LETO XXXIII., ŠT. 15 Ptuj, 17. aprila 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA v bitki za gospodarsko stabilizacijo (stran 4) „Bilo nam je lepo..." (stran 7) Ob prazniku KS Kidričevo (str. 8) Zemljišča so dobro pripravljena (stran 9) Modna kreatorka Vera svetuje (stran 12) S POSVETA MEDOBČINSKEGA SVETA SZDL PODRAVSKE REGIJE SZDL MORA POSTATI ŠE BOLJ LJUDSKA ORGANIZACIJA Republiška konferenca SZDL Slovenije posveča družbenopoli- tičnemu usposabljanju svojih aktivistov stalno pozornost in skrb. Vrsta seminarjev, posveto- vanj, razgovorov in drugih oblik, ki so jih izvedli v preteklem obdobju to nedvomno potrjuje. Še posebej so se v zadnjem času uveljavili seminarji za predsedni- ke in sekretarje občinskih organi- zacij SZDL. Ugotovimo lahko, da so nedvomno prispevali k širjenju in utrjevanju družbeno- političnega značaja na.ših aktivi- stov, ter vzpodbujali akcije za uresničevanje sprejetih stališč in sklepov. Potreba po ustrezni obliki družbenopolitičnega in akcijskega usposabljanja aktivi- stov je narekovala obravnavo aktualnih vprašanj in nalog vseh subjektivnih sil. Vse to je treba gledati skozi vsebino in oblike delovanja SZDL. kol najmasov- nejše frontne organizacije naše družbe. Na eni strani gre torej za izboljšanje poznavanja in razu- mevanja družbene problematike, na drugi strani pa za določitev konkretnih nalog za akcije in njihovo izpeljavo. Republiška konferenca SZDL Slovenije je v ta namen že izvedla seminar za .sekretarje in predsednike občin- skih konferenc SZDL v okviru republike. V nadaljevanju tega seminarja pa potekajo regijska posvetovanja aktivistov SZDL in družbenopolitičnih delavcev. V petek. 11. aprila je v Pelrolo- vem motelu v Podlehniku pote- kal enodnevni posvet na ravni medobčinskega sveta SZDL pod- ravske regije. Glavni namen tega posveta je bil osvetliti družbeno vlogo socialistične zveze, udeleži- li pa so se ga predsedniki, sekre- tarji in podpredsedniki občinskih konferenc SZDL. ter profesio- nalno zaposleni pri njih: družbe- nopolitični delavci podravske občine: sekretar medobčinskega sveta ZK. predsedniki medobčin- skih svetov ZSS, ZZB NOV. ZSMS. ter predsednik medobčin- ske gospodarske zbornice in sekretar skupnosti podravskih občin. Na posvetu so bili tudi člani izvršnega odbora predsedstva RK SZDL Slovenije, s sekretar- jem republiške konference Milo- šem Prosencem na čelu. ki je o bistvenih slabostih in težavah delovanja SZDL in njenih pred- sedstev povedal: »Posveti pri medt)bčinskih sve- tih SZDL so pokazali in potrdili, da smo si pridobili bogate iz- kušnje pri delovanju socialistične zveze. Tako v KS. kot v občinah in republiki. SZDL je vse manj zaprta v neke sestankarske šablo- ne ali v pisarne. Imamo vse več oblik dela na vseh nivojih našega organiziranja, ki pomenijo de- mokratično možnost izmenjave mnenj in usklajevanja delavcev ter občanov ob vsakem posamez- nem vprašanju. SZDL je vse bolj povezana z življenjem v KS. v občini. Vse bolj je odgovorna do delegatske- ga sistema, vse bolj ljudska organizacija je to. Ljudje jo vse bolj razumejo, kot obliko in možnost, kjer potrjujejo in uskla- jujejo svoje interese in rešujejo problematiko. Nerazvita — fo- rumska SZDL ni nikomur v korist in lega bi se morali zaveda- ti v vsakem vodstvu. Pravo bogastvo izkušenj smo slišali na tem posvetu v Podlehni- ku. Vse več imamo uličnih in vaških odborov SZDL, v te oblike dela se vključuje vse več ljudi. Vse več imamo oblik sekcijskega načina delovanja. Vse je dela o konkretnih nalogah in interesih ljudi. Večja je razgi- banost, kvalitetnejše je delegat- sko odločanje. Mislim, da smo končno spoznali, da aktivnosti SZDL ne smemo zapirati v neke formalne neživljenske okvire, izven problemov, ki spremljajo naš razvoj in vsakodnevno življe- nje. Ne glede na to je bila na tem posvetu enotna ugotovitev, da je še vseeno pri delovanju SZDL kar precej rezerv. Še naprej bomo morali biti pozorni do teh temeljnih vprašanj. Menim, da bo potrebno še več naporov usmeriti v širino in pestrost oblik delovanja SZDL. V vseh občinah še niso naredili vsega na tem področju, tudi v vseh KS ne. Morali pa bi vedeti, da ravno v pestrosti in širini delovanja prihaja do izraza frontna in mobilizacijska širina delovnih ljudi. V marsikaterih organizacijah, svetih, konferen- cah in podobno vedno znova ponavljamo isti krog ljudi. Pre- malo je še bitke za vsakega človeka, da bi se vključeval v razne oblike dela SZDL. Vsake- ga, ki je to zmožen in voljan moramo aktivirati, nikomur ne more biti vseeno kako razvijamo naš samoupravni socializem. Krog sodelavcev je treba še naprej širiti, ne pa. da ponekod delujejo le v okviru »že preverje- nih« ljudi. kot. da bi se lahko le na njih zanesli. Precej rezerv imamo še pri frontnem in množičnem delova- nju SZDL. pa pri njeni akcijsko — usklajevalni funkciji ter druž- benokontrolni vlogi. Skratka še bol ljudska organizacija moramo postati, približati se moramo ljudem in njihovim problemom. To bo tudi potem najširša osnova za kvalitetno samoupravljanje in samoupravno odločanje.« M. Ozmcc Udeleženci enodnevnega posveta v Petrolovem motelu v Podlehniku. Miloš Prosenc: SZDL se mora še bolj približati ljudem in njihovim problemom. VČERAJ VOLILNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ Usklajeno delovanje na vseh nivojih sindikalne organiziranosti Na včerajšnji volilni seji občinskega sveta ^SS Ptuj so največjo pozornost namenili pre- gledu dosedanji aktivnosti v svetu in sicer od ^"lilne skupščine, ki je bila v juniju 1978. •■kladno z uresničevanjem zastavljenih nalog9. '^*'ngresa sk>venskih sindikatov. V nakazanem ^'hdobju le 17039 delavcev, članov sindikata v ptujski občini, organiziranih v 159 osnovnih ^organizacijah, med temi je 560 zaposlenih v '»isebnem sektorju, uspešno izvedbo pro- piimske naloge, ki so bile sprejetekot sindi- ^''Ine in t)benem družbene naloge. Še posebej ■l*^ bila njiht)va aktivnost zaznana skozi posa- ■^ezne oblike organiziranosti občinskega sveta. f^oniembno mesto je v tem obdobju našla ^^ui organiziranost sindikata, saj .sojo povsod .'^^edli skladno s statutom ZS Slovenije. Zlasti Pomembna ugotovitev, da se je velika po- '""nost posvečala vsebini dela in hotenjem, da .•^ preide tbrumsko delo. saj na ta način prihaja J** bistvenih sprememb v sami kakovosti de- [')''inja posameznih oblik organiziranosti sin- dikalnega dela. 1^ Ocenah občinskega sveta pa delo sindi- ^^^'•i ni bilo zadovoljivo v dislociranih obratih J '"'»znih prodajalnah. Na splošno se ugotavlja, sindikalno delo v teh sredinah odmak- njeno od družbenopolitičnega dela in samo- upravnega odločanja. Običajno so obrati in prodajalne tudi tiddaljene od matičnega pod- jetja, zato so ti medsebojni stiki še toliko slabši. Občinski svet je skozi začrtano aktivnost, da se v teh obratih ustanovijo osnovne organizacije sindikata, že delno uspel, vendar bo potrebno še bo\] okrepiti povezano tamkajšnjih delavcev z delavci ostalih temeljnih organizacij ali de- lovnih organizacij. Precej kritična je ocena delovanja delavcev, članov sindikata v zasebnem sektorju v občini, kjer se ugotavlja, daje od 560 zaposlenih in 170 učencev v gospodarstvu le 182 aktivnih, se pravi tudi člangv sindikata. Pri temje potrebno še posebej izpostaviti problem neaktivnosti oziroma ne nezainteresiranosti za sleherno politično in sindikalno delo prav pri zasebni- kih. Vc)lilna seja je ob tej priložnosti strnila do- ločene ugotovitve, ki kažejo na pomanjkljivosti v sindikalnem delu. med katerimi je zaslediti premajno usposobljenost za družbeno-politič- no delo. premajhno poznavanje vloge sindi- kata z izvedbo posameznili nalog in aktivnosti, dalje neangažiranost članstva za delo v odborih in kiimisijah. premajno delovanje članov ZK v "delu sindikata in podobno. V minulih dveh letih je težišče sindikalnega dela bilo na razvijanju samounravljanja de- lavcev v temeljnih in drugih organizacijah in uresničevanju zakona o združenem delu. Ak- tivnost sindikata na prvem področju je bila usmerjena zlasti v ustrezno organiziranost te- meljnih organizacij, na drugem pa v delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela. Seveda je bilo sindikalnih aktivnosti v zad- njih dveh letih več o njih bomo pisali v pri- hodnji štev ilki Tednika. Včerajšnja volilna seja občinskega sveta pa se je dotaknila tudi uresničevanja družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in uresničevanju resolucijskih in stabilizacijskih prizadevanj. Po temeljiti razpravi, so člani sveta sprejeli še statutarni sklep občinske or- ganizacije ZSS Ptuj in poslovnik o notranji organizaciji in načinu delovanja občinskega sveta Ptuj. V zaključnem delu seje pa so izvolili še organe občinskega sveta. MG OB 15. APRILU - DNEVU ŽELEZNIČARJEV V PTUJSKI OBČINI Potrebno bo doseči celovit program razvoja prometa v ponedeljek popoldan je bila na železniški postaji v Ptuju osred- nja občinska proslava ob 15. aprilu — dnevu železničarjev, ki sojo skupaj z občinskim svetom ZSŠ Ptuj pripravile osnovne organizacije železničarjev ptujske občine. Slovesnosti, ki je letos posvečena 60. obletnici generalne stavke železničarjev, 35-obletnici osvoboditve naše domovine iii 30. obletnici delavskega samoupravljanja, seje udeležilo večje število železničarjev, predstavnikov družbenopolitičnega življe- nja občine in drugih gostov. Slavnostni govornik na letošnji proslavi je bil Anton Valentin, direktor TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, ki je uvodoma govoril o dogodkih na Zaloški cesti v Ljubljani leta 1920. zatem pa o prizadeva- njih žcleziiicajjev za utrjevanje svojega družbeno-ekonomskega in_ političnega položaja. Med"^drugim je poudaril: »Danes ,so naši železničarji samoupravljalci, katerih družbeno- ekonomski položaj je zasnovan na dohodku, ki je rezultat njihovega dela. Povezani z delavci iz drugih temeljnih organizacij združenega dela v samoupravni interesni skupnosti urejajo vprašanje razširjene reprodukcije, graditve infrastrukture, prihodki iz prevoznih cen pa predstavljalo njihov dohodek. Intenzivno samoupravno dogovarjanje v SIS za železniški in lu.ški promet je omogočilo, cla je rešeno vprašanje nadomestila dela obratovalnih stroškov, ki jih še ne pokrivajo cene slroitev cen vpliva negativno na ekonomski položaj železnice, vendar za to obstoje določeni vzroki. Seveda pa ta sistem nima perspektive in ga bomo morali v najkrajšem času nadomestiti z direktnimi odnosi med delavci temeljnih organizacij, ki so uporabniki železniški storitev Anton Valentin »Potrebno bo doseči celovit program razvoja prometa.« foto: OM in delavci temeljnih organizacij, ki opravljajo te strotive. To je tudi ena od akcijsih nalog, ki jo je sprejel VIIl. kontres ZK Slovenije, je zaklju- čil Anton Valentin. S spominske slovesnoti ob dnevu železničarjev so ptujski železni- čarji poslali pozdravno pismo predsedniku Titu in v katerem so mu zaželeli skorajšnje okrevanje. V imenu mladih železničarjev ga je prebral Jože Strafela. sekretar osnovne organizacije ZSMS v temeljni organizaciji za vzdrževanje voz Ptuj. V zaključnem,delu slovesnosti pa so nastopili pihalni orkester iz Pluja in pionirji OS »Tone Žnidarič«. MG Pogovor med predstavniki občin Slovenska Bistrica in Ptuj V okviru sodelovania med občinama Slovenska Bistrica in Ptuj je v četrtek 10. aprila na Marofu pod gradom Štetenberg pri Makolah potekal razgovor predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščin obeh občin. Beseda je tekla o skupnih interesih in problemih na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Tako je stekel pogovor o ureditvi in zaščiti zajetja pitne vode v Šikolah. o rekonstrukciji ceste Slovenska Bsitrica—Pragersko—Ptuj in ureditvi izvennivojskega križišča ceste z železnico na Pragerskem ter o modernizaciji ceste Makole—Pečke—Le.šjc. Pogovarjali so se tudi o organiziranosti v SOZD UNIAL ter v zvezi s tem tudi o smernicah srednjeročnega in dolgoročnega razvoja proizvodnje in predelave aldminija v občinah Ptuj in Slovenska Bistrica. Ko so razpravljali o organiziranosti in soodvisnosti kmetijske ter iiozdarske dejavnosti obeh občin so največ besed namenili melioraciji Polskave in Dravinje in nasploh pridobivanju novih kmetijskih povr- šin. Razpravljali so o konceptu klavniške in mesno-predlovalne indu- strije v obeh občinah, pa o problematiki sladkorne pese in organizira- nosti v povezovanju kmetijskih zadrug. Beseda je tcKJa tudi o usmerjenem izobraževanju za potrebe gospodarstva in konceptu centrov ali enot smeri v občinah. Od koncu so kritično ocenili sodelovanje med delegati za zbor republiške skup- ščine in med upravnimi organi obeh občin ter se dogovorili o sodelova- nju na področju turizma in med enotami JLA. Vsekakor so bili pogovori med predstavniki obeh občin nadvse koristni in bodo nedvomno okrepili gospodarsko in politično sodelova- nje med Slovensko Bistrico in Ptujem. -OM Vsi po poteh revolucije 26. aprila 1980 v Mostje 35 let svobode 30 let samoupravljanja 39 let ustanovitve OF Osrednja slovesnost bo ob 11. url v Mostju. Po slav- nostnem govoru bo kulturni program: — godba na pihala iz Kidričevega —mladinska pevska zbora osnovnih šol Tone- ta Žnidariča Ptuj in Dr. Franja Žgeča Oornava 2 - DRUŽBA SN oOSFODARSTVO 17.april1980- TGAKIDRBCEVO Izvolili nove samoupravne organe SanuHiptavnim organom v tovarni glinicc in aluminija »Boris Ki- driOo v Kidričevem |e potekal dvoletni mandat. Že nekaj mesecev je potekala /ivahna predvolilna aktivnost dru/benopoliiičnih organizacij, saj so /e \ lanskem letu pričeli z evidentnanjem kandidatov za nove delavske s\ete v lOZD. DS SS ter v DO I CiA. Sindikalne skupine in t)snovna organizacija smdikata v TOZI). 13S SSin \ DO so imeli polne ri)ke dela. da pripravijo m predložijo v razpravo ustrezne kandidate, ki so pozneje morali tudi z lastnoročnim podpisom potrditi, da sprejemajo kandidaturo in s tem seveda tudi obveznost in dolžnost za aktivno delo ^ samoupra\ nih organih, čeprav namje žc tudi dosedanja praksa pokazala, da so nekateri prevzeli to odgovorno dol- žnost, niso je pa pozneje realizirali, ker se niso udeleževali sej DS ter ostalih t)rgant)v. No v torek. 15. aprila so izvolili nove organe, ki bodo prevzeli svoje dolžnosti za novo d\oletnt) mandatno obdobje ter odgovorne naloge, ki stojijo pred kolektivom DO ICiA. France Me,'^ko lO.april-dan EMONE v okviru aktivnosti ob 10. aprilu — dnevu Emone so pripravili več priložnostnih slovesnoti tudi v ptujskem trgovskem podjetju Merkur, ki je vključen v sestavljeno organizacijo Emona. Osrednjo slovesnost pa so imeli v soboto, 12. aprila, ko seje na svečani seji sestal delavski svet delovne organizacije in ob tej priložnosti so delavcem, ki so že eno in dve desetletji zvesti tej sredini podelili jubilejne nagrade. Skupaj je bilo nagrajenih 16 delavcev. Posebno priznanje, plaketo Merkur pa je prejelo pet posameznikov in ena prodajalna in sicer Oprema za poseben trud pri opremi večjih objektov, kot centra usmerjenega izobraževanja v Ptuju in OŠ v Markovcih. Na slavnostni seji delavskega sveta sestavljene organizacije, ki je bila pred dnevi, so bili prav tako nagrajeni delavci ptujskega Merkurja. Srebrno plaketo SOZD-a Emona je dobil Franc Damiš. bronasto pa Anion Cigler. Oba sta se izkazala s prizadevnim delom na delovnem: mestu, kot tudi v okviru družbeno-politične aktivnosti. Čeprav je imela svečana seja delavskega sveta sicer slavnostno! obeležje, je bila obenem delovna, saj so ob tej priložnosti že razpravljali o prvih kazalcih uspešnosti gospodarjenja v obdobju januar — marec; 1980. Za celotno obravnavo rezultatov trimesečnega gospodarjenja sol izdelali lerminski plan, v okviru katerega so že imeli razpravo v osnovnii organizaciji sindikata. Nasplošno so kazalci gospodarjenja v tem ob-; dobju zadovoljili in če jih primerjamo z rezultati ostalih članov v okviru- SOZD, so nadpovprečni. 1 Ptujska trgovina v obdobju 1981-1985 Pretekli četrtek je zasedal odbor za pripravo dela občinskega družbenega dogovora za področje splošne preskrbe v občini Ptuj za naslednje srednjeročno obdobje. Ob tem je odbor temeljilo analiziral do.sedanje značilnosti razvoja trgovine v občini, zlasti še v obdobju 1876—1980 in ugotovil, da so na njen razvoj odločilno vplivali razni činitelji. od objektivnih do subjektivnih. Da bi pravilno predstavili oziroma opredelili položaj, vlogo in osnovno funkcijo trgovine, je odbor sklenil, da se izdela posebna analiza, ki mora zajeli vso značilnost njenega dosedanjega razvoja. Lahko je samo ugotovil, da trgovina še nima tiste vloge, kot ji pripada m da jo stalno spremljajo težave pri financiranju, tako v kratkoročnem kot dolgoročnem obdobju, poleg že običajno nizke akumulacije, ki pa je v bislru posledica več sistemskih vzrokov. Tudi v bodočem razvoju si trgovina ne obeta prednostnih pogojev za razvoj, zato bo le-la še nadalje odvisen od širše družbene skupnosti, od utrje\ anja položaja panoge, od resnejšega povezovanja trgovine s pro- izvodnjo ter od tesnejšega sodelovanja z večjimi sistemi, v katere sta vključeni tudi ptujski trgovski organizaciji (Mercator. Emona). Bodoči razvoj oziroma uresničevanje zastavljenih planskih nalog v obdobju 1981 — 1985 bo tako v pretežni meri odvisen od sistema skupnih vlaganj in združe\ anja sredstev v teh sistemih ter razumevanja bank. Zbrani podatki o razsežnosti ptujske trgovine oziroma njenem deležu na prebivalca jo uvTščajo na 43. mesto v SR Sloveniji: na prebi- valca tako odpade 0.24 m' prodajne površine, slovensko povprečje pa znaša 0.34 na prebivalca. Odbor je že pripravil tri razvojne usmeritve ptujske trgovine v obdobju 1981 — 1985. ki se bodo odvijale v reševanju oskrbe v krajevnih skupnostih izven mesta Ptuja oziroma na območjih z manj prebivalstva, v izboljšanju ponudbe v že obstoječih prodajnih prostorih v centrih krajevnih skupnosti in z novogradnjami na področju novih naselij v mestu in v okolici. MG TGA KIDRIČEVO SREDSTVA ZA BODOČE KADRE Kaj pomeni imeti svoj lastni kader se zavedajo tudi v delovni orga- nizaciji tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem, kjer se že lep čas srečujejo prav s problemom pomanjkanja strokovnih kadrov. V vseh TOZD in DSSS sO spoznali, da je nujno potrebno priskrbeti nove strokovne kadre, čeprav bi jih že takoj potrebovali. Razpis kadrovskih štipendij in pomoči za študij ob delu prav gotovo najbolj zgovorno govorite temu v prid. Za šolsko leto 1980—1981 so vse TOZD in DSSS razpisale kadrov- ske štipendije in pomoč za študij ob delu. Tako so TOZD Vzdrževanje, proizvodnja aluminija, predelava aluminija, kontrola kvalitete, glinice in DSSS razpisale skupno 116 kadrovskih štipendij, medtem ko so za pomoč za študij ob delu vse navedene TOZD (razen kontrole kvalitete) in delovne skupnosti skupnih služb razpisali pomoč za 62 interesentov. Ob tem velja povdariti, da v zadnjem času še posebno skrbijo za bodoče kadre, kar potrjuje tudi to, da v letošnjem letu predvidevajo izo- braževanje metalurgov v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj, prav tako pa je precej slišati tudi o metalurških programih v usmerjenem izobraževanju. Skratka lahko rečemo, da je v tej smeri storjeno vse, da bi tudi v smeri izobraževanja steklo tako kot to zahteva tehnološki proces v delovni organizaciji in vsa ostala dela. Delovna organizacija TGA Kidričevo je vedno bila med tistimi, ki je redno skrbela za svoje kadre, žal pa so mnogi po končanem študiju odšli drugam, kjer so jim nudili boljše delovne in življenjske pogoje ter za njih v celoti povrnili štipendijo in tako brez truda prišli do kadrov. V bodoče bo treba več skrbi in budnosti tudi v tej smeri! France MESKO TEmmi Kakšna bo pot lokalne in zvezne štafete mladosti v ptujski občini? Medtem ko štafetna palica z najlepšimi željami ljubljenemu tovarišu TITU potuje iz rok v roke mladih vseh republik in pokrajin Ju- goslavije, se tudi pri občinski konferenci ZSMS v Ptuju temeljito pripravljajo na slovesen sprejem zvezne štafete mladosti. To je bila tudi osrednja točka dnevnega reda 23. redne seje predsedstva OK ZSMS, ki je bila v četrtek 10. aprila v prostorih na Trgu MDB v Ptuju. Ze v lanskem letu so se dogovorili mladi, da bodo v letošnjem letu organizirali tudi lokalno štafeto mladosti, ki bo obiskala vse KS v ptujski občini. Torej povsod tam bo potovala, kjer ne bo pot zvezne štafete. Z vso resnostjo so pristopili k temu dogovoru in že pripravili traso in program lokalne štafete mladosti, ki bo kreni- la na pot v ponedeljek, 28. aprila iz TOZD tovar- ne volnenih izdelkov Majšperk, Tu bo tudi večja slovesnost. Potem bo lokalna štafeta nadaljevala pot proti Stopercam, Zetalam in Podlehniku. * Nadalje proti Leskovcu in Cirkulanam do Zavr- ča. Preko Vidma bo štafeta nadaljevala pot v Doleno, iz Dolene na Ptujsko goro od tam pa proti Ptuju. V nadaljevanju svoje poti bo * lokalna štafeta šla skozi KS na območju Sloven- skih goric. Zvezna štafeta mladosti bo prispela v ptujsko občino v torek 29. apiila. Ob 8.15 jo bodo mladi ptujske občine sprejeli od vrstnikov ormoške občine na mostu čez Pesnico pri Gorišnici. Svojo pot bo zvezna štafeta nadaljevala proti Gorišnici in L)ornavi. Iz Dornave bo nadaljevala pot prot Rogoznici od tam pa proti Ptuju. Osrednja slovesnost ob sprejemu v ptujsic občini bo na Trgu mladinskih delovnih brigad \ Ptuju, pričela pa se bo okoli osme ure. Pret zvezno štafeto bo na slavnostno tribuno prispejj lokalna štafeta. Ob tej priložnosti bo m slavnostno tribuno prispela lokalna štafeta. Q\ tej priložnosti bodo mladi pripravili bogai kulturni spored, za tem pa bo zvezna štafetj nadaljevala pot proti Kidričevemu. Toplo jo bodo sprejeli pred TGA Boris Kidrič. Za tem bo nadaljevala pot proti Lovrencu in Cirkovcam, Mladi ptujske občine bodo štafeto mladost) predali vrstnikom iz Slovenske Bistrice v naselju Gaj pri Pragerskem. - 01^ Jutri o letošnjem programu Jutri, lorcj \ pcick 18. uprila. sc bo i)b 8. uri \ Narodnem domu pričela dc\cla seja skupščine Telesnokultur- nc skupnosti občine Ptuj. Pripravljena vsebina omogoča pregled dela v preteklem lelu in prihodnje naloge in spi)dbuja k razpravi. Delegati bodo najprej obravnavali poročila in sicer poročilo o delu TKS občine Ptuj v lelu 1979 in izvedbo fmančnega načrta, odbora samou- pra\ ne delavske kontrole, o delovanju delegatskega sistema in delu Zveze leiesnikuiturnih organizacij občine Ptuj. kar je \ dosedanjem delu novost. V nadaljevanju bo beseda o predlo- gu programa dejavnosti in finančnega programa TKS za leto 1980 s progra- mom ZTKO občine Ptuj in varčeval- nim programom za leto 1980 ter o programu dela skupščine. Pred vpra- šanji in odgovori delegatom bo še razprava o samoupravnem sporazu- mu za družbenousmerjeno izgradnjo soseske Rebeljčja vas — zahod. Z ozirom na pomembnost vsebine jutrišnje seje je prav. da delegacije in konference delegacij zagotovijo ustez- no udeležbo. j Uspelo regijsko tekmovanje v kvizu Tito - revolucija - mir v okviru šampionata znanja pod naslovom TITO — revoluci- ja — mir. ki ga po vsej Jugoslaviji žc nekaj let organizira Zvezna konferenca ZSM Jugoslavije v sodelovanju z listoma Mladost in Kekec. je preteklo soboto v ptujskem Klubu mladih potekalo regijsko tekmovanje pod istim naslovom. Sodelovale so štiri ekipe s po šest člani in sicer iz Maribora. Lenarta. Slovenske Bistrice in Ptuja. V vsaki ekipi je razen mladincev sodeloval tudi pripad- nik JLA iz tiste občine. Vsi scxiclujoči so, kol priznanje za udeležbo na regijskem tekmova- nju prejeli srebrne značke z likom predsednika TITA. V konkurenci posameznikov osnovnih šol je prvo mesto dose- gel Sandi Vesel oz OŠ Boris Kidrič Maribor, drugo mesto Alenka Hartman in tretje mesto Jasna Markuš, obe iz OS Bratov Polančič Maribor. V konkurenci mladincev je zbral največ točk Miran Lesjak pred Ksenjo Bračko — oba sta iz mariborske gimnazije 1. Tretje mesto je dosegel Tomaž Poštarič iz garnizije Dušana Kvedra Ptuj. Vsi prvouvrščeni na regijskem tekmovanju se bodo udeležili republiškega tekmovanja TITO — revolucija — mir. ki bo v soboto 26. aprila v Velenju. -OM Udeleženci regijskega tekmovanja med izpolnjevanjem testov v ptuj- skem Klubu mladih. V TEMIUNIORGANIUCIJI „HALOŠKI BISER"] Spoznavajo vrednote prostovo jnega dela V ponedeljek. 