Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: -Videm - viafViftorio Veneto, 32
Tel. 33 - 46 — Poštni predal (Casella'" postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corrente postale) : Videm, št. 24/7418
MATA/UR
GLASILO VIDEMSKIH S SLOVENCEV
Sped. in abb. post. II. gruppo
NAROČNINA Za Italijo : polletna 300 lir
letna 500 lir
Za inozemstvo :
polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25.— lir
Leto XII. — Štev. 8 (238)
UDINE, 1 - 15 MAJA 1961
Izhaja vsakih 15 dni
w
Slovenska narodna manjšina v videmski pokrajini in naloge
v
ter dolžnosti delavskih strank
Našo pozornost je privleklo predavanje, ki ga je imel dne 21. aprila v Trstu Eugenio Laureati o temi :
«Vprašanje narodnih manjšin in naloge delavskih strank.» Predavatelj , v Trstu je opozoril na določene napake, ki jih delajo delavske strank.? v Trstu nasproti organizacijam narodne manjšine. Čisto drugače od Lenina izenačujejo delavske stranke v Trstu nacionalno stališče zatirane slovenske narodne manjšine nacionalnimi sl d lisci italijanskih za-tiralnih buržoaznih strank. Lenin je pisal, da mora delavska Stanka podpirati nacionalna, narodnoobrambna stremljenja narodnih manjšin, ker je pač obrambno, nac.onalno delo narodnih manjšin naprednega značaja.
rudi nn smo ze ponovno pisali v nasein tisiu o uostnkrat pogrešncm. siaiiscu, kl so ga vuusiVa ueiavsk.n strank v videmski provinci zuvze-niala do narodinn manjšin, do slovenske narodne manjšine v videmski provinci. V videmski provinci je se ooij jasna situacija, kaitor v tržaški, . Ul Oi provincialnim vodstvom de-lavskili strank bdo zelo lahko zavzeti pravnno, demokratično subisce u.Uo vprašanja narodnih manjšin, tako kot so ga teoretiki marksističnega da Uka ponovno postavili. Na t r žaškem imajo tržaški Slovenci svoje gospodarske in kuiiurnc orgamza-cije, ki se zavzemajo za nacionanie interese slovenske narodne manjšine. Po iieninu je treoa takšno nac.onaL-
110 delo taksne manjšinsko nacionai-At organizacije podpirati, po nacedil nekaterili voditeljev tržaške federacije komunistične partije ital.je Pa je najbolje, in seveda tudi uajDO-ij koristno, udarjati po nacionalizmi večinskih buržouzmh italijanskih strank m tudi po nacionalnih obrambnih organizacijah slovenske narodno manjšale kot nacionalističnih, ker pac braiujo nacionalne interese narodne manjšine.
V videmski provinci pa je situacija jasnejša delavskim strankam, m s tem tudi federaciji KPJ v Vidmu,
111 treba napadati buržoaznega nacionalizma Slovencev v Furlanski Sloveniji in Kanalski dolini, ker ti ■Slovenci sploh npimajo nobenih ne. kulturnih, gospodarskih ali pa kakršnih koli organizacij, ki bi se borile to nacionalne interese. Italijanske buržoazne stranke od Zedinjena Ita-kje naprej do fašizma so popolnoma °iieinogočiie, da bi do takšnih organizacij Slovencev v videmski provinci sploh kdaj prišlo, fašizem je v sVoji dobi skušal izkoreniniti vse javne znake razpoznavanja narodne klan j šine, zlasti uporabi jen je mate-Litega jezika narodne manjšine.
Po zadnj vojni je prišla na oblast krščanska demokracija, ki vlada v videmski provinci neomejeno že LG !ct. Videmska demokrščanska stranka ni napravila nič drugega kot da je potrdila krivično, nasilno stanje, ki ga je ustvaril fašizem in še poprej Liziio italijanske burožoazne stranke 2 izrazito nacionalističnim programom.
Kakšno pa je bilo stališče provin-ctalnih federacij delavskih partij v videmski provinci do narodnih manjšin v Furlaniji, konkretno do L°vensko narodne manjšine v Fur-kiiski Sloveniji in Kanalski dolini? L
di
šine morajo imeti zato večje pravice kot večina, da pridejo do sape, do svojih pravic, večina se mora za to brigati, da deb jo narodne manjšine pravice, četudi jih te i zahtevajo, ustvariti, ponud-.ti, vzdržavati je treba zaostalim narodnim manjšinam pravice. Tako je učil Lenin.
Kako pa so postopale federacije delavskih partij v videmski provinci nasproti Sloven-em? One so se na splošno izjavljale za narodne pravice kot na primer za ureditev in uzakonjenje slovenskih šol. Kar se pa tiče Slovencev v videmski provici, pa so provincialna vodstva večidel stala na reakcionarnem stališču demokristjan-ske stranke in desničarskih strank. Slovencev v Furlanski Sloveniji ni, saj se je predfašističnim buržoaznim italijanskim strankam in fašizmu posrečilo, da so preprečili ustanovitev slovenskih kulturnih in gospodarskih organizacij, saj so v kali zatrli masovno narodno prebujanje furlanskih Slovencev, saj se tisti furlanski Slovenci ne oglašajo z masovnimi zahtevami po narodnih pravicah. Ergo, ker se ne oglašajo, ker jim skoraj eno stoletje niso dovolili, da bi nastopali kot Slovenci, furlanskih Slo-
vencev ni. Takšno je bilo na splošno vzeto stališče delavskih strank po zadnji vojni do furlanskih Slovencev. Le pa bi morda furlanski Slovenci nastopali s svojimi organ za < cijami za svoje nacionalne pravice, ali jih ne bi morda tud njih dolž le nacionalizma? Ker so jih pa skoro sto let večinske državne m partijske orgianizac je zapostavljale in tlačile, da so furlanski Slovenci v amorfnem stanju narodne pripadnosti ne morijo biti sicer krivi nacionalizma, tenia na drugi strani ni naprednih delavskih krogov v videmski provinci, da bi popravili krivice, ki so se Slovencem od 1. 1866 nenehno prizadevale po večinskih italijanskih strankah. Kje je v videmski provinci tista napredna delavska stranka, ki bi ne samo zbrisala težko hipoteko krivic in zastraševanja narodne zavesti furlanskih Slovencev, temveč bi jih morala vzeti v največjo zaščito kot narodno in socialno najbolj zapostavljene sodržavljane. Kdaj se bodo končno vendarle enkrat napredne delavske stranke v videmski prosinci začele diferencirati v svojem stališču do objektivnih narodnih pravic od italijanskih buržoaznih strank?!
