Ptrfnrna plačam t cotovinL Leto XI., št. 39 Ljubljana, nedelja 16. februarja 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25. -t Din, za inozemstvo 40.— Dia. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica S Telefon it. 3122, 3123. 3124. 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« le Ion št. 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon »t 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4 — Telefon št. 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub« ljana št 11 842: Praha čis!o78.1S0; Wien št 105 241 Odmev sporazuma med Jugoslavijo In Bolgarijo Zadovoljstvo v bolgarski in jugoslovenskl Javnosti — Sporazum predstavlja največjo garancijo miru in največjo žrtev za pacifikacijo Balkana Beograd, 15. februarja, M. Ves beograjski tisk, pa tudi merodajni krogi pripisujejo v Sofiji doseženemu sporazumu velik pomen. Z izidom pogajanj, ki so se vršila med našo in bolgarsko delegacijo v Sofiji, je zadovoljna tako jugoslovenska kakor bolgarska vlada, pa tudi vsa ostala javnost. Sofijski sporazum znači velik korak pri urejevanju sosednih odnošajev in je odstranil razne vzroke za nesporazume in nesoglasja. Sporazum pa predstavlja tudi veliko in trdno jamstvo za mir na Balkanu in ga je zaradi tega treba še prav posebej pozdravljati. V vsej javnosti prevladuje prepričanje, da ie sedaj odprta pot k zboljšanju sosednih in poglobitvi prijateljskih odnošajev med obema slovanskima državama na Balkanu. Največje težkoče so obstojale glede ureditve dvolastniških posestev. Dvo-Jastniška posestva so bila ves čas^ kamen spodtike in so povzročala nešteto sporov in obmejnili incidentov. Sporazum določa popolno likvidacijo dvolastniških posestev, s čemer bo odstranjen vsak vzrok nadaljnjih nesporazumov. Likvidacija se bo vršila najprej prostovoljno, pozneje pa potom posebne mešane komisije. V pretežni meri se bo izvršila likvidacija dvolastniških posestev z medsebojno zamenjavo med našimi in bolgarskimi državljani. Tam, kier ne bo prišlo do prostovoljnega sporazuma, bo posredovala posebna mešana komisija. Take komisije bodo obstojale na naši strani v timočkem, ca--ibrodskem. malopalanškem in bela-šičkem srezu. V zimski dobi bodo ko-misiie reševale administrativne zadeve. v poletni dobi pa bodo poslovale na terenu. Likvidacija mora biti zaključena v dveh letih po uveljavljenju sorskega sporazuma. Sporazum bo stopil v veljavo takoj po ratifikaciji. Drugi važen posel, ki je bil dokončan v Sofiji, je sporazum o vzdrževanju reda in miru na meji. Sklenjeno je bilo. da se osnujejo posebne komisije, ki bodo vsak spor sproti reševale na mestu. Jugoslovenska in bolgarska vla- da sta se obvezali, da bo vsaka ukrenila vse potrebno za uvedbo reda na meji. Obenem je bilo sklenjeno, da je smatrati za likvidirane vse obmejne incidente, ki so se dogodili do 5. februarja. Sporazum bo stopil v veljavo pet dni po objavi v »Službenih Novinah«. Odmev v inozemstvu Praga, 15. februarja, d. Sporazum glede ureditve obmejnih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki je bil včeraj svečano podpisan v Sofiji, je napravil v vsem inozemstvu, zlasti pa v vseh slovanskih državah najboljši vtis. Češkoslovaški tisk posveča temu dogodku posebno pažnjo in obširno razpravlja o izboljšanju odnošajev med bratskima slovanskima državama na Balkanu. Organ narodnih socialistov »Češke Slovo« objavlja uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Če je bil dosežen iskren sporazum med obema bratskima narodoma, je s tem storjen velik korak k oživljeniu devize »Balkan balkanskim narodom« in v ojačanju ne samo balkanskega, marveč evropskega miru. Obstojajo novi znaki, da tesno zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo ni več samo giodba bodočnosti. Posebno razveseljiv pojav je povoljna rešitev pogajanj glede dvolastniških posestev in obmejne c<>ne. Upravičena je nada, da bo v najkrajšem času dosežen sporazum glede vseh še nerešenih vprašanj. Mnogo Je pripomogla k tej povoljni rešitvi zmernost in popustljivost Jugoslavije, kar je prizna! g. Ljapčev sam.« List zaključuje svoja izvajanja s prepričanjem, da bo morda že letošnje leto prišlo do balkanskega Locarna. London, 15. februarja, d. »Newyork Herald« poroča o sporazumu med Jugoslavijo in Bolgarijo ter piše: »V Sofiji je bila podpisana pogodba med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki ureja red in mir na meji med obema državama. Ta sporazum je smatrati za največjo žrtev ideji miru, kar jih je bilo doprinešenih na Balkanu v zadnjih 25 letih.