14. aprila so de- lavci grajske restavracije, ki je \kl)ucena v TOZD »Haloški bi- ser"«, ptujskega muzeja in Zavoda Radio—Tednik, temeljito poči- stili _grajsko dvorišče. Pobudo za očišce\alno akcijo so dali zapo- sleni v grajski restavraciji, ki so že doslej organizirali več akcij pro- stmoljnega dela. Po navdušenju sodeč laiiko sklepamo, da to ni njiho\ a zadnja akcija, vendar bi le kazalo, da bi jim pri tem pomagali tudi obisko\aici sami. ki pa obi- čajno onesnažujejo okolje z odla- ganjem nairazličnejših odpadkov na za to neprimernih mestih. Po- sebno pomembno je to sedaj, ko bo z odprtjem muzejskih zbirk na gradu iz dne\ a \ dan več obisko- valcev. Le-tcbi primernimi napisi lahko opozorilu da je potrebno čuvali in varovati okolje, ne pa onesnaževati. Letos so imeli v TOZD »Halo- ški biser« že več delovnih akcij, ki so .se jih polnošlevilno udeleževali vsi zaposleni, zalo so prejeli tudi priznanje občinskega sveta ZSS Ptuj. kf naj bo vzpodbuda tudi ostalim, da jim sledijo. MG Običajen delovni pripomoček so. zamenjali z lopatami in grabljami Foto: OM Družbenoekonomski odnosi v kmetijstvu (iradivo pod tem nazivom je pripravljeno za zasedanje zborov občinske skupščine, delegati bo- do o njem razpravljali na/5. seji, ki bo 28. aprila. Napisano je tako. da delegate spodbuja k razmišljanju in razpravi, to pji je bila tudi želja pripravljalcev. Šele ob \sestranski proučitvi vseh problemov bomo akcijo za na- daljuj razvoj kmetijstva v občini razvijali usklajeno, skupno in pospešeno. Ovire za boljše uspehe v kme- tijstvu so v zemljiško-posestni in lastninski strukturi, v neizvede- nih kmetijsko-zemljiško uredi- tvenih operacijah, slabi organizi- ranosti in povezovanju kmetij- stva znotraj in izven občine z enakimi organizacijami in repro- celoiah. v počasnem združevanju dela. sredstev in zemlje, v nepo- polni izkoriščenosti zemlje in prenizkih pridelkih, v slabem kolobarju, v drobljenju sredstev in nesistematičnih pristopih, v slabi kadrovski politiki in organi- ziranosti pospeševalne službe ter družbenoekonomskih odnosih v kmetijstvu nasploh. V gradivu so zajeti podatki za več Tel nazaj in na ta način dobimo boljšo predstavo o uspe- hih ali neuspehih dela ter mož- nostih nadaljnega razvoja. Gra- divo in zlasti ugotovitve iz raz- prave bomo lahko koristno upo- rabili pri usmeritvah in prihod- njem delu v naslednjem srednje- rt)čnem obdobju. Zato pričakuje- mo široko razpravo in veliko število mnenj, predlogov in pri- pomb. VIŠJE NAJEMNIiME ZA POSLOVNE PROSTORE Delegati zborov občinske skupščine bodo na 25. seji obravnavali in sprejemali osnutek odloka o spremembi odloka o najvišjih najemninah za poslovne stavbe in poslovne prostore v obči- ni Ptuj. V času prehoda na ekonomske stanarine in uvajanja novih odno- sov v stanovanjskem gospodarstvu je očitno zaostajanje najemnin za stanarinami, ki so v povprečju že nižje od povprečne stanarine na kvadratni meter stanarine v novozgrajenih stanovanjskih nase- ljih. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj upravlja s 323 najemnimi prostori s skupno površino 26.182 kv. metrov v 14 krajevnih skupnostih Zaradi izpada povišanja najemnin v preteklem letu je bila realizacija planiranih sredstev le 90-odstotna. Sedanja vrednost najemnine ne pokriva potreb, ki nastajajo v zvezi s financiranjem skupnih delov in naprav v poslovnih stavbah. Po- sebej še, če bi obračunavali amortizacijo poslovnega prostora v višini 1,8 odstotka od celotno zbrane najemnine glede na sedanjo amortizacijsko stopnjo, ki znaša 0,49 odstotka in je za 3,6 krat nižja od dejanske. Tako na novo obračunana amortizacija bi močno zmanjšala sredstva za investicijsko in tekoče vzdrževanje poslovnih stanovanjskih hiš. Samoupravna stanovanjskaskup- nost je predlagala, da bi odlok o najvišjih najemninah spremenili in znesek najvišjih najemnin za kvadratni meter poslovne površine povečali za 25 odstotkov. £j V ZDRAVSTVENEM CENTRU PTUJ - ORMOŽ Načrtno na področju varstva pri delu Med seminarjem v Zdravstvenem centru Ptuj Foto: JOS V preteklem tednu je bil v okviru ZC Ptuj — Ormož semi- nar iz varstva pri delu za delavce s posebnimi pooblastili in odgo: vt)rnostmi. ki so se ga udeležili vsi vodic TOZD in tudi direktor ZC. Skupno je na seminarju sodelovalo 135 udeležencev ali 98 i)dstotkov odgovornih delav: cev. Predavanja iz varstva pn delu so imeli predavatelji iz Za\oda za varstvo pri delu Maribor, specializirane enote Ljubljana. Le-la so bila dobro pripravljena, tako, da so se udeleženci pohvalno izrazili o njih. Po združitvi v ZC je zaživela tudi služba varstva pn delu, kij<^ pričela z organiziranim in načft' mm delom na tem področju, ze i>mcnjeni seminar spada meJ prve \clike uspehe te službe. TEDNIK -17. april 1980 delegatska sporočila - 3 ZGODOVINSKO POMBMBNI DOGODKI PRED 60. LETI PRVI NASTOP SLOVENSKIH KOMUNISTOV Lani smo se spominjali velike prelomnice v zgodovini jugoslovan- skih narodov, ki jo je oblikovala ustanovitev Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komunistov) aprila 1919 v Beogradu. Ustanovljena stranka je delovala do decembra 1920 legalno, nato pa tajno vodila boj za socializem v buržoazni Jugoslaviji, med okupacijo pa veličastni osvobo- dilni boj do zmage in vodi danes socialistični razvoj nove Jugoslavije. Slovensko delavstvo, združeno v socialno demokratski stranki, še leta 1919 ni pristopilo v Socialistično delav.sko stranko Jugoslavije (komunistov) — SDSJ (k), čeprav se je komunistično gibanje v Sloveniji le budilo. Spomnimo se samo na ptujski primer, na študenta Franja Žgeča iz Dornave, ki se je leta 1919 vrnil iz ruskega vojnega ujetništva, kjer se je pridružil bojevnikom proletarske revolucije in je nato v domači Dornavi in drugod po ptujskem okraju ustanavljal komunistične celice, ne da bi bile organizacijsko povezane s komunističnim gibanjem v Sloveniji, ker je bilo leta 1919 še brez svoje stranke. Samostojno komunistično stranko v Sloveniji je ustanovilo leta 1920 levo krilo socialno demokratske strafike, ki se je marca odcepilo od stranke, ker ni priznavalo strankine politike sporazumevanja s kapitali- stično oblastjo, ampak boj za socialistično družbeno ureditev. ^ Pripravljalni odbor nove So- cialistične delavske stranke (ko- munistov) Slovenije je izdal 3. marca 1920 manifest slovenske- mu delavstvu. Izšel je kot letak s pozivom v novo stranko, ki bo izdajala glasilo Ujedinjenje. in s klicem, naj se somi.šIjeniki udele- žijo ustanovnega zbora stranke, na katerem se bodo pripravili na združitev nove stranke s Sociali- stično delavsko stranko Jugosla- vije (komunistov). Že 13. marca 1920 je izšla prva številka Ujedi- njenja. komunistično stranko pa so ustanovili II. aprila 1920 v Ljubljani z že znanim imenom. Na kongresu SDSJ(k) v Vukova- ru. junija 1920. se je slovenska SDS združila v enotno jugoslo- vansko stranko z novim imenom Komunistična stranka Jugoslavi- je-KSJ. Razumljivo je. da so člani slovenske socialno demokratske stranke hudo nasprotovali usta- noviivi komunistične stranke v Sloveniji, kar beremo v njihovem glasilu NAPREJ in drugih njiho- vih publikacijah in dokumentih. 15. maja 1920 je pričela slo- venska komunistična stranka izdajati glasilo Rdeči prapor, ki je zamenjalo prvo glasilo z ime- nom Ujedinjenje. Dr. Franjo Žgeč. vodilni ptujski komunist v letih 1919 in 1920, omenja v svojih spominih, da je glasilo Rdeči prapor širil med ptujskimi delavci in med kmečkimi prebi- valci ptujskega okraja. Volitve v ustavodajno skupščino 28. no- vembra 1920 so pokazale, da so komunisti s svojo propagando pridobili v svoje vrste v Sloveniji večino delavcev v Ljubljani in mnogih industrijskih središčih. Za ptujski okraj vemo, da je glasovalo za komunistično stran-, ko 394 volilcev. Število kaže na prve zametke komunističnega gibanja v okraju. Socialno demo- kratska stranka se je izkazala za močnejšo, saj je dobila 2722 gla.sov. NIPIČEVA IZJAVA SOCIAL- NIM DEMOKRATOM Eden izmed voditeljev ptuj- skih in strniških delavcev v letih 1919 in 1920. Jakob Nipič, kovi- nar V Strnišču pri Ptuju, je pisal 3. julija 1920 pismo uredništvu Propagandne knjižice, ki jo je izdajala socialno demokratska stranka v Ljubljani. V njem je napisal, da je prejel 50 izvodov l^ropagandne knjižice štev. 3 in 4, ki pa jo vrača, ker ni zadovoljen z njeno vsebino, kajti strniška delavska organizacija je pristopi- la h komunistom in dokler se list JSDS NAPREJ ne bo spojil z Rdečim praporom, ne bo strni- ška delavska organizacija razšir- jala socialno demokratskih bro- šur. SLOVENSKI KOMUNISTI SO PREVZELI VODSTVO VELI- KE STAVKE Prvi uspeh slovenske komuni- '^tične stranke, ustanovljene II. aprila 1920, je bil njen vodilni •lastop pri železničarski stavki v Sloveniji, ki se je pričela 15. aprila in je bila zaključena 28. aprila 1920. Stavka je prerasla aprila v generalno stavko. Rudarji pa so se pridružili stav- '^tjjočim železničarjem že 21. aprila. Enotnost stavkajočih je bila v Pi^ih dnevih trdna. Številne f^anifestacije drugih delavcev so stavkajoče podprle. Manifestira- so tudi ženske. Vodstvo stavke Uporabljalo za stavkajoče svoj ^•sk, svoje kurirske zveze, pobude stavkujočih. Poskus vlade, da pokliče železničarje na orožne vaje, da bi s tem stavko prekinila, sprva ni uspel, šele strogi ukrepi s policijo so prisilili vpoklicane, da so se vpoklicu čez nekaj dni odzvali. Napaka vodstva je bila, da je med stavko pasivno čakalo, da bo vlada popustila stavkujočim. Nastop vojaštva in vpoklic želez- ničarjev 17. aprila na orožne vaje pa so bili dokazi, da vlada ne bo popustila pred delavci. Deželna vlada za Slovenijo, ki ji je tedaj predsedoval klerikalni politik, dr. Janko Brejc, je zapovedala orožništvu, da onemogoči 24. aprila manifestacijo delavcev, ki so se zbrali na Zaloški cesti. Bilo jih je okrog 2000. Orožniški oddelek je na demonstrante stre- ljal in pri tem smrtno zadel 13 ljudi, 12 moških in petletno deklico, ki jo je oče nosil v naročju. Okrog 30 do 40 zborovalcev je bilo ranjenih. Železničarji niso uspeli s štraj- kom uveljaviti oktoberski spora- zum iz leta 1919 sklenjen z vlado v Beogradu in ukinitev začasne- ga pravilnika, ki ga je izdal prometni minister dr. Korošec. Na delo so se vrnili 28. aprila poraženi, le rudarji so stavkah dalje, do 3. maja. Bitka med meščanstvom in delovnim ljudstvom v Sloveniji je bila končana. Zmagala je reakcija. Meščanski stranki, kle- rikalna in liberalna sta med stavko spoznali, da morata nasto- pati enotno proti ljudstvu in komunistom, če hočeta žeti uspe- he. Obe sta se po stavki pripravili na obisk regenta Aleksandra v Sloveniji, ki je bil določen za junij. Ob prihodu Aleksandra sta glasili Slovenski narod in Slove- nec peli hvalnice kralju in mo- narhiji. ZAKAJ JE IZBRUHNILA ŽE- LEZNIČARSKA STAVKA Ko so leta 1919 ustanovili v kraljevini SHS razne strokovne delavske organizacije, ki so štele skupaj okrog 300.000 članov, so sklepale kolektivne pogodbe z vlado oz. delodajalci, katere so določale mezde, delovni čas in druge delovne pogoje. Zveza prometnih in transportnih delav- cev in uslužbencev Jugoslavije (ZPTDUJ) je sklenila pogodbo 30. oktobra 1919 s prometnim ministrom Draškovičem. Njegov naslednik v letu 1920. dr. Koro- šec je menil, da je dala pogodba železničarjem preveč ugodnosti, zato je izdal »začasni pravilnik« ob podpori Zveze jugoslovanskih železničarjev (ZJZ), v kateri je bilo največ uradništva in je podpiralo vlado. Začasni pravil- nik je bil poslan ZPTDUJ 26. marca 1920 v podpis. Ker pa je močno okrnil življenjske pogoje želvvezničarjev, je zveza pravilnik zavrnila in predlagala, naj izdela prometno ministrstvo na temelju kolektivne pogodbe nov pravil- nik, do tedaj pa naj velja kolek- tivna pogodba. Dr. Korošec je zahtevo odbil. ZPTDUJ so vodili komunisti in sklenili uvesti dvod- nevno Slavko. Če bo vlada upo- rabljala silo. bodo železničarji stavko nadaljevali. Centralno radničko sindikalno veče (CRSV) je stavko odobrilo 1. aprila 1920. V Sloveniji je vodila stavko nova Socialistična delavska stranka (komunistov), kije imela tedaj 30 krajevnih skupin s skupaj 7200 člani, največ je bilo med njimi železničarjev južne železnice. Promet je v noči na 16. april popolnoma zastal v vsej državi. Postaje in druge železniške zgradbe so čuvale straže železni- čarjev, ki so jih 19. aprila zame- njali vojaki. Začasno sta sc stavki pridružili tudi Zveza jugoslovan- skih železničarjev (ZJZ) in pro- metna zveza (PZ). Hitro pa sta se mehčali, ker jima je vlada ob- ljubljala pogajanja takoj po kon- čani Slavki. Zato sta 23. aprila pričeli z delom. VLADNI UKREPI PROTI STAVKI Že 14. aprila je deželna vlada za Slovenijo naročila komandi dravske divizijske oblasti, naj pripravi vojaške oddelke za in- tervencijo proti stavkujočim v Ljubljani. Celju. Mariboru. Jese- nicah. Trbovljah in Kočevju. Vojaštvo je nato zaslražilo želez- niške objekte 19. aprila. 17. aprila pa je vojska vpokli- cala na dvomesečne vojaške vaje vse železniške vojaške obveznike od 21. do 48. leta starosti. Mobili- zacija je, kot vemo, slabo uspela, dokler ni policija okrog 20. aprila pričela iskati mobilizirane. 21. aprila je vlada prepovedala vse shode in sklenila ustaviti preskrbo stavkajočih iz aprovizi- ranih skladišč. Tudi meščanski tisk je pritiskal na razpoloženje stavkajočih z lažmi in žalitvami. Strokovno delavsko vodstvo mu je odgovar- jalo z letaki. Vsem delegacijam, ki so pri deželni vladi in vladi v Beogradu zahtevale pogajanja, sta vladi odbili njihove zahteve. Tudi št.evilne resolucije, poslane iz raznih delavskih zborovanj v Sloveniji in od drugod, naj vlade ugodijo stavkujočim železničar- jem, so naletele na gluha ušesa. RAZVIJE SE SPLOŠNA STAV- KA___ Strokovna komisija v Ljublja- ni, v kateri so bili zastopniki delavskih organizacij, je sprejela 23. aprila sklep, da bo z general- no stavko od 24. do 26. aprila protestirala proti vladnemu nasi- lju in podprla boj železničarjev. Tudi beograjsko CRSV je napo- vedalo splošno stavko od 24. do 26. aprila. Na dan začetka sp>lošne stavke se je na Zaloški cesti v Ljubljani odvil krvav spopad med orožništ- vom in demonstrati. nato pa je del demonstrantov odšel v skupi- nah v središče Ljubljane, kjer se je na Krekovem trgu zbralo okrog 500 demonstrantov. Govo- ril jim je Rudolf Golouh. da je potrebno najti krivce za pokol na Zaloški cesti in proglasil je gene- ralno stavko v Sloveniji. Po tragediji na Zaloški cesti je vlada ukazala, policiji aretirati voditelje stavke. Veliko zaprtih so sodišča izpustila že čez nekaj dni. druge pa do konca maja. Napovedana splošna stavka seje spontano razvijala že prej. 20. aprila so pričeli stavkati kočevski rudarji in papirničarji v Rade- čah, naslednje dni pa zabukovški rudarji, trboveljski in zagorski, hrastniški steklarji, apneničarji, rudarji v Velenju, Žagarji v Šoštanju, rudarji v Senovem, usnjarji v Šoštanju, lesni delavci, opekarji. Ko se je 20. aprila javilo na vpoklic 250 vojaških obveznikov, so morali obnavljati promet. Prvi vlaki so speljali 21. aprila. Stav- kovni valje polegal. PTUJSKI LIST O STAVKI ŽELEZNIČARJEV Ptujski železničarji so se pri- družili splošni stavki slovenskih železničarjev. Stavko sta organi- zirala Čanžek in Rože iz Maribo- ra. V Ptuju je po njunih navodi- lih vodil stavko Ivan Šegula. zaposlen v ptujskih železniških delavnicah. Pomagali pa so mu Franc Kramberger. Franc Roz- man. Adolf Rosenfeld. Janža Toplak. Franc Malek. Egidij Menoni in drugi delavci v želez- niških delavnicah, kjer je bilo tedaj zaposlenih okrog 70 delav- cev. Med stavko so več delavcev zaprli, šest vodilnih pa so odpu- stili iz službe, med njimi Ivana Šegula in Franca Rozmana. Ptujski list, buržoazno usmer- jen, je opisal 12. maja 1920 stavko železničarjev kot delavski upor. ki je prerasel ekonomske zahteve in seje razvil v komuni- stičen boj za sovjetsko republiko v ru.ski obliki. Navedel je žrtve na Zaloški cesti v Ljubljani in poudaril, da je oblast v kali zadušila krvave delavske napade in aretirala voditelje komunistič- nega gibanja v Ljubljani in drugod po Sloveniji. List piše dalje, da je bil v Ptuju glavni agitator za stavko Rože. ki pa je že zaprt. Ko omenja akcije stavkujočih železničarjev v Trbovljah in Hra- stniku, navaja tudi. da so komu- nisti v Slovenski Bistrici poško- dovali na progi menjalno napra- vo, kar je iztirilo vlak. Ob koncu pa opozarja kmete, da bi bili sužnji na svoji zemlji, če bi zavladali komunisti, kajti tako je v Rusiji po boljševiški revoluciji. Ptujski list z dne 9. maja 1920 nas seznanja z aretacijo mizarja Janeza Podgorška z Brega pri Ptuju, ki je propagiral splošno stavko. Pri temje nagovarjal celo trgovce, naj zapro trgovine iz solidarnosti do stavkujočih de- lavcev. Oblasti so zato Podgorška zaprle. V naslednji številki Ptuj- skega lista pa beremo, da Janez Podgoršek ni komunist in so ga pomotoma zaprli. 16. maja 1920 je Ptujski list poročal, da je ravnateljstvo dr- žavnih železnic v Ptuju odpustilo z dela tiste delavce, ki so vztrajali pri stavki, čeprav jih je ravnatelj- stvo pozvalo na delo. Sedaj, po končani stavki pa brezposelni zaman iščejo delo. Menda se bodo premislili še kdaj nasesti komunistični propagandi za štrajk. V isti številki Ptujskega lista beremo priobčeno pismo vodite- lja ptujske stavke Ivana Šegula, naslovljeno stavkujočim železni- čarjem, ki nekoliko skrajšano glasi: »Ptuj, 20. aprila 1920. Cenjeni sodrugi! Ne ustrašite se tistih, ki vas odvračajo od stavke! Obva- rujte mirno kri in disciplino, dokler ne dobite od vodstva stavke drugačnega navodila. Sodrugi — zaupniki, vplivajte na osebje, da bo ponosno in disciplinirano! Sodruga Kopač in Nahtigal sta se peljala včeraj v Ljubljano, da bosta povedala tam gospodi, naj ne pošilja sem ljudi, ki železničarje strašijo. Na.ša solidarnost ne sme popusti- ti! Eden ali dva železničarja naj se peljeta v Ormož in Središče! Zvedeli smo namreč, da jč odšlo v Središče na delo 8 delavcev na povelje Čučka, ki delavce odvra- ča od stavke. Delavce naj sodru- ga poučita, da je naša moč v solidarnosti. Le z njo |e zagota- vljena naša zmaga. Cucka pa čaka ljudska sodba.