Čedad v Nadiški dolini
Središč« Slovencev sedmih ob-čin vzhodne Beneške Slovenije Sem se zefekajo tudi Slovenci Kobtriškega kota in Bovškega
(Na sliki) Nadiža pri Hudičevem mostu
Potrebujemo strokovne izobrazbe
«Devet in devedeset meštirjev - sto mizerji» — Tehnika in znanost dobivata v svetu čimvečji razmah — Strokovni soli v Šempetru je potrebno dodati še mehaniko in elektrotehniko in naj se dodelijo «BORSE Dl STUDIO» za našo mladino —
Leninu, oprostite da moramo tu-videmskim delavskim strankam 'l'tirati Lenina, so delavske stranke ?Jžne, se boriti za to, da se popra-’Je krivice, ki so bile storjene v preplesti narodnim manjšinam, manj-
Naši ljudje so že po naravi zelo bistri, tu aato ni čuda, da se lote vseh mogočih poklicev (inešt.jerjevj ne da bi se ga učili pri kakem mojstru. To je pa po drugi strani zelo sl bo, kajti danes v svetu, to je v emigraciji, na katero so prisiljeni naši ljudje, gledajo na diplomo, na tisti kos papirja, kjer je zapisano kje in kdaj se kdo izučil. Ker pa pri nas nimamo strokovnih šol, razen v Špetru, ker je vse premalo, delajo ljudje devet in devedeset meštirjev, kakor pravijo pri nas, ne znajo dobro pa nobenega in zato so tudi temu primemo plačani.
Naš človek, da bi se rešil iz revščine, izinizerje se jb poprijel za vsa. dela. Vendar ga vsa njegova brihtnost, ročnost, dobra volja in nadarjenost, niso rešile iz mizerje. Zakaj? Zato, ker vseh devet in devedeset me-štjerjev, ki jih pozna, niso donosni ali pozna vse po malo in nobenegja, ukvarja se z vsemi, a v nobenem ni spocfijailiairan, izurjen, podkovan.
Pri nas na primer, imamo mnogo zidarjev, a koliko je takšnih, ki se razumejo v moderne projekte in ki bi ziuili po teh zazidati neko stavbo, ne da bi jih mojster, recimo asistent, vodil pri delu? Zelo malo. To velja za krojače, Žnidarje, ki ne sledijo modi, šivajo obleke, a le za domače prebivalstvo, ki je brez zahtev, drugje se ne plasirajo in si ne pridobijo mojstrskega imena, ugleda. To velja za krojače, kakor tudi za mizarje, kovače, čevljarje, šivilje, kmetovalce in za vse druge. Povedati pa moramo, da niso oni krivi, manjka jim šola. Vsi narodi, ki nas poznajo, pravijo, da smo na arjeni, polni talenta. Ako bi imeli šole, bi se prav
gotovo prvi uveljavili, v raznih me-štjerjeh - poklicih in v dragih panogah gospodarskega življenja.
Sto mizerij pa imamo, ker se u-kvarjamo in bavimo z devet in de-vedesetimi mištjerji. Bolj pametno bi bilo, če bi jih devedeset opustili in se resno oprijeli, podkovali, naučili, specijalizirali v ostalih devetih, se oprijeli, najbolj donosnih.
Za speeijalizacijo v nekih določenih poklicih je pa potrebna šola. Ali te šole lahko sami postavimo ? Ne! mi tega ne moremo storiti, lahko pa jih odločno zahtevamo od pristojnih oblasti. Zahtevati od oblasti take profesionalne, strokovne šole, za naš mladi rod, je naša sveta naloga in dolžnost. Dovolj je bilo trpljenja in životarjenja z devet in devedesetimi meštjerji, zahtevajmo takšne šole v katerih bodo usposobljali našo mladino v dobro speeijalizirane delavce, v strokovnjake, ker so ti danes najbolj plačani;, ker tem pr j pada bodočnost.
Na ta način se bodo rešili naši sinovi iz tiste mizerje, ki je stoletja tlačila naše prapradede, pradede, dede, in očeta.
Kmalu bo sto let odkar živimo pod Italijo. Že sto let se steka v videmske in rimske blagajne z žulji in krvavim potom zasluženi denar, pretrgan od ust lačnih otrok in odraslih, denar ki ga morajo plačevati za davke naši ljudje, za tisto skopo in nerodovitno zemljo, ki jim ne da toliko, da bi lahko živeli pod domačo streho in pri domačen ogn; išču.
Kaj so dale v tem stoletju iz te blagajne oblasti, da bi izboljšale živi jenske pogoje beneških Slovencev? Nič! Prazen nič! Dale so, a
proti plačilu, na tisoče potnih 'istov našim ljudem, ki so šli s trebuhom za kruhom po svetu. Zapuščeni smo bili in sme, kakor da bi bin obsojeni na popolno iztrebljenje in uničenje.
Naši ljudje so se morali lotiti, doma in po svetu, devet in devedeset najbolj nizkih in umiljantnih mošt je ij e v, ker niso bili izučeni in specializirani v tistih dobrih in donosnih meštjerjev. V Italiji in v tujini so opravljali samo težka in nevarna Nad, na J. strani
Program o ekonomskem razvoju Piemonta
Furlanija se ekonomsko niti zdaleč ne da primerjati s Piemontom; niti ne druge province Veneta. In vendar imajo tudi v bogatem Piemontu revne pasivne hribovske kraje. Vse beži v Turin, nihče noče več ostati na kmetih. Tudi imigranti iz južne Italije, iz Sicilije, Kalabrije in drugih piovine, silijo vsi v Tunu in nočejo v Piemontu opravljati kmečkih del. V okolici znanega Astija, z znanimi vini, in Ounea je vse polno vasi ki spominjajo na revščino naših vasi. Toda pri nas pa je ta razbita, da imamo v centru province Videm in ne Turin, da Videm ne sprejema v službo nobenega našega čloiveka, ne kvalif!ijc|iranega ali nekvalificiranega. Po pravici povedano smo se že tako navadili, da ne sprejemajo v službo naših ljudi v Čedadu, Vidmu in drugod, da že ne iščemo več nikjer dela po Italiji. Kar direktno jo mahnemo v emigracijo. Edino še precej naših čeč gre še za dijkle po italijanskih mestih. Toda tudi vsako leto je večje število naših žensk, ki gredo direktno v emigracijo. Samo rodimo se še v Italiji, delamo in služimo denar pa že vserod v zahodnih evropskih državah. To je na žalost naša furlansko slovenska partecipacija v MECIJ v evropskem skupnem trgu. Kaj nam sploh Italija daje?
Emigracija v Nadiški dolini
Iz vsega čedajskega mandamento gre na delo v emigracijo 1.180 žensk, samo iz slovenskih občin v Nadiških dolinah pa emigrira zdaj 806 naših čeč in poročenih žen. 'To pomeni, da pada na naše slovenske kraje 73% vseh žensk, ki emigrirajo iz č edaj-skega mandamento.
Pri tem pa nismo računali, da gre iz naših vasi še en toliko naš h žensk za diltle in kameriere po velikih itali janskh mestih.
Zato ni čudno, da so naše vasi ninnar bolj prazne, da redko srečaš kakšno živo dušo po cestah.
Nič se ne čudimo, da se duhovniki pritožujejo, da so cerkve zmeraj bolj prazne. Pomisliti ph bi morali, da je do emigracije pripeljala sedanja ekonomska politika v naših krajih. In če pomislijo, kdo ima v rokah vso politiko v naših krajih, in tudi ekonomsko, potem je logično, da je demokrščanska partija, ki ima že petnajst let v rok h vso ekonomijo, izpraznila naše cerkve. Res lep rezultat
za krščansko partijo. Ljudje se sprašujejo, ali se tako sploh spodobi glasovati in biti za takšno partijo, ki goni ženske iz cerkev na trdo emigrantsko delo, pa ne samo na delo, ampak tudi na pohujšanje v svetu.