« 9 Tržaški atentat pojasnjen Pu dunajskih informacijah je atentat maščevanje fašističnih nezadovoljnežev v Trstu Dunaj. 15. februarja r. Nocoj so se v tu- kajšnji italijanski koloniji razširile vesti, da so italijanske oblasti v Trstu že ugotovile povzročitelje bombnega atentata na redak-cijo lista »Popolo di Trieste« ter da so krivci in izvršitelji atentata pod ključem. Po teh informacijah izhajajo atentatorji iz vrst temnili tržaških elementov, ki so svojecas-iio pripadali fašistični stranki in imajo na vesti požig Narodnega doma v Trstu in razna druga slična dejanja na Krasu. Atentat na »Popolo di Trieste« je baje le maščevanje te skupine zaradi izključitve njenega voditelja, nekega Maria Fortija, iz fašistične stranke. Mario Forti je igra! svojčas vidno vlogo med tržaškimi fašisti. Bil pa je že pred leti izključen iz stranke. Meseca januarja je Forti povzročil škandal na neki zabavi, kier je oklofutal nekega tržaškega konzula. Zaradi tega je bil na povelje navzočih funkcionarjev fašistične stranke aretiran in oddan v zapor. Že naslednjega dne je vodstvo fašistične stranke sprejelo anonimno nismo, v katerem so zarotniki zahtevali, naj Fortija takoj izpuste iz zapora. Anonimna pisma so postajala vedno ostrejša in v zadnjem času so zarotniki grozili, da se bo zgodilo nekaj velikega, če Forti ne bo takoj izpuščen. Ker se oblasti za te anonimne grožnje niso zmenile, in je bil Forti pridržan v zaporu, smatrajo sedaj, da so izvršili atentat na »Popolo di Trieste« njegovi pristaši. V Trstu vlada splošno prepričanje, da gTe za maščevanje fašističnih nezadovoljnežev in tržaiki listi tudi nič več ne namigujejo, da bi bili z atentatom v zvezi v Italiji živeči Slovani, kakor so to sprva namigavali zlasti rimski listi. Glede na napovedi preiskovalnega sodnika, ki je izjavil, da bo atentat že te dni pojasnjen, smatrajo v krogih dunajske italijanske kolonije, da so te vesti avtentične. Pogreb Guida Nerija Ancona. 15. februarja d. Krsta s pokojnim Nerijem je prisipela danes ob 3. popoldne v Amcono. Voz s krsto in voz z venci, ki jih je bilo nad 100, sta bila priklopljena v Trstu k brzovlaku Trst-Rim. Na vseh postajah, kjer je brzovlak postal, so fašistične organizacije izkazovale Neriju zadnjo čast. Z največjo svečanostjo se je chines ob 5. popoldne vršil pogreb Nerija v Anconi. Sožalje italijanskega kralja Trst. 15. februarja d. Italijanski kralj je poslal po dvorni pisarni direktorju Usta »Popola di Trieste« brzojavko, v kateri izraža svoje globoko sožalje zaradi smrti Guida Nerija. hotel obiskati v spremstvu svojih tovarišev sorodnike v Litvi. Tovariši Pleškaitisa trdijo, da niso vedeli ničesar o zaplenjenem orožju ter da so priznali priprave za izvedbo državnega prevrata v Litvi samo zaradi tega, ker niso obvladali nemščine, ko so bili zaslišani pred preiskovalnim sodnikom. Proces proti litvanskim zarotnikom Voditelj litvanskih emigrantov Pleškaitis je obtožen, da je pripravljal državni preobrat in atentat na Voldemarasa Insterburg, 15. febr. d. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je pričel pod strogim policijskim nadzorstvom z veliko napetostjo pričakovani proces proti voditelju litvanskih emigrantov Pleškaitisu. Z njim vred je obtoženih tudi pet njegovih pristašev, ki so sodelovali pri ponesrečenem uporu v Tauroggenu 1. 1927. že tedaj je bil Pleškaitis obsojen na smrt, vendar pa se mu je posrečilo zbežati na Poljsko. Zaradi zvez, ki jih je imel s poljskim maršalom Pilsudskim, je bil Pleškaitis pozneje izključen iz litvanske socialistične stranke. Septembra lanskega leta je bil Pleškaitis S petimi tovariši ujet na nemškem teritoriju ter prepeljan v zapore državnega sodišča v Insterburgu. Ob priliki aretacije so našli pri njem več pušk, revolverjev, ročnih granat in bomb. Zaradi tega je bil osumljen, da je nameraval izvesti atentat na bivšega litvanskega ministrskega predsednika Voldemarasa in izvesti državni preobrat. Obtoženi Pleškaitis izjavlja, da ni pripravljal nobenega atentata in da je nosil orožje samo zaradi silobrana, ker je Mironescu o haaški konferenci Bukarešta. 