<< Na koncu pisma je pečat z napisom: Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo, kra- jevna skupina Ptuj. Ob pečatu je pozdrav in podpis Ivana Šegula. K objavi pisma Ivana Šegula je Ptujski list dodal, da je pismo dokaz škodljivega političnega delovanja pisca. Drobci o ptujski politični zgo- dovini leta 1920. ki sojih ohranili redki dokumenti, kažejo na od- mev političnih dogodkov v svetu in Jugoslaviji v Ptujskem okraju, na komunistično propagando povratnika iz ruskega vojnega ujetništva, na propagandne vpli- ve in tradicijo socialne demokra- cije v vrstah ptujskega delavstva, kar se izraža v številki 2722 glasov za socialno demokratsko stranko na jesenskih volitvah v konstituanto. S prepovedjo Komunistične stranke Jugoslavije na koncu leta 1920 se je v pričelo tudi v ptuj- skem okraju novo obdobje zgo- dovine ilegalnega delovanja te stranke, imenovane pozneje Ko- munistična stranka Jugoslavije. Leto 1920 pa ostaja leto. ko se so ptujske komunistične skupine v mestu in po okjaju, ustanovlje- ne leta 1919 in 1920, vključile v komunistično stranko Slovenije, ustanovljeno 11, aprila tega leta z imenom Socialistična delavska stranka Slovenije, ki se je junija združila v Komunistično stranko Jugoslavije. To pa pomeni priče- tek organiziranega komunistič- nega gibanja v Ptujskem okraju. V. Rojic SLOVENSKA BISTRICA Kurirčkova pošta v znamenju 35. obletnice osvoboditve Na obmtKJu občine Slovenska Bistrica se pionirji in tudi člani ZIZB NOV pospešeno pripravljajo na prireditve v okviru sprejema in prenosa kurirčkove torbice. Tudi letos jo bodo sprejeli od svojih vrstnikov pri spomeniku NOB v kraju Gaj pri Zg. Polskavi in sicer 24. aprila od pionirjev občine Maribor ter ob tej priložnosti pripravili tudi bogat miting, ki ga bodo izkoristili za srečanja s preživelimi borci NOB in se iz njihovih pripovedovanj seznanjali s težkimi trenutki osvobodilnega boja. Pionirji bistriške občine bodo kurirčkovo torbico ponesli do vseh pomembnejših spomenikov in spominskih obeležij NOB. Ob prenosu pa se bodo srečevali z raznimi zasedami in tudi drugimi nevarnostmi. Kljub temu so prepričani, da jim bo tudi letos, kot vedno doslej, uspelo torbico predati vrstnikom iz so.sednjih občin. Letos bo kurirčkova torbica potovala po občini skoraj teden dni. 29. aprila pa jo bodo predali pionirjem iz občine Šmarje pri Jelšah. V tem času bodo v vseh osnovnih šolah bistriške občine pionirji pisali spise na temo 35 let osvoboditve. Viktor Horvat Brigadirjem mladinsicih delovnih akcij sporočamo Ob dnevu mladinskih delovnih brigad Jugoslavije so se v Ptuju sestali brigadirji lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih ak- cij na svoj drugi zbor brigadirjev. V prvem delu je tamburaSki orkester DPD ,.Svoboda" Ptuj, pod vodstvom Franja Hribemika, priredil krajši koncert. Sledil je delovni del zbora, na katerem je predsedujoči zbora brigadirjev, Marko Potočnik, orisal pomen mladinskih delovnih akcij v Jugoslaviji v obdobju po osvoboditvi in nakazal temeljne naloge članov Kluba brigadirjev ,,Franc Belška—Tone" občine Ptuj v letu 1980. Udeleženci zbora so prejeli program udarniških dnevov na mladinski delovni akciji ,,Slovenske gorice '80", ki bodo ob sobotah: 7. in 27. junija, 19. julija in 9. avgusta 1980. S tem je dana možnost, da se lahko udarniškega dneva udeleži vsakdo takrat, ko mu čas najbolj ustreza, zlasti še glede na čas letnega dopusta. Poleg udarniških dnevov bodo člani Kluba brigadirjev sodelovali tudi na lokalnih akcijah, ki jih bodo organizirale osnovne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih. TamburaSld orkester DPD „Svoboda" Ptnj in predsedstvo zbora briga- dirjev občine Ptuj. Foto: Langerliolc Nadalje je bil sprejet program brigadirskega potovanja „Po poteh borbe in dela", ki bo 24. in 25. maja 1980. Obiskali bodo Jasenovac, j Kozaro, Banja Luko in Bosanski Samac. Določili so, da vsi, ki se želijo I udeležiti brigadirskega potovanja morajo to sporočiti Občinski konferenci j ZSMS Ptuj najpozneje do 20. aprila 1980, kjer tudi vplačajo prispevek za ' kritje stroškov prevoza, prehrane in prenočišča. Na zboru so sprejeli besedilo pozdravnega pisma za tovariša TITA, v katerem so mu sporočili, da bodo tudi v prihodnje s prostovoljnim delom gradili našo socialistično domovino, utrjevali naš samoupravni socialistični družbeni sistem in širili bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Zaželeli so mu čimprejšnjo ozdravitev, hkrati pa mu oblju- bili, da bodo tudi vprihodnje stopali po poti, ki jo je začrtal. Udeleženci mladinskih delovnih akcij! Za vse potrebne informacije se obračajte na Občinsko konferenco ZSMS Ptuj, Trg Mladinskih delovnih brigad l/II, Ptuj. FB MDA SLOVENSKE GORICE'80 KULTURNI PROGRAM ZA BRIGADIRJE Občinska kulturna skupnost je že pripravila okvirni kulturni program za udeležence letošnje mladinske delovne akcije v ptujski občini. Program je zastavljen vzgojno, izobraževalno in ustvarjalno, temelji pa na obliko- vanju celovite osebnosti mladega človeka in zahteva aktivno sodelovanje brigadirjev. Zasnovan je tako, da bo vzpodbujal k reahzaciji ustvarjalnih moči mladih. i Vse izmene bodo prejemale revije in časnike — Delo, Večer, Tednik, * Komunist, Delavsko enotnost. Narodno obrambo in Mladino — poleg tega pa bo v naselju v Dornavi še potujoča knjižnica. Vsi brigadirji si bodo ogledali kulturno zgodovinske znamenitosti Ptuja in muzejske zbirke, pa tudi spomenike v okolici Ptuja. Mladi bodo lahko objavljali svoje prispevke v stenčasu, brigadirskem biltenu in v Tedniku, kjer bodo razpolagali s celo časopisno stranjo, pripravljali pa bodo lahko tudi mladinske oddaje na radiu Ptuj. V programu je predviden ogled ene gledališke predstave, filmske predstave, nastop folklorne skupine, literarni večer, koifcert in plesni večer. Pri kulturni skupnosti Ptuj menijo, da bi morali vzpostaviti tesnejši stik s kulturnimi ustvarjalci, animatorji, vodji kulturnih društev in z mentorji za različna področja v občini, ki bi prihajali v naselje ter se z mladimi pogovarjali o svojem delu in jim svetovali, kako naj uresničujejo svoje ideje. • N. D. 4 - delegacije obravnavajo 17. april 1980- TEDNIK SREDIŠČE OB DRAVI Številne slovesnosti ob prazniku krajevne skupnosti 11. aprila 1942 je okupator v Mariboru ustrelil 14 talcev — zavednih Slovencev iz sedanje krajevne skupnosti Središče. V spomin na ta žalosten dogodek med drugo svetovno vojno kraja- ni omenjene krajevne skupnosti že 26 let zapored slavijo svoj praznik. Pretekli petek je bilo Središče praznično. Skoraj ni bilo hiše, cjer ne bi bila izobešena zastava, opaziti pa je bilo tudi značilni praznični vrvež, kljub temu. daje bil tega dne delavnik. Vsakega so ob prihodu v Središče pozdravili pionirji tamkajšnje osnovne šole in mu ponudili svoj bilten, v katerem so s svojimi spisi in sestavki predstavili sebe, svoje življenje in delo. Prireditve v počastitev prazni- ka krajevne skupnosti pa so se jričele že prej in sicer 6. aprila, co so se pomerile strelske ekipe občine Ormož v streljanju z zračno puško. Že tretjič zapored so zmagali Središčani in tako dobili prehodni pokal v trajno last. V četrtek so sprejeli goste iz SR Srbije, natančneje iz pobrate- ne krajevne skupnosti Preljina. Tudi pobratenje s to krajevno skupnostjo in večkratno izmenja- vanje obiskov je obujanje spomi- Predsednik skupSčine KS Jušub Munda nov na leta druge svetovne vojne, ko so tam našli zavetje izseljeni Središčani. Sodelovanje med dvema krajevnima skupnostima Svečana seja organov KS pa ni omejeno le na izmenjavo obiskov predstavnikov KS, tem- več seje v to vključila tudi šolska mladina, ki sodeluje s pionirji Preljine, predvsem v času šolskih počitnic. V četrtek so nato še priredili slavnostno akademijo v domu TVD Partizan, sodelovala pa je domača godba na pihala, otroški pevski zbor in pionirji z recitaci- jami, pozneje pa so se udeležili partizanskega tabora, ki so ga pripravili člani OO ZSMS. Na sam praznični dan. torej v petek, so potekale prireditve takorekoč ves dan. Pričeli so s spominsko slovesnostjo pred spo- menikom, žrtvam 2. svetovne vojne v Središču, kjer je bil slavnostni govornik predsednik SO Ormož. Mirko Novak. Sledi- la je slavnostna seja organov krajevne skupnosti. Tu je govoril predsednik KK SZDL Edo Pajek in obudil spomin na težke in obenem .svetle trenutke naše zgodovine, ter o pomenu prena- šanja tradicij NOB na mlade rodove. Kot najvišje priznanje krajev- ne skupnosti so letos podelili plaketo krajevne skupnosti dese- tim krajanom za posebne zasluge pri razvoju K S. sledila pa je podelitev bronastega odličja OF šestnajstim zaslužnim krajanom. Da so se Središčani na praznik krajevne skupnosti temeljito pri- pravili priča tudi strelsko tek- movanje ekip ZRVS, kjer je ponovno slavila ekipa iz Sredi- šča. Pozabili pa niso tudi na najstarejše krajane, saj so pripra- vili srečanje vseh nad 70 let starih krajanov, ki jih je v KS kar okoli 300. Na vse obiskovalce je prav gotovo naredila velik vtis izredno Tajali KS Drago Kanič _____________ .Jmi4.»nm Predsednik sveta KS Franc For- štnarič lepo in skrbno pripravljena raz- tava kulinarike. ženskih ročnih del, ter razstava čebelarjev in lovcev. Videti je bilo mogoče vse vrste značilnih domačih jedi. pa lepo oblikovanega peciva, da ne govorimo o izredno lepih plete- nih ali vezenih izdelkih in tako dalje, vse omenjeno je dalo prazniku krajevne skupnosti še poseben povdarek,. J B V BrrKI ZA GOSPODARSKO STABIUZACUO SELE NA ZACETKU Več konkretnosti v boju za boljše delo in gospodarjenje četudi nam stabilizacija ni tuja. saj je bila v zadnjih letih večkrat stalni spremljevalec v prizadevanjih za bolj.še gospodarjenje, pa nam bežni pregledi nad letošnjimi rezultati stabilizacije kažejo, da razen uspešnega oziroma stabilizacijskega vzdušja še nismo dosegli konkretnejših rezultatov. Tudi nismo uspeli presekati naših dosedanjih odločitev in jih nadomestiti z novimi, pri tem pa se odloča- ti za tiste, ki so realna osnova našega bodoče- ga razvoja. Pogosto si nismo na jasnem, kako naprej pri investicijah, čeprav tudi tu obstoje določe- ni zakonski prijemi. V dileme nas postavljajo trditve, da imamo kriterije zanje, v isti sapi pa trdimo, da jih ni. Za letošnje stabilizacijsko obnašanje pa je nujno, da dosežemo resnično prednost že prednostnih investicij iz progra- ma razvoja za leto 1980. S pravilnimi investi- cijskimi naložbami pa je. kot je znano, mogo- če razrešiti prenekateri gospodarski problem. Pregled nad investicijami v zadnjem obdobju kaže orientacijo v drugi smeri, tako je več investicij v trgovine, kot pa v industrijo. Na drugi strani pa se v občinah pogosto raje odločajo za nove investicije, čeprav se srečuje- jo z izgubami. Za te lahko v večini primerov trdimo, da nimajo resne volje za uvedbo ukrepov družbenega varstva v teh sredinah in za celovito sanacijo obstoječega stanja. Prav vsi bi se morali zavedati odgovornosti, ki jo imamo kot družba za sanacijo izgub in le-te bi morale imeti prednost pri pridobivanju po- trebnih sredstev, šele nato pa bi se lahko odločali o novih investicijah. Sedaj, v teh razmerah, je običajno prisotna le tradicija po investiranju in to takih programov, ki pozneje ne dajo dovolj kakovostnih rezultatov, čeprav .bi jih glede na zastavljene ekonomske cilje tudi pričakovali. Ob tem bi se morali tudi vprašati, kje je odgovornost tistih, ki so o investicijah odločali? Politiko letošnje ekonomske stabilizacije smo začrtali v treh smereh: v doseganju realnejše politike delitve, boljših rezultatov na področju ekonomskih odnosov s tujino, saj moramo letos za več kot 30 odstotkov več izvoziti, če želimo obdržati dosedanji pri- manjkljaj in na področju cen. Po podatkih smo v letošnjih treh mesecih znatno izboljšali zunanje-trgovinsko menjavo, kar daje realno možnost, da postavljene cilje ekonomske stabilizacije tudi dosežemo. Potrebno pa bo v bodoče mnogo bolj kot doslej podpirati trajno orientacijo v izvoz in ne le izvažati tržnih viškov. Dosledno pa bomo morali v letošnjem letu »vzdržati« pri zastavljeni delitveni politiki, ker bodo na ta način tudi naši stabilizacijski ukrepi dali željene rezultate. To bi bili splošni slovenski podatki, ki pa veljajo bolj a i manj za vse. Kako pa je z doseganjem stabilizacijskih prizadevanj v ptujski občini? Odgovor na to vprašanje smo poiskali pri dr. Cvetu Dopliharju, predsedni- ku koordinacijskega odbora za družbeno- politično aktivnost pri uresničevanju ekonom- ske stabilizacije pri občinski konferenci socia- listične zveze Ptuj, kije med drugim povedal: »Občinska konferenca SZDL Ptuj je na seji v mesecu januarju imenovala koordinacijski odbor za družbeno-politično aktivnost pri uresničevanju ekonomske stabilizacije, v katerem so delegati vse DPO. SO in izvršnega sveta. SDK. banke, medobčinske gospodar- ske zbornice tako, da člani odbora pokrivajo vsa področja delovanja v občini. Odbor je pri dosedanjem delu pokazal izredno vestnost in se sestaja vsak četrtek. Največ pozornosti je doslej posvetil izboljšavi izvozno-uvozne bilance, oskrbe z repromate- riali, gospodarjenju v OZD ter razporejanju dohodka in osebnih dohodkov, usklajevanju letnih planov, investicijam v negospodarstvu in v gospodarstvu. Med ostalim smo ugotovili, da zlasti zaskrbljuje oskrba z repromateriali, tako domačimi kot z uvoznimi. Glavne težave pri domačih dobaviteljih so zaradi zarnujanja dobavnih rokov, povečanja cen in spremembe plačilnih in drugih pogojev, zahteve po združevanju sredstev, ki so vezana na doba- vljene proizvode in zmanjševanja zahtevanih kontigentov. Pri tistih, ki so vezani na uvozni repromate- rial, smo opazili znatna prizadevanja, da si s povečanim izvozom zagotovijo potrebne surovine. Kljub temu pa opažamo težave, ki se pojavljajo pri nekaterih, čeprav le-ti razpo- lagajo z deviznimi sredstvi, ko le-ti globalni kontigent za določeno obdobje presegajo. Tako je prišlo zaradi pomanjkanja reproma- teriala iz uvoza v mesecu februarju in marcu do zastojev v proizvodnji, zlasti v AGlS-u, TOZD Gumama in v TOZD Precizna meha- nika, v tovarni volnenih izdelkov v Majšper- ku. Labodu — TOZD Delti v Ptuju, delno pa tudi v Gorenju — TOZD Elektronika. Pri tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem so bile v glavnem težave zaradi pomanjkanja premoga v januarju, ki pa so se z izrednimi napori delovne organizacije v zadnjem času znatno izboljšale. V tem trenut- ku je oskrba z materiali in surovinami nekoli- ko boljša kot je bila v preteklih mesecih. Odbor je razen najbolj perečih problemov obravnaval še uresničevanje letošnjih resolu- cij, zvezne in republiške ter občinske; prav tako pa tudi dogovora o družbenem usmerja- nju razporejanja dohodka v letošnjem letu. Pregledal je tudi letošnja jaffuarska izplačila osebnih dohodkov ter usklajevanje planskih aktov temeljnih organizacij z določili resoluci- je. O kršitvah januarskih izglačil osebnih dohodkov smo v Tedniku že pisali, zato sedaj že znanih podatkov ne bi ponavljali. Posebno pozornost je odbor namenil še uresničevanju zastavljenega programa sajenja sladkorne pese, ki je pomemben element v stabilizacijskih prizadevanjih. Pri tem je ugotovil, da akcija sklepanj^ pogodb ^a sajenje pese zaostaja za sprejetim progra- mom, največ pa zaradi tega, ker gre za novo kulturo, ki zahteva spremembo navad in mehanizacije. Ob koncu bi rad poudaril, daje odbor svojo nalogo v prvem obdobju spremljanja izvaja- nja stabilizacijskih prizadevanj v občini, dobro opravil; konkretni rezultati in uspehi, ki smo jih dosegli na področju stabilizacije v občini Ptuj pa bodo znani po tromesečnih rezultatih gospodarjenja,« je zaključil Cveto Doplihar. Piemak) zanimanja za poklice v gradbeništvu Vso slovensko gradbeništvo se že nekaj let ubada s problemom pomanjkanja delovne sile, predv- sem je ta problem izrazit pri poklicih zidarja, železokrivca, tesarja in mizarja. Še bolj za- skrbljujoče je dejstvo, da se tudi mladina vse manj odloča za te 5oklice. Z željo, priti temu pro- jlemu do dna. smo se oglasili v TOZD Gradnje v Ptuju in se pogovorili z direktorjem Julijem Gjurasekom in dipl. ing. gradbe- ništva Francem Ivanušo. Če pogledamo nekaj let nazaj vidimo, da so delali takrat delav- ci v gradbeništvu pod mnogo težjimi pogoji. Danes je tudi v to gospodarsko vejo prodrla sodob- na mehanizacija in seveda so- dobni tehnološki postopki, ko lahko z mnogo manj truda izde- lamo mnogo več. Pojavlja se torej vprašanje, zakaj se mladina vse manj odloča za te poklice. Delni vzrok je verjetno v tem, da je delo v drugih gospodarskih panogah, naprimer v kovinski mdustriji, trenutno malo bolj plačano in pa premajhna pozor- nost gradbeništva na celotnem slovenskem prostoru. Seveda samo opozarjanje na nepravilnosti ne bo zaleglo, po- trebna bo torej konkretna akcija, v kateri bodo morali glavno vlogo odigrati v prvi vrsti starši, pedagoški delavci in nedvomno tudi svetovalci pri zavodu za zaposlovanje. Potrebno je povda- riti da bi samo pri TOZD Grad- nje v Ptuju potrebovali 30 učen- cev v gospodarstvu, bojijo pa se, da tega števila še zdaleč ne bodo dosegli. Za to gospodarsko vejo je velikega pomena, da so bodoči zidarji, tesarji ali železokrivci tako praktično in teoretično izšo- lani pri njih. saj le tako lahko pozneje uspešno delajo s pomoč- jo sodobne tehnologije. Pogoj za sprejem je seveda uspešno kon- čana osnovna šola. možnost pa imajo tudi učenci, ki niso uspeli končati vseh razredov, saj se lahko izučijo za delavca ozkega profila, kot je na primer zidar za zidanje in om.etavanje. tesar opažev. krivec armatur, betone-, rec in podobno. Vsi ti učenci se .šolajo v delovni organizaciji in imajo na delovišču svojega in- štruktorja, ki jih praktično uspo- sablja, navaja na normo, torej praktično vzgaja skozi ves čas, dokler traja učenje. Seveda je za popolnega in samostojnega de- lavce potrebna tudi teoretična izobrazba, ki si jo učenci pridobi- jo v gradisovem šolskem centru v Ljubljani. Povedati je potrebno še to, da traja učna doba za vse poklice širokega profila 36 mese- cev, od tega je učenec v šoli 9 mesecev, za ozek profil pa je doba učenja 16 mesecev, od tega je učenec šest mesecev v šoli. Da bi povečali zanimanje mladine za vse te poklice, so predstavniki TOZD Gradnje že tri leta nazaj obiskovali posamez- ne osnovne šole v občini in učencem podrobneje prikazali delo. ki ga zahtevajo poklici v gradbeništvu. V ta namen so jim prikazali filme in se z njimi pogovorili, vendar je bilo očitno, da je zanimanje majhno. Do konca šolskega leta je še dva meseca in morda je še čas. da se mladi odločijo za katerega od poklicev, kijih omenjamo. Treba je vendarle povdariti. da je delo zidarja, tesarja pa mizarja in železokrivca lepo in po svoje zanimivo. Pri TOZD Gradnje posvečajo delovnemu človeku veliko mero pozornosti. Po- skrbljeno je za vse vrste zaščitnih sredstev, za družbeno prehrano. rekreacijo. Imajo tudi lastne počitniške domove, sindikat pa si prizadeva, da so delovni ljudje resnično zadovoljni, še posebno skrb pa posvečajo mladim torej tistim, ki se šele vključujejo v; njihovo delovno sredino. Naj ta sestavek pomaga tistim mladim, ki še oklevajo, k pravilni odločitvi. Mislimo na odločitev za učenje kateregakoli pokhca v gradbeništvu. Tudi če se izučite za te poklice, vam nikoli ne bodo zaprta vrata nadaljnega izobra- ževanja. JB Franc Ivanuša: Letos bi potrebo- vali kar 30 učencev za poklice zidar, mizar, tesar in železokri- vec. Julij Gjurasek: PosluteU bomo, da se bodo vsi učenci kar najbolje vključili v našo delovno sredino Tretje srečanje gledaliških skupin Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj se je odločila po enoletnem premoru ponovno prikazati uspehe ljubitelj'ske gledališke dejavnosti v občini. Ljubiteljska gledališka dejavnost je v ptujski občini kljub težavam trdoživa in prisotna ter postaja in ostaja del vsakdana našega delovnega človeka. Od 14. do 21. aprila se gledališkemu občinstvu predstavlja sedem ljubiteljskih skupin. Prvi dan sta nastopili skupini Kluba mladih Ptuj s Cirkusom gospoda Tapanaja in PD Vitomarci z Vdovo Rošlinko, v sredo pa PD France Prešeren iz Vidma pri Ptuju z Lucijo in PD Stane Petrovič iz Hajdine s Svetim plamenom. Jutri bosta predstavi PD Grajena Delavnica oblakov in PD Žetale O ne, ščuke pa ne. 2^dnja pred- stava bo v ponedeljek, ko bodo člani amaterske gledališke skupine DPD Svoboda iz Ptuja ponovno zaigrali Zdrahe na vasi. Srečanje ni zajelo vseh v tem letu delujočih skupin, izbrane so le najklvalitetnejše. Poleg omenjenih so delovale še gledališke ljubiteljske skupine PD Oton Zupančič Juršinci, PD Podlehnik, DPD Svoboda Ki- dričevo, PD Stoperce, PD Alojz Arnuš Rogoznica in DPD Svoboda Ptuj, ki je uprizorila v tej gledališki sezoni še Kozakovo Afero. N. D. V CSUl Ptuj preverili obrambno pripravljenost v delovnem programu vseh šol CSUI je tudi izved- ba obrambnega dne, na katerem preverimo našo pripravljenost v primeru neposredne vojne nevarnosti ali različnih elementarnih nesreč (požarov, potresa). Obrambni dan smo izvedli v soboto, 12. aprila. Učenci smo prišli v šolo kot običajno, ob 7.10. Takoj smo formirali informativno, kulturno in tehnično redakci- jo. Informativna redakcija je skrbela za športno obve- ščanje o poteku obrambnega dne, kulturna pa za pro- gram po šolskem radiu, ki je obsegal izbor revolucio- narnih pesmi in recitacij. O poteku in uspehu akcije je ob zaključku Franc Bezjak, vodja priprav za izvedbo obrambnega dne, dejal: ,,Predpostavka obrambnega dne je bila neposred- na vojna nevarnost. Ob peti uri zjutraj je kurirska pozivna služba hkrati dvignila sto ljudi. Po prihodu delavcev smo takoj formirali narodno zaščito, štab ter enote civilne zaščite in pričeli s popolno realizacijo ukrepov pripravljenosti. Formirali smo tudi ekipe prve pomoči, skupine za gasilsko-tehnično in radio- aktivno-biološko reševalno službo ter skupine za vzdrževanje reda. Akcija je potekala organizirano, kakor bi v primeru resnične nevarnosti. Vse enote so svoje delo opravljale odgovorno in vestno, še posebej vseh sto ljudi, — članov gasilskih enot, ki so bili zelo dobro organizirani in usposobljeni za svoje delo. V akciji so se pokazale tudi določene pomanjkljivosti, ki jih bomo odpravili. Enote za vzdrževanje reda so delo- vale brezhibno, vanje pa so bili vključeni učenci, uči- telji in čistilke. Solo smo izpraznili v dveh minutah, vendar pa so še rezerve, ki jih bomo izkoristili z dolo- čenimi spremembami, načrta (več učencev bo treba usmeriti na glavni vhod). Končni rezultat akcije je uspešen, saj je bila šola prazna, morala na višku, pohvala pa velja informativni in kulturni redakciji ter vsem ostalim udeležencem." Obrambni dan je uspel. Se posebej smo lahko ponosni na to, da kljub visokemu številu učencev (2000) pri zapuščanju stavbe ni prišlo do zastojev, da smo mladi vzeli akcijo resno, da smo se zavedali, da nam takšna oblika preverjanja pripravljenosti koristi, da s tem utrjujemo obrambno moč domovine in ures- ničujemo, besede tov. Tita, ki poudarja, da je treba graditi in ustvarjati, kot da sto let ne bo vojne, hkrati pa se pripravljati, kakor da bo že jutri nastopila. Ob koncu se je tov, Puklavčeva v imenu učencev in delovne skupnosti CSUI zahvalila tov. Beljaku za uspešno vodenje akcije. Irena riunjet TEDNIK -17. april 1980 delegatska sporočila - 5 Sestanek gastroenterološke sekcije slovenskega zdravniškega društva v Ptuju v sindikalnem domu Franca Krambergerja v Ptuju so imeli 4. aprila 1980 strokovni sestanek zdravniki gastroenterologi, torej zdravniki internisti in kirurgi, ki se ukvarjajo predvsem z boleznimi želodca, čreve- sja, jeter in trebušne slinavke. V tej sekciji so aktivni tudi ptujski zdravniki, saj je "bil od 28. oktobra 1977 sedež te sekcije v Ptuju, ki deluje za celo Slovenijo in je v njej včlanjenih 90 zdravnikov. Predsednik sekcije je bil prim. dr. Andrej Lušicky, tajnik pa doc. dr. Jože Neudauer. Sestanka'se je udeležilo 39 zdravnikov. Posebej mo- ramo omeniti, da se je sestanka udeležil poleg ostalih tudi prof. dr. sci. Jože Satler, predstojnik katedre za interno medicino medicinske fakultete in predstojnik gastroenterološke interne klinike. Ptujski zdravniki so v svojih predavanjih pokazali svoje izkušnje pri zdravljenju rane na dvanajsterniku z operativno metodo (prerezanje živca, ki vpliva na izločanje želodčne kisline — operacija se