Zakjučeni obiski Predsednika Tita v državah Afrike
Več kot dva meseca je predsednik FLRJ s soprogo in svojim spremstvom potoval po prijateljskih državah Afrike. Kjerkoli se je mudil na državniškem obisku —: v Ghani, Togu, Liberiji, Maliju, Gvineji, Maroku, Tuniziji in v Združeni arabski republiki — povsod je bil sprejet kot pobudnik utrjevanja tvornega miroljubnega sožitja med narodi.
Siran 2
MATAJUR
- m/a/Jó' '* « •
SOGGIORNI ESTIVI IN
ia
Riviera dell'lstria:
Ankaran, Capodistria, Porto-rose, Pirano, Povigno, Albo-na, Abbazia: quote giornaliere da lire 1.200 a lire 2250 per persona.
Isole:
Kres (Lussino), Krk (Clier-so). Rab(Arbe), Pag (Pago) quote giornaliere da 1100 a 2100 din per persona.
Riviera della Dalmazia:
Fiume, Zara, Dubrovnik, Crikvenica: quote giornaliere; da 900 a 1800 din a persona.
Per prenotazioni ed informazioni rivolgersi a qualsiasi agenzia turisiica, alle autorità consolari jugoslave oppure all’
Cure balneo termali:
Rogaška Slatina, Slatina Padenski, Dolenjske Toplice. Šmarjelske Toplice, Čatežke Toplice. Rimske Toplice: quote giornaliere da 1.200 a 1.800 din per persona.
UFFICIO DEL TURISMO JUGOSLAVO
Roma — via del Tritone, ©2 (Telefono 688.088)
Sv. Lenart S
do ti agrai-ni inženirji in doktori
V časopisu «L’Agricoltura Friulana» se g. Paseolmi zavzema za to da bi nekje v Nadiških dolinah postavili center za mlade kmete iz hribovskih krajev (Centro di Addestramento Professionale di Economia Montana).
bolj pametni od nacionalističnih maestrin in še bolj nacionalističnih njihovih diretorjev didaktikov in da bodo dovolili za razlago tudi domače slovenske besede učencev, da i»do ti bolje razumeli, kaj učijo.
čarkala vse cjeste anù nardila dosti škode še na njivah. Največ škode ne m j eia vas Sv. Helena. Judje so že nardili domando za m jeti «sussidio» zaki netikere hiše so zgubile škuažej ves pardjelèk. So ’dni, ke no pravijo, ke škoda ne moria beti dosti buj mala, če bi mùnih zuonu zuòne anù z zuouenjem prepudu oblake ami zvùj teg-a so ga denunciali.
Iz Terske doline
V Učji manjka še luč, cesta v gorenje hiše in potrebno je pogozdovaje — « servitù militari « ovirajo naš ekonomski razvoj
Pascolini pravilno konstatira, da je ekonomsko-kmečka situacija v nadiških dolinah pasivna, depressa, v vsakem pogledu; res se je zadnjih petnajst let marsikaj napravdo: vodovode, električna razsvetljava, šole, nove cerkve, razne ceste, nekaj novih štal in hiš. Toda vse to ne prinaša nobenega dohodka, nobenega redita. 0 tem smo že pisali večkrat v našem listu.
Nekaj podobnega bo, kot se bojimo tudi s tem Centrom za učenje mladih kmetov. Zelo je potreben tak Centro, ker je pri nas vse kmetijstvo zastarelo, in delajo naši kmetje tako, kot so delali njihovi uonoti. Toda težko bo dobiti mlade kmečke sinove, ki bod hoteli iti se učit v ta Centro, ko pa noče ostati nobeden doma na domu.
Za industrijske centre v išpetru, v Reziji in na novi industrijski center v sv. Lenartu je vse polno kandidatov, vse polno puobov, ki se hočejo učiti, samo za agrarne stvari jih je pa malo.
Pozdravljamo idejo g. Pas’colinija, da se ustanovi v Nadiških dolinah še Centro za učenje mladih kmetov iz hribov. Prav vsi do zadnjega pa le ne pojdejo naši fantje v emigracijo. Kakšen bo le ostai doma in ta naj gre v šolo v ta Center. Vr tem centru bodo učili kmetijski strokovnjaki, specialisti in ne navadni elementarni učitelji. Zato upamo, da bo-
diana
Redki so postali konji in celo voli, s katerimi so enkrat preorali toliko njiv v naših krajih. Zdaj ko propada kmetijstvo in ko noče ostati nobeden doma, gre tudi z oranjem vedno težje. Za vasi okoli Podutane Dodo imeli teoretično—praktični k orso za oranje ž motori. Prav pe, da se naši puobi javijo v vse rakšne korze, ker jim pride prav, pa četudi ne bi ostali doma. Kdor zna v sedanjih časih dirigirati kakšen motor, je- ža kvalificiran in boljš«: plačan. Le če goni mulo ali osla, ga sedaj ne jjorajta-jo več.
Podbonesec
Osmega aprila je bilo delno zborovanje asseblea članov provincia]nega agrarnega konsoreija v Čedadu za člane iz našega komuna in še ib občin Špetra, sv. Lenarta, Grmeka, Sredenj in Sovodnj skupaj s člani iz samega Čedada, Fojde in Tavorja-ne. Dne 14. aprila pa so se zbrali v Čenti člani konsoreija iz Brda, Ahte-na in Nem ter Čente. Malo je naših ljudi, ki bi sploh vedeli, da ta provincialni agrarni konsorcij sploh obstoji. Ima pa ta konsorcij velik v pliv pri vseh olajšavah, načrtih in pri vsem kar se tiče kmetijstva. Zato je prav, da so naši ljudje zraven, ker stojimo na stališču, da morajo biti naši ljudje v vseh komisijah, konsorcijih, entih, ki se tičejo ekonomij«.
Ljudje v Učji nestrpno čakajo, da bi njihova vas prišla pod komun Brdo, ker imajo upanje, da bi ta zanje kaj več skrbel kot rezjanski komun. Sestati se morajo še neke komisije, drugače je pa že vse urejeno, seveda tako kmalu še ne bo, a končna beseda je bila že uradno izrečena od strani brdskega in rezjanskega komuna.
Vse polno reči imamo za urediti pri nas, ker smo bili do danes popolnoma prepuščeni samim sebi. Sedaj se že začeli napel ja vati luč v vas in upamo, da bodo z deli končali še letos. Napeljali jo bodo iz Muzca, ki je oddaljen kakih 12 kilometrov. Zlo potrebno bi bilo tudi narediti cesto, ki vodi v gorenje zaselke. Ta pot je dolga le dva kilometra, a vendar predstavlja za ljudi, ki žive tako izolirani v zadnjih hišah, velik problem.
Do doma se ne mprejo peljati niti z bicikleto, ker je pot kamnita in strma. To so napravili v času prve svetovne vojne in je potle ni nihče več popravljal.
Ob Belem potoku so \si obcestni kamni, ki služijo tudi za kantone, obkrušem. Treba bi bilo postaviti nove in zavarovati cesto z železnimi drogovi, kajti pod njo je več deset-metrov globoka soteska in je nevarno, zlasti ponoči, ker je vse polno ovinkov, da se kdo ponesreči.