15. februarja AA. Minister za zun. zadeve Mironescu je poročal v zbornici o izidu konference v Haagu. Govornik je naglašal, da je bil ustvarjen položaj, ki je za Rumunijo ugoden in da so bili s to konferenco odstranjeni dosedanji krivični predlogi za likvidacijo vojne. Naposled je navajal, v čem obstojajo pogodbe, ki so bile sklenjene z Avstrijo. Bolgarijo in Madžarsko. Zasluga za uspeh gre zastopnikom ItaHje in Francije, zlasti pa francoskemu delegatu Loucheur,iu. STATUT SOKOLA JUGOSLAVIJE Načela in smoter Sokola kraljevine Jugoslavije — Podrobne določbe o organizaciji — Pravice in dolžnosti članstva Beograd, 14. febr. AA. Na podlagi §§ 11 zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v soglasju predsednika ministrskega sveta je minister prosvete predpisal la-le Statut o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugoslavije I. Splošne določbe Cl. 1. Sokol kraljevine Jugoslavije ima namen, da vzgaja telesno zdrave, moralno čvrste in nacijonalno zavedne državljaue kraljevine Jugoslavije. Ta namen bo dosežen z vzporednim vzgajanjem telesa in ««-še s sokolskim sistemom kakor je udomačen v našem narodu. Cl. 2. Sokol kraljevine Jugoslavije «ahko postane član mednarodnih ali meddržavnih organizacij x isto ali podobno nalogo in Ki niso zasnovane na stanovskih ali verskih načelih; zlasti lahko postane član Saveza slovanskega Sokolstva. ... Cl. 3. Redni član Sokola kraljevine Jugoslavije lahko postane vsak odrasel, to je vsaj 18 let star državljan kraljevine Jugoslavije ne glede na spol, vero, poklic in p> sel, ako priznava osnovna načela Sokolstva in ako je njegovo življenje in delo neoporečno; izredni član pa je pod enaikimi pogoji lahko vsak Slovan, ki stalno biva v državi. Razen članstva pripadata Sokolu kraljevine Jugoslavije deca (moška in ženska od končanega 6. do končanega 12. leta) in naraščaj (moški in ženski od končanega 12. do končanega 18. It-ta življenja). Cl. 4. Vse dopisovanje Sokola kraljevine Jugoslavije gre rednim potom preko_ župnih uprav (čl. 6.). Upravno leto se računa od 1. januarja do 31. decembra Cl. 5. Vse edini ce in vsak član Sokola kraljevine Jugoelavije eo dolžni pokoravati se zakonu o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije. temu statutu in odredbam pravil, uredb, pravilnikov in poslovnikov Sokola kraljevine Jugoslavije. Kdor ee ne bo pokoril, bodo proti njemu Sav^z sokola kraljevine Jugoslavije«. Tvorijo ga žujoe in itra svoj sedež v Beogradu. čl. 14. Naloga saveza je organizirali telesno, moralno in nacijonalno °iIo državljanov kraljf\ine Jugoslavije, vzdrževati slike s savezom slovanskega Sokolstva kakor z organizacijami ostalih držav, ki imajo isto ali i<.dobno nalogo (čl. 2). . Čl. 15. Ta svoj namen dos^sa savez: 1.) Z združevanjem sokolskih društev (knvčkih sokolskih čet) v župe ir, žup v savez 2) Z vzpodbujanjem k pravilnemu in vztrajnemu delu žup in društev. 3.) Z razširjanem Sokolstva v natšuših slajib naroda, zlasti na deželi. 4.) S proučevanjem znanstvenih metod čim uspešnejšega telesnega, moralnega in nacijonalnega vzgajanja državljanov kraljevine Jugoslavije, zlasti omladie. 5.) S prircianjem predavanj, izdajanjem razprav in s širjenjem sokolske književnosti, da se dvigne telesna moralna in nacijonalna sila naroda. 6.) S prireja-jem tekem med posameznimi iupami in društvi. 7.) S prirejanjem tečajev za strokovno izpojoolnjevanje. 8.) S prirejanjem javnih vežb, sokolskih svečanosti, izletov in zletov v državi in izven nje. 9.) Z nadzorstvom nad župami in društvi. 10.) Z moralnim in gmotnim podpiranjem žup in društev (kmečkih sokolskih čet). 11.) S podpiranjem splošnega in telesnega vzgajanja v šoli in vojski. 12.) Z gojitvijo telesnih vežb po Tyrševem sokolskem sistemu in načinu, kakor je vdomačen v našem narodu. 13.) Z izdajanjem »Sokolskega glasnika« in drugih sokolskih listov, zlasti za prednja-štvo ter za deco in naraščaj. 14.) S podpiranjem pokreta proti alkoholizmu, z razvijanjem štedljivosti in s krepčaniem narodnega zdravja v najširšem smislu besede. 15.) S sodelovanjem pri delu za narodno prosvetljevanje in za gospodarsko blagostanje. Čl. 16. Pravice in dolžnosti saveanih članov so: Člani imajo vse olajšave, ugodnosti in podpore, ki so predvidene z zakonom o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in s tem statutom. Na svojem področju lahko prirejajo predavanja, tekme, javne vežbe, izlete, letovanja in zlete v duhu sokolske ideje in v svrho razširjanja sokolstva. izdajajo svoj župni sokoiski list. Ustanavljajo nova sokolska društva (kmečke sokolske čete), podpirajo pokret proti alkoholizmu in pokret za štedljivost itd. Savezna uprava Čl. 17. Savez vodi savezna uprava. Upravo saveza tvorijo: starešina saveza jNj. .,r Vis. prestolonaslednik Petar, 5, pod starešin, od teh zastopa starešino najstarejši po imenovanju, načelnik, načelnica, 3 namestniki načelnika, 3 namestnice načelnice. predsednik prosvetnega odbora, 15 do 25 članov uprave, 7 do 11 namestnikov in 5 do 7 revizorjev in namestnikov. Savezno upravo imenuje in razrešuje minister prosvete ter minister vojske in mornarice v soglasju s