imenuje proksimalna selektivna vagotomija). Skupno je bilo 9 predavanj tudi drugih zdravnikov iz Slovenije. Na občnem zboru smo izvolili tudi novi odbor ga- stroenterološke sekcije, kateremu predseduje od sedaj naprej prof. dr. sci. Heribert Zaveršnik iz Rogaške Slatine, šef zdravnik Zdravilišča. V soboto dopoldne so si udeleženci ogledali ptuj- sko bolnišnico in se pohvalno izrazili o organizaciji in strokovnem delw. Posebno so bili iznenadeni nad adaptacijami in prizidkom kirurškega oddelka z operacijskimi sobami in intenzivno nego ali šok sobo ter oddelkom za transfuzijo krvi. Tudi interni oddelek bo s prizidkom in adaptacijo prostorov za hemodializo dobil primerno funkcionalno sliko. Upamo, da za uresničitev in dokončanje gradbenih del in nabavo opreme za novi del ne bo zmanjkalo sredstev. Taki sestanki za celo republiko so pomembni tudi v manjših centrih, kot je Ptuj. Udeleženci si namreč na kraju samem pridobijo informacijo, ki si jo ustvarijo sami in je potem tudi najbolj objektivna. Priznanje naj bo vzpodbuda za nadaljnje zagnano strokovno delo! doc. dr. Jože Neudauer S SEJE IZDBRA2EVALNE SKUPNOSTI OBCMI PTUJ Živahno z več vzroki Za skupščino izobraževalne skupnosti občine Ptuj. ki je zasedala minuli četrtek, lahko trdimo, da je po živahnosti krep- ko presegla dosedanje. To je , glede na dnevni red res bilo tudi j pričakovati, saj je zajemal vrsto ' aktualnih nalog na področju '] vzgoje in izobraževanja, kijih bo j potrebno rešiti v tem in bližnjih ! obdobjih. Po drugi strani pa je ta živahnost lahko bila posledica obravnave vsebinskih točk dnev- nega reda. ki na tak ali drugačen način prizadevajo tako zbor izvajalcev, kot zbor uporabnikov. Obravnava finančnega načrta, povezovanja šol. usmerjeno izo- braževanje, razmišljanje okrog možnih rešitev združevanja sred- stev za novogradnje šolskega prostora, vse to so točke dnevne- ga reda. ki so k razpravi pritegni- le zlasti zbor izvajalcev, ki je, precej prizadeto o njih razgljab- Ijal. Obravnava informacije o predlogu usmeritev in vzgojno- izobraževalnih programov" sred- njega izobraževanja za občino Ptuj v šolskem letu 1980—81 je postavila dilemo ali je predlog teh usmeritev resničen odraz potreb združenega dela in ali je vse nared. da bi lahko že v naslednjem šolskem letu pričeli z uresničevanjem le-teh. Uporab- niki na seji niso bili niti za. niti proti tem usmeritvam, kar je lahko posledica premajhnih ak- tivnosti, ki so jih vodili v združe- nem delu in v katere se sindikat, skupaj s kadrovskimi službami ni dosti vključeval. V okviru samo- stojnih usmeritev bi naj v bodoče imeli v Ptuju kmetijsko, metalur- ško, kovinarsko-predelovalno, ekonomsko, pedagoško, naravo- slovno-matematično. družbo- slovno in v okviru dislociranih enot tekstilno-konfekcijsko, zdravstveno in gostinsko-turistič- no smer. Skupščina je v nadaljevanju seje razpravljala o povezovanju osnovnih šol v ptujski občini in tudi ob tej točki se je razvila živahna razprava, zlasti v zboru izvajalcev. Osnovna izhodišča, ki jih je pripravila komisija, ki jo je imenoval izvršni odbor izobraže- valne skupnosti so dovolj razum- ljiva, vendar jo poskušajo neka- teri posamezniki »raztrgati« brez ustvarjalnih predlogov, pripomb in stališč. Zlasti so to tisti, ki imajo zelo velik vpliv na ostale delavce v izobraževalnem proce- su in ti po oceni niso storili dovolj, da bi kolektive objektiv- no informirali o prednostih take odločitve. V nobenem primeru v ideji o povezovanju šol ni govora jO »jemanju« samostojnosti os- novnih šol, prav tako odpade bojazen, da bi šola izgubila možnost povezovanja z okoljem in podružbljanja osnovne šole in da bi se ji onemogočalo uspešno pedagoško vodstvo in omejeval samoupravni položaj, neposred- ne oblike svobodne menjave dela in uveljavljanje novih družbeno- ekonomskih odnosov, kot je na to opozorila prva seja republiške konference SZDL. kije bila 17. decembra 1979. Kljub pomislekom je zbor uporabnikov soglasno, zbor izva- jalcev pa z večino glasov sprejel sklep, da se aktivisti pri iskanju novih oblik povezovanja dela in sredstev nadaljujejo, predvsem v smislu p)ovezovanja nepedago- ških opravil, za kar so zadolženi izvajalci vzgoje in izobraževanja, ki morajo po samoupravni poti imenovati delegate komisije iz vseh- osnovnih šol in seveda povezovanje izpeljati v skladu z zakonskimi določili. Skupščina je pri obravnavi poročila o delovanju delegatske- ga sistema v okviru izobraževal- ne skupnosti v letu 1979 lahko samo še potrdila ugotovitve. Iti potrjujejo,da delegatski odnosi tudi v tej skupnosti niso zaživeli. Ob tem je potrebno poudariti, da je ta nezainteresiranost za reševa- nje skupnih problemov prisotna v obeh zborih. Odstotek udelež- be na zadnjih sejah izobraževal- ne skupnosti brez dvoma kaže na potrebo, da SZDL in sindikat bolj ustvarjalno sodelujejo pri delu delegacij tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih. Delegati na predloženo poročilo niso imeli pripomb. Zatem so delegati skupščine potrdili poro61o o delovanju izobraževalne skupnosti Ptuj v letu 1979 z realizacijo finančnega načrta za leto 1979, poročilo odbora samoupravne delavske kontrole pri izobraževalni skup- nosti o delu izobraževalne skup- nosti v letu 1979, poročilo o delovanju skupnih služb družbe- nih dejavnosti občine Ptuj v letu 1979, predlog programa dela skupnosti v letu 1980, skupaj s predlogom finančnega načrta izobraževalne skupnosti v letu 1980 in več drugih sklepov, ki so pomembni za delovanje skupno- sti. Več razprave je bilo ponovno ob obravnavi predloga sklepa za uvedbo postopka za spremembo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za sofinan- ciranje programa gradnje sred- njeročnega centra v Ptuju in OŠ v Markovcih. Gre namreč zato, da bi se sredstva ki se stekajo f>o samoupravnem sporazumu, ozi- roma njihov višek v letu 1980, namenila za pripravo dokumen- tacije za nadaljevanje fazne grad- nje srednješolskega centra v Ptuju in za soudeležbo za grad- njo OŠ v Trnovski vasi ter v kolikor bodo možnosti dopuščale tudi za šolo v Lovrencu na Dravskem polju. Izobraževalna skupnost Ptuj je že v mesecu decembru, zbor krajevnih skup- nosti pa v mesecu marcu, spreje- la pobudo, da se po izteku \ sedanjega občinskega samopri-; spevka, uvede nov samoprispe- vek in se del teh sredstev nameni za nadaljnjo pridobivanje in posodobitev šolskega prostora v občini Ptuj. V nadaljevanju seje je skupšči- na razpravljala še o predlogu sklepa, da OŠ Tone Žnidarič da priglasitev na natečaj izobraže- valne skupno.sti Slovenije za kreditiranje naložb v osnovno- šolski prostor v letu 1980 za gradnjo OŠ v Trnovski vasi, predlogu samoupravnega spora- zuma o družbeno-usmerjeni iz- gradnji soseske Rabeljčja vas zahod v Ptuju, predlogu sklepa o razrešitvi člana izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Ptuj, in predlogu sklepa o imenovanju nadomestnega člana izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Ptuj. MGi nove ugodnosti za imetnike hranilnih vlog v devizah Novi predpisi na področju deviznega varčevanja občanov prinašajo imetnikom hranilnih vlog na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah vrsto ugodnosti ter zanimivih olajšav. Tako si občan z vezavo deviz pridobi pravico do takojšnjega gotovinskega posojila v višini dinarske protivrednosti vezanih sredstev. Pri tem je doba vezave enaka dobi vračanja posojila ter znaša najmanj 6 in največ 60 mesecev, posojilo pa banka izplača občanu v dinarjih na njegov tekoči račun ali hranilno knjižico. Občan lahko dobi posojilo v znesku najmanj 10.000.- dinarjev, medtem ko banka zgornje meje ne postavlja. Z ustanovitvijo deviznega računa ali devizne hranilne knjižice imetnik ustvari enega od pogojev za pridobitev posojila za nakup, zidavo ali večjo preureditev stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali za razširitev zasebne kmetijske, obrtne in druge dejavnosti v Jugoslaviji. Obča-n se pri tem lahko odloči za vezavo deviznih prihrankov, ali pa izbere prodajo deviz banki ter si tako zagotovi še večje ugodnosti. S prodajo deviznih sredstev banki je občan odslej oproščen tudi plačila prometnega davka pri nakupu blaga trajnejše vrednosti, ki ga navaja poseben odlok. Kadar občan ob potovanjih v tujino potrebuje svoja devizna sredstva v večjem znesku, mu banka zaradi varnejšega poslovanja lahko izroči bodisi poseben devizni ček Ljubljanske banke, ki ga imetnik po prihodu v drugo državo vnovči pri tuji banki, bodisi potrebno število potovalnih čekov, s katerimi občan razpolaga pri plačilih blaga in storitev na tujem. Imetnik deviznega računa ali devizne hranilne knjižice Ljubljanske banke pa lahko postane tudi član Diners Cluba ter uporabnik kraditne kartice te mednarodne organizacije. ljubljanska banka Združena banka, Ljubljana n. sub. o. DRAVINJSKI IN MAJSKI VRH POSEBEN SAMOPRISPEVEK J ZA CESTO čeprav smo imeli pred kratkim referendum, ki je zelo dobro j uspel, smo se odločili, da naredimo še en poseben samoprispevek. Kot je znano K S Videm spada med manj razvita območja. Vasi, ki ležijo v: dolini imajo vodovod, asfaltirane ceste... Problem pa se pojavlja v- naseljih, ki so v hribih. Tam živi še peščica tistih, ki ljubi mir in lepoto' narave. Prav ti želijo sami kolikor se le da urediti svoj kraj. \ S posebnim samoprispevkom želijo asfaltirati cesto, ki vodi iz; Vidma skozi Dravinjski in Majski vrh v Podlehnik. Ta cesta je bila; predvidena že za vinsko cesto, toda do sedaj se to v celoti še ni uresniči-; lo. V zadnjem času so se vaški odbori večkrat sestali. Pogovor je tekel o i modernizaciji te ceste. Največjo pobudo sta dala Jože Milošič in Franc '■ Ost roško. Skoraj povsod .se pojavljajo problemi. Tako tudi pri nas. Veliko,; lahko rečem skoraj vsi si želijo vodovod. Velikokrat pridejo ljudje iz i službe in morajo še prej v grapo po vodo. preden lahko pristavijo lonec j za kuhanje. Toda zgraditev vodovoda je zaenkrat nemogoča, ker i nimamo sredstev, s katerimi bi lahko začeli. Z minimalnimi sredstvi se; pa ne splača, ker bi potem naredili .samo polovico deL druga polovica pa bi čakala na delo v nedogled. Po večini so krajani že podpisali; pogodbe za poseben samoprispevek. Tudi lastniki počitniških hišic so ' sodelovali na sestankih in bili enakega mnenja kot krajani, da je ■ potrebno z modernizacijo hribovskih krajev. Vsi upamo, da bodo tudi tisti, ki so ponavadi bolj skopi prispevali \ svoj delež za moderniziranje kraja. Pred kakšnim letom je podobna ] akcija zelo dobro uspela v na.selju Dravinjski vrh (Pristavi). Tudi tam^ je bilo nekaj skopežev. ki so potem spoznali, da vseeno nimajo zmeraj j prav samo oni. ampak tudi drugi. ■ Zatorej prebivalci, ki živite v hribovitih predelih KS. Videm, i odločite se za dodatni samoprispevek, ki pomeni tudi lepšo podobo! domačega kraja. j Marjana Hvalec-Jana^ 6 - iz naSih krajevnih skupnosti 17.aprili980- TgPiflK Z zadnje seje skupščine raziskovalne skupnosti občine Ptuj Kar dobre pol ure je moralo preteči, da je skupSCina Raziskovalne skupnosti občine Ptuj lahko pričela z delom in si zagotovila minimalno večino delegatov, da je lahko veljavno sklepala. Od 75 delegatov — zbora uporabnikov se je 4. zasedanja skupščine udeležilo -le 38 delegatov. Toda kljub temu so delegati ob obravnavi poročila o delovanju delegatskega sistema v Raziskovalni skupnosti občine Ptuj v preteklem letu, molčali. Res je sicer, da se občinska raziskovalna skupnost še ni uveljavila in zaživela tako kot ostale interesne skupnosti družbenih dejavnosti, vendar je odsotnost delegatov na sejah skupščine nerazumljiva, ali pa... Se bolj nerazumljiv in nesprejemljiv je odnos posameznih delovnih organizacij do raziskovalne dejavnosti kot nepogrešljive sestavine združenega dela, toUko bolj, če vemo, da smo v času, ko se pripravljajo planski dokumenti za naslednje srednjeročno obdobje. Nehote se vsiljuje vprašanje, kaj delajo sindikati, kaj socialistična zveza, kaj komunisti v delegacijah? Ali se ob vsem tem ne vsiljuje tudi ugotovitev, da delegacije živijo in delajo zunaj sredin, ki so jih izvolile in so prepuščene bolj ali manj same sebi. Na materialne stroške, ki jih terja ponoven sklic seje skupščine, pa v tem stabilizacijskem letu organi skupnosti ne upajo pomisliti (zadnja skupščina lani ni bila sklepčna), medtem ko delegati o tem sploh ne razmišljajo. Očitno je torej, da bo potrebno v delegatskih razmerjih in odnosih nekaj spremeniti m jih preoblikovati tako, da bodo resnično zaživeli in odigrali svojo vlogo v procesu dogovorjanja, sporazumevanja in odločanja. Čigava naloga je to, pa upajmo ni potrebno posebej opredeljevati. Ob pregledu dela raziskovalne skupnosti v minulem letu in o nalogah v letošnjem letu delegati niso imeli pripomb in dopolnitev. Ena od temeljnih nalog občinske raziskovalne skupnosti v letu 1980 je prav gotovo uskladitev organiziranosti in samoupravnih aktov skupnosti z novim zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih. Novi zakon daje občinski raziskovalni skupnosti pomembnejšo vlogo kot jo je imela doslej, ko postaja le-ta udeleženka v svobodni menjavi dela. Zato bodo vse aktivnosti skupnosti v letošnjem letu usmerjene v samoupravno organiziranost v skladu z zakonom in v pripravo plana in samoupravnega sporazuma o temeljih plana z naslednje srednjeročno obdobje, ko bo skupnost za raziskovalno dejavnost v občini izvirno združevala sredstva. - * N. B. KRAJEVNA SKUPNOST IVAN SPOLENJAK Zbor občanov v torek, 8. aprila je bil v domu občanov KS Ivan Spolenjak zbor občanov, katerega dnevni red je bil razdeljen v tri dele. Prvideljebilnamenjenjavnirazpraviozazidalnemnačrtu Ptujskih toplic. Občani so se seznanili, da je SO Ptuj naročila celotni načrt Ptujskih toplic. Razgrnitev načrta je bila v Tedniku, iz dne 21. februarja, bila pa je razpisana tudi javna razprava. Pomembno besedo pri temje imelo tudi spomeniško varstvo, saj je okolica pomembna tudi za arheološka področja. Povedano je bilo, da se bo celoten kompleks Ptujskih toplic delil na dve coni, na živahno in mirno cono. torej bodo športni objekti ločeni od zdraviliškega dela. Celoten kompleks bi zavzemal objekt nastanitvenega in zabaviščnega pomena, letni kino. kompleks bun- galovov in avtokamp. ki pa se bi delil na šotorišče. sindikalne hišice DO in hišice, ki so v sklopu osebnih vozil posameznikov. Na južni strani naj bi bil obdravski park. zraven pa haloške in slovenjegoriške hiše. -ki bi predstavljale okolico Ptuja in dajale celotnemu kompleksu poseben značaj. Park bi torej ločeval glasni del od mirnejšega in zaustavljal tudi vetrove, s katerimi bo treba računati. Zraven sta planirana še dva bazena, eden topliškega karakterja, drugi pa bolj zdraviliškega. Prisotna bi bila tudi trgovsko-nakupovalni center in rezervoar za nudistični kamp. Pri vstopu v celoten kompleks bi bilo seveda tudi veliko parkirišče z 1000 parkirnimi mesti, da bi se sedanji dostop do toplic razbremenil, bo potrebna večja obvoznica okoli celotne Mariborske ceste, ki bo peljala do pentlje na Hajdini okoli cerkvice Sv. Roka in nato prek potočka Studenčnice do toplic. Glede Studenčniceje bilo rečeno, dajo bo treba očistiti in vzdrževati. Obvezna bo tudi še ena vrtina, ki bo oddaljena od obstoječe 500 m. Sedanja ne bo zadoščala, saj daje 9.5 litrov vode na sekundo, potrebe pa bodo seveda znatno večje. Drugi del javne razprave je bil namenjen izgradnji koleklorja za kanalizacijo v KS, ki je potreben že zaradi razvoja toplic. Izvedbeni projekt je v pripravi, potrebno je seveda, da pride KSdoodstopnih izjav na zemljišča, saj bo bodoča kanalizacija potekala prek njiv. Sredstva so delno že in še bodo v bodoče nakazana iz samoprispevka občanov. Sedanji štiriletni samoprispevek bo namreč potekel 31. 12 . 1980. pri- stopiti pa bo treba k novemu, ki bi bil za odstotek ali dva višji od dosedanjega, v kolikor se bodo seveda krajani zanj odločili. Računajo pa tudi na prispevek vsakega gospodinjstva. Tretji del javne razprave pa je obsegal smernice razvoja KS Ivan Spolenjak od leta 1981 do 1985. Sprejemal sejeobsežnisrednjeročni plan razvoja celotne KS. kije bil zasnovan na vsestranskem razvoju prometa, športne in kulturne dejavnosti, trgovine ter razvoja na področju civilne zaščite. K razvoju prometa se prišteva predvsem asfaltiranje ulic. v katerih so stanovanjske hiše že dograjene, ker se v nasprotnem primeru asfaltna prevleka poškoduje ob različnih težjih prevozih. Do leta 1982 bo prišlo tudi do semaforizacije križišča na Bregu pred trgovskih podjetjem MI P. Omenjena je bila tudi gradnja prepotrebne telovadnice, ki bi bila kot prizidek OŠ Ivan Spolenjak. Pregledali so tudi vse. kar je bilo opravljeno z dosedanjim samopri- spevkom. Postavili so javno razsvetljavo ob Mariborski cesti, asfaltirati prečno ulico od Rogaške do Mariborske ter razsvetljavo Mežanove in Povodnove ulice do avtobusnega postajali.šča na Hajdini. dokončujejo pa se tudi dela pn asfaltiranju Zadružnega trga. Zbor občanov KS Ivan Spolenjak je bil dobro obiskan, saj v dvorani ni bilo prostega sedeža. D. Ris Malec in Kreutz prejela visoki odlioji Na zboru delegatov Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj so pred- stavniki vseh prosvetnih in kulturno umetniških društev ocenili delo v preteklem letu in sprejeli delovni načrt za letošnje . Predsednik republiške ZKO Jože Humer je dejal, da so ptujska društva med najaktivnejšimi v Sloveniji. V 31 prosvetnih društvih je 2200 aktivnih članov, med njimi prek 800 mladih. V krajevnih skupnostih so najbolj razvite gledališka, pevska in knjižničarska dejavnost — v vseh društvih je kar 92 najrazličnejših sekcij. Dobrim uspehom je gotovo botrovalo tudi uspešno delo posameznikov, ki so z nesebičnimi prizadevanji vključevah v vrste društev mlade in starejše občane ter jim pomagali pri delu. Tako je predsednik Tito odlikoval z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Rudolfa Kreutza in Petra Malca. Zvezni odličji za dolgoletno delo na področju kulturnih dejavnosti jima je izročil predsednik ptujske občinske skupščine dr. Cveto Doplihar. zk STALIŠČA SINDIKATA PRI RAZVIJANJU MNOŽIČNEGA INVENTIVNEGA DELA V času. ko se na vseh področ- jih vključujemo v organizirano akcijo za stabilizacijo našega gospodarstva, moramo še pose- bej poudariti povezanost inven- tivne dejavnosti za akcijo stabili- zacije kot njegovim sestavnim delom. Zavedali se moramo, da je za uspešnost stabilizacije gos- podarstva potrebna aktivizacija vseh naših ustvarjalnih sil in da moramo angažirali predvsem lastne sile. V dosedanjem razvoju sloven- skega gospodarstva nismo uspeli izkoristili vsega ustvarjalnega potenciala na področju inventiv- ne dejavnosti. Rešitev številnih gospodarskih problemov zahteva danes preusmeritev naše razvoj- ne politike in aktiviranje kvalita- tivnih dejavnikov razvoja, med katerimi je aktiviranje znanja kol razvojnega dejavnika eden glav- nih elementov. Vsi sprejeli dokumenti v zvezi s problematiko inventivne dejav- nosti, zlasli pa še sklepi 8. in 9. , kongresa Zveze sindikatov Slove- nije zavezujejo sindikate, da se z dodatnimi zadolžitvami vključijo v to aktivnost. Tudi sindikalna lista sprejeta za leto 1977 zavezu- je organizacije sindikata, da se zavzemajo za to. da bodo v sa- moupi;avnih sporazumih o raz- porejanju dohodka določili osno- ve, merila in postopke, ki bodo vzpodbujali delavce k organizira- nemu razvoju in nagrajevanju dosežkov inventivne dejavnosti ter jih konkretizirali v samou- pravnih .splošnih aktih organiza- cij združenega dela. Naše gospodarstvo je utrpelo^ veliko materialno škodo, ker smo 1 doslej zanemarjali bogastvo i ustvarjalnega potenciala našega J delovnega človeka ker nismo j uspeli sprostiti množičnega in- : ventivnega dela ter zgraditi tvor- ' nih vezi med raziskovalno sfero in našo družbeno prakso. Še vedno ugotavljamo, da so akcije in pobude v zvezi z inovacijami na robu gospodarskega in druž- benega interesa ter da tečejo samostojno organsko nepoveza- no s prednostmi gospodarskimi in družbenimi akcijami. Vendar hi prav donijiča ustvarjalnost predvsem, če bi bila množična lahko bistveno prispevala k us- pešnemu reševanju perečih pro- blemov. Da bi odpravili te pomanjklji- vosti moramo ustvarili ugodno družbeno vzdušje za razvoj in- ventivne dejavnosti v OZD ter jo vključiti v razvojno politiko TOZD in uveljaviti sisteme ma- terialnega in moralnega vredno- tenja doseženih uspehov. Zago- toviti moramo takšne družbene razmere, da bodo imeli vsi delo- vni ljudje enake možnosti za sproščanje svojih ustvarjalnih spospbnosti. Družbenopolitične organizacije morajo imeti še posebno izostren posluh za raz- voj inv entivne dejavnosti v OZD, saj bomo ravno s pravilno politi- ko pri nagrajevanju predlagate- ljev inventivnih predlogov pribli- žali delavcu politiko delitve po delu in rezultatih dela. Pri tem pa je naloga sindikata, predvsem, ta. da ustvarja vzdušje inventivnega delovanja in navaja slehernega k temu. da kritično presoja to kar že je, pokazati pa mora tudi. kako naj bi bilo. S takšnim delom trgamo delavca iz okovov robota, saj ga silimo k razmišlja- nju. Zavedati se moramo, da na tem področju tako dolgo ne bomo dosegli pravih rezultatov. Ludvik Cotar, član odbora za i/umiteljstvo in tehnični napre- dek pri republiškem svetu ZS Slovenije. Foto: OM dokler ne bo inventivna dejav- nost poslala normalen razvojni delovni proces, obravnava pred- logov pa delovna dolžnost. Sindikati se ne zavzemajo za inventivno dejavnost le zavoljo akcije, ampak predvsem zaradi" gospodarskih koristi, ki jih ta dejavnost prinaša. Sindikati de-; lujejo kot družbeni dejavnik, ki pomaga soustvarjati materialno podlago samoupravljanja v zdru- ženem delu. Ne smemo namreč dovoljevati nastajanja izgub, ki izhajajo iz sedanje neorganizira- nosti pri razvijanju in izkorišča- nju inventivnih sposobnosti vseh delavcev. Naša naloga pa je zlasti v tem. da prevzamemo pobude povsod tam. kje delujemo, da bi inventivna dejavnost resnično poslala normalna gospodarska in družbena kategorija, ki bo po OZD propagirana, usmerjena, registrirana in organizirana kot dejavnost, ki je točno definirana v normativnih aktih TOZD z vsemi pravicami in obveznostmi. Številna prizadevanja gospo- darskih in družbenopolitičnih dejavnikov za