Treba bi bilo tudi pogozditi izsekane predele. Pri nas so se nekdaj
Iz	Rez jonsk
doline
V rezijanski dolini emigrira na sto ljudi 18. Vseh emigrantov v Reziji je namreč 501 moških in 105 žensk.
A ko vzamemo moške in otroke m ženske, ki doma ne samo gospodinijo, ampak morajo tudi gospodariti, ne ostane v vsej Reziji noben aktiven, delaven moški.
Kmalu bo pri nas koi v dolini Ausa, ki šteje sicer 7000 duš, toda če hodite po dolini ne srečate druge moške kot stari' nad 60 let, kakšnega trgovca, kakšnega čuvaja za gozd in tu pa tam, kakega moža, ki popravlja, kolikor pač more občinske ceste.
Vso našo dolino je zelo pretresla novica, da se je smrtno ponesrečil 27 letni delavec škarjebrus Graziano Buttolo. Mož se je peljal iz Majana proti Osoppu v Furlaniji in na tej cesti ga je povozil nek ktamjon, ki se je potem zvrnil v jarek. Ponesrečenega Buttola so takoj pripeljali v Spital v San Daniele del Friuli, kjer je pa takoj umrl, ne da bi prišel k zavesti. Buttolo je pri nesreči dobil hude poškodbe na glavi in še več drugih ran.
raztezali pragozdovi, a so nam jih uničili za časa fašizma in tudi nekaj let pozneje. Kar so pogozdili v teh letih je vse premalo. F rato, ki se. je lazrasla po posekov j ih, je treba uničiti in zasaditi smreke, borovce in bukve, da ne bodo vsaj bodoče generacije tako revne kot smo mi.
Od brdskega komuna pričakujemo, da bo kolikor je v njegovi moči, vsaj delno videl naše potrebe. Vladne oblasti pa bi morale positi’ beti, da se odpravijo vojaške uslu-žnosti (servitù militari)', katerim je podvržena vsa dolina Belega potoka m Učja. Zaradi teh ne moremo izvajati nikakili miljoracijskih del in to je seveda v škodo za ekonomski razvoj že tako uboge naše doline.
Jbunduv
V Laudar pride nimar dosti turistu iz Vidma, Gorice, Trsta in drugih krajev, da si ogledajo Ijandar-sko jamo, ki je bla, kot vjemò iz Štorje, trdnjava nadiških Slovenju v času turških invazij. Rjes velika škoda pa je, da naš zgodovinski mo-nument uničujejo vremenske nepri-like (temperje). Umidita in dež pomagata zobu časa, da se krušijo stopnice, zidovi in cjerkvica Sv. Ivana v Čele. Čudno se nam zdi, da «Sovrain-tendetnza» za varstvo monumentov pušča vnemar tak dragocen monu-met kot je Landarska jama, 2" pred nekaj ljeti se je guorilo, da jo bojo lest a uri ra li, a potic je ostalo vse tiho in škoda je vsak dan večja. Tu-r.sti, ki hodijo občudovat našo trdnjavo se čudijo, kako je mogoče, da so oblasti na kaj tajšnega pozabile.
Uolenji Bar nas
Kmetijstvo v Italiji je v veliki krizi. Vse beži v industrijo in v mesta, Mi ne moremo bežati v italijanska mesta in bežimo zato v emigracijo.
Predlagajo, da bi vsak otrok kmeta dobil na dan 135 ali pa 150 lir, to hi bil neke vrste assegno familiare. Takšno nakazilo bi seveda kmetom z.elo prav prišlo in bi približno vsaj nekoliko pokrilo diterenco med dohodki, rediti kmeta ali pa industrijskega delavca. 'Poda ljuje bodo še vseeno bežali iz vasi v mesto. Takšne kot. so vasi pri nas, jih nobeden ne mara, nobeden noče v njih živeti. Mladina nima nobenega razvedrila v naših ubogih umazanih vaseh. Delo ne neha nikdar, od zjutraj do večera. Rešiti bo treba problem življenja na vasi in ne samo najti nekaj več lir za življenje.
Lansko leto se je pridigalo in molilo po slovenski v naslednjih duhovni jah : v Kravarju, Srednjem. Dreki, Tarbiju, Topolavem, Matajurju, Štoblanku, Oblici, samo deloma pa. v Lazah, pa čeravno je, tu učil in der lai najboljši duhovnik in Slovenec Ciuffolo. Tudi v sv. Lenartu se le delno moli in pridiga v slovenščini in še zaradi tega so laški časniki tolikokrat napadali župnika Angejlo Kraeino. Molijo po slovensko še v Gorenji vasi, v Lesah in Črnem vrhu, pridigajo pa že ne več v našem jeziku. Po slovensko pridigajo duhov-skorši in Prosnidu. Nič ječ ni šliša-ti slovenskega jezika v cerkvah re-
zijanske doline in Učeje.
Videmska nadškofijska kurja pusti, da laški duhovniki ukinjajo slovenski jezik, kakor sem jim zljubi. Kurija se ne meni za Kristusov nauk, da morajo duhovniki učiti vse narode.
Gorjani
Prejšnji tjedan je naš komun utar-pòu dosti škode zvuj hude ure. Utargu se je oblàk anù voda ne raz-
zlet v Jugoslavijo
Črni Vrh
Družina Milija Cenciča je narastla za enega člana ; rodila se je čečiea, j katjeri so dah ime Mariza.
Fe j da
Dne 30. aprila in 1. maja so imeli v Fordi tradicionalno «sagro» vina. Na placu so postavili več kjoskov, v katjerih so prodajali prvovrstna domača vina: tokaj, verduč m merlot. Lani sicer ni bia dobra vmska Ijetina, zaki je blo v jeseni preveč dežja in je blo grozduje kislo, zatuo so se pa vinogradniki tem bolj potrudili, da so iz slabega grozdu j a napravili dobro vino in na tej espozi-ciji vin garegml z večjim užitkom (sodisfac.jonom). Največ ljudi je blo na «sagri» parvega maja. Iz Vidma, Čente in Čedada so vozil v Fojdo posebni avtobusi do pozne ure. Zvečer so priredil tud ples na brejarju, kjer se je divertirala mladina.
DNE L IN 2. JUNIJA '961 Krnatska dolina ho organizirala
B r£I, T
NA BLEJSKO JVZERO LJUBLJANA —
ZAGREB — OPATIJA
Dne .1. junija:
TIP ANA	'S O O	oh	4,30	uri
NEME	odhod	»	5,00	»
K PANJSKA GORA	prihod	»	8,45	»
KRANJSKA GORA	odhod	»	9,45	»
BLEJSKO JEZERO	prihod	»	10,30	»
BLEJSKO JEZERO	odhod	»	11,30	»
LJUBLJANA	prihod	»	12,30	»
LJUBLJANA	odhod	»	15,00	»
ZAGREB	prihod	»	18,00	»
hie 2. junija:				
ZAGREB	odhod	»	9,00	»
OPATIJA	prihod	»	13,00	»
OPATIJA	odhod	»	17,00	»
TRST	prihod	»	19,00	»
TRST	odhod	»	20,00	»
NEME	prihod	»	22,00	»
TIP ANA	prihod	»	22,30	»
GENA LIT. 6.800
IV ceni je všteto: potovanje z avtobusom, skupni potni list, konzularni vizum, prenočišče v hotelu v Zagrebu, ena večerja in en zajtrk.
| UPIòOVANJE sc vršt pri avtobusnem tj podietju PICCO v Nemah, Viskorši, Tipani in Platiščih.