predsednikom ministrskega sveta. Savezna uprava izvoli saveznega tajnika, saveznega blagajnika, glavnega urednika in uredniški odbor svojega službenega glasila ter drugih saveznih listov. Čl. 18. Starešina in uprava saveza vodijo celokupno delo Sokola kraljevine Jugoelavije in predstavljajo celokupno Sokol-stvo kraljevine Jugoslavije. Glavna naloga uprave je idejno vodstvo in nadzorstvo vsega vzgoine^a He1a Sokolstva v državi. Čl. 19. Tehnično in vzgojno delo vodi načelništvo saveza v sporazumu s savezno upravo. Načelništvo tvorijo načelnik, načelnica in njihovi namestniki in namest- nice. Pristojno je in gre mu končna odločitev v vseh vprašanjih, za katera je potrebna posebna kvalifikacija, to je strokovna prednjaška izobrazba. Načelništvo je sestavni del uprave saveza ter poroča o svojem delovanju savezni upravi. Ako so vprašanja, ki spadajo v pristojnost saveznega načelništva, združena z materijalnimi izdatki, jih mora načelništvo predložiti savezni upravi in jih sme izvršiti šele po odobritvi s strani saveza in oskrbi potrebnih denarnih sredstev. Sporazum s savezno upravo je potreben tudi za javne nastope. Načelništvo mora predvsem skrbeti za vzporedno, to se pravi nedeljeno m skladno telesno, moralno in nacijonalno vzgojo. V njegovo pristojnost spada odločanje o vprašanju vzgojnega sistema in vzgoje sploh, o vzgojni metodi, o načinu organizacije vzgojnih organov, o organizaciji m vodstvu saveznih javnih nastopov, o nadzorstvu vzgojno-teh ničnega dela v župah m društvih, o organizaciji ter skrbi za i2-vedbo saveznih prednjašk;h tečajev. Čl. 30. Za odpravo tekočih poslov in za pripravljalna dela, ki se tičejo celokupnega Sokolstva kraljevine Jugoslavije, ima ?a-vezna uprava svoj izvršni odbor, ki ga tvorijo: po imenovanju najstarejši podstarešina, načelnik in njegov namestnik, načeir.i-ca in njegova namestnica, predsednik prosvetnega odbora, tajnik, blagajnik, glavni urednik »Sokolskega glasnika« in pet članov uprave. Vsi naj imajo po možnosti svoje stalno bivališče na področiu uprave mesta Beograda. V primeru, da je imenovanih več podstarešin s področja te uprave, so vsi člani izvršnega odbora savezno uprave. Izvršni odbor savezne uprave opravlja tekoče posle savezne uprave, vodi statistiko in evidenco o živi -n materi-jalni sili žup in društev, (kmečkih sekol skih čet), organizira delo v savezni p:saro;» zbira in proučuje gradivo za sestavo navodil, nasvetov in pojasnil glede ce:okuj>-nega dela sokolstva v svojih organizac ijah in med narodom, rešuje vprašanja nema-.erijalne narave, ako ne sežejo v bitne osnove Sokolstva ter o predmetih materi-jalne prirode do 20.000 Din. Savezna uprava bo predpisala s poslovnikom podrobnejše odredbe o poslovanju izvršnega odbora. Čl. 21. Vse dopise savezne uprave podpisuje starešina ali zastopnik saveznega starešine s sopodpisom tajnika, odnosno po naravi predmeta blagajnika oziroma gospodarja, načelnika ali njegovega zastop-nika. Pomožni organi savezne uprave Čl. 22. Pomožni organi savezne uprave Do: prosvetni odbor, zdravstveni odsek, statistični odsek, gospodarski odsek, odsek za poškodbeni fond in po potrebi še drugi odseki. Podpredsednika prosvetnega odbora in načelnike odsekov voli savezna uprava iz svojih članov, člane odborov in odsekov pa imenuje in razrešuje uprava. Podrobno delo odborov in odsekov bo urejeno s pravilniki in poslovniki, ki jih bo predpisala savezna uprava. Načelništvo saveza ima kot pomožni organ tehnični odbor, ta pa kot nadaljne pomožne organe odsek za naraščaj in za deco in po potrebi še druge odseke. Predsednik tehničnega odbora je načelnik saveza. Člani pa so člani načelništva kot najožji pomočniki načelnika ter primerno število tehničnih strokovnjakov, ki jih imenuje in razrešuje načelništvo saveza. V tehničnem odboru so zastopniki prosvetnega odbora, zdravstvenega odseka in po potrebi tudi ostalih odsekov. Ravno tako ima savezno načelništvo svojega zastopnika v prosvetnem odboru, v zdravstvenem odseku in po potrebi v drugih odsekih. Te zastopnike imenuje načelništvo izmed svojih članov ali izmed drugih članov tehničnega odbora. Predsednike odsekov tehničnega odbora imenuje načelništvo iz vrst tehničnega odbora, člane odseka pa iz tehničnega odbora ali izven njega. Podrobno delo tehničnega odbora in njegovih odsekov bo urejeno s pravilniki in poslovniki, ki jih predpiše načelništvo. Čl. 23. Prosvetni odbor tvorijo: predsednik in 4 člani, ki jih imenuje in razrešuje savezna uprava iz sebe ali iz sokolskih vrst, tako da je eden od nj;h urednik »Sokolskega glasnika«. Peti član je zastopnik