pospešitev inven- tivne dejavnosti štejemo za eno pomembnejših nalog v tej akciji. S pojmom množične investitivne dejavnosti ocenjujemo celotni spekter in vse kategorije izboljše- valnih predlogov od koristnih predlogov preko tehničnih iz- boljšav, pa vse tja do izumov, čeprav imamo za opraviti pretež- no s koristnimi predlogi in racio- nalizacijami: prav s temi katego- rijami pa je možno v kratkem obdobju in brez posebnih vla- ganj ustvarjali krepke prihranke s pomočjo stalnega zniževanja stroškov proizvodnje. Sindikati se torej skupaj z drugimi družbe- nopolitičnimi organizacijami za- vzemajo, da bi čimveč delavcev vključevali v proces dajanja in- ventivnih predlogov. Vse OZD. ki več ali manj uspešno delujejo na področju inventivne dejavnosti imajo ne- kaj skupnega. Prvič je to dobra samoupravna organiziranost, ob- jektivno in hitro reševanje pred- logov, zelo stimulativni SS o odškodninah in nagradah, stimo- lativno odškodnin.sko lestvico ter vse pripadajoče pravilnike, predvsem pa potrjeno miselnost, daje edino in najbolj objektivno merilo za nagrade, oziroma od- škodnine nastala gospodarska korist, ne glede na to. ali je neki izboljSevalni predlog podal stro- kovnjak v razvojnih službah, ali pa delavec v proizvodnji. Voljeni organ pn DS DO ali TOZD v sestavu neke članske komisije ali odbora je kot samoupravni organ sigurni porok za uspešno organi- ziranost ■ ID. Drugi pogoj za uspešno delo je samoupravno in strokovno urejena služba, oz. referent za ID. ki bi naj na nivoju DO ali TOZD skrbel za hitro, strokovno in v skladu s samou- pravnimi akti določeno objektiv- no reševanje predlogov. Vsaka DO. ki ima vsaj 500 zaposlenih bi po mojem morala imeti ustrez- no profesionalno službo, oziro- ma delavca — organizatorja ID. saj bi le ta že po nekaj mesecih sama sebe vzdrževala od samo malega procenta ustvarjenih ko- risti. Na tako zahtevno delovno mesto pa bi morali namestiti človeka z zelo izostrenim poslu- hom za to delo. saj vemo. da so ravno inovatorji zelo občutljive osebnosti. Imeti bi moral posluh za komuniciranje z ljudmi, imeti mora nekaj socioloških, strokov- nih, ekonomskih in tudi pravnih izkušenj, saj se recimo iz opisa del in opravil vsakega delovnega mesta lahko sklepa kolikšen je delokrog tega organizatorja, ozi- roma te službe. Praksa je pokazala, daje poleg dobre samoupravne in strokovne organiziranosti kot pogojev za dobro delovanje množične in- ventivne dejavnosti največje važ- nosti prav urejenost te službe. Skoraj vse DO v Mariboru, ki vidno izstopajo kot najboljše v pogledu organiziranosti ID. ima- jo sistemizirano delovno mesto, oziroma službo ID. Seveda pa tudi še tako urejena služba ne bo dala pravih rezultatov, v kolikor bi subjektivne sile. kot so sindi- kat in ZK, stale ob strani. Nova zakonodaja o inventivni dejavnosti uvaja poleg izumov in tehničnih izboljšav, tudi takozva- ne koristne predloge ali pobude, ki sploh ne poznajo meja aktiv- nosti, saj ni delovnega mesta ali okolja, kjer se ne bi dalo še kaj izboljšati, popraviti, boljše orga- nizirati, storiti kaj več za boljše; delovne pogoje delavcev, za čistejše okolje, nekaj poceniti. Itd. Vsaj toliko kot ekonomsko je inventivna dejavnost tudi druž- benopolitično pogojena. saj predstavlja aktivno udejstvova- nje v ID za delavce OZD, prav- zaprav takšno obliko samoupra- vljanja, pri katerem aktiviramo k sodelovanju celotnega človeka, predvsem pa njegov umski po- tencial, ki bi naj bil pri sistemu naše oblike samoupravljanja us- merjen predvsem tudi k ustvar- jalnemu samoupravljanju. To je le nekaj teoretičnih razglabljanj, ki se prepletajo z utrinki iz prakse s področja ID. Poizkusil .sem nakazati stališča in smernice naših sindikatov, kako bi naj ID prodrla v zavest naših delavcev, nakazal sem tudi de- jansko stanje te dejavnosti v združenem delu in pa nekaj smernic, kako bi naj ID v bodoče obravnavali kot enakopravno ekonomsko strukturo v združe- nem delu pri ustvarjanju dohod- ka. Kot zaključek temu prispevku želim nanizati še nekaj konkret- nih predlogov vsem tistim sredi- nam v združenem delu. ki so na tem področju dejansko šele na začetku aktiviranja svojih naj- vrednejših in' najcenejših rezerv. Vsak delavec je namreč poten- cialni inovator, najti moramo samo pravilne sisteme, da to dejansko postane. Nakazal sem vrsto okoli.ščin. ki smo jih v praksi zasledili, naštel sem tudi zaviralne okoliščine, ki onemo- gočajo hitrejšo rast MI D. nave- del tudi nekaj podatkov iz drugih dežel. itd. DIATI Maribor je ob pomoči predstavnikov nekaterih DO. ki imajo le zadeve dobro urejene pripravljen podali kom- pletne materiale, ki .so za obliko- vanje službe MID neobhodno potrebni. Tu bi bila zajela kom- pletna samoupravna in strokov- no tehnična organiziranost z vsemi samoupravnimi organi in akli s kompletno potrebno doku- mentacijo načinom vrednotenja inovacij, kompletnim hodogra- mom inventivnih predlogov, z razmejevanjem službene dolžno- sti od inovacije, sistemom nagra- jevanja koristnih predlogov itd. Ker je ta posvet bolj akcijskega značaja, je jasno, da na takem posvetu ne moremo vključevati konkretnih napotil in izkušenj, smo-pa vsa ta gradiva pripravlje- ni ponuditi na izobraževalnih seminarjih. Če bomo pa želeli napravili korak naprej na tem področju, pa je nujno, da se v to akcijo vključijo vsi družbenopoli- tični dejavniki, predvsem pa podpisniki družbenega dogovora o inventivni dejavnosti. V prvi vrsti pa vsi gospodarstveniki od direktorjev v združenem delu, vsi ekonomisti in finančniki, saj bo le s takšnim pristopom zagoto- vljen uspeh, ki ga s tem posvetom želimo doseči. Povzetek iz razprave Ludvika Cotarja Mladi in delovna skupnost gimnazije proslavili 8. april - dan šole Ptujska gimnazija se imenuje Ko narodnem heroju Dušanu .vedru—Tomažu, bojevniku za socializem, ki se je v narodno osvobodilnem boju jugoslovan- skih narodov in narodnosti naj- bolj odlikoval od vseh plujskin dijakov. Njegova revolucionarna odločitev — služili boju delav- skega razreda za zmago socia- lizma — se je izoblikovala že v osmem razredu takratne gimna- zije. V spomin na 8. april, ko se je Dušan Kveder rodil, praznujemo mladi in delovna .skupnost — dan šole. ki ga obeležimo z različnimi prireditvami in aktiv- nostmi. Le-le so letos potekale še v večjem obsegu, saj imamo v novem centru srednjega usmerje- nega izobraževanja na voljo nov medij — interni radio in razstav- ni prostor. Ob 8. aprilu sta člana likovne- ga krožka, ki deluje pod mentor- stvom prof Luganca. razsta^'ila svoja dela v avli šole. člani novinarskega krožka pa smo uredili oglasno desko, na kateri smo prispevki predstavili ži- vljenjsko pot Kvedra. Njegpvo delo v gimnazijskih letih, delež, ki ga je prispeval med narodno osvobodilnim bojem in po osvo- boditvi, ko je opravljal številne odgovorne naloge v domovini in pozneje kol ambasador v tujini. Ob Kvedru smo orisali tudi razvoj gimnazije od ustanovitve do danes in primerjali delo v stari stavbi in v stavbi CSUI. Pripravili smo razstavo knjižnih del. ki govorijo o Kvedru in dela. kijih ic napisal Kveder sam. Ker prireditveni prostor v avli šole še ni dokončno urejen, smo v šol- skem studiu posneli 45 minutno radijsko oddajo, ki smo jo pred- vajali vsem razrednim skupno- stim gimnazije. Oddajo so pod vodstvom tovarišic Anice Kvas- Predikaka in Branke Bezeljak- Cilazer. pripravili člani recitacii- ske sekcije. V oddajo so orisali lik Dušana Kvedra. spregovorili o razvoju gimnazije, nato pa v. intervjuju s tov. ravnateljico spregovorili o današnji mladini, ki se izobražuje na gimnaziji, o pomenu izobraževanja in refor- mi šolstva. Podrobneje so nas seznanili z interesnimi dejavnostmi, ki jih učenci tretjega in četrtega letnika pedagoške usmeritve načrtno oojijo in se s tem usposabljajo za kasnejše mentorje na osnovnih šolah. Ob koncu so bili pohvaljeni najzaslužnejši dijaki, ki so bodisi z dobro uvrstitvijo, ki so Jo dosegli na tekmovanjih, bodisi z Naslovna stran knjige Vide Rojl- čeve o Dušanu Kvedru-Tomažu Foto: L Ciani vodenjem interesne dejavnosti na šoli ali osnovni šoli. prispevali k razvi)ju ptujske gimnazije. Posebtjje bila pohvaljena skupi- na šiiride-selih učencev, ki je pod vodstvom prof Lugariča izdelala tapiserijo, ki visi v avli šole in razredne skupnosti, ki so posadi- le cvetlična korita z rožami, prinesenimi od doma. Ob dnevu šole — osmem aprilu — pa smo povabili na šolo tudi upokojence gimnazije injim v razgovoru predstavili današnje delo in življenje in ga primerjali s tistim, ko so še sami stali za katedrom in vcepljali znanje mlademu rodu. L'^golovili smo, da so bili pogoji in delo po osvoboditvi in v obdobju uvaja- nja samou_prave učencev nepri- merno tezji. vendar so kljub temu iz gimnazije izšli mnogi, ki so uspešno nadaljevali študij in se uveljavili v širši družbeni skupnosti. Po razgovoru smo jim razkazali še stavbo in gostje so bili še posebej presenečeni nad številnimi avdio vizuelnimi na- pravami, s katerimi razpolagamo v CSLl in ki pomenijo posodobi- tev pouka. Ob koncu smo se poslovili s skupno željo, da gimnazija še naprej uspešno nadaljuje delo po začrtani poli — vzgajati in izo- braževali mladega človeka — člana naše samoupravne sociali- stične skupnosti, ki bo koristil družbi in sebi. Irena Hunjet TEDNIK -17. april 1980 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 SPOMINI NA PRVE POVOJNE MLADINSKE DELOVNE AKCUE SE 2IVU0 „Bilo nam je lepo, kot nikdar več ne bo..." v našem tisku namenjamo veliko besed mladinskemu prostovoljne- mu delu, ki iz leta v leto dobiva nove — širše razsežnosti. Manj se spomi- njamo mladinskih delovnih akcij, ki so jih poznali naši očetje ali starejši vrstniki. To je že za nami, pa vendar je lepo, ko pobrskamo po spominu in albumu zbledelih slik z napisom Brčko — Banoviči, Šamac — Sarajevo ali še nekaj let naprej, bliže .sedanjosti. Ni ga lepšega, kot brigadirsko življenje, pa naj bo danes, včeraj ali jutri. Zavest je vedno ista, le namen izoblikuje vedno čas in trenutek v katerem živimo, delamo in se učimo. Zavesi prvih povojnih brigadirjev udarnikov: zgraditi porušeno domovi- no, raste v nas dalje in globlje: zgraditi lepšo in boljšo domovino. Od brigadirjev veteranov smo izvedeli, daje prviod brigadirjev iz ptujske občine prejel udarni- ško značko Alojz Solina iz Mar- kovec. sedaj učitelj na tamkaj-šnji osnovni šoli. Prvega brigadirja — udarnika smo Ptujčani dobili na prvi zvezni mladinski delovni akciji po osvoboditvi ob izgradnji proge Brčko — Banoviči leta 1946. Alojza Solino smo obiskali na njegovem delovnem mestu, v prostorih nove OŠ Bratov Strafe- la v Markovcih pri Ptuju. Slučaj pa je nanesel. da smo takrat spoznali tudi njegovo soprogo Ivanko, ki je bila prav tako brigadirka na prvi zvezni M DA Brčko — Banoviči. vendar se, kot zatrjuje s sedanjim soprogom takrat še nista »bližje« poznala. In tako smo oba povabili k razgovoru v eno izmed prostih učilnic, kjer smo imeli mir pred otroškim živžavom. ki ga je ravno takrat naznanil šolski zvo- nec. Začetek je bil seveda malce težji, kajti spomini na prve po- vojne akcije se dandanes vse bolj prepletajo s skrbjo za čim pri- mernejšo podajanje snovi učen- cem, tudi čas je opravil svoje. A vendar se je kmalu nabralo toliko besed, ki so pomladile naša sogovornika in tu in tam privabile smeh na sedaj že neko- liko utrujene obraze. Alojz Solina se takole spomi- nja tistih lepih brigadirskih dni. ko so si bratsko delili dobro in slabo: »Ja. najprej sem sodeloval s ptujsko brigado na zvezni akciji Brčko-Banoviči./to je bila takrat prva in verjetno tudi največja mldinska delovna akcija pri nas. Ko smo se vrnili, smo sodelovali na akciji Pesnica, nato sem bil celo leio na prav tako zvezni akciji Šamac — Sarajevo, pozne- je tudi v Novi Gorici.« To so bile prve povojne akcije. Kakšno je bilo vzdušje med mladimi, ki so vneto gradili porušeno domovino? »Vzdušje je bilo izredno. Ne Vem če bo kdaj še takšna zagna- nost med mladimi — ne da bi pretiraval — ampak takratje bilo močno čutiti tiste posledice po- gojnega zagona pn gradnji NA- ŠE domovine. Takrat res nismo gledali na ugodno življenje, na i^abave sploh nismo imeli časa misliti. Na akciji Brčko—Bano- '''či so nam takoj povedali, da mora biti proga zgrajena do določenga roka — do 29. novem- bra, dneva republike. In to smo morali seveda speljati.« Kako je pravzaprav bilo čutiti tisti začetek, ko ste prišli prvič na akcijo? »Sedež prve akcije je bil v Brčkem in se je pomikal proti Bjelju in dalje z deloviščem. Zanimivo bo morda kako smo se odpravljali iz Ptuja. Zbrali smo se pred železniško postajo in sedli, tudi legli v tovorne vagone. Takrat osebnih vlakov še ni bilo toliko, vendar to ni kvarilo našega razpoloženja med vošnjo. Od Brčkega do sedeža akcije pa so nas prepeljali s kamioni. Spominjam se. da je kamoin v katerem sem se tisto noč peljal »v neznano« vozil nek italijanski vojni ujetnik.« In kako so vas sprejeli, kb ste prišli v center akcije? »Seveda ni bilo takšnih sloves- nosti, kot dandanes ob sprejemu brigadirjev. Tam so nam eno- stavno povedali, naj se vsak znajde kakor ve in zna. Prve dni je bilo najtežje. Moji prijatelji so spali v hlevu, štirje so prespali celo v kapelici, ostali pa kjer je bilo prostora in seveda streha nad glavo.« Kaj pa brigadirske uniforme, ali ste jih že imeli takrat? »Mislim, da je bila naša — ptujska četa edina, kije prišla na akcijo z uniformami. Te je pri- pravila pred odhodom ptujska mladina in vsi smo bili nanje ponosni. To so bila sicer zelo lahka oblačila, a uniforma je bila in lepo je bilo to videti, pa tudi čutiti. Imeli smo tudi svojo zastavo, ki so nam jo poklonile članice AFŽ.« Progo je bilo treba zgraditi do roka. dela je bilo torej res veliko. Vi ste od ptuj.skih brigadirjev prvi prejeli udarnišlo značko. Kaj vse ste morali zanjo storiti? »Zelo težko je odgovoriti na to vprašanje. Verjetno veste, da je imela vsaka čela svojega eviden- tičarja. kije zaAsakega brigadirja posebej beležil njegova dela. Obstajale so določene norme, ki pa jih je moral tisti, ki je želel prejeti udarniško značko seveda zmeraj presegati. Druge možno- sti za to ni bilo.« Na akciji Brčko — Banoviči ste bili tudi vi tovarišica Ivanka. Takrat .se še nista poznala, kajne? »Šele pozneje, ko sva bila poročena sva v slučajnem pogo- voru spoznala, da sva bila oba na tej akciji. Veste, takrat smo delali z velikim zanosom in z veseljem, ker smo vedeli, da gradimo našo bodočnost. S progo smo povezali liste zaostale kraje in jih tako približali svetu. Za to so so nam domačini še danes hvaležni. Vsaj tako smo čutili, ko smo se ob 25 letnici te akcije ponovno zbrali v Bjelji. Čudovito so nas sprejeli, veseli so nas bili, povsod so na nas gledali, kot na svoje prijate- lje. Večkrat je bilo slišati: vi ste nas povezali s svetom, vi ste nam zgradili progo, vi ste naši veliki prijatelji! S temi besedami so nam dali več, kot če bi nam kdo dajal milijone. Sedaj vsi vemo. da smo res nekaj ustvarili in daje nekdo s tem zadovoljen.« In kakšno je bilo takrat briga- dirsko življenje, kako ste ga vi čutili — takrat kot dekle? »Kljub nekaterim težavam je bilo to življenje izredno lepo in tovariško. Kuhali smo v enem kotlu, ker so bile pač takšne razmere. A bilo je res lepo. ne znam drugače povedati. Poglejte, ko sem jaz izgubila svojo posodo (vsak je imel le svojo), kolegica pa žlico, sva obe jedli iz ene posode in z eno žlico. Več kot dva meseca je bilo tako. Posodo smo prah z vodo iz potokov in rek. Tudi perilo smo prali v reki Tinji. ki teče mimo Bjelje. Čisto- čo smo ohranjali. — to je bilo precej važno. Takrat je bilo še veliko uši in česa drugega tudi.« Življenje pa je teklo naprej, kajne. Vsi ste bili takrat mladi — dekleta in fantje, ki ste verjetno čutili še kaj, razen lega, da morale in želite graditi. Kako sle se pravzaprav razumeli med seboj? »Ne da bi pretiravala, mislim, da je bilo malo možnosti ali pa sploh ne — mislim na možnost tesnejšega koniakliranja med dekleti in fanti. V začetku smo stanovali posebej, ločeno. Barak ni bilo. me smo konkretno stano- vale v shrambi, ali bolje rečeno v prostoru, kjer smo hranili vse od orodja naprej. No, deklice smo spale v pritličju, fantje pa na podstrešju nad nami. Drugih možnosti ni bilo. Mnogo smo se ukvarjali s telovadbo, pisali smo stenčase. Vsak dogodek smo znali obrnili na šalo. Vem. da sem nekoč v hudi žeji napodila race. ki so se namakale sredi poti in sama pila vodo iz mlake, kajti do vode je bilo daleč. No in iz tega so pozneje na stenčasu nastali celi plakati, veliko smeha je bilo na ta račun. Pa kaj češ. tako je pač bilo takrat. Mnogi so delali podobno, a ni nobeden nikoli zbolel. Vsi smo bili čili in zdravi, le tu in tam je bilo treba zavezati kakšno manjšo poškod- bo ali žulj pri delu.« Kako pa je bilo v spalnici, na čem ste spali? »Postelj takrat ni bilo. Vsak je dal pod glavo svoj nahrbtnik, ter se ovil v odejo, ki jo je prinesel s .seboj od doma. Ves čas smo spali tako in nihče ni imel nikoli nobene pripombe.« In kako vi tovariš Solina gledale na današnje akcije. V čem je razlika od tistih nekoč? »Mislim, da ima vsako mladin- sko prostovoljno delo pozitivni učinek. Prvič je že dovolj, da se mladina shaja in med sabo spoznava. Razen tega je mnogo takšnih, ki imajo na akciji edino priliko, da poskusijo kaj je to fizično delo. Ne smemo pa prezreti, da so tudi danes MDA prave kovačnice bratstva in prija- teljstva med mladimi iz vse Jugoslavije. Sicer .so pogoji na današnjih akcijah čisto drugačni. Družabnega in zabavnega življe- nja je dovolj, tudi izobražujejo se v tečajih in krožkih, tako, da po mojem mnenju ne bi smelo biti mladega čk)veka. ki ne bi vsaj enkrat sodeknal na kateri izmed akcij. Razen tega pa je veliko vredno tudi opravljeno delo brigadirjev na manj razvitih območjih. In kot sem že dejal, najbolj cenimo predvsem tova- rištvo in prijateljstvo, ki je plod vsake akcije. Poglejte, od nas, ki smo sode- lovali takrat na povojnih akcijah, je veliko takšnih, ki si še danes dopisujejo s prijatelji iz briga- dirskih dni. In na naše začude- nje, ko smo se po 25 letih ponov- no zbrali ob jubileju v Bjelji. smo se takoj med seboj prepoznali, čeprav so naši obrazi sedaj veliko starejši, čeprav so lasje že posre- breni. Vsi pa smo se spomnili pomembnejših trenutkov in do- godkov na takratnih akcijah.« Preden smo zaključili naš raz- govor se je »brigadirka« Ivanka — danes tako kot mož — učitelji- ca na markovški šoli, spomnila .še na klub brigadirjev veteranov, oziroma na klub brigadirjev Franc Belšak — Tone Ptuj: »Jaz sem rada, da je ta klub ustanovljen. Vsaj tukaj pridemo skupaj in silno rada sem na vsaki akciji, ki jo organiziramo v okviru kluba. Radi primemo .skupaj z mladimi brigadirji za kramp in lopato, kol takrat pred več kot 35 leti. Dobro'se zastopi- mo, pa zapojemo tudi kakšno in znova obujamo spomina na akci- jaške dni« M, Ozmec Ptujski brigadirji po vrnitvi s proge Brčko—Banoviči leta 1947 Alojz Solina — danes kot učitelj na markovški šoli. Ivanka Solina je še vedno nasme- jana, kadarkoli se spomni na brigadirske dni. ANDREJ FEKONJA ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU IN NJEGOVIH 25 LET (2. nadaljevanje) V desetih letih dela zgodovinskega arhiva v Ptuju je bilo zbrano in izdelano prek 3000 mikrofilmskih posnetkov listinskega, urbarialnega in spisovnega gradiva iz avstrijskih arhivov v Gradcu, Dunaju in Salzburgu. Z delom zunaj arhiva je bilo v teh letih eviden- tiranega preko 2700 tekočih metrov registraturnega gradiva na območju občine Ptuj in preko 1000 tekočih metrov registraturnega gradiva na območju občine Ormož. Obseg dela seje iz leta v leto širil, kadrovska zasedenost pa je bila še vedno minimalna. Vsa teža dela je v glavnem slonela na edinem arhivistu, ki je bil istočasno ravnatelj zavoda. Od strokovnih moči je arhivu v desetih letih uspelo pridobiti le arhivskega referenta ter tajnico s polovičnim časom in manipulanta s polovičnim časom. Obstoječa kadrovska zasedba se ni spremenila vse do leta 1971, ko je novo nastala Temeljna kulturna skupnost Ptuj odobrila nastavitev Se enega arhivskega referenta. Izboljšali pa so se prostorski pogoji zavoda, saj je s preselitvijo študijske knjižnice pridobil arhiv 1. avgusta 1969 njene prostore, s čimer se bi lahko ob primerni adaptaciji pridobilo pri- bližno 200 m skladiščnih prostorov. Posebna skrb je v arhivu bila posvečena arhivskemu urejevalnemu delu, evidenci gradiva, ki je nasta- jalo pri delovnih organizacijah ter raziskovalnemu delu, predvsem v arhivskih ustanovah v Avstriji. Ze v letu 1966 se je Zgodovinski arhiv v Ptuju včlanil v ustanov- ljeno Skupnost arhivov Slovenije, za katero je v letu 1970 bil izveden popis matičnih knjig in župnijskih arhivov do leta 1945. Posebnega pomena ima za Zgodovinski arhiv v Ptuju delo takratnega ravnatelja zavoda prof. Antona Klasinca v tujih arhivih, ki je obogatilo ptujski arhiv z mikrofilmskimi posnetki in kseroksi najrazličnejšega gradiva. To delo je bilo izrednega pomena predvsem zaradi tega, ker se je na ta način evidnentiralo najpomembnejše arhivsko gradivo pomembno za zgodovino Ptuja in Ormoža in ki se je uporabljalo za vrsto strokovnih člankov, ki so izhajali predvsem v ptujskem lokalnem časopisu Tednik, in za vrsto razstav z zgodovinsko vsebino. Prineseni posnetki in kopije tega dragocenega gradiva pa so lahko služili vse večjemu Številu uporab- nikov arhivskega gradiva, ki so proučevali zgodovino Ptuja ali Ormoža. To se je posebej odrazilo že 1969. leta, ko je Ptuj slavil 1900-letnico svojega obstoja in ko je vrsta raziskovalcev iz domovine in iz tujine uporabljala bogate arhivske dokumente ptujskega arhiva. Dejavnost arhiva pa se je začela vse bolj odražati tudi pri ustvar- jalcih registraturnega gradiva, saj je v okviru zavodove zunanje službe bilo v letu 1971 evidentirano prek 6000 tekočih metrov gradiva delovnih in drugih organizacij na območju občin Ptuj in Ormož. Ob tem je potrebno poudariti, da se je z zavodovo stalno prisotnostjo na terenu začel spreminjati tudi odnos ustvarjalcev do arhivskega gradiva. Najpomembnejšemu in navzven najmanj opaznemu notranjemu urejevalnemu delu je bil skozi vsa ta leta dan največji poudarek. Poleg starejših fondov zemljiških gospostev, rokopisne