‘ Vpisovanje se zaključi dne 18. inaja 1961
Skoro vsi odrasli in delavni ljudje iz naše občine so že davno na delu v emigraciji. Letos jih je šlo še več. kot lani.
Nekaj ljudi pa je ostalo doma, ker res ne morejo iti ali zaradi prevelike družine ali zaradi zdravja ali pa zato, ker ne marajo emigrantskega dela. Ti gledajo in se čudijo, ker ne vidijo prave koristi od zakona glede bonifike brijegov. Deset let se že vleče problem hribov — montauje, a še ni opaziti, da bi se kaj napravilo, namreč kaj takega, da bi ljudem pomagalo.
Pod hribovske kraje v Furlaniji spada 350.000 hektarjev zemlje. Ko-stituirani so bili tri komprenzoriji, ma vsako leto je manjši državni kon-tributo. Pred tremi leti je vlada dala 295 mijonov, pred dvema letoma že pol manj ali 135 mijonov, lani pa samo 75 milijonov. Če računamo znese to samo nekaj nad sto lir na en hektar bonifike. Ni treba, da praša-rao, kaj se da napraviti s tako majhnim denarjem. Prav malo, več kot nič. Prav imajo tisti, ki pravijo, da je potrebno strašno mnogo za monta--nje depresse na vse konce in kraje.
Prav. To vemo in to mora vsak vedeti, da si ne bo delal iluzij. Boni-Lka mora priti, samo kdaj, je pa drugo vprašanje. Posamezen individuo ne more na to čakati.
Posodo iz aluminija najlepše očistimo z milnico (žajfnico), ker dingi preparati, kot na primer soda, amonijak in drugi, aluminijiu škodijo. Lahko jo pa tudi čistimo z aluminijasto volno (paglietta), ki jo kupimo v trgovini.
Umazan jedilni pribor (žlice, vil-ce, noži) ne čistimo nikoli s smirkovim papirjem (carta vetrata). Najboljše je, da ga pustimo nekaj časa v vodi, kjer smo prej kuhali olupljen krompir. Ko viditmo, da so žlice, vilice, noži in drugo čisti,jih vzamemo iz posode, splaknemo in dobro zbi išemo.
Kako spoznamo dober sukanec (vil)? Odtrgajmo nit in če ta na koncu ni gladka, je sukanec dober, drugače je pa slabe kvalitete.
MA TAJ UR
Stran 5
UNA SFERZANTE RISPOSTA
del " Heuple Valdotaine» ai Comitati Civici
PHTRIBUlEIUn SIMM IZOBRAZBE
(NADALJEVANJE 12 1. STRANI
«Le Pueple Valdoiain», organo del Movimento autonomista per la difesa della minoranza etnica e lifiguistica della Vaile d’Aosta, reca uno sferzante articolo polemico in. risposta ad un articolo apparso- sul periodico «Collegamento dei Comitati Civici» di Roma sotto il titolo — che dice tutto — «Terrorismo rosso in Valle d’Aosta». Come esempio di questo terrorismo l’untuoso foglio romano cita il recente sciopero alla Coglie ( Un i fingendo di ignorare che a. quello sciopero aderirono anche i sindacalisti cristiani, la sostituzione di una ispettrice anziana con un i-spettore più giovane e lo scioglimento del Consiglio d’amministrazione del B.I.M., il cui presidente democristiano era stato denunciato all’autorità giudiziaria per corruzione. Questi tre capi di accusa, l’organo dei Comitati civici lì ha conditi con una sere di accuse fantasiose, partorite evidentemente da un giornalista clericale in delirio: «opera di intimida-zfipnie», «vendetta», «ricatto», «terrore», ecc.
«Questa odiosa e grottesca caricatura della situazione politica valdostana — scrive «Le Peuple Valdo-tain» al riguardo — potrà servire ad ingannare l’opinione pubblica nazionale, come vuole senza dubbio il suo autore, ma non ingannerà i valdostani, i quali sono esattamente come stanno le cose e non potranno che concepire un giusto disprezzo nei riguardi dei pretesi democratici e cristiani dei Comitati Civici.
«Così — prosegue «Le Peuple» -—, secondo questi figli spirituali di Tor-quemada, gli autonomisti sarebbero dei ribelli! Ebbene siamo felici di essere trattati da ribelli dall’organo di una associazione formata da reazionari patentati. È il titolo di gloria, un attestato di coràggio e di intelligenza. T loro padri trattavano da ribelli (e bruciavano) i partigiani del progresso scientifico; essi, non potendo più negare che la terra gira intorno al sole, si accontentavano di trattare da ribelli (e li brucerebbero vo-
lentieri, se lo potessero ancora) i partigiani del progresso sociale. Ma gli anatemi sono impotenti a fermare il progresso sociale, come furono impotenti a formare il progresso scientifico.
«Da sempre e in tutti 1 campi i partigiani del progresso furono trattati da ribelli e come ribelli dagli schiavi del conformismo. Da sempre e in tutti i campi il progresso fu opera di «ribelli». Senza la loro ribellione del 1945, i valdostani non avrebbero ottenuto la loro autonomia, che è una forma di libertà, un atto di emancipazione politica, una tappa verso una democrazia più diretta. Senza la loro ribellione, non avrebbero l’autonomia. Eppure Dio sa se vi avevano diritto, essendo una minoranza etnica che non intese mai rinunciare al suo carattere particolare; Dio sa ugualmente se essi la meritavano, avendo sempre dato prova di lealismo nei riguardi dell’Italia e versato il loro sangue per essa come pochi altri hanno saputo farlo».
«Le Peuple Valdotaine» ricorda poi l’oppressione fascista contro i valdostani. «La classe dirigente italiana — scrive il giornale dell'Union Valdotoaine» — strappo ai valdostani l’ultimo diritto che rimaneva loro, il più naturale, il più «aero, il diritto di parlare la lingua dei loro antenati, spinse ala sua tirannia «materna» fino a italianizzare la toponimia della Valle d’Aosta; spinse le sue preferenze per alcuni dei suoi figli — e non certo dei migliori — fino a permettere loro di venire ad insultare i valdostani in Valle di Aosta e trattarli da bastardi e da stranieri nel loro stesso paese».
«Istruiti dall’esperienza — scrive «Le Peuple», i valdostani si fecero furbi e si misero, a lottare per la Valle d’Aosta e per l’autonomia».