načelništva. Prosvetni odbor organizira, vodi in nadzira v sporazumu s saveznim načelništvem prosvetno delo v Sokolstvu; pripravlja, prireja in razglaša predavanja in članke sokolsko-vzgojne in nacijonalne vsebine, tako v Sokolstvu kakor o Sokolstvu med narodom. Zaradi nadzorstva nad delom žup in društev se imenujeta v savezni upravi dva člana uprave za inšpektorja poslov. Ta člana sta organa savezno uprave in vršita nadzorstvo nad župami in društvi v sporazumu in po navodilih saveza. Posvetovalni organi savezne uprave Cl. 24. Posvetovalni organi savezne uprave za oroučevanje in reševanje načelnih vprašanj so: glavna skupščina, odbor delegatov in zbor (odbor) načelnikov žup. Cl. 25. Glavna savezna skuoščina je posvetovalni organ savezne uprave v vseh vprašanjih delovanja Sokola kraljevine Jugoslavije. Glavno skuoščino tvorijo: savezna uprava in odposlanci žud (vsaka župa pošlje za vsakih načetih 500 članov v župi včlanienih društev po enega odposlanca, ki ga odredi župna uprava na redni seii). Zastopnik saveznega starešine je predsednik glavne skunxine. Glavno skupščino sklicuje =* »JUTRO« 3t. ZD 2 K^a, IS. TT. 1350 Kriza v Londonu Odmev spomenice francoske delegacije — Konferenca bo zaključena okoli 10» marca in ii določa dnevni red savezna uprava po pofrcbi, a najmanj z-krat letno. Cl. 26. Odbor župnih delegatov je posvetovalni organ savezne uprave v vseh vprašanjih upravne narave. Odbor župnih delegatov tvorijo savezna uprava in po en delegat vsake župne uprave. Delegate za odbor župnih delegatov odrejajo župne uprave. Sejam odbora župnih delegatov predseduje zastopnik saveznega starešine. Odbor župnih delegatov sklicuje savezna uprava po potrebi ali na predlog nadpolo-vičnega števila župnih uprav. Čl. 27. Zbor (odbor) načelnikov žup je posvetovalni organ savezne uprave (načel-ništva) za tehnična in vzgojna vprašanja. Zbor (odbor) načelnikov žup tvorijo tehnični odbor saveza, župni načelniki in na-oelnice ali njihovi namestniki ter načelnik in načelnica ali njihovi namestniki onih društev, ki imaio nad 400 telovadcev in te-lovadk. Ta zbor (odbor) sklicuie in mu odreja dnevni red načehrštvo saveza po svojem preudarku ali na predlog nadpolo-vičnega števila župnih nače'nikov. Čl. 28. Župnim in društvenim upravam se postavljajo pomožni in posvetovalni organi kakor pri savezni upravi. Načela za organizacijo vzgojno-tehničnih organov v župah in društvih Čl. 28. Saveznemu načelstvu so odrejena župna in društvena načelstva, društvena načelstva ra so podrejena svojim župnim načeistvom in se mnraio pokoravati njihovim odredbam in predpisom. ki ua morajo biti v skladu z odredbami in rredpisi saveznega načelstva. Župno načelstvo tvorijo žumii načelnik in načelnica in njihovi namestniki. Društveno načelstvo sestavljajo društveni načelnik in načelnica in njihovi namestniki. Pomožni organ žup-nega načelstva ie niiegov tehnični odbor, društvenega načelstva pa prednjaški zbor. Oba lahko imata po potrebi posebne odseke. Tehničnemu odboru župnega načelstva predsedu.ie žuoni načelnik ali njegov namestnik. njegovi člani (članice) pa so člani načelstva ir primerno število tehničnih strokovnjakov. ki iih iz sokolskih vrst postavlja in razrešuje župno načelstvo po odobritvi, načelstva saveza. Prednjaškemu zboru v društvu predseduje društveni načelnik ali njegov namestnik, člani (članice) pa M. Ljubljana. 15. febrarja Pjd naslovom »Manjšine v južnovzhodni Evropi* je ga. dr. C. Bakker van Bosse, Nizozemka, ki je dobro znana po svojem delovanju v mednarodni zvezi Lig za Društvo narodov, objavila v ^Neue ZiircheT Zeitung« dva članka, kolih prvi obravnava našo narodno manjšino v Italiji, druga pa nemške narodne manjšine v naši kraljevini Da se pouči o razmerah na licu mesta, je imenovana gospa lansko jesen prepotovala slovanski del Italije ter jeziikovno mešane dele Jugoslavije in je svoja opažanja priobčila v omenjenih dveh člankih. Glede položaja naše narodne manjšine v Italiji, prizna poročevalka odkrito, da je tako slab. da slabši ne more biti. Pred vsem ie tudi oni ogabni šovinizem, ki se ie lotil celo krstnih imen in priimkov, da iih poitalijanoi. Vendar se to nasilstvo ne vrši povsod enako in goriški prefekt je poročevalki zatrjeval, da se v njegovem področju ni izpremenilo nasilno še niti eno ime. Pred tremi leti, ko ie ga. Bakker po-setila te kraje, je bil pouk slovenščine vsaj v družinah še dovoljen, sedaj pa je izvedela, da ie oblast zaprla mnogo Slovencev samo zavoljo tega. ker je pri hišni preiskavi dobila nedolžne abecednike, po katerih so starši učili svoie otroke citati