ter listinske zbirke in cerkvenih arhivov so se urejevali predvsem arhivski fondi nekaterih gospodarskih delovnih organizacij, pričelo pa se je tudi z urejanjem gradiva sodišč, predvsem okrajnega sodišča Ptuj. V začetku avgusta 1969 pridobljeni prostori so zahtevali večja adaptacijska dela, ki pa so se lahko začela šele v letu 1973, ker prej ni bilo na razpolago zadostnih finančnih sredstev. Z adaptacijo, ki je bila končana v letu 1974 je arhiv pridobil 168 kv. m sodobnih arhivskih skladišč, v katera je lahko namestil skupno 2054 tm arhivšlcih polic. S tem je lahko Zgodovinski arhiv v Ptuju prevzel v hrambo in obdelavo poleg manjših tudi nekatere obsežnejše fonde, predvsem Okrajnega ljud- skega odbora Ptuj (200) tm), arhiv SO Ormož (100 6 m), arhiv Občinskega sodišča v Ormožu (30 tm), arhiv BolniSnice v Ptuju in Ormožu (40 tm) in arhiv Javnega tožilstva in Pravobranilstva pri SO Ptuj (25 tm). Skupno je bilo ob koncu 1976 leta v arhivu že 1542 TM gradiva in količinsko je gradivo v nekaj več kot dvajsetih letih naraslo za več kot pet in polkrat. Vzporedno z večanjem količine gradiva in obsega dela se je vedno bolj postavljalo tudi vprašanje kadrovske in izpopolnitve, ki je posebno po letu 172 ponovno postalo posebej prereče z odhodom dotedanjega ravnatelja in edinega arhivista v pokoj. Kljub prizadevanjem zavoda in drugih merodajnih forumov se pomanjkanje strokovnih delavcev nekaj let ni izboljaSalo. šele v letu 1975 je zavodu uspelo nastaviti arhivista pripravnika, medtem ko je vse do prvega avtusta 1976 bilo mesto ravnatelja nezasedeno in je njegove posle opravljal sprva arhivski referent, pozneje arhivski sodelavec, kot vrSilec dolžnosti. Kadrovska zasedenost, ki je še v začetku 1976 leta štela 5 in pol delavca se je proti koncu 1976 že začela izboljševati in je narasla na sedem zaposlenih delavcev. Kadrovske izpopolnitve so omogočile, da se je v zavodu pričelo z načrtnim izobraževanjem arhivarjev v delovnih organizacijah s seminarjem, ki je bil organiziran v prvi polovici 1977 in je zajel vse delovne organizacije ptujske in ormoške občine, razen redkih izjem. Prav tako je zavod lahko prevzel v svoja skladišča še gradivo vseh osnovnih in srednjih šol ptujske in ormoške občine in nekatere druge manjše fonde. Izboljšanje kadrovske strukture, ki je proti koncu 1979 poleg ravnatelja štela še tri arhiviste, enega arhivskega sodelavca, dva arhivska referenta, arhivskega pomočnika in arhivskega manipulanta in je skupno s tajnikom — računovodjem štela deset delavcev, je omogočila notranjo preureditev strokovne službe v zavodu in organiza- cijo petih referatov in sicer: — referata za starejše arhivsko gradivo — referata za družbene službe — referata za pravosodne in gospodarske arhive — referata za upravne arhive in — referata za zunanio službo. Delo v referatih omogoča specializiran in poglobljen pristop k problematiki arhivskega urejevabiega dela, kakor tudi pospešeno urejanje arhivskih fondov in zbirk, ki so proti koncu 1979 narasli na že skoraj 2000 tekočih metrov arhivskega gradiva in skoraj v celoti zapolnili arhivska skladišča. Povečanju skladiščnih prostorov in izboljšani kadrovski zasedbi se je po letu 1976 pridružilo tudi načrtno opremljanje arhiva s specialno arhivsko opremo kot mikročitalec, fotokopirni stroj, omare za načrte, zemljevide, mape, itd... Gradivo se arhivira v sodobne arhivske škatle in ustrezno opremlja, restavrira in konservira. Posebna pozornost je bila v nekaj zadnjih letih posvečena varnostnemu mikrofilmanju arhivskega gradiva. Tako je bila mikrofilmana dragocena zbirka listinskega, rokopisnega in cehovskega gradiva in je bilo napravljenih 11526 posnetkov. Ob stalni službi strokovnega in materialnega varstva arhivskega in registraturnega gradiva je bilo v 25. letih obstoja Zgodovinskega arhiva v Ptuju zelo bogata tudi kulturno prosvetna dejavnost. Ze v letu 1955 je arhiv s priložnostnimi članki v takratnem ,,Ptujskem tedniku" seznanjal javnost s pomenom arhiva in arhivske dejavnosti. V naslednjih letih dobivajo članki v lokalnem časopisju poglobljeno vsebino s tem, da obravnavajo pomembne zgodovinske dogodke iz pteteklosti ptujske, oziroma ormoške občine. ^, ^ ,. ... ... ... Nadaljevanje m konec prihodnjič 8 - iz nasih krajevnih skupnosti 17.april1980- TEDNIK OB 10. APRILU PRAZNIKU KS KIDRIČEVO^ DELOVNO IN SLOVESNO V KS Kidričevo so sklenili, da bodo svoj krajevni praznik, v spomin na velikega revolucionarja in misleca Borisa Kidriča, letos proslavili delovno skozi ves mesec april. Največji poudarek so dali organizaciji in izvedbi delovnih akcij čiščenja okolja ter urejanja naselja. Osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku pa je bila na sam prazničen dan, v četrtek 10. aprila v avli tamkajšnje OS, ki nosi tako, kot kraj in tovarna ime Borisa Kidriča. Na slavnostni seji so se zbrali člani skupščine KS, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Kidričevega in gostje. Zbrane je toplo pozdravil Miro Kovač, predsednik sveta skupščine KS Kidričevo, ter predlagal tričlansko delovno predsedstvo. Takoj za tem je tričlanska delegacija ponesla venec k spomeniku Borisa Kidriča, udeleženci skupščine pa so počastili njegov spomin in spomin na Edvarda Kardelja z minuto tišine. Kraianom so ob prazniku za tem čestitali pionirii 0§ Boris Kidrič, ter izročili predsedniku skupščine šopek cvetja. O liku pokojnega Kidriča — Kalana in o velikih pridobitvah naše socialistične samoupravne družbe s Delovno predsedstvo slavnostne seje skupščine KS Kidričevo med govorom Franca Vrežeja, sekretarja OO ZKS. Titom na čelu je za tem govoril Franc Vreze, sekretar osnovne organizacije ZK v IS Kidričevo. Povdaril je Kidričev prispevek v povojni graditvi našega političnega in gospodarskega sistema, čeprav je živel kratko je storil mnogo. Udeleženci slavnostne seje v avli OŠ Kidričevo. Sestanjstim posameznikom in štirim organizacijam so za tem podelili najvišja priznanja krajevne konference SZDL — bronasta odličja osvobodilne fronte slovenskega naroda. Za svojo družbeno angažiranost in aktivnost so ta priznanja prejeli: Anton Intihar iz Kungote, Maks Senčar iz Strnišča, Miro Kovač — predsednik sveta skupščine KS, Jumer Jumerovič iz Kidričevega, Justin Repič iz Njiverc, Franc Krajnc iz Kidričevega, Milan Magdič iz Kidričevega, Mirko Nežmah — starešina taborniškega odreda, Vojteh ing. Rajher iz Njiverc, Dordje Panzalovič iz Kidričevega, Karolina Berglez in Anton Vernik iz Kidričevega, Katarina Hren iz Kungote, Anton ing. Greif — zborovodja, Franc Repec iz Kungote, Branko Sabath iz Kidričevega ter OS Boris Kidrič Kidričevo, sindikat TGA Kidričevo, oddelek milice Kidričevo in DPD Svoboda Kidričevo. Vsem dobitnikom odličij tudi naše čestitke. Drugih večjih prireditev v KS Kidričevo letos ne bo, saj so menili, da lahko praznujejo tudi delovno. O delovnih akcijah pa bomo posebej poročali. M. Ozmec Prizadevanja mladincev iz KS Markovci Pred nedavnim so mladinci iz KS Markovci uredili v kletnem prostoru gasilskega doma dve sobi, ki jih nujno potrebujejo za sestanke in druge obveznosti. Ker sta bila kletna prostora brez elektrike in stene samo grobo obmetane, je bilo treba vložiti mnogo dela in truda. Prizadevanja, da bi delo čim hitreje končali pa so bila zato, ker so prej imeli sestanke v kinodvorani in v njenih kleteh, ki niso nič kaj prijazni pro.stori. Zato so delali tudi čez teden, v soboto pa tudi cel dan in do poznih nočnih ur. Ker je bilo potrebno veliko novega, jih je financiralo gasilsko društvo, nekaj pa so financirali tudi sami. Obnova kletnih prostorov je stala 25.000 din, mladinci sami pa so odšteli dober milijon oz. 10.000 din. Seveda pa prostora niso dobili na besedo. Bilo je potrebno veliko prošenj in čakanja, ker pa so se mladinci odlično odrezali že pri več požarih, so jim končno le odstopili in odobrili obnovo. V prejšnjem mesecu se je gasilsko društvo odločilo, da bodo za svoje mlade gasilce organizirali seminarje. Člani so bili zato in so jim obljubili, da se bo prijavilo deset mladincev. Ko je bil čas za predavanja pa ni bilo nobenega, ker jim pač niso dovoljevale možnosti zaradi šole, zato so jim odvzeli obadva prostora. Tako je bilo potrebno zopet prosid in prositi, da bi jih dobili nazaj, saj je bilo vloženega veliko truda. Cez nekaj časa so njihove prošnje zalegle in dosegle svoj cilj. V svojih načrtih imajo nekaj delovnih akcij, čiščenje okolja, v kratkem bodo organizirali nogometni turnir s sosednjimi KS. Prav tako pa bodo v poletnih mescih organizirali izlet v eno izmed naših republik. Boris Cafuta Svet mladih upravičil svoj obstoj v KS VIDEM V krajevni skupnosti Videm je mladina pričela delovati v skladu z novim statutom ZSMS že lansko jesen, torej je bila med prvimi na območju ptujske občine. Iz prejš- njih treh aktivov mladih so ustanovili šest osnovnih organizacij ZSMS: Tržeč, Majski vrh, Vareja, Sturmovec, Videm in Pobrežje. Vse te OO so organizirane v svetu mladih — KS Videm, v okviru ka- terega deluje le okoli 180 mladih od prek 300 kolikor jih je v članski evidenci vseh šestih OO. Ko smo jih pred kratkim obiskali so imeli polne roke dela. Pred njimi je bil namreč referendum za uved- bo krajevnega samoprispevka in kar precej se jih je zbralo v tamkajšnji kinodvorani, ki sopisaH parole in letake, da bi referendum čim bolje uspel. No, ta je sedaj že za krajani KS Videm in mirno lah- ko dodamo, da gre delež za ta uspeh tudi mladim. Sicer pa so mla- di v Vidmu aktivni na vseh področ- jih delovanja, nova organiziranost pa bo dala možnost vsaki osnovni organizaciji, da bo lahko v svoji sredini še aktivnejša. O tem je naj- prej stekla beseda z Borisom Novakom, predsednikom OO in sveta mladih KS Videm, ki je dejal: „Neka} tednov je od naše zadnje seje, kjer smo dali največ poudarka vključevanju mladine v priprave na referendum. Mislim, da je naš svet mladih KS Videm pri tem odigral svojo pomembno nalogo. Ne samo, da pišemo- lepake in razna gesla, tudi drugače bomo sodelovali, s kurirji, pa glasovalna mesta bomo okrasili in podobno. Navsezadnje gre tudi za naše dobro, saj bomo iz sredstev samoprispevka gradili v KS večnamensko stavbo, v kateri bi naj dobili svoj prostor tudi mladi." Torej sedaj nimate ustreznih prostorov? ,,Ce lahko govorim v povprečju, potem s prostori mladi nismo na psu. V Vidmu imamo na voljo kinodvorano, ali sobo TVD Parti- zan, prepričan pa sem, da bi nam tudi KS odstopila svoje prostore za katero od naših sej. V ostalih osnovnih organizacijah imajo ta problem rešen le še v Tržcu, kjer je mladina aktivno sodelovala pri gradnji gasilskega doma, za kar so dobili pod odrom svojo klubsko sobo. V ostalih 00, predvsem v hribovskih in novoustanovljenih pa je problem prostorov seveda še bolj pereč. Mladi na Majskem vrhu so do nedavnega gostovali v prostorih KK, vendar jim je ta odrekel gostoljubje, tako da so sedaj v stiski. Kako pa mladi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacija- mi in društvi tukaj v Vidmu? ,,To sodelovanje je vredno pohvale, saj mladi aktivno sodelujemo v vseh organih krajev- ne samouprave, v KK SZDL, ter vseh društvih. Rekel bi da je jedro Boris Novak, predsednik osnovne organizacije in sveta mladih KS Videm vsakega društva mladež. V TVD Partizan delujejo v dveh sekcijah — nogometni in šahovski. V prosvetnem društvu pa delujejo dramska, tamburaška in pevska sekcija. Mogoče bi bilo bolje, če bi vse te sekcije delovale tudi na šir- šem območju KS ne samo v Vidmu, tako bi se lahko angažirali še vsi tisti, ki imajo smisel za katero koli od sekcij, pa zaradi oddeljenosti ne morejo biti prisotni." V svetu mladih KS Videm pa je tudi precej mladincev iz 0§ Videm. Predsednica mladih na tej šoli je Smilja Rimele, ki je povezavo med OŠ in osnovno organizacijo takole ocenila: ,,Pred kratkim sem bila prvič na sestanku sveta mladih naše KS. Pogovarjali smo se seveda tudi o povezavi z mladimi iz naše OS. Prepričana sem, da je bila ta povezava do sedaj dokaj ugodna, da pa bomo v naprej še tesneje sodelovali, saj nas družijo mnogi interesi v našem kraju. Mislim, da je prav, da zvemo kako pravzaprav deluje organizacija ZSMS in prepričana sem, da je veliko takih mladincev na naši šoli, ki ve kakšna je njihova dolžnost in kako se morajo obnašati. Sicer pa je navad- no vsak mladinec po 0§ še nekako bolj aktiven, raje se vključuje v delo, čeprav ima skoraj manj časa Smilja Rimde, predsednka mladih na OS v Vidmu. za to, če se vozi v šolo v Ptuj ali hodi na delo kam drugam. Mislim, da je še zmeraj nekakšna pregrada med osnovnošolsko in ostalo mladino. Trudimo se, da bi jo čimbolj omilili, če že ne popolnoma odpravili. Čeprav porabimo v 0§ precej časa za učenje se aktivno vključu- jemo v različne krožke in sekcije. Tako bomo prideli svoj delež tudi k proslavi L maja — praznika dela z našo kulturno skupino." V Vidmu imajo sicer lepo kinodvorano, ki pa je žal služila nekaj časa povsem drugim namenom. Obisk na kino pred- stavah je bil preskromen da bi iztržili kaj za najemnino filma, pa so jih nehali vrteti. Občasno je v kinodvorani potekala kakšna slovesnost, morda katera izmed gledaliških predstav, ampak kina pa ni bilo v Vidmu že več kot pet let. Na pobudo skupine mladih med katerimi je bil tudi Jani Alt, so pričeli ponovno s kinopredstavami. O tem pravi Jani: „Vsega nam je bilo dovolj, zato smo se pred kratkim dokončno odločili, da naša mladina ne bo hodila več drugam na ogled filmov. Aparature so tu, dvorana in sedeži tudi, nabavili smo prvi film, pritegnili mojstra za projekcijo in brž je stekla prva predstava. Zanimanje zanjo je bilo veliko, zato tudi obisk ni bil slab. Mislim, da bomo, kolikor bo le v naših močeh s predvajanji filmov nadaljevali. V dvorani je prek 200 Jani Alt, eden od pobudnikov za oživitev kinopredstav v Vidmu. sedežev in želeli bi, da bi bila zmeraj polna. Ce nam bo to uspevalo, potem bomo še bolj prid- ni in delavni. Sicer pa lahko sedaj rečemo, da smo mladi v Vidmu lahko kar zadovoljni z zabavnim življenjem. Mladi imajo dovolj plesov, tudi Disco smo imeli v zimskem času. V zadnjem času pa je v naši kinodvorani vse pogosteje katera izmed predstav gostujočih gledali- ških skupin." Brez skrbi lahko zaključimi, da je svet mladih KS Videm že upravičil svoj obstoj in da je tako, kot v Rogoznici in po drugih krajih ptujske občine dal nove možnosti za delo in razvedrilo mladih. Oboje pa je seveda tesno povezano in eno brez drugega ne gre. M. Ozmec Skupne akcije v krajevni skupnosti KO ZZB NOV BORIS ZIHERL PTUJ v začetku aprila so se na redni letni konferenci sestali člani ZB NOV. povezani v krajevni orga- nizaciji »Boris Ziherl« Ptuj. Iz uvodnega poročila predsednika FRANCA LONČARIČA. obšir- ne razprave, v njej je sodeloval tudi Janko Vogrinec. predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. povzemamo nekaj zanimi- vosti in ugotovitev, ki lahko kot vzor služijo tudi drugim organi- zacijam. Organizacija trenutno šteje 41 članov ZB NOV in se je število članov od ustanovitve krajevne organizacije pred dvema letoma skoraj podvojilo, čeprav so 4 člani v tem času umrli. To je tudi edina organizacija ZB NOV v občini, ki se bo v naslednjem času še pove- čala. Do tega prihaja zato. ker je na območju te krajevne .skupnosti v glavnem vsa gradnja družbenih stanovanj v Ptuju. V okviru ko- misije pri Samoupravni stano- vanjski skupnosti Ptuj pa uspešno rešujejo tudi stanovanjski pro- blem borcev, saj je v zadnjih letih dobilo stanovanja kar 34 borcev. To povečevanje števila članov ZB NOV. sicer na račun drugih kra- jevnih organizacij, pa zahteba od vodstva tudi dodatnega angaži- ranja. Nekaj časa namreč traja, da se novo priseljeni član ZB NOV vživi v novo okolje in se vključi v družbeno aktivnost v okviru kra- jevne skupnosti. Kljub temu ugotavljajo, da je okrog 60 odstotkov članov še Ve- dno družbeno aktivnih, čeprav je v delovnem razmerju Ic še okrog 30 odstotkov borcev. V skladu s svojim programom se borčevska organizacija v celoti vključuje v skupne akcije v okviru krajevne skupnosti. Poleg lastnih organi- zacijskih vprašanj, dela komisij za skrb borcev, za njihovo zdravlje- nje in podobno, se borčevska or- ganizacija frontno povezuje v SZDL in s tem svojo organizacijo in delo kar najbolj podružbija. S svojim programom se bor- čevska organizacija v celoti vključuje tudi v skupni akcijski program varčevanja in stabiliza- cijskih prizadevanj v krajevni skupnosti. Ob nalogah na mate- rialnem področju ustalitvenih prizadevanj, so si v skupnem programu zadali tudi haloge na področju utrjevanja in razvijanja političnega sistema socialistične- ga samoupravljanja s krepitvijo socialistične zavesti vseh kraja- nov. Nadalje bodo razvijali in poglabljali delegatski sistem in delegatske odnose, krajevno sa- moupravo v okviru K S. po ob- močjih, soseskah in hišnih svetih, da bi tako zagotavljali možnosti vsem občanom na vse odločitve v KS. Posebno skrb pa bodo na- menili nalogam na področju podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozašči- te. V razpravi o tem so sodelovali tudi predstavniki krajevne samo- upravne in družbeno političnih organizacij. Na konferenci so se borci se- znanili tudi s politično situacijo doma in v svetu, o tem je govoril član organizacije Mihael Gobec in razpravljali o osnutku novega statuta Zveze borcev NOV Slo- venije. Spremembe, kijih bo pri- nesel novi statut, bodo predvsem v tem. da vsi člani ZZB NOV v krajevni skupnosti tvorijo skup- ščino, ki izvoli svoj krajevni odbor za 4 leta. predsedniia pa le z dveletno mandatno dobo. V ob- činski odbor ZZB NOV pa bodo volili stalne in občasne delegate, ključ o tem bo podrobneje dolo- čen v statutarnem sklepu, ki ga bo na podlagi statuta sprejela skup- ščina občinske organizacije ZZB NOV Ptuj. V razpravi so člani predvsem kritično obravnavali konkretne probleme v zvezi s socialno in zdravstveno varnostjo borcev. Popolnih so tudi nekatere komi- sije za skrb borcev in dali pobudo, da se v okviru krajevne orgaizacije čimprej imenuje komisija za prena.šanje tradicij NOB, ki bi naj čim tesneje sodelovala z mladin- sko organizacijo in tudi s sredstvi javnega obveščanja. PF DESTRNIKi IZOBRAŽE- VANJE MLADIH Mladi / i)bnu)Cjci Sloven- skih goric sc bodo \ soboto. 19. aprila udeležili enodnev- nega seminarja, ki aa organi- zira OO ZSMS ^Destmik. Mladi s lega območja se zavedamo, daje dobra idejno ptiliiična usposobljenost os- novni pogoj /a uspešno delo- vanje mladinske organizacije. Začetek seminarja bo ob 9. uri.'ienie pa bomo poskušali čimbi>lj aktualizirali in prila- godili potrebam dela v OO ZSMS. M. Z. Srečanje z delavci na začasnem delu v tujini KRAJEVNA SKUPNOST JURSINCI Krajevna konferenca SZDL je v ponedeljek, 17. aprila 1980 organizirala srečanje z delavci, ki so na z^ačasnem delu v tujini. Sekretarka OO ZKS, Zinka Bezjak, ki je sicer ravnateljica osnovne šole v Jur- šincih, je v kratkem seznanila delavce z varnostno politično oceno v krajevni skupnosti in o problemih na področju izobraževanja in otroškega varstva. Ob tem je menila, da bi morale SIS s tega področja bolj vključiti v svoie delovne programe tudi te naloge. Alojz Kaučič, član predsedstva SZDL je prisotne seznanil z ekonomskim položajem delavcev na začasnem delu v tujini in o možnostih zaposlovanja doma. Govoril je tudi o razvoju drobnega gospodar- stva, s posebnim poudarkom na vključevanje v tiste obrti, ki na podeželju izumirajo. Povezano s tem je govoril o ugodnostih glede najemanja kreditov, zlasti še za gradnjo farm, za katere so na območju Slovenskih goric še posebno ugodni pogoji. O vlogi in nalogah komiteja za SLO in družbeno .samoza.