11 giornale spiega poi perchè la Union si decise ad allearsi con le sinistrò, rompendo ogni collaborazione con la democrazia cristiana. «Benché i democrist’ani fossero ovunque, al governo centrale, al governo regionale e ai loro posti di rappresentanti
della Valle d’Aosta in Senato e alla Camera dei deputati, l’esecuzione dello Statuto non faceva un passo avanti : i democristiani di Roma facevano orecchio da mercante; i democristiani di Aosta intralciavano l’azione dei loro alleati unionisti; l'Union Valdotaine si vide costretta a condannare la politica del governo centrale verso la Valle d’Aosta e a rompere con la D.C. La successiva alleanza con i partiti di sinistra fu una conseguenza logica della politica governativa verso la Valle d’Aosta. Questa condotta dell'Unione Valdostana, perfettamente conforme alla natura e alla funzione del Movimento, gli elettori valdostani hanno dimostrato di comprenderla e di approvarla battendo il partito governative alle elezioni politiche del 1958 e alle elezioni regionali del 1959. Restano le elezioni comunali del 14 maggio prossimo, in occasione delle (piali dobbiamo chiedere di nuovo ai valdostani di battere il partito governativo, in modo che comprenda che comprenda che i valdostani vogliono il rispetto dlello Statuto, l’applicazione di tutti gli articoli dello Statuto.»
dela in kot taki so najslabše plačani.
Hočemo in zahtevamo šole! Ne take v katerih se skrbi samo za raznarodovanje našega naroda ! Hočemo takšne šole, ki bodo pripeljale naše ljudi do stopnje drugih tehnično, znanstveno in kulturno razvitih narodov, šole ki nam bodo odprle vrata do gotovega boljšega materjalne-ga in moralnega življenja in do gospodarskega napredka.
Profesionalna šola, ki je bila, odprta pred leti v Šent Petru Slov. ob Nadiži, je dobra lin pozitivna stvar, čeprav je bila postavljena s precejšnjo zakasnitvijo. Vendar se ne moremo zadovoljiti samo s tako šolo, ker vzposabljajo samo zidarje in mizarje.
Tehnika., znanosti, v vsleli porjh svojega življenja, dobiva v svetu čim-večji razmah, napreduje z Velikimi koraki. Danes živimo v atonski dobi, prvi človek je že vzletel v vesolje. Za njim bodo šli drugi, nam odkrivali nova obzorja in celo nove svetove. Zato si upamo trditi, da je zidarska in mizarska šola, čeprav se je veselimo, za današnje razmere in za današnje čase, skoraj zastarela.
Ko so obstajali drugje dobri mizarji in zidarji, smo bili mi samo slabi kmetovalci, ki so znali plesti koše in nositi gnoj na hrbtu, pastirji ki
smo znali pasti krave in ovce. Ko so drugi že popustili zidarstvo in mizarstvo ter se poprijeli bolj smelih in rentabilnih modernih poklicev, poklicev časa, so nam odprli revno mizarsko in zidarsko šolo. Če bomo šli po tej poti naprej, bomo vedno ostali sto let za tistim razvojem, ki je doma pri naših najbližnih narodih.
Dobrim mehanikom, elektrotehnikom, fizikom, kimikom, atomistom in drugim raznovrstnim tehnikom, bo pripadel svet bližnje prihodnjosti.
Naj se ustanovijo torej, tovrstne šole za našo mladino. K tisti profesionalni šoli, ki že obstaja v Šent Petru, bi lahko dodali še mehaniko in elektrotehniko, mogoče pa še kaj drugega.
Za tiste vede pa, ki se poučujejo v višjih šolah, in ki so najbolj primerne, ki najbolj odgovarjajo današnjem času in zahtevam, naj se da naši mladini, z raznimi podporami, kot so «borse di studio» in drugo, možnost dostopa.
Če se bornq naučili tistih malo me-štjerjev, ki so. meštjerji sedanjega časa, in tistih, ki bodo meštjerji bodočnosti, ne bomo več odgovarjali, kadar nas bo kdo vprašal, kaj delamo : «Devet in devedeset meštjerjev, sto mizerji», ampak, «malo meštjerjev in polno blagostanja!»
IZIDOR PREDAN
m
Nekaj o čebelni matici
MAL Dl CUORE MAL DI RENI DISTURBI FEMMINILI ESAURIMENTI
Praženje matice imenujemo snubili izlet matice, da se po trotu oplodi. Mlada matica ne stavi nikake če-bdjue zalege, pred/en ni sprašena. Praženje pa se zgodi samo v zraku. Mlada deviška rojeva matica na se ne spraši takoj med rojenjem, temveč tretji ali četrti dan po tem, če sta vreme in paša ugodna; pri slabem vremenu in paši pa celo šele čez 14 dni in več. Enako se zgodi tudi j pri izrojencu (panj, oziroma čebelna ' družina, ki je dala enega ali več rojev) po odhodu zadnjega roja. Ravnokar izležena matica gre peti ali šesti dan na prašenje, če vreme dopušča. Sploh je prašenje odvisno od izleta, ta pa od vremena in paše.
Pred praženjem ostane ostarela matica tudi pozneje nesposobna za plemenitev, torej preti panju ravno ako pogin kakor g)a. povzroči brez-matičnost. Zato morate takemu panju pomagati. Najprej mu odvzamete
to nerabno matico, ki jo najdete najlažje, če prekadite čebele iz panja v drug prazen panj. Zdaj šele mu dajte drugo dobro matico, ker če bi jo dali k oni, bi jo čebele gotovo u-morile.
Jtcgua	hilti e ra!e
t
Rappresentante esclusivo per il friuli: ditta minisini sugc. di
E. CERA UDINE —
OMEDLEVICA ALI NEZAVEST PRI ŽIVINI
Znamenja omedlevice ali neaave-, ati pri žigini so tale: Živali postane slabo, blato in voda se mu nehote iz-pravljata, davi se in včasih tudi bruha (vomita), to zadnje še pojavlja največ pri prašičih in psih. Naenkrat ga zapusti zavest, zgrudi se na tla, žila in dihanje se navidezno ustavita, oblije ga mrzel pot, žlemne kože ob led e. Sčasoma se žival prebudi, a je še dalj časa omamljena, potrebna počitka in ne more takoj naprej. Nezavestnemu konju je treba hitro odpeti komat, špricati vodo in kis po glavi in mu vbrizgati hladno vodo v črevo. Dalje mu je treba držati pred nosnicami salm jak (amo-nijak) ali jih namazati vsaj s kisom. Vzroki nezavesti so: presoparni, zatohli in prevroči hlevi, preutrujenost zaradi dela, hud stilili in velika izguba krvi.
TROHNOBA SADNEGA DREVJA
Pri tej bolezni začne koža ali bolje povedano ličje, tu pa tam trohneti. To so zgodi največkrat zaradi tega, ker se stara koža ni predolgo očistila od dreves, posebno pri drevesni, ki rastejo na mokrih krajih, na primer blizu gozda, če tako kožo gladko obrežemo in pomažemo z žganim apnom ali pa s pepelnim lugom, bo drevo zopet ozdravilo.
Razpokano češnjevo luhjj sc ne sme s silo ostrgati z drevesno strgu-ljo, kakor pri kruškah in jablanah. Če se češnji rani lubje, dobi smoli-ko. Kadar strgate staro skorjo pazite, da se pri tem delu ne ram mlade lubadi.
