stratosferno 'nizke temperature, in sicer db 38 stopinj Celzija pod ničlo. S to na-pravo bodb preizkušali strojne dele letal na reakcijski pogon, zlasti sistem vbrizgavanja pogonske snovi v stratosfernih višinah. Pozneje bodb zgradili večjo napravo, v kateri bodo lahko preizkusil; celotno letalo. Isto podjetje je pred kratkim zgradilo posebno napravo za ohlajevanje zraka za neko tovarno čokoladnih izdelkov v Bournevilleu, da bi ji y vročem letnem času ko se čokolada ne strdi dovolj, ne bilo treba prekiniti Obratovanja.
C
J.
KINO
v tb»t®
Rossetti. 15.30; «Ne Prip^ več», Ph. Dorn, C. Mc Excelsior. 16.30: «Me5to s L
G. Loilobngida, R-Fenice. 16.30:	»Nezakonita
sta*, G. Rogers, J.
Nazionale 16-3°:	ne»n*t'
dedek*, S. Tracy, G. ^
Filodrammatico. 16.00. «B0 ko sredo živeti kot Lloyd. R.	V»
Arcobaleno. 15.00.	«	d
teklosti*. J. M- J*"*!™0jna Astra Rojan, 17.00.
spoloma*, F. M.
Alabarda. 15.00:
ke sinove*, Croccolo,
la, Grazia M. Franci&^ji
Armonia. 15.30: «Me<J
ženo*, D. Andrev/Sp ^ Azzurro. 16.30: «MaU U. Ferrari. E. Sfnang^P Belvedere. 16.00: »MorTOj Dfjv, ravana*, B. Johnson, •jjraljd' Garibaldi. 15,00:	«V», pni
ljudje*, B. Crawfordp *■
D. Daily.	nerlia*!
Ideale. 16.00: «Hotel Ben lom nacizma), R. M® cm** Impero. 15.30:	«ba«	pj^m
možje*. M. Johnson,
Italia. 15.30: «Nočem te-. m B. Stanwyck. J. bon ^ Kino ob morju. 16.30. « sanj*. G. Rose1?:..- looovbi Marconi. 15.30: »Trij®
Robinson, W. Bros. tjger)1, 1
Massimo. 16.00: «B*B
Iff^
Tapley, J. Rega?-rfiianSl« "t. Moderno. 16.00: <<InJ'-nienec,p Novo Cine. 16.00: »Kazni«1
M S«'"''’
!nslte*i Vi
Marži, O. Toso.
Odeon. 16.00: «Pesek»,
C. Gray. „ , - «n žel Radio. 16.00: «Take s°
E. Taylor, W. BeeiT ei,, Viaie. 16.C0: «Puščavski v De Carlo, R. Greem ^ gpr Savona. 15.30: «Gospo jjj^clk
kingu», R. Skelton- K dnevl
Vittoria. 16.00:	<cZa Mars113 'id
Pompejev*, Presl®> no- #DjV«
Vittorio Veneto. N/00!
Copperfield*,
Bartolomex.
RADU?
CONE 1»»*“
10.10',95‘ ,930,
13.30. ‘9;.30 glasba- eVu
Rdečega križa*. .13'4’ti,oO ((Serenada na vod:*- N30	.
popoldanski koncert. Beett0* včeraj do danes. l4-	o<r
Sonata v C-duru v iv« , v 18.00 Plesne pesmi P°fadatel)L
bič. 18.15 Slovenski s8iprjljlltlk
besedi in glasbi. 19 iterarn* |j ne melodije. 2_1.00_Lltezr?( — -
SREDA,
Poročila ob 7.00,
23.05. 7.15 Jutranja Mladinska oddaja: .« uaei'"'.
aaja:	Anatol France:	--j
povesti 21.30 Lahka |'*s° && Glasbeni Pele-Mele. za lahko noč.
hhOVEf/V
12.00 Emil. Adnh^vel (Tatarska suita);	Ank
Kolo. 12.40 Zabavna 8**'
Iz predalov pionirskc^-esnu j(. Stva.	13.20 Slovenske	J
plesi. 14.10 Lahko glaSl jg.lO ^ jo simfonični orkestr . ^ ste bavna	glasba. 15.30 Z« pVK
poslušajte! 16.00 K°nce$.10 ske operne glajhe. pt Kmečki trio. 18.00 |6:ana. 5jst orkester radia LjubUa jato Slovenske samospeve v iP-j, Tone Potrovčič. 19*_„na mazurk. 19.40 Zabav*1 20.00	Lev Nikolajev	a i8rejJ
Rodbinska sreča t5’rie] StrAoč
71.10 iz zakladnice ae2i.l5-P
Rahmaninova (nlošce'. Zapojmo in zaplešimo-
trst <>• u30Z»
7.30 Jutranja g>aSBo(iO»'13.' vsakega nekaj. 12*, koiKvpSe1* glija. 12.10 Bennet:- ,34 »toir violino v 4 stavkih- nsKi Jpn glasba. 13.00 P°P°LzZ 23 Gl^ cert. 13.30 Razne i* ,g.00 e(t glasba- 5° Kohli*
17.30 Plesna glasD*] S: kO^iS Amerike. 18.15 Sibel u 0t 1^, v d-molu. 18.45 Vese*	,\iir
Pestra operna	V^JseH
repski koncert. 2*Tr\,artet .-of>/ ba. 21.00 Vokalni Kva^nci^ j) bratci. 21.20 Lia.do'Vp ^ i;
21.30 Dve Lisztovi tab ca!*11# Zabavna glasba. 22.	vJr	fo-
6. simfonija «Hatetična» ^ , 22.44 Slovenski mf1;1' P<>,n Časni ritmi. 2J'
glasba.