ščiio v krajevni skupnosti je govoril Franc Strucl, sekretar KK SZDL. Prav tako je govoril o nalogah in delovanju narodne zaščite in civilne zašči- te — tako v miru kot v izjemnih razmerah. Nadalje je govoril o mednarodnih razmerah, o agresiji v Afganistanu, o terorističnih akcijah v svetu in podobno. Med izredno živahno razpravo so se navzoči zanimali za podrobnosti, največ vprašanj pa je bilo v zvezi s pomanjkanjem mineralnih gnojil, gradbenega materiala, zlasti še cementa. Menili so, da ne bi smeli izvažali proizvodov po katerih je pri nas doma veliko povpraševanje, posebno še, ker bi jih delavci, ki so na začasnem delu v tujini plačali v devizah, ki jih kot svoje prihranke prinašajo v domovino. - ^' '| Delavce so tudi seznanili s programom varčevarijS^ in z osnutkom srednjeročnega plana krajevri«; skupnosti Juršinci. Razpravo in srečanje so končaU s': skupno željo, da bi tovariš TITO čimprej okreval in ' nas še naprej vodil po poti miru in svobode. F. S. TEDNIK - 17. april 1980 nase kmetijstvo-9 KK PTUJ V LETU STABIUZACUE Ob uresničitvi vseh zastavljenih načrtov - uspeh ne bo izostal v Kmetijskem kombinatu Ptuj je zaposlenih delavcev. Delegati delovne organizacije so na 21. seji, ki je bila meseca februarja, sprejeli na osnovi predhodne obravnave in sprejetja ukrepov varčevanja ter nalog stabilizacije v fOZD in DSSS dokaj konkretne stabilizacijske ukrepe, kijih, kot so nam povedali, tudi dosled- no uresničujejo. Vse zaposlene so temeljito seznanili s sprejeti- nii plani in njihovo realizacijo. Zavzemati se niorajo za večjo delovno storilnost, red in delov- no disciplino. Potrebno je tudi optimalno varče- vanje pri vseh izdatkih, ki so v zvezi s produktivnostjo. Omejiti je treba neproduktivno zaposlovanje ter sprotno preverjati plane in podvzemati ukrepe za njihovo realizacijo. Nobena nova naložba se naj prej ne prične, dokler ni z vseh aspektov temeljito proučena, zlasti z rentabilnostnega vidika in dokler zanjo niso sredstva v celoti zagotovljena, že pričete investicije pa je potrebno v tem letu dokončati. Zlasti se je zavzemati za prednostna investicijska vlaganja in tista, ki bodo prispevala k večji produktivnosti. Pri planiranju novih naložb, je hkrati potrebno poskrbeti tudi za ustrezen strokovni kader. V Kmetijskem kombinatu so tudi temeljito proučili delovni čas, zlasti pa koriščenje letnih dopustov, kar vse je potrebno prilagoditi potrebam proizvodnje in poslovanja. Večjo pozornost bodo tudi posvetili nagrajevanju po rezultatih dela in poskrbeli, da ne bo prihajalo. do pomanjkljivosti, preprečevali bodo vse gospodarske in druge možne prekrške zaposlenih. Večjo pozornost bodo posvečali tudi varovanju premoženja delavcev, tehnologije in družbeni samozaščiti. Pri proizvodnji, v konicah bodo delo organizirali in speljali tako, da ne pride do zastoja ali izpada proizvodnje in da sprotno odpravljajo vzroke. Kmetijci se zavedajo, da je treba tudi navzven navezati stike in skleniti čvrste poslovne dogovore, ki naj temeljijo na dolgoročnem sodelovanju. Poostrili bodo tudi nadzor, da ne bo prihajalo do poškodb na proizvajalnih sredstvih, kar zmanjšuje dohodek. Zato je potrebna strožja kontrola samih delavcev, da se zagotovi čimboljša kvaliteta proizvodov, storitev in uslug. Vodilni morajo biti čimbolj prisotni v delovnem procesu in med samimi proizvajalci. Vsak zaposlen je dolžan varovati družbeno premoženje in skrbeti za varnost, red in boljše medsebojne odnose znotraj kolektiva kot tudi izven. Zato je potrebno smotrno izrabljati vse proizvodne naprave in prilagajati proizvodni program ter možnosti nabave surovin in repromateriala. Med drugim je potrebno, da dela, opravila in sredstva med seboj združujejo vse TOZD na nivoju KK Ptuj, s tem bi dosegli boljše rezultate poslovanja. Tudi razne sestanke bodo praviloma sklicevali izven delovnega časa ali izjemoma zadnjo uro pred iztekom delovnega časa, če gre zd_ pomembnejše in daljše sestanke. Tudi nadurno delo je zato potrebno čimbolj odpravi- li, skratka, v okviru kombinata je potrebno na vseh nivojih razvijati kolektivno in osebno odgovornost za dela in naloge, ki jih opravljajo. Delavski svet delovne organizacije kmetijskega kombinata Ptuj ie zadolžil vse poslovodne strukture in vse izvršilne organe v TOZD in DSSS, da odgovorno organizirajo in zagotovijo praktično izvedbo stabilizacijskih usmeritev za letošnje leto pa tudi v prihodnje. Pri tem je treba poudariti, da so v KK Ptuj že v preteklem letu dokaj dobro gospodarili, saj so v vseh, razen v dveh TOZD poslovali rentabilno in so ustvarili tak čisti dohodek, da je le ta zadoščal za formiranje vseh skladov. Ne glede na to pa sredstva poslovnega sklada zaradi nizke akumulativnosti TOZD, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in živilsko industrijo ne zadoščajo za zagotovitev lastne udeležbe v investicijah. Naj zapišemo še izjavo, ki jo je dal Filip Dolinar, sekretar podjetja, ki pravi: ,,Delavski svet delovne organizacije Kmetijskega kombinata Ptuj je sprejel splošne stabiUzacijske usmeritve. Vsaka TOZD KK pa je na podlagi splošnih usmeritev sprejela svoj stabilizacijski program s konkretnimi številkami, odgovornimi nosilci nalog in roki..." kar pomeni, da so v kmetijskem kombinatu v Ptuju že v začetku leta zastavili sile in postavili trdne temelje za uresničevanje vseh stabilizacijskih ukrepov, zato smo prepričani, da uspehi ne bodo izostali. Franjo Hovnik Janko Valenko s predsetvenikom pripravlja zemljišče Takoj za predsetvenikom je sejalnica opravila svoj del naloge Zemljišča so dobro pripravljena SETEV SLADKORNE PESE v ptujski občini smo na ob- močju, kjer je organizator proiz- vodnje sladkorne pese Kmetijska zadruga Ptuj. z letošnjo setvijo )ričeli prejšnji torek in v prete- tlem tednu zasejali prek 40 hektarjev površin. Potek setve smo spremljali v Dornavi in se tudi sami prepričali o dobri pripravi zemljišč, kar v prejšnjih letih ni bil primer. To je nadaljne delo pri zagotavljanju surovine za Tovarno sladkorja Ormož zelo spodbudno. Tako meni tudi vodja pridelovanja sladkorne pese v KZ Ptuj Franc Klaneček: »Letošnja setev poteka na treh različnih krajih sočasno. Tako smo danes v Dornavi. v Pobrežju in Markovcih kjer bomo setev ludi zaključili. Lahko rečem, da letos nimamo takšnih problemov pri pripravi ''-emljišč kot v prejšnjih letih. Kmetje že primerno pripravljajo svoja zemljišča, nekateri celo zelo dobro.« — Kako je najbolje pripraviti površine? »Jeseni globoko zorjemo. Če je potrebno preorjemo ludi spomla- di, to ooravimo v primeru, ko 'niamo na površini plevele. Če plevelov ni. potem grobo zbrana- "it) in potrosimo umetna gnojila •er zemljišče s predsetvenikom pravilno pripravimo. Najbolje je. 'la gremo s predsetvenikom na Zemljišče dan ali dva pred setvijo ^'i pa tik pred setvijo.« — Na tej površini kjer smo ■^•-'Jaj.je seme sladkorne pese že v ^*-'mlji. Katera pa je naslednja •aza dela? »Takoj po setvi priporočamo škropljenje in lo najkasneje v '[eh dneh po setvi. Škropimo z ^^(^jnim škropivom hkrati, s ^IRAMINOM in DUALOM. ^""amina dajemo od 4 do 5 ^''^)gramov — na lahkih zemlji- ^^'h štiri, na srednjeležkih 4.5 kg na težkih 5 kg. Duala uporabi- približno tri litre po hektarju, tem pa je lik pred uporabo P*Jtrebno dobro mešanje, da ne Pnde do vsedanja .škropiva v 'škropilnici. Ko smo že pri škro- POenju naj omenim, da je škro- P'lnico potrebno dobro naravna- Vse šobe morajo biti razpore- jene enakomerno, dvignjene pa morajo bili 50 cm od zemlje, maksimalni pritisk pa je 2 do 3 atmosfere.« — Ali je škropiv dovolj in kje ter kako jih kmetovalci lahko nabavijo? »Škropiv je v vseh poslovalni- cah naše zadruge dovolj. Kmeto- valci jih lahko nabavijo na pod- lagi predložene pogodbe in dnev- nika setve.« V primeru ugodnih vremen- skih razmer bomo s setvijo zak- Franc Klaneček (na levi) med pogovorom v Dornavi ljučili v tem tednu. Po programu naj bi trajala deset dni. vendar se bo verjetno podaljšala, ker vlaž- nost zemljišč setve ponekod še ne dovoljuje. Setev smo spremljali na povr- šini Janka Va enka iz Dornave. Tovariš Valenkoje pred sejalnico s predsetvenikom pripravljal zemljišče. Pn opravilu setve so sodelovali še traktorist s sejalni- co. predstavnik Tovarne sladkor- ja in vodja pridelovanja v KZ Ptuj. Po opravljeni pripravi zem- Iji.šča seje z mladim gospodarjem razvil naslednji pogovor: — Kolikšno površino ste slad- korni pesi namenili v preteklem letu'? »Lani smo s sladkorno pe.so posejali 75 arov zemljišča, z opravljenim in rezultati pa smo bili delno zadovoljni. Pridelek je sicer bil takšen kot smo pričako- vali, vendar vsega nismo opravili tako kot bi bilo potrebno. Nismo je dognojevali v zadostni meri. nismo je strojno okopavali dva ali pa celo trikrat, to smo opravili le enkrat. S peso smo bili torej delno zadovo jni. vendar bo letos veliko boljše. Letos bomo poseja- li en hektar in 70 arov in smo celotno pridelovanje vzeli dosti bolj resno kot v preteklem letu. saj od pridelovanja pričakujemo dohodek. Namreč, to ni pesa tovarne sladkorja, kot nekateri menijo, temveč je tovarna proiz- vajalcev.« — S čem vse se ukvarjale na vaši kmetiji? »Naša kmetija je usmerjena v mlečno proizvodnjo, perutninar- stvo. ukvarjamo pa se tudi z vinogradništvom in poljedel- stvom.« — Kaj pa pričakujete od uvedbe sladkorne pese*? »Pesa nam bo povečala proiz- vodnjo mleka, zlasti v zimskern času. Sedaj imamo pretežno koruzno silažo. s stranskimi proizvodi pese pa bomo krmo obogatili. Tako se bomo približa- li učinkom paše v poletnem času.« — (iotovo je. da zastavljenega programa setve sladkorne pese v zasebnem delu kmetijstva ne bomo dosegli. Zakaj se kmeto- valci ne odločajo za setev? Ali je razlog v že uveljavljeni proizvod- nji ali v določenem nezaupanju? Kakšno je vaše mnenje? »Menim, da bo v bodoče pese dovolj, verjetno še preveč. Ko bodo kmetovalci spoznali, kaj pomeni pridelovanje pese. njeni stranski proizvodi, upamo, da bo tudi cena še boljša, potem bo interes dosti večji. Vsekakor pa morajo kmetje spoznati tudi rezultate pridelovanja pri drugih kmetovalcih. Zato bodo proble- mi iz leta \ leto manjši, tako bomo v naslednjih treh letih za tovarno lahko pridelali zadostne količine sladkorne pese.« Pravgotovo bo tako kot meni Janko Valenko. Setev pese se torej nadaljuje, pravo velikost površin, ki smo jih letos namenili za pridelovanje te nove kulture pa bomo lahko sporočili šele po setvi, ko bo seme v zemlji. 1. kolar foto: J. Bračič ODTUJEVANJE TELET IN GOVEJIH PITANCEV Nove odkupne cene v Kmetijski zadrugi Ptuj so planirali, da bodo letos zasebni kmetovalci vzredili okrog 6000 telet, od katerih bi jih okrog 4000 nadalje pitali. Vendar je ta program, ki je z ozirom na stalež krav v ptujski občini realen, ogrožen. Zakaj? Preprosto, mlado govedo se ,,izseljuje" iz ptujske občine v sosednja območja, zlasti SR Hrvatsko. Razlog je v višji ceni, ki jo lahko la območja ponudijo, pa če je ta objektivna ali pa ne. Tako kmetovalci teleta in goveje pitance kljub pogodbi z zadrugi proda- jajo po višji ceni drugam. Ob tem velja zapisati nove odkupne cene za teličke in bikce, ki so v kmetijski zadrugi Ptuj v veljavi od ponedeljka 14. aprila. Kilogram žive teže je pri bikcih sedaj 58 din (prej 54), pri teličkah pa 50 (prej 46). Upajmo, da bo ta ukrep uspel vsaj delno zaustaviti odtujevanje. Po- drobneje bomo o teh problemih zapisali v prihodnji številki! 1. kotar SLOVENSKA BISTRICA PRI KZ NE GRE \ letošnjem letu sta se Kmetijski kombinat in Kmetijska zadruga, oba IZ Slovenske Bistrice, obvezala, da bosta za potrebe nove sladkor- ne tovarne v Ormožu posejala skupno okoli 160 hektarjev njivskih površin s sladkorno peso. od tega naj bi okoli 100 hektarjev njiv posa- dil Kmetijski kombinat, preostali del pa Kmetijska zadruga. Dosedanji rezultati za uresničitev pogodbenega pridelka so ugodnej- ši pri Kmetijskem kombinatu, saj so za setev sladkorne pese že uspeli usposobili prek 80 hektarjev od skupno dogovorjenih slo. medlem ko jc pn kmetijski zadrugi realizacija mnogo nižja. \ lanskem letu so na območju Slovenske Bistrice uspeli pridelati za okoli KK) ton sladkorne pese, Viktor Horvat Čuvajmo naravo in okolje z združenimi močmi Lovci nismo poklicani, da bi divjad le streljali, saj nam te prerečuje že sam zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi, temveč prej varovati, gojiti in šele nazadnje, če smo kaj prigojili, smemo streljati, divjad pa varovati zato, ker je divjad del narave same. Zadnjih nekaj let opažamo, da številčnost zajca, fazana in jerebice močno upada, jerebice skoraj, da ni več v loviščih v ilovnatih terenih in kaj je vzrok tega upadanja? Predvsem so to agrokemični ukrepi, strojna obdelava — predvsem košnja s kosilnica- mi, divji lov in nazadnje še klateči psi in mačke, ki bi morale biti zadnji čas zaprte ali privezane glede na steklino, ki se širi tudi že proti našim krajem, vendar lastniki teh štirinožcev tega ne upoštevajo, saj ne samo, da ponoči prosto tekajo po lovišču, tudi podnevi se podijo brezskrbno in brez nadzorstva lastnikov. Opozoriti želim na občinski odlok, ki prepoveduje v času kotenja in valenja divjadi prosto tekanje psov in mačk, to je v času od 1. maja do 31. julija. Prav gotovo bodo lovci v tem času bolj budni in ne vem, če ne bo kakšen štirinožen ljubljenec kje ostal, ker bo zaloten na nedovoljenem pohodu in kdo bo krivec, najbrž lastnik sam, ker ga ni privezal kot to vele- va omenjeni odlok. Pa še to, državljani si radi prilaščajo mladiče divjadi, predvsem srnje mladiče z izgovorom, da jih je mati srna zapustila in mladiča vzamejo ter ga zapro v kakšno svinjsko štalco ali pa ga celo privežejo, kot kakšno tele, kot so to ugotovili lovci iz lovske družine Destrnik, ki so kar tri takšne primere prijavili v postopek, saj se ve, da takšni mladiči navadno žalostno končajo v loncu kakšnega mesojedca in tem vsa opozorila iz preteklih let v naših časopisih ne zaležejo. Ponovno opozarjam, da pustite mladiče divjadi naravi, kateri pripadajo, saj zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi predvideva za kršitelje stroge kazni. Šolarji osnovne šole ,,Bratje Reši" v Destrniku so samoiniciativno zbirali stare železo in drugi odpadni hiaterial ter ga deponirali ob krajevnih cestah, toda ostalo je le pri zbiranju, odpeljal pa ga ni še do danes nihče in tako kupi starih štedilnikov, hladilnikov in celo avtomobilska školjka delajo sramoto ob cesti v Zg. Velovlaku. Šolski ravnatelj nam je sicer obljubil, da se bo povezal z vodstvom odpada oz. Surovine na Bregu, vendar je rekel, če bi to bilo kakšne tone bakra ali medenine, bi to že zdavnaj odpeljali in meni se zdi, da smo premalo zainteresiranj za majhne zaslužke, vemo pa, da uvažamo stari papir, staro železo in steklo, katerega plačujemo z devizami, zakaj torej nismo bolj samoiniciativni in tega materiala čimveč ne poberemo tt/ odprodamo, pa čeprav je zaslužek še tako majhen? Prizadeti mi naj oprostijo! Konrad Vela Panji na ko/es/h v združenem delu bi temu rekli inovacija, gre pa za novost čebelarja Rudolfa Tkaleca, ki jo je razstavil pred osnovno šolo v Središču kot prispevek čebelarski razstavi. Na tem vozilu bo odslej prevažal panje iz kraja v kraj, ne da bi jih bilo potrebno nakladati in ponovno razkladati. Tako bo lahko vselej svoje čebele ,,pasel" tam, kjer bo zanje največ dela. JB Iz mariborskega sejmiščnega prostora v prostorih mariborskega .sejmišča se je od 8. do 12. aprila odvijal sejem gDsiinske opreme, kulmarike in pogrinjkov. Sodelovala so skoraj vsa gostinska podjetja Slovenije pa tudi mariboska gostinska šola. V zgornjem delu rastavi.šča si jc bilo možno ogledali pogrinjke. kulmariko. slaščičarstvo, zraven je bilo moč dcgusiirati klobasičarske izdelke in razne osvežilne pijače na osnovi radenske. V spodnjem delu je bila razstavljena najnovejša oprema za gostinske kuhinje in prostore. Izdelke so kol vsako leto poprej nagrajevali z zlatimi, srebrnimi in bronastimi vilicami. V prodaji pa so bile tudi priložnostne značke, razne kuhar- ska literatura v različnih jezikih in prospekti obmorskih in drugih hotelov ter gostinskih podjetij. Sejem je popolnoma uspel, saj je bil zadovoljivo obiskan, gostinskim delovnim organizacijam pa je predstavil mnogo novosti iz opreme gostinskih prostorov. D Ris Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Onnož Na 9. rednem občnem zboru. 4. aprila 1980 ,so pregledali delo v minulem dveletnem obdobju in ocenili razvoj kmetijstva v ormoški občini. V skladu s tem so si tudi začrtali program svojega dela. Več o delu društva v prihodnji številki Tednika. 10-iznaSih krajev 17. april 1980- TEDNIK Prostovoljno delo v temeljni organizaciji „Haloški biser" Prostovoljno delo, kot prispevek k družbeno ekonomskemu razvoj u naše družbe in kot oblika bogatenja materialne osnove samoupra- vljanja, dobiva v času stabilizacijskih usmeritev še pomembnejšo vlogo tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Delovne akcije, ki smo jih organizirali v KK Ptuj TOZD gostinstvo »Haloški biser«, nimajo samo ekonomskega učinka, to je prihranjenih finančnih sredstev, temveč so del učnovzgojnega procesa in interesnega usposabljanja mlade generacije. V našem kolektivu so zaposleni prete- žno mladi delavci ter okro£ 90 učencev do 18. leta starosti, ki se ravno v tej dobi usposabljajo za delo in samoupravljanje. Tretji vidik pa je v tesnejšem povezovanju in razvijanju tovarištva med zaposlenimi. Dosedaj smo s prostovoljnimi akcijami opravili že več del. Izkopali smo jarek za električni priključek za obrat Evropa, do Grajske resta- vracije je bilo potrebno izkopati jarek za položitev kanalizacije, nadalje smo pri bifeju v Muretincih izkopah jarek za vodovodni priključek, na Borlu smo očistili okolico, v času trgatve so učenci pomagali pri obiranj u, gozdja. i V začetku letošnjega leta smo si zadali obsežno nalogo, namreč j ureditev ceste, ki vodi na Gorco. Pred pričetkom turistične sezone inj prihodom gostov smo morali cesto popraviti. Ker pa bi cestna dela! zahtevala precej finančnih sredstev, smo se na pobudo družbenopoli- tičnih organizacij odločili z delovno akcijo opraviti omenjena dela. Sredi aprila nas čaka še ena delovna akcija na Gorci, to je čiščenje in ureditev okolja. Te akcije se bodo udeležili delavci strokovnih služb. V naslednjih mesecih bomo s prostovoljnim delom uredili dovoz k bifeju v Cirkulanah, očistili okolje na Borlu in začeli z urejanjem klubske sobe. Do sedaj DPO niso imele primernega prostora, kjer-bi se lahko sestajale, vemo pa, da je prostor prav tako pomemben za lažjo organi- zacijo raznih akcij, za delo sekcij ipd. Udeležba na akcijah je bila vedno polnoštevilna, odvisna od obsega izvajanih del. Vsi se namreč zavedamo, da bomo vsak prihranjeni dinar z opravljenim prostovoljnim delom uporabili za razširitev materialne osnove naše TOZD, s tem pa tudi za izboljšanje življenskega standarda zaposlenih. Irena Kovačič GASILSKO DRUSlVO BiS Pomembne akcije Gasilci gasilskega društva Biš so na svojem 105. občnem zboru februarja letos izvolili del novega vodstva in kaj kmalu seje opazila večja aktivnost društva. Ko so kritično ocenili dosedanje delo, so sprejeli tudi smernice in načrt delovanja za leto 1980 in za naslednje srednjeročno obdobje do leta 1985. Kot dokaz aktivnosti so na prvem mestu priprave gasilcev na letošnja tekmovanja. Desetina članic in desetina članov že pridno vadijo, medtem pa se formirata še desetini starejših in mlajših pionirjev, kar daje slutiti, da lahko društvo resno računa na široko članstvo tudi v prihodnje. Pri vsem tem delu pa se vedno znova pojavlja velik problem, ker društvo razen 30 let stare cisterne nima ustreznega vozila. Zato so pristopili k akciji zbiranja sredstev, ker želijo v letu 1980 nabaviti nov gasilski avto s prikolico. Pri tem računajo na soudeležbo občinske gasilske zveze in požarne skupnosti občine Ptuj, saj drugače postavlje- nega načrta ne bo možno uresničiti. Na ta način bi zagotovili določeno stopnjo požarne varnosti v krajevni skupnosti Trnovska vas, kjer je gasilsko društvo Biš edino društvo. In v prihodnje? V drugi polovici srednjeročnega obdobja, ko bo v Trnovski vasi že zgrajena šola in kulturna dvorana, bo krajevna skupnost morala večjo pozornost posvetiti opremljanju gasilskih vrst in enot civilne zaščite. Tako predvidevamo v letu 1983 nabavo avtocisterne, leta 1984-1985 pa adaptacijo oziroma dograditev gasilskega doma. Prepri- čani smo lahko, da bodo v vsem uspeli, seveda le ob veliki angažiranosti članstva pa tudi širše družbene skupnosti. divo SLOVENSKA BISTRICA DELO SVETOV POTROŠNIKOV Na območju občine Slovenska Bistrica je trenutno oblikovanih 19 svetov potrošnikov, vanje je vključeno blizu 140 občanov. Tako člani potrošniških svetov kot tudi sami potrošniki pa ugotavljajo, da sveti še vedno ne odigravajo v dovoljni meri vloge, ki jim je bila namenjena. Če v svetih ugotavljajo, da se pri svojem delu srečujejo s številnimi objektivnimi pa tudi subjektivnim.i težavami pa potrošniki menijo, da Trgovsko podjetje Smreka Maribor je z zgraditvijo nove trgovine v Slovenski Bistrici prihranila veliko časa in kilometrov v Lskanju gradbe- nega materiala. bi morali člani svetov večkrat tudi odločneje reševati posamezne težave in odpravljati nepravilnosti, ki se v trgovini pojavljajo, predv- sem v stalnem pomanjkanju nekaterih artiklov za katere je potrebno odhajati v večja trgovska središča, med njimi v Maribor ali Celje, čeprav bi jih ob boljši organiziranosti domačih trgovcev lahko dobiU tudi v sami občini. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat MARIJA GNILSKOVA. SEKRETARKA OBČINSKE ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA PTUJ O vlogi in pomenu brigad Rdečega križa na MDA SG'80 Med novosti na letošnjih mladinskih delovnih akcijah v naši republiki sodijo v letošnjem letu tudi brigade Rdečega križa, ki jih organizirajo povsod občinske organizacije Rdečega križa v občini ali kraju kjer domuje MDA. O tem, kakšna je vloga in pomen brigade RK na leto- šnji MDA Slovenske gorice '80 je stekel pogovor z Marijo Gnilškovo, sekretarko ob- činske organizacije RK v Ptuju, ki je dejala: ,,V okviru MDA SG, bo v letošnjem letu delovala tudi specializirana strokovna brigada RK Slovenije, predvsem v nerazvitih območjih Slovenskih goric in Haloz. To, našo brigado smo poimenovali po dr. Maksu Poharju, ki je nad 40 let s svojo konstruktivno dejavnostjo prispeval k uspehom Rdečega križa v lokalnem, republiškem in zveznem merilu. Zlasti se je udejstvoval na področju organizacije in izvajanja tečajev s tematiko nudenje prve pomoči. Od leta 1948 je bil najprej predsednik mestnega odbora RK, nato predsenik okraj- nega odbora RK, do smrti pa je bil predsenik občinskega odbora RK Maribor." In kakšen bo sestav letošnje brigade Rdečega križa na MDA SG '80? ,,V brigadah RK bodo delali socialni delavci, zdravstveni delavci in vzgojiteljice. V zdrav- stvenih enotah bodo delale brigadirke medi- cinskih šol. Delo bodo opravljale po predhodno izdelanem programu in ob pomoči mentorjev, ki so zdravniki ali medicinske sestre. Programe dela pripravljajo občinska organizacija RK in zdravstvena skupnost Ptuj ter patronažna slu- žba Zdravstvenega centra Ptuj. Zdravstvene ekipe — brigadirke, oziroma dijakinje medi- cinskih šol bodo delovale v KS Destrnik in Trnovska vas. Brigadirke bodo izvajale nego bolnikov na domu, se pravi ostarelim in kroni- čnim bolnikom. Obiskovale bodo tudi osamele starostnike ter družine z več otroci. Konkretneje se bodo brigadirke vključile v obliko pomoči za vzdrževanje higiene ter prevencije visokega kr- vnega pritiska pri bolnikih kjer je predvideti te težave. Tudi boj proti hipertenziji je trajen program enot RK." In kakšna bo vloga socialnih delavcev v okviru brigad RK? ,,Delo socialnih delavcev bo usmerjeno predvsem v obravnavo problematike staro- stnikov in onemoglih občanov. Nudili jim bodo neposredno pomoč. Tudi za to dejavnost bo pripravljen poseben program dela. Brigadirji in brigadirke — študentje višje šole za socialne delavce, bodo obiskali vse pomoči potrebne krajane v KS Cirkulane in Žetale. Predvsem vse tiste, ki prejemajo družbeno denarno pommoč. Ugotoviti bo treba v kakšnih razmerah kje živijo in kako ter v kolikšni meri zadostuje njihova denarna pomoč. Posebna ekipa brigadirjev bo izvedla tudi konkretna dela pri sociano ogroženih in starejših občanih." Kakšna bo vloga brigadirskih vrtcev v okviru brigad RK? ,,V krajih kjer ni vzgono varstvenih zavodov bomo organizirali brigadirske vrtce, z namenom, da zagotovimo vsaj del vzgojnega programa otrokom, ki niso deležni vzgoje in varstva. Ta del programa bo prav gotovo pri- speval k razvoju psihičnih in fizičnih sposobnosti otrok. Brigadirske enote vrtca bodo delovale v KS Trnovska vas, Vitomarci Polen- šak in Zetale. Brigadirski vrtec pa bo v vsaki KS obiskovalo po 20 predšolskih otrok v starosti od 3 do 7 let. V vsaki enoti vrtca bodo vzgojni program izvajale po dve vzgojiteljici — briga- dirki. Otroci bodo poleg vzgonega dela imeli tudi ustrezno prehrano in brezplačen vzgojni materi- al. Program bo naša organizacija RK pripravila v sodelovanju s skupnostjo otroškega varstva in VVZ Ptuj. Program za otroke v brigadirskem vrtvcu pa bo trajal 4 ure dnevno. Za brigadirje in otroke bo potrebno poskrbeti za prevoz do vrtcev in nazaj. Pri tem upamo, da nam bodo priskočile na pomoč delovne organizacije, ki imajo kombije in večja osebna vozila." Bodo na območjih, kjer predvidevate brigad« RK sodelovale tudi KS? ,,Prav gotovo. Obvestili smo že vse KS, kjej bodo delovale brigade RK. Prav gotovo bo sodelovanje tesno, saj gre na vse zadnje tudi z| njihov interes. Izobraževalna skupnost bo z| brigadirske vrtce nudila šolske protore, kot m primer v Vitomarcih, kjer bodo tudi šoIsk< kuharice pripravljale hrano za otroke. NaSu mnenje je, da je taka oblika raznih sodelavcem najboljša delovna praksa. Preostali del delovnega dneva bodo namreč vsi brigadirji RJ prebili skupaj z ostalimi brigadirji na MDA SC 80 v naselju v Dornavi. Po izbiri se bodo vkljvi čevali tudi v različne interesne dejavnosti Želimo seveda tudi, da bodo brigadirji in nas ploh brigade RK opravili svojo vlogo čim bolje To bo v zadovoljstvo občanom, sebi in družben skupnosti." Občinska organizacija RK je tudi organizatoi šestega občinskega tekmovanja ekip prv( pomoči, kdaj bo to tekmovanje in kako b< potekalo? ,,Res je naša organizacija RK je skupaj z oddelkom za Ijudslo obrambo občine Ptuj že odposlala razpis za VI. občinsko tekmovanje ekip prve pomoči, civilne zaščite in RK. Tekmovanje za ekipe iz delovnih organizacij je predvideno 11. maja, za ekipe iz KS pa 17. maja. Tekmovanje bo potekalo pred OS Tone Žnidarič Ptuj. Rok za prijavo je najkasneje do 15. aprila. Prosimo, da v priloženi prijavi za tekmovanje navedejo posamezne ekipe točne osebne po- datke za 6 udeležencev. Vodja vsake trojke mora imeti 80 umi tečaj prve pomoči, ostali člani ekipe pa 24 urni tečaj prve pomoči. Izpolnjene prijavnice je treba čimprej poslati na občinsko organizacijo RK Ptuj." M. Ozmec Delo mladih na OŠ Minka Namestnik-Sonja SLOVENSKA BISTRICA Aktiva ZSMS in pionirski odred na OS Minka Name- stnik-Sonja sta zelo aktivna. Skozi vse leto pridno delujeta v okviru šole. pa tudi v KS se dobro vključujeta. Program je zelo pester. Mladinci in pionirji šole pomagajo občanom v bližini šole. z raznimi prireditvami pa počastijo praznike. Zelo uspešna je recilatorska skupina, ki je nastopala tudi na GRANIT-u. Omeniti bi bilo treba tudi akti- ven planinski krožek, ki ima za sabo žq veliko zahtevnih izletov, pa MCRK. folklorno skupino, pevski zbor itd. Ob letošnjem dnevu mladin- skih delovnih brigad so se vse skupine aktivno vključile v delo. Naiprej smo poskrbeli za doma- če okolje. Najmlajši so pobirali odpadke in čistili dom, starejši so očistili, pograbljali in uredili okolje doma in .