KAN NxY VINU
če vina redno ne zalivamo in ne skrbimo, da je sod vedno poln, kadar je posoda dolgo časa načeta, ali kadar dohaja zrak slcosi veho in špranje, se naredi na vinu kan. Na površju vina se napravi belkasta mre-nica, katera, če ostane dalj časa na vinu, lahko zelo škoduje. Polagoma se poloti vina cik ali pa postane via-čljivo in zoprno. Najrajši se prikaze kan na šibkih vinih, ki so bolj slir znata. Če se mrenica ni preveč razvila, se odpravi kan s tem, da se skrbno doliva vino, dokler ne prekipi in se na površju ne iztrebi kan iz posode. V ta namen naj se uporablja lij z dolgo cevjo, ki naj bo na spodnjem koncu zavihana nekoliko navzgor. Kadar so kan zbere pri veliki luknji, naj si> ga odpihne in potrka še neko liko okoli vehe, da se ločijo kožični deli, in te naj se vnovič odpihne, Ko pridejo na površje. Če je kan že moč-
no razvit, je treba, da se preteči vino v dober, v žveplom dobro zakajen sod, in da se filtrira, če je to potrebno.
ZAŽVEPLAJTE PRAZNE SODE
Ko ste izpraznili sode, ne puščajte v njih drožja niti eno uro. Takoj od-s! ranite grampo in sod dopro operite z vodo. Potem naj se sod posuši. Osušenega zažveplajte. Za žveplanje rabite 2 grama žv epla za vsak hektoliter. Toliko ga je navadno na azbe-stem trakcu, torej je en trakec primeren za en hektoliter prostornine. Kletarsko žveplo v kolescih je ravno tako dobro. Mala kolesca vagajo 5 gramov, torej zadostuje za 2 in pol hektolitra prostornine; večja kolesca imajo v sebi 10 gramov žvepla, torej porabite eno za 5 hi. Lahko pa rabite tudi navadno žveplo, ki zgori v posebnem gorilniku za žveplo. Za vsaki hektoliter sežgite 2 grama navadnega žvepla. Potem sod zamašite.
Do trgatve pa ne bo zadost samo enkratno žveplanje soda, ker se žveplov plin izgubi. Zato moramo žve-planje ponoviti vsakih 6 tednov ali vsaj 2 meseca.
Če žveplo noče v sodu goreti, potem je sod pokvarjen, najbrže kisel. Tak sod morate še prav posebno dobro oprati.
ŽIVINOREJA y
POREŽIMO PARKLJE
Naše krave, ovce in koze so prebile celo zimo v hlevu. Tako se jim parklji niso mogli obrabiti in zato so jim preveč zrasli. Živali z velikimi parklji nerodno stojijo, pa tudi zelo nerodno in boleče stopajo. Zaradi tega tudi nedorasle živali slabo rastejo, odrasle pa — posebno krave — se sušijo in delajo dosti manj mleka, kot bi ga morale dati. Zato je skrajni čas, da jim sedaj skrajšate parklje. Pri teletih je to nepotrebno. Teleta spuščajmo večkrat na prosto, da se razgibljcjo in naužijejo svežega zraka. Zrak in sonce so namreč glavni pogoji, da se bodo teleta razvila v zdrave in močne odrasle živali.
MATAJUR
Dopo Taìpana in Val Cornappo
Ecco il razzismo tedesco ì
Mozione del Consiglio Comunale di S. Leonardo di Cividale
per l'istituzione della Regione Friuli - Venezia Giulia a statuto speciale
IL CONSIGLIO COMUNALE DI SAN LEONARDO;
Lieto che i deputati friulani abbiano presentato alla Camera dei Deputati un progetto di legge per l’attuazione della Regione a statuto speciale Friuli . Venezia Giulia, pia ude alla loro iniziativa;
Ritiene che netta situazione recentemente determinatasi non possa pili oltre venire procrastinata la realizzazione dì un istituto previsto dalla Costituzione ;
Esprime fiducia che l’Ente Regione, attuando un più largo decentramento autarchico e disponendo di nuovi notevoli mezzi finanziari, sull’esempio di guanto già realizzato dalle altre quattro regioni a statuto speciale, abbia a riuscire uno strumento efficiente di progresso di queste terre;
Afferma che la Regione, sulla l uca del più largo decentramento amministrativo, deve essere attuata nello spirito della solidarietà con lo stato democratico;
Auspica che superata ogni possibile difficoltà nella unione delle popolazioni delle provinc e della nostra regione, il Parlamento voglia approvare con urgenza la proposta ai Inazione;
Auspica infine che venga quanto prima approvata dalla Camera una legge costituzionale che riconosca giuridicamente la minoranza linguistica slovena e friulana della nostra regione, al fine di garantirle gli stessi diritti in cui godono le minoranze linguistiche della Val d’Aosta, dell’Alto Ad'ge e della Val Garclena.
NB La parte finale della mozione, riguardante l’applicazione dell'art S della Costituzione, è un emendamento presentato dalla minoranza consigliare. Sull’inserimento di questo emendamento nella mozione, pur ribadendo il principio del rispetto lei diritti delle minoranze linguistiche, si sono pronunciati contro il sui .a.o socialdemocratico e un consigliere democristiano, motivando la loro posizione al fatto che la questione è imcora prematura e potrebbe provocar è dissensi fra San Leonardo e ie altre sei Amministrazioni comunali delle Valli del Natisone.
Lia mozione che riportiamo è stata approvata dal Constili o .Comunale di San Leonardo nel corso dell’ultima seduta e recentemente anche dal Consiglio Comunale di Taipana. È un sintomo confortante, è il metodo giusto con il quale va impostata la lotta per la conquista della re-gipne FHjpJ|i-Vjenezin Giulia a statuto speciale.
La spinta che porterà alla realizzazione del disposto costituzionale, che da quindici anni avrebbe dovuto essere reso operante, deve infatti venire dal basso, dalle popolazioni interessate e dagli, orgtin%tmi rappresentativi, a loro disposizipne. Superando ogni elivisione politica, dalle nostre Valli alla Bassa Friulana i cittadini debbono unirsi nel
comune intento di far sentire a Roma la loro voce, di far capire che l’istituzione della regione rappresenta uno strumento di sviluppo economico e di difesa dei propri diritti per le vaste possibilità legiferatrici che l’istituto regionale offre in questi settori della vita pubblica.
Per oltre un decennio la democrazia cristiana, legata ai grandi monopoli — che nell’attuazione della regione vedono una seria minaccia alla propria libertà di movimento ed alla libertà di sfruttamento di certe zone — ed i partiti antiregionalisti perchè strumenti chiaramente ed ufficialmente manovrati dalla borghesia capitalistica, ha praticamente sabotato l’istituzione dell’Ente Regione con abile gioco, che si sta però svelando progressivamente.
Per questo è necessario che la volontà popolare prema con vigore, che la spinta salga dal basso : le masse cattoliche sinceramente regionaliste, superando i giochi di bussolotti del loro partito, debbono, per il raggi un-g;imento di questo obbiettivo di interesse generale per le popolazioni locali, unirsi con tutte le altre forze regionaliste di tutto il Friuli — Venezia Giulia, in modo che al Parlamento si intenda l’estrema urgenza di dare corso all’articolo 116 della Costituzione, di soddisfare una istanza popolare da troppo tempo disprezzata.
Per questo dicevamo che la mozione approvata unitariamente dal consiglio comunale di San Leonardo è un sintomo confortante :	perchè
vuol dire che il problema dell’unita delle forze politiche è stato compromesso. Ciò significa che l’attuazione della Regione non è lontana.