in pisati slovenski. Za orožjem in zastavami oblast še vedno stika m je njena metoda ista. kakor pred tremi leti: sama podtakne orožje ali zastavo, da lahko udari po neljubem ji Slovencu. Neki bivši odvetnik iz Trsta ie poročevalki pripovedoval, d.i !e bil več mesecev v zaporu zavoljo zavitka, v katerem je bila slovenska zastava in ki ga je minuto prej. predno je prišla policija, prinesel neznan človek. Pozneje se je izkazalo. da je bil dotičnik fašist. Pred tremi leti so izobraženejši Italijana zastopali stališče, da naj Slovani volijo med sodelovanjem z italijanskim življem ali med popolnim uničenjem, zdaj pa je podoba, da so se Italijani odločili za uničenje. Za to dovoli razločno govori dejstvo, da je Slovencem izseljevanie v iužno Amerik.-* dovoljeno, dasi pravi Italijan silno +ežko dobi potni list za inozemstvo. Na eni stra-'n; pospešuje vlada izseljevanje, ki je doseglo že število 120.000 v letih, odkar go-spoduie Italija v teh slovanskih pokrajinah, na drugii strani pa se ie z vso silo vrgla na mladmo. V tretjem letu mora dete že v tuji otroški vrtec, da se pripravi za čisto italijansko šolo, kier ga prevzame v delo »Ballila«. Nato sledi avtomatično sprejem v v avantguardijo m v iašistovsko stranko, so člani društvenega načelstva in primerno število članov (članic) s prednjaško izobrazbo. ki jih iz sokolskih vrst imenuje in razrešuje društveno načelstvo po odobritvi župnega načelstva. Podrobno delo župnih in društvenih tehničnih organov bo urejeno s pravilniki in poslovniki, ki jih predpiše savezno načelstvo. Častno razsodišče Čl. 30. Savezno razsodišče rešuje samo v častnih sporih med člani savezne uprave, savezno upravo in upravami žup, člani savezne uprave in člani uprave žup in člani uprav raznih žup. Savezno častno razsodišče sestoji iz 5 članov in treh namestnikov, ki iih imenuje savezna uprava za dobo enega leta. Imenujejo se iz sokolskih vrst s stalnim bivališčem v Beogradu. Vsaka stranka ima pravico, da odredi sebi zaupnika. ki bo ored častnim razsodiščem branil njene interese. Najmlaiši član sodi"ča opravlja dolžnost delovodje sodišča. Sodno postopanje se otvoVi na zahtevo ene stranke. Zahtevo ie sooročiti uoravi saveza Pismenim potom naidelj v 14 dneh po nastanku spora Savezna uorava bo po prejemu zahteve sklicala častno razsodišče, tako da se sestane k seji najdelj v 14 dneh po prejemu zahteve. Častno razsodišče odloča po svobodnem preudaritu. Po razglasitvi razsodbp obema strankama se sporoči *avezni upravi v izvršitev. Častna razsodišča se ustanove v vseh upravah žup in društev, riihovo ustroistvo in prMomost pa se predpiše v pravilih posameznih žup in društev. Nadzorni odbor Čl 31. Stalno končno in izključno nadzorstvo in prea-led računov kakor tudi ce-lokimneea poslovanja Srkola kraljevine Jugoslavije opravlja na osnovi prednjega statuta savezn? revizijski odbor kot vrhovni nadzorni računski odbor. Svoja poročila izroča savezn' upravi, a ta iih dostavlja z ostalimi poročili oristoinim oblastvom. Zaključne odredbe Čl. 32 Savezna uprava predpisuje in iz-preminja pravila ter potrebne pravilnike in poslovnike sokolskih žup in društev po predpisih zakona o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije in v duhu tega statuta. Čl. 33. Ta statut stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. ko je dovršil deček 17. leto. Slovensiki jezik se pri tem upošteva le toliko, kolikor je treba, da se vzdrže stiki s prebivalstvom Koncem leta 1928 so bili zatrti vsi slovanski časopisi in šele lani je biio dovo;:e-no zopet, da se slovensko liudstvo la.iko oouči o dekretih vlade. V Trstu izhajajo trije, v Gorici pa dva. Kot učni ježek ni več v šolah slovenski razen v nižjih nz-redih za verouk, kot predmet pa je ie tu pa tam dovo!;ei:a, kje- je potrebna za učiteljski naraščaj, n. pr. v Zadnt, Merodajni krogi utemeljujejo to svojo kruto narodnostno politiko z navedbo, da Italija ni vezana na manjšinsko zaščito, V ostalem pa je goriški pr efekt dejal poročevalki, da ie treba obmejno prebivalstvo raznaroditi v državnem interesu. Pri sklicevanju na obljube in zagotovila prejšnjih vlad pravijo oblastniki, da se je država v temelju izpremenila in da je prejšnje obljube sedanje vlade več ne vežejo. S takim postopanjem se Italija izloča sama iz skupne pravne zavesti narodov, obenem pa s svojim zatiranjem drugorodnih manjšin vodi politiko, ki ogroža evropski mir. Kdor potuje po Italiji, bo opazil pri diu-gorodnih manjšinah žalost, strah in potrtost ali pa mrk humor, ki naj nadomesti veselje. Vsakdo stoji namreč z eno nogo na Liparskih