TRST ’•	8i5C^i!
7.45 Jutranja Sififjster f,?iKf-Amerike. 11.30	AiheV
12.00 Motivi la1,1”,« Siavnrevli 12.20 Novi svet. 12*3 j n ,() rr.ance, 13.25 U ^°p30
14.10 Operna ^aahf-.jtna 2jHS BBC. 18.30 Folklori;-1 ■- 19.50 Poje_q:?;g{9.50.V^) «!!
ja 19.00
Glas AmSftke. ji.00 y va glasba. 20.30 pef:ja V zna še teko* komeP-1 225 janjih L. Pirandelia. artet ne melodije. 22.40 w.
Trst. 23.30 Plesna
18.
•Tolin
llersej-
lili""
■■■■■Innu............................................................................................        iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm............................................................        im.»milili...milimi........................................................................................        mmiiiiiMi"11"""'
mirja. Luč Tvojega obličja razsvetljuje vse naše krivde, vse iskat njuno rodbino. Najprej je šel na policijo. Tam je zvedel, Bolnišnice Rdečega križa so počasi zooet spravlja*3 Vf
da je njun stric pozvedoval za njima pri oblasteh v mestu	Doktor Sasaki se je doma odpočil. V bolnišnici je 2,3,1. M
Med branjem tega psalma je gospod Tanaka umrl.	Kure,	ki leži v bližini. Da ju je s pomočjo poštnega urada v	paciente razporejati. Uslužbenci so odstranjevali ^
V ninošimskl vojaški bolnišnici so enajstega avgusta govo.
| PREVEDEL: VLADIMIR BREZOVNIK
Blisk ga je hudo ožgal, vendar pa je še prišel domov. Zatekel se je v društveno zaklonišče, odkoder je poslal po zdravnika Prepričan je bil, da bodo vsi zdravniki radi prihiteli k njemu. Saj je bil vendar silno bogat in je s polnim: rokami razdajal denar. Ker ni bilo zdravnika od nikoder, ga je Sel, ves jezen, iskat. Opirajoč- se na svojo hčerko je hodil od ene zasilne bolnišnice do druge; povsod je našel same razvaline. Vrnil se je v zaklonišče in se vlegel na tla. Bil je zelo slab; mislil je na smrt. Želel si je verske tolažbe, od katerekoli veroizpovedi.
Gospod Tanimoto mu je sel na pomoč v zaklonišče, ki je bilo podobno grobnici- Ko se je njegovo oko privadilo temi, je zagledal gospoda Tanaka. Obličje in roke je imel otekle in po krite z gnojem in krvjo. Oči so bile zaprte. Stari mož je neprijetno zaudarjal; neprestano je vekal. Videti je bilo. da je po glasu spoznal pastorja. Gospod Tanimoto je stal pri stopnicah, da bi mogel brati iz japonske žepne izdaje biblije. Glasno je bral: «Ker v tvojih očeh je tisoč let kakor včeraj, ki je minil in kakor pogled v noč. Kakor povodenj si odnesel otroke človeka. Oni so kakor spanje. Zjutraj še rastoča trava, smo zvečer pokošeni in oveneli. Tvoja jeza nas uničuje. Tvoj srd nas vzne-
rili, da bo prišlo ta dan na otok mnogo ranjencev iz glavnega štaba čugokuške pokrajinske armade. Začeli so odstranjevati vse civilne bolnike. Kljub visoki vročici so odnesli gospodično Sasaki na ladjo. Na krovu je ležala pod platneno streho; zlomljeno nogo so ji podprli z blazino. Ko se je ladja na morju obrnila v drugo smer, je začelo nanjo žgati sonce kakor da bi s povečalno lečo zbiral žarke na njeni koži. Iz rane se je cedil gnoj na blazino. Izkrcali so jo v Hatsukaiči. Odnesli so jo v gimnazijo Božje milosti. V tej začasni bolnišnici je ležala več dni, dokler ni prišel iz Kabe specialist za kostne prelome. Medtem je njena okončina postala rdeča in do boka otekla. Strokovnjak je odločil, da bo treba z naravnan.jem preloma počakati. Incidiral je kožo in podkožno tkivo ter vtaknil v rane gumijaste cevke, skozi katere je odtekal gnoj.