Friulani e italiani!
Dopo dieci anni dalla sua uscita, voi non sapete cosa sia veramente questo giornale poiché essendo scritto in sloveno non potete leggerlo e la stampa italiana ne ha sempre falsato gli intendimenti.
Il suo scopo era ed è di dare alla minoranza linguistica slovena della provincia di Udine un foglio scritto nella propria lingua c che reclami il riconoscimento ed il rispetto dei suoi diritti, secondo il dettato dali’art. 6 della Costituzione.
Voi tutti sapete che la vita nelle nostre vallate e sulle no* stre montagne i quanto mai dura. Lavorare dall’alba al tramonto, cuivare la schiena sotto il peso della gerla dall'infanzia fino alla vecchiaia per guadagnarsi una fetta di polenta. E sapete che la gente della Slavia Friulana, come è laboriosa, è anche paziente c pacifica : lavora e sopporta tutto in silenzio mentre le autorità governative sembra ap_ profittino proprio di questo spi. rito pacifico per dimenticarne co stantemente i bisogni.
Non lasciatevi Ingannare da quel|a stam pa che parla di con
tinuo interessamento del Governo per i nostri bisogni*« decanta grandi lavori compiuti nelle nostre- valli. Se qualche cosa si è fatto è sempre poco in confronto ai bisogni che in’un secolo di cattiva amministrazione si sono accumulati.
Questo stato di cose deve cessare e ci deve essere giustizia anche per gli sloveni delle montagne del Friuli orientale.
fll tentativo di falsare i suoi scopi e porre una divisione tra slavi e friulani „Matajur“frispon-de^dedicando una]pagina scritta in italiano. Cosi non rsarà più suo compito solo quello di difendere gli interessi; degli sloveni del Friuli, ma^anche'di'stabi-lire un sempre maggiore legame tra loro ed *i] friulanriche Roma mungere spella'con la massima scrupolosità.
Se 'gli sloveni lottano per oltenere'un miglior tenore di vita, é controlli, malgoverno, non contro i friulani o gli italiani che si trovano nelle medesime condizioni di abbandono e di sfruttamento;. La giustizia verrà] per tutti quando] sapranno conquistarsela, uniti e concordi.
IL MINISTRO DEI TRASPORTI
SPATARO IN JUGOSLAVIA
Il Ministro dei Trasporti italiano Spataro visiterà ufficialmente la Jugoslavia nei piossimi giorni. La visita è in restituz'one alla visita che il ministro dei trasporti jugoslavo Cetinie fece in Italia nel mese ili novembre dello scorso anno.
K i SRI
NIENTE PERMESSO PER ITALIANI - ecco che cosa
sia scritto su un cartello appeso all'entrala del Ristorante ed albergo Anthes, al numero 16 della Falkenstrasse, nella città di Saarbrucken (Germania occidentale).
La foto in alto mostra l'entrata con un cartello appeso, quella in basso una visione della Falckenstrasse^con in primo piano lo stabile N. 16. In questo quartiere abitano molti emigranti italiani. Nei locali dove si trovano avvisi come questo gli emigrnati italiani non possono entrare; se vi entrano e sono riconosciuti per tali, i camerieri hanno I' ordine di ignorarli.
Abbiamo già avuto occasione di si rivere nel numero precedente del nostro giornale, che in molte località della Germania occidentale, è possibile trovare all’entrata di certi alberghi, ristoranti o pubblici ritrovi dei cartelli che avvertono che lì i ciitad.ni italiani non sono desiderati. In certi ambienti il divieto è esteso anche, ai nordafricani, in altri limitato ai soli emigrati italiani.
La fotografia che pubblichiamo dimostra che le nostre affermazioni rispondono pienamente alla verità.
La situazione che si è creata in
Cordiale incontro a Lubiana di lavoratori ospedalieri friulani e sloveni
Una delegazione di c'nquauia lavoratori ospedalieri di Udine, alla quale si è accompagnata una rappresentanza medica dell’ospedale principale udinese cappeggiata dal direttore sanitario prof. Zanuttini e composta dai dottori Feruglio, .Sala, Serafini, d ’Ambrogio e Fiore, è stata gradita ospite del consiglio di amministrazione e del sindacato lavoratori ospedalieri di Lubiana.
Nella circostanza è stata sottolineata la portata di questo incontro c i suoi benefici, risultati. Prima del rientro a Udine della delegazione friulana, è stato concordato che la restituz'one della visita avrà luogo verso la fine di maggio. Questo primo incontro fra ospedalieri friulani e sloveni ha avuto favorevoli ripercussioni ed è stato una felice pre-
messa per nuovi contatti che rafforzeranno i rapporti fra le collettività dei due popoli confinanti. Dobbiamo inoltre segnalare con piacere l’ncoutro che ebbe luogo, sempre a Lubiana fra i rappresentanti della Camera, di Commercio di Udine ed ‘ rappresentanti (delila Camera fu Commercio Slovena. Gli argomenti di maggiore importanza, sono stati discussi il traffico turistico nella zona dj frontiera fra l’Italia e la Jugoslavia e l’intensificazione degli scambi fra i due Paesi.
I rappresenanti della Camera di commercio della Slovenia hanno proposto di dar vita a Lubiana ad una fiera commerciale internazionale «Alpe-Adria», alla quale coopererà anche la Camera di Commercio di Ialine. *
queste località della Germania occidentale è semplicemente vergognosa: essa dimostra che certi strati della opinione pubblica tedesca il razzismo ed il revanscismo sono tuttora vivi; verso gli emigranti italiani infatti in queste località non pochi sono coloro che ostentano un profondo disprezzo e non si lasciano sfuggile occasione per tentare d'umiliarli Un settimanale di lingua italiana che si pubblica a Parigi riferisce per esempio quanto segue :
«Se gli emigrati italiani entrano in un caffè e chiedono, poniamo, una birra, nessuno bada loro, nessuno risponde. Ripetono la d .manda due, tre volte, alla fine, delusi e sfiduciati umiliati, se ne escono. Non ci troviamo di fronte alte manifestazioni di razzismo vero e proprio? Per offendere ed umiliare ancor più gli e-irdgranti italiani, vengono appellati : Badoglio, parola che indie» chiaramente e senza mezzi termini lo spìrito revanscista dei tedeschi».
Di fronte a questa situazione le autorità consolari italiane non muovono un dito. Invece di d.fendere gji emigranti, di intervenire presso le autorità tedesche, si scagionano col dire, come è ac - aduto ai Consolato di Stoccarda, che alle lamentele dei lavoratori i suoi funzionari risposero: «Non c’è niente da fare, qui comandano i tedeschi», oppure di fronte alle innadempienze contrattuali da parte dei datori di lavoro, dicevano agli emigranti che protestavano: «Anche voi quando incontrate una ragazza le fate mille promesse e poi, ottenuto il vostro scopo, vi rimangia te tutte le promesse, così fanne (nielli che vi danno lavoro in Germania.
Odgovorni urednik; TEDOLDI VOJMTR Reg. Videmske sodnije št. 47
IIHMAH» G. UJCI H I • 1,0111 / I t