otokih, kajti najmanjša stvar lahko zruši nanj Damokleiev meč. Ravno zadnje dni je zopet prišlo do številno aretacij slovenskih intelektualcev, kmetov in delavcev. Dva gospoda, ki sta me innrrrri-ralt o položaju, sta že nekoliko tednov v zaporu, ako nista že v izgnanstvu na otokih, tretji pa se je komaj rešil z begom. Ta ji je tudi pisal naslednje pismo: »Po Vašem obisku v Trstu sva se bala z dr. V., da bova že naslednje dni na potu v Ponzo aR na Lipare, kar se je na žalost uresničilo, toda še huje nego sva si mislila. Komaj smo si nekoliko opomogli od enega, že je sledil drugi, še hujši udarec. Prišlo pa je naposled najhujše: ustrciitev mladega Gortana in obsodba njegovih tovarišev na 30 let ječe. V naših sroih je le globoko ogorčenje, ki se na zunaj ne kaže v kakem pomilovanju žrtev, zato pa se ne da opisati, kaj se godi v notranjosti naših ljudi.« Ga. Bakker prihaja do naslednjega zaključka: Pri takem stanju stvari se ie treba vprašati, kako dolgo bosta evropska javnost in Društvo narodov še trpela tako postopanje z manjšinami, ako so na drugi strani države, kj so vezane na mednarodne pogodbe o zaščiti narodnih manjšin. London, 15. februarja AA. Glavni delegata na pomorski razorožitveni konferenci bodo preživeli konec tedna izven Londona. Ob tej priliki bodo imelj precej časa, da prouče obširni materija!, ki se je nabral v teku tedna. Današnje časopisje po veliki večini komentira francosko spomenico: ki je naletela mestoma na ostre kritike. Zadnja dva dneva so razpravljali o francoski spomenici glavni francoski, angleški in ameriški delegati. Razgovor; se bodo nadaljevali najbrže v torek zvečer po po-vratku francoskega ministrskega predsednika Tardieuja. ki je odpotoval z Brian-dom v Pariz Konferenčni krogi so sprejeli s precejšnim zadovoljstvom iz'av0 predsednika Tardieula, da se bo konferenca končala okrog 10. marca s podpisom pogodbe. Glede izjav francoskega memoranda je nastal v nekih konferenčnih krogih majhen nesporazum, ki pa je bil med tem odstranjen. Francoska spomenica namreč naglaša, da ie vojna med Franciio, Anglijo in Zedinie-nirni državami izk'iučena. dočim nc omenja v zvezi s tem odstavkom japonske in Italije. Merodajni francoski krogi so zdaj iz;a-vili. da sta b'li Italija in Japonska izpuščeni '7 besedila, ker se nanašajo predlogi in številke v inkrim'niranem odstavku Ic na Anglijo in na Zedinjene države. Madrid, 15. februarja, d. Kljub naporom vlade generala Berenguerja, da bi vzdržala red in preprečila nemire, prihajajo neprestano vesti iz različnih predelov države o večjih in manjših demonstracijah. Tako je opažati močno gibanje delavskih mas v Barceloni, ki prirejajo velike demonstracijske obhode po mestu z napisi »Doli z vlado!« Pred sodišče s Primo de Riverom!« V Barceloni se je vršilo tudi mnogo shodov, na katerih so razni delavski voditelji z ogorčenjem razkrivali korupcij-ske afere bivšega predsednika vlade generala Primo de Rivere in zahtevali, da se ga postavi pred sodišče. V svojih govorih so tudi napovedovali, da bo socialistična stranka z vso odločnostjo pričela z boji proti vladi generala Berenguerja ter poskušala za vsako ceno omogočiti izklicanje španske republike. Dijaki barcelonske univerze so se jeli priključevati temu .gibanju ter so zagrozili, da bodo stopili v splošno stavko, ako ne bo ugodeno njihovi zahtevi, da se odstranita takoj rektor univerze in civilni guverner, ki sta bila postavlje- Dunaj. 15. februarja, r. Kakor poroča dunajski »Sporttagblatt« je prejela v petek avstrijska drsalna zveza naslednjo brzojavko predsednica mednarodne drsalne zveze Ulrika SaIchowa: »Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju za gospode razveljavljeno. Tekme se bodo ponovile 16. marca v Berlinu. Poročilo sledi.« ★ S to oficijclno odločitvijo je začasno zaključena afera iz Strbs-kega Plesa, ki je dvignila po vsem športnem svetu y Evropi mnogo upravičenega Poroka Mussolinijeve hčerke Rim, 15. febr. AA. »Agenzia Štefani« i javlja, da je g. Mussolini o priliki poroke svoje hčerke Edde z grofom Galeazzom Cianom, sinom ministra prometa povabil omejeno število prijateljev. Druge vesti doznavajo, da je g. Mussolini uradno prepovedal brez njegovega izrecnega dovoljenja prodajati in objavljati v listih in revijah fotografije njegove hčerke. Rim, 15. febr. AA. »Giornale d* Italia« piše o priliki poroke Mussolinijeve hčerke, da se s to poroko zvežeta rodbini šefa vlade in enega izmed njegovih najstarejših sotrudnikov. Vatikanski »Osservatore Romano« samo prinaša vest brez komentarja. 