Tataokova otročička, ki sta izgubila mater, se v noviciatu nista dala potolažiti. O'e Cieslik ju je skušal razvedriti. S težavo se mu je to včasih posrečilo. Dajal jima je uganke. Vprašal je: »Katera žival na svetu je najpametnejša?* Trinajstletna deklica je nekaj časa ugibala: «Opica, slon, konj.* «Ne,» je odgovoril. »Zagotovo je to povodni konj.* Ta žival se po japonsko imenuje «kaba», obrnjeno pa «baka», kar pomeni neumen. Pravil jima je zgodbe iz svetega pisma. Opisoval jima ie ustvarjenje. Kazal jima je album fotografičnlh slik iz vse Evrope. Zaman — neprestano sta jokala za materjo.
Zato se je oče Cieslik nekaj dni pozneje odločil, da pojde
iskat njuno rodbino. Najprej je šel na policijo. Tam je zvedel, da je njun stric pozvedoval za njima pri oblasteh v mestu Kure, ki leži v bližini. Da ju Je s pomočjo poštnega urada v Ujini skušal najti tudi njun starejši brat. Ujina je hirošimsko predmestje. Pozneje je še dognal, da živi mati otrok na otoku Goto, stran od Nagasaki. S pomočjo poštnega urada v Ujini se je naposled sestal z bratom. Otroci so se vrnili k materi.
Nekako sedem dni po eksploziji, so začeli po Hlrošimi govoriti, da je uničila mesto neka čudna, neznana energija, ki nastane, če se kdo ve kako razkoljejo atomi v dvoje. Hirošimčani teh razlag niso razumeli; verjeli pa so jim, kakor so prej verjeli govoricam o magnezijevem prašku. Časopisi, ki so prihajali iz drugih mest, so se omejevali na splošna poročila; na takšna, kakor jih je dvanajstega avgusta objavil Domei, japonska radijska oddajna postaja: »Priznati moramo strahotno moč te nečloveške bombe.* Medtem so prišli v mesto fiziki; prinesli so s seboj Lauritsenove elektroskope in Neherjeve elektrometre. Ti znanstveniki pa so natanko vedeli, kaj se je zgodilo.
Gospa Nakamura se Je z otroki preselila k svoji svakinji v bližnje mesto Kobe. Vsi so Se bili bolni. Drugi dan je gospa Nakamura odšla sama v Hirošimo. Ker je bila za dolgo pešačenje še preslaba, se je do predmestja peljala z električnim vlakom. Naprej je šla peš. V noviciatu jo je nenehoma mučila misel na mater, brata in starejšo sestro, ki so živeli v okraju Fukuro. Poleg tega jo je, kakor prej očeta Kleinsorgeja, vlekla tja neka tajinstvena sila. V mestu je zvedela, da so vsi njeni sorodniki mrtvi. Vrnila se je v Kabe; žalostne novice in pogled na uničeno mesto so jo tako potrle, da ves večer ni mogla govoriti.
Uslužbenci so Strežnice in strežniki so odnašali trupla. Za JaPonca. stik z mrtvim: polaganje v krsto in njegovo dostoJd^ , Ijenje, večjo moralno odgovornost, kakor skrb za z3v®' j of'cj so večinoma spoznali svoje mrtve v bolnišnici in n-*e ranic ,ji Ze dragi dan po pogubi so začeli na obleko vsa3ce®a„ 5c
privezovati kos papirja z njegovim imenom. Trupla	pel9 ^
na grmadah, zloženih iz lesa porušenih hiš. Neka.1 -sIP sipali v omote, v katerih so po navadi shran.ieva
U?1
roentgenske filme. Na vsak omot so zapisali poko)1!	t\st
Z največjim spoštovanjem so jim drugega nad drug	pil*
v glavni pisarni. Cela stena te improvizirane kape*lC nekaj dneh zakrita s takimi omoti.
i 'T’0-
Petnajstega avgusta zjutraj je slišal desetletni g
M**
Si o V’
mura v Kabe nad seboj letalo. Bežal je iz hiše i*> ^fn0(j ^
njaškim pogledom označil za B 29; «Tamle leti SoS^
kričal.
Nekdo izmed njegovih ljudi je zaklical:
«Kai se
nisi
d
,U
P*
izkupil od gospoda B?»	'	rsgov(>riV;
Skoraj ob istem času Je, prvič v zgodovini sPjev, te.jp radiu dolgočasni in potrti glas Hirohitov, glas ce ‘ s0ji .j* »Po natančni presoji svetovnih dogodkov in p0. olT1o t° njega stanja našega cesarstva, smo se odločili, da na izreden način končali...*
(Nadalie',a
nit
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHl št. 6, IH. »a<1- — Telefon štev. 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA gt 20 — Telefonska St. 73-38, OGLASI: od 8.30*12 In od 15-18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višlne v širini 1 stolpca: trgovski 60, finantno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. Battisti 301a-I Tel. 70
136
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: irvod 6, o1'56^^
Poštni tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega	^	^
Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska P-