100 milijonov dolarjev za šole Fort Myers, 15. febr. d. Henrik Ford je izjavil svojim prijateljem, da bo posvetil posebno skrb snovanju novih trgovskih in drugih šol. V ta namen bo ustanovil fond 100 milijonov dolarjev, s katerim bodo zgradili in vzdrževali celo vrsto vzornih šol. Napad bolgarskih banditov na orožnike Beograd, 15. febr. p. Po poročilih rz Sofije je prišlo v pretekli noči do krvavega spopada med orožniki in neznan;mi ban-diti, ki so napad i orožniško postajo v Mo-krežu pri Vidinu. Napadalci so se poslu-žili orožja ter so vrgli v poslopje tudi več bomb, ki so povzročile preceišnjo škodo. Po daljši borbi so se napadlci umaknili in izginili v temni noči. Sveta vojna proti ženski modi Rim. 15. f^Hiarte AA. Sveta konffregacija je razposlala vsem škofo-m pismo s po dr-obrtmi navodil: za *'fOfe. župn!ke in veroučitelie. da pazijo n-a svoio težko dolžnost in skušajo pobijati ne-storomnost ženske mode, ki se je v zadnjem času tako razpasla. i Pariz, 15. febr. s. O včerajšnjem razgovoru med Tardieujem in Macdonaldom poroča pariški tisk, da je potekel zelo burno. Macdonald je ugotovil, da hoče Francija nad 700.000 ton, dočim bi imela Anglija samo 1.1 — 1.2 milijona ton česar angleška admiraliteta ne bo nikoli sprejela. Če bo Francija brezpogojno vztrajala pri svojih zahtevah, je delo na konferenci nevzd-žno Tardieu je odgovori!, da Francija ni zahtevala naj Anglija zmanjša svojo mornarico, ker se ne briga niti za angleško niti za ameriško mornarico, niti za angleško-ameriško pomorsko pogodbo. Toda Francija mera brezpogojno vzdržati svoje zahteve glede mornarice in bi mogla le tedaj pristati na znižanje, če bi dobila popolne garancije, da bodo v Londonu zastopane pomorske sile v sporu sli samo pri nevarnosti za spor takoj nastopile proti napadalcu. Pe>no!n zastoj London, 15. febr. s. Na pomorski razorožitveni konferenci so se pogajanja zaradi francoske spomenice skoraj popolnoma ustavila. Raznoloženie v konferenčnih krogih ie zelo skeptično. Tudi francoski komentarji zvenijo zelo neprijazno Italijanski delegiciia se knze zelo razburjeno zaradi ob°ežnega gradbenega programa Franciie. češ. di ie n-^nerien izkliučno proti Italiii Kot neugodno znamenje se smatra dalie. di niso bile napovedane nove plenarne seje. na še za vlade generala Primo de Rivere. Veliki neredi so se vršili tudi v mestecu Vico blizu Barcelone, kjer so demonstranti napadli prostore udruženja »Unione Patriotica«, katerega je osnoval Primo de Rivera. Demonstranti so prostore razdejali in pobili okna ter poskušali zažgati hiše nekaterih uglednih članov te organizacije. Policija je le z največjo težavo razpršila demonstrante ter je morala pri tem uporabiti orožje. Slični nemiri so se odigravali tudi v Madridu. Madrid, 15. februarja. AA. Po sinočni seji ministrskega sveta je notranji minister izjavil novinarjem, da je vlada sestavila listo novih civilnih guvernerjev. Lista bo objavljena po potrditvi od strani kralja. Konstituiranje občinskih odborov po vsej Španiji bo 25. februarja ob 10. dopoldne. Sestanek okrožnih svetov bo dve uri kasneje. Ministrski svet Je na svoji sinočni seji razpravljal tudi o pogajanjih s Francijo glede povratika emigrantov. ogorčenja. Ker je prvenstvo razveljavljeno, je seveda smatrati berlinske tekme za novo prireditev, za katere se bodo morali tekmovale' nanovo prijaviti. Vsekakor bodo tekme, katerih se bo udeležil seveda kot najresnejši tekmec avstrijska prvak Schafer, ki si je medtem priboril v isti disciplini svetovno prvenstvo, izzvale izredno veliko zanimanje. Sklep predsednika Sa>lchowa gotovo ni presenetil, ker v danih okoliščinah ni smel biti drugačen. Z navdušenjem ga seveda pozdravljajo Avstrijci, ki bodo najbrže v Berlinu dobili tudi svojega evropskega prvaka. S češke in naše strani o razveljavi jen ju tekem v Strbskem Plesu še nimamo poročila. Nove carinske ekspoziture Beograd, 15. februarja, p. Z odlokom finančnega ministra so na področju dravske banovine ukinjene carinske ekspoziture v Marenbergu. na Plaču in v Rogaševcih, na novo pa se osnujejo carinske ekspoziture v Gornji Vižingi kot oddelek carinarnice v Dravogradu, v Svečini kot oddJek ?.avne carinarnice v Mariboru m v Srdici (Prek-nirrje) kot oddelek carinarnice v Gornji Radgoni. Mednarodni protest v Moskvi ? Beograd, 15. februarja p. »Telegrafe« Union« javlja rz Berlina, da se v diplomatskih krogih doznava. da bodo tri velesile, ki imaio svoja poslaništva v Moskvi, in ki so v dobrih zvezah z Vatikanom podprle papežev apel. naj se v sovjetski Rusjii preneha s preganjanjem koirfesjj. Vsa tri diplomatska predstavništva brdo opozorila sovjetsko v