šole. nekaj pa jih je poskrbelo za lep izgled vrta. Skupina starejših mladincev je uredila mrežo na domskem igri- šču. To igrišče nam zelo veliko pomeni in je del našega prostega življenja. Ker je lepo urejeno, ga pogosto uporaoljaj^o tudi otroci z mesta — zlasti iz Gradišča. Ob delovni akciji smo jih povabili k delu, a sta se odzvala le dva dečka. Gojenci doma so veseli, če pridejo tudi drugi k njim na igrišče, prav pa je, da pomagajo to igrišče tudi vzdrže- vati in čistiti. Prosimo jih. da naprav na igrišču ne poškoduje- jo. Gojencev je veliko, zato je skupina 13 pionirjev krenila tudi do spomenika na Visolah. Tarn so očistili okolje in prižgali svečke padlim. Vrnili so se zado- voljni in veseli. Ker ne mislimo samo na domače okolje, smo pristojnim tovarišem KS Pohorski odred sporočili, da bomo očistili otro- ško igrišče v tej KS. Tovariši so nam poslali se 2 delavca — vrtnarja, da sta obrezala drevje. Dela je bilo ogromno. Pobirah smo papirčke, okopavali, odva- žali smeti, zemljo itd., pa se je komaj kaj poznalo. Akcijo smo še enkrat ponovili, s prevozom nam je pristopila na pomoč delovna organizacija EMMI ta- ko, (ja je igrišče kar lepo izgleda- lo. Žalostno pa je. da sedaj po desetih dneh skoraj ni več sledov o tem delu. Menimo, da bi morali tudi otroci, ki stalno uporabljajo to igrišče malo bolj paziti nanj. Starši, prav bi bilo, da otroke na to večkrat opozori- te. Potrebno bi bilo namestiti koše za smeti. Posebno pohvalo si zaslužijo mladi člani Rdečega križa, ki so se vključili v stabilizacijska priza- devanja naše družbe. Tri dni so zbirali star papir in ga vozili na šolsko dvorišče. Tam so ga lepo povezali in pripravili za odvoz k Surovini. Nla žalost pa so jim neke »nočne ptice« papir razve- zale in razmetale, tako, da so imeli zjutraj spet polne roke dela. So bile res nočne ptice? Mislim, da bi veljalo tudi tu starše malce spomniti na njihove obveznosti. O delu pionirjev in mladincev šole Minka Namestnik-Sonja bi še lahko veliko napisali. Ne želimo pa, da izzveni kot samo- hvala. Pozanimajte se še malo sami o njihovem delu. Seveda so tudi poredni, vedimo pa, da so le otroci in da so naši otroci. Meta Javomik Obračun TVD Partizan Ptuj Minuli petek 11. aprila so se zbrali pripadniki TVD Partizan Ptuj na rednem občnem zboru društva, kjer so pregledali delo zadnjih dveh let in izvolili nove organe upravljanja. TVD Partizan Ptuj združuje okoli 280 pripadnikov od ciciba- nov do članov. Le-ti delujejo v 5etih sekcijah in to: tenis, atletika, 3oks. gimnastika in splošna tele- sna vzgoja ter nogomet. V letu 1978 seje iz društva izločila teni- ška sekcija in postala samostojni klub. To so letos izvedli tudi atleti in ob koncu februarja ustanovili samostojni Atletski klub Ptuj. Tako sedaj v društvu delujejo še boksarji, nogometaši ter gimna- stika in splošna telesna vzgoja. V minulem obdobju so bili na- jbolj aktivni atleti, saj .so osvojili štiri republiške naslove. Milena Bele v skoku v višino pri mlajših mladinkah in pionirkah. Marija Jugovec pri st. mladinkah v metu kopja in Jani Učakar v suvanju krogle pn pionirjih z 11.67 m. kar je tudi republiški rekord. Drugo mesto oz. srebrno kolajno je osvojil Prstec v teku na 400 m. Tretje pa štafeta članov 4 x 400 m in Žarko Markovič v teku na 800 m. Pri društvu je delovala tudi atletska selekcija, ki je osvojila dva pokala na krosu dela ter več drugih in tretjih mest kot občinska ekipa. Uspešni so bili tudi na raznih pokrajinskih ter medob- činskih tekmovanjih, kjer so pre- jeli nad 40 medalj. Pionirke pa so bile tudi zmagovalec tradicional- nega taborniškega teka na Muti. Dušan Koren, je osvojil na dr- žavnem prvenstvu v članskem deseteroboju bronasto kolajno. Ljubo Čuček pa je bil četrti. Uspešni so bili tudi na tradici- onalnem četveroboju (Velenje- — Murska Sobota—Ravne in Ptuj), kjer so bili dvakrat drugi. Boksarji so sicer zadnje čase nazadovali s svojim delom zaradi težav s prostorom za vadbo, toda v letu 1978 so uspešno organizirali prvenstvo SRS in osvojili kar 7 republiških medalj. Lani pa so tekmovali tudi na državnem pr- venstvu, kjer seje enemu tekmo- valcu posrečila uvrstitev v finale. Gimnastika, ki zajema ciciba- ne, pionirke in članice, vadi le v rekreacijske svrhe. vendar so v letu 1978 še tekmovah na med- občinskem tekmovanju. Nogo- metaši pa tekmujejo v občinski nogometni ligi Ptuj. Največje te- žave imajo s kadri in prostori. Dočim so kadrovski problem ne- kako rešili, niso pa mogli dobiti telovadnice za vadbo pionirjev. Upajo, da jim bo to uspelo pri- hodnje leto oz. na jesen. Tudi igrišče v Ljudskem vrtu je po- trebno temeljite obnove. Ker niso sami v stanju tega urediti, bodo poskušali to s krajevnima sku- pnostima Boris Ziherl in Franc O.sojnik. Ker se je. kot že povedano, iz- ločila iz društva atletika, bodo v bodoče posvetili več pozornosti rekreacijski vadbi starejših in ci- cibanov, skratka tistih, ki niso zajeti v športna društva ali pa sindikalne aktive v OZD. Društvo bo v bodoče vodila Ida Lepej ob pomoči Jožeta Štrafela, Anice Skerlovnik, Ota Mesarica, Marinke Perger. Valice Jager, Franca Purgaja, Nevenke Do- bljekar. Ivana F.meršiča, Slavka Dokla. Miša Koltaka in še neka- terih drugih znanih telesnokul- turnih delavcev s področja splo- šne telesne vzgoje in rekreacije. OP Tudi v onnoškj občni uspelo teJcmovanje Kaj veš o prometu Občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu je v soboto 5. marca potekalo tudi v Ormožu. Udeležile so se ga ekipe vseh šestih osnovnih šol. Najbolje seje odrezala ekipa 0§ Ormož pred OŠ Velika Nedelja in Središče ob Dravi. Ostali vrstni red je sledeč: OŠ Miklavž, OŠ Stanko Vraz in OŠ Tomaž pri Ormožu. Med posamezniki je bil najboljši Miro Cvetko iz OŠ Velika Nedelja, ki bo za.stopal ormoško občino na republiškem tekmovanju v Ptuju. Za njim seje uvrstil Marko Kočevar iz Središča, na tretjem mestu pa je pristal Peter Hržič iz Velike Nedelje. Tekmovanje je potekalo podobno, kot v Ptuju, v testiranju, spretnostni ter ulični vožnji. -OM. PONOVNO USPEŠEN NASTOP PTUJSKIH GOSTINCEV v preteklem tednu je bil v Mariboru sejem go- stinske opreme in kulinarike. ki so se ga z uspehom udeležili tudi predstavniki temeljne organizacije Gostinstvo Haloški biser. Ob tej priložnosti so se predstavili s pogrinjkom. kulinaričnim in slaščičar- skim izdelkom. Za pognnjek »korant«. ki sta ga tudi tokrat pn- pravila Janez Cuš in Tone Svenšek. so dobili zlate vilice, najvišje sejemsko priznanje. Nasploh paje bil ta pognnjek najbolje ocenjen na celotni razstavi. V konkurenci slaščičarskih izdelkov sta sodelovali Danica Hercog in Jelka Osetič s prieško gibanico, ki jima je prinesla bronasti vihci. Doslej sta imeli več uspešnih nastopov, med katerimi velja omeniti uspeh na podobnem sejmu v Celovcu, kjer sta so- delovali z ekipo mariborskega gostinskega šolskega centra in dobili za internacionalni menu zlatega kuharja. Po ocenah gostinskih strokovnjakov gre za spo- soben gostinski kader, od katerega lahko v temeljni organizaciji še veliko pričakuje. Mariborski sejem pa so si ogledali tudi delavci temeljne organizacije, bilojihje blizu 100, ki .so tudi tokrat pokazali izredno zanimanje za celoten se- jemski prikaz. MG fEDNIK -17. april 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 11 ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ 25 LET USPEŠNEGA DELA ptujski zgodovinski arhiv je bil igianovljen z odločbo Ljudskega ^bora mestne občine pred nekaj kot 25. leti, v letu 1962 pa je k ustanoviteljstvu pristopila tudi ^^rnio.ška občinska skup.ščina. ^ako je arhiv prevzel varstvo arhivskega in registraturnega gradiva za obe občini. Ta arhivje teritorialnem principu v Slo- {^niji najmanjši, vendar je boga- stvo arhivskega gradiva v obeh j^inah tako velikega kulturne- ga in znanstvenega pomena, da je bilo potrebno ustanoviti za to območje poseben arhivski zavod. O praznovanju srebrnega jubile- ja je ravnatelj arhiva Andrej Fekonja dejal: »Praznujemo ga skromno, z izdajo vodiča z naslovom »Skozi Zgodovinski arhiv v Ptuju 1955- 1980«. V svojem uvodnem delu nakazuje historiat zavoda skozi 25 let, nato pa bralca, obiskoval- ca ali raziskovalca arhivskega gradiva seznanja z arhivskimi fondi, ki jih hranimo v našem zavodu. Vodič seveda ne daje vpogleda v celotno delo našega zavoda. Je zgolj skromen prikaz našega dela, vendar je na pre- prost način prikazano, kaj v arhivu pravzaprav imamo. Pot do takšnega vodiča pa seveda ni niti najmanj lahka ali enostavna. Potrebnega je ogrom- no predhodnega dela, najrazlič- nejših znanj. Arhivsko delo ni samo v tem, da se napiše tak vodič. Teža našega dela je v urejanju arhivske dokumentacije, kije sila različna, mnogokrat popolnoma neurejena in jo je potrebno urediti v neke smiselne celote, rnnogokrat marsikaj dešifrira- ti. . . Naša dejavnost se^a tudi na področje izven arhiva, ko bdimo nad pisanimi dokumenti, ki danes nastajajo. Iz ogromne množice papirja, ki se dandanes popiše je potrebno izluščiti tisto bistveno, kar bo služilo za po- znejši čas, da se bo vedelo, kaj se je uanes dogajalo, kakšni so "bili družbeni tokovi in tako dalje. Tu je zares potreben skrben in kolektiven pristop in odgovoren odnos ne samo arhivskih delav- cev, temveč vseh tistih, ki imajo opravka z arhivskim gradivom.« Kako pa je arhiv kadrovsko zaseden in s kakšnimi težavami se srečujete pri delu? »Naš arhiv je — lahko s ponosom rečemo — kadrovsko med najbolje zasedenimi v Slo- veniji. Vendfar pa je v primerjavi z ostalimi jugoslovanskimi arhivi zelo slabo zaseden. Videti je, kot da imajo v drugih republikah nekoliko več posluha za arhivsko dejavnost. No, pri nas poteka delo v petih strokovnih referatih, kjer so delavci z visoko in z višjo izobrazbo, nekaj j)a je tudi čisto operativno tehničnega kadra — vseh skupaj nas je deset. To ni veliko in za obsežnost dela ne zadostuje. Nekako zmoremo re- ševati najnujnejše zadeve. Usmeritev arhivske dejavnosti je v tem, da bi nekoliko hitreje in boli podrobno prezentirala po- trebne vire za lokalno ali širšo slovensko zgodovino, za to usme- ritev pa nam še vedno primanj- kuje ljudi. Večji problem je pomanikaiije arhivskega prostora. Arhivska .skladišča v katerih je okoli dva kilometra — če bi zlagah list zraven lista — gradiva, so takore- koč polna. Sprejmemo lahko le najbolj ogrožene fonde, ki se pojavijo na terenu. Nujno bi niorali skladiščni prostor razširiti in obnoviti prostore za uporabni- ke arhivskega gradiva. Sodobno bi morali opremiti arhivsko čital- nico in knjižnico. Reševanje teh problemov bo seveda odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev in posluha združenega dela, ki ga je pa treba še marsikdaj osvešča- ti. Marsikje v delovnih organiza- cijah nimajo urejenega svojega arhiva tako kot bi ga po zakonu morali imeti.« N. D. Foto M. Ozmec Andrej Fekonja V tej zgradbi domuje Zgodovinski arhiv. Priprave na pralctični del Izobraževanja USMERJ«0 IZOBRAŽEVANJE Srednje usmerjeno izobraževa- nje postavlja pred organizacije združenega dela nove zahtevne naloge. Kako so nanje pripravlje- ni smo povprašali v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič, Agisu in v Haloškem biseru. Stanko Medik. TGA: »V sozdu Unial smo ves čas .spremljali priprave na usmerjeno izobraževanje in na naš predlog bo v Centru srednjega usmerje- nega izobraževanja potekalo tudi izobraževanje metalurgov in to " treh oddelkih. Dva oddelka bo- sta še v Mariboru in en oddelek v Slovenski Bistrici. Glede priprav na praktično izobraževanje naj povem, da se zavedamo vloge, "ki jo bo odigra- la delovna organizacija. V TuA smo že doslei uvajali praktični pouk za določene poklice. Tu se poraja vprašanje inštruktorjev, vprašanje nagrajevanja učencev in varstva pri delu. Glede in- štruktorjev naj povem,da pripra- vljamo samoupravni sporazum s srednješolskim centrom o svo- bodni menjavi dela in bi z njim rešili vprašanje nagrajevanja in- štruktorjev. Učence smo že doslej nagrajevali, sedaj pa je praktični pouk nekoliko skrajšan — v prvem letniku le deset dni, v drugem menda tudi toliko — tako da še ne vemo. kako bo z njihovim nagrajevanjem. Nagra- de bomo gotovo morali spreme- niti, ker ne gre za delo kot tako, temveč za praktični del izobraže- vanja. Vsi učenci, ki so doslej opravljali pri nas prakso, so bili nezgodno zavarovani in tako bo tudi v bodoče. Ker pa bo praktič- no izobraževanje v bodoče bolj sisteniatično, bomo morali var- nosti učenca nameniti tudi ustrezno pozornost. Naj še povem, da smo že razpisali za vse usmeritve 112 kadrovskih štipendij za naslednje šolsko leto. Od tega za kovinar- sko metalurško usmeritev okrog 70. Zaposlitev je našim štipendi- stom seveda zagotovljena.« Janko Grdiša. Haloški biser: »V našem tozdu, kije v sestavu Kmetijskega kombinata, smo že delno prešli usmeritev glede mentorskega dela. Ze leto in pol imamo redno zaposlenega men- torja, ki dela s sto učenci. Pro- blem je uskladitev prakse z izobraževanjem v šoli. Praksa bo v prvem letu deset dni, v drugem letu izobraževanja pa dvajset dni. Po dogovoru s CSUI Ptuj bi imeli v Ptuju dva oddelka za natakarje in kuharje. Toliko kadrov bi v gostinstvu ptujske občine potrebovali, praktično delo pa bomo zagotovili v našem tozdu in v Petrofu TOZD Motel v Podlehniku. Po programu praktičnega izobraževanja mora- jo namreč učenci spoznati vse delo v gostinski delovni organi- zaciji. Praktični del izobraževa- nja bi naj delno potekal tudi v šoli, za kar bomo gostinci zagoto- vili svoje strokovno usposobljene delavce. Potrebe po razširitvi gostinske ponudbe in razvoj novih obratov so pogojevale naš interes za ustanovitev teh dveh oddelkov, predvsem za prvi dve leti. Profil kvalificiran kuhar ali natakar in gostinski tehnik pa bi izobraže- vali mariborskem gostinskem šolskem centru. Potrebovali bomo še enega mentorja, oba pa bi nagrajevali na podlagi skupnega sporazuma med tozdom in CSUI ter ostahmi uporabniki. Nepojasnjeno je tudi vprašanje plačila obveznih zdravniških pregledov za učence, ki bodo opravljali praktični del izobraževanja v naših lokalih. Takšen pregled velja za posa- meznega učenca po današnjih cenah okrog sedemsto dinarjev in se bomo morali dogovoriti, kako bomo krili te stroške. Učen- ci namreč neposredno pri delu ne sodelujejo ampak so le »opazo- valci« — zdravniški pregled pa bo najbrž tudi zanje obvezen. Glede nagrajevanja naj po- vem, da bomo razpisali štipendi- je in posebej učencev najbrž ne "bomo nagrajevali. Tako bodo imeli vsi učenci tudi zagotovljeno zaposlitev, omeniti pa moram, da dobrih gostinskih delavcev pri- manjkuje. V prvem šolskem letu bomo razpisali 15 štipendij za natakarsko smer in 8 štipendij za kuharje. Pričakujemo tudi, da se bodo z uvedbo usmerjenega izobraževanja za te f)oklice odlo- čali tudi učenci, ki so imeh v osnovni šoli boljši učni uspeh, česar za pretežno število doseda- njih učencev ne bi mogli reči.« Franci Simonič, Agis: »Tudi v naši delovni organiza-' ciji opravljajo učenci v gospodar- | stvu in ostan že vrsto let praktični del izobraževanja. Nove obvez- j nosti nas čakajo na področju \ usposabljanja mentorjev in na | organizaciji inštruktorjev v posa- i meznih tozdih. Tudi nagrajeva- ' nje je problem in ga bomo poskušali urediti s samouprav- nim sporazumom. Zavedati seje treba, da nimamo usposobljenih inštruktorjev za tako izvajanje praktičnega izobraževanja, kot ga predvideva zakon. To bo potrebno urediti skupno s šolski- mi organizacijami. Pred kratkim smo se sestah s predstavniki Pedagoške akademije v Maribo- ru in se dogovarjali o takem sodelovanju. Akademija je pri- pravljena nuditi vso pomoč pri usposabljanju inštruktorjev v delovnih organizacijah. Težko bi rekel, da smo popol- noma pripravljeni na začetek usmerjenega izobraževanja, še veliko je treba urediti in uskladi- ti.« Takšno je torej stanje v teh treh organizacijah, podobno ali pa za kanček slabše je drugod. Dejali bi lahko, da v šestih letih, kofikor se pripravljamo na uved- bo srednjega usmerjenega izo- braževanja, nismo dovolj dobro opravili zastavljenih nalog na vseh področjih. Zato predlog in stališče predsedstva RK SZDL, da naj z izobraževanjem počaka- mo, ce vse še ni pripravljeno, prihaja ob pravem trenutku. Seveda pa to ne pomeni, da lahko še leto dni sedimo križem rok in se vključimo v priprave spet v zadnjem trenutku. Leto dni hitro mine in naj nas nikar jesen ne zaloti nepripravljene. Ob tem pa je treba reči, da bo usmerjeno izobraževanje steklo v vseh tistih usmeritvah, kjer so zagotovljeni vsi pogoji za kvali- tetno izobraževanje, že v jeseni. N.D. PODLEHNIK Domači igralci navdušili obisicovalce Med sekcijami, ki delujejo pri podlehniškem kulturno prosvetnem društvu, je izredno aktivna dramska sekcija. Pred kratkim so imeU premiero Finžgarjeve »Razvaline življenja«, ki sojo predstavih najprej domačemu občinstvu. Dvorano v Podlehniku je do zadnjega kotička napolnilo kulturnih prireditev željno občinstvo in igralce amaterje navdušilo pozdravilo. Po ocenah poznavalcev odrske umetnosti je perspektivna amaterska sku- pina iz Podlehnika uspešno predstavila Razvalino življenja pod režij- skim vodstvom Dragice Jeza. N. D. \DR. VLADIMIRBRAClC\ PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE (3. nadaljevanje) Večina ozemlja predvojne občine Velika Nedelja je bila sedaj sključena v občino Ormož, sicer pa nam omogočata podrobno primer- l^vo karti 02 in 04. Nekdanja občina Sv. Tomaž je sedaj nosila ime kostanj, občina Sv. Miklavž pa je dobila ime Vinski vrhovi. Po površi- ni in številu prebivalstva je bila najmanjša občina Kog in največja "lestna občina Ormož. na k P*^"o^"o reorganizacijo upravne razdelitve leta 1955 sta ostali ."Območju današnje občine Ormož samo še dve občini — komuni, in rl% ^rmož in Središče. V primeri z letom 1952 seje občina Središče K J ""ila proti severu na celotno katastrsko občino Vodranci in zajela še ^^tastrsko občino Vitan. Na zahodni strani so katastrske občine ^^snica, Cvetkovci. Podgorci in Osluševci bile vključene v občino ^•"tšnica. Ob tej reorganizaciji je bilo celotno ozemlje današnje občine Ormož vključeno v okraj Ptuj. Toda življenje komune Središče ob Dravi je bilo kratkotrajno, kajti že oktobra 1958 je bila hkrati z nekaterimi drugimi občinami v takratnem velikem okraju Maribor ukinjena in priključena občini Ormož. Ker je bila z istim zakonom ukinjena tudi občina — komuna Gorišnica, so bile štiri katastrske občine — Bresnica. Cvetkovci, Podgorci in Osluševci vključene v občino Ormož, kije s tem dobila današnjo podobo. V sedanjem obsegu meri občina Ormož 21.600 ha in je leta 1971 imela 19.000 prebivalcev. Tako sodi po površini in prebivalstvu v skupino manjšin občin na Slovenskem. Ce upoštevamo za merilo razvitosti ustvarjeni družbeni proizvod na prebivalca, potem je bila občina Ormož leta 1976 med 60 slovenskimi občinami na 59. mestu. Območje občino za manj razvito. Velika občina Ormož je bila s svojimi službami podobno kot druge občine, precej odmaknjena od občanov. Da bi olajšala občanom poslovanje, je organizirala v večjih krajevnih središčih krajevne urade. Splošni družbeni razvoj v smeri poglabljanja samoupravnih socialistič- nih odnosov in aktivizacije delovnih ljudi in občanov je spodbudil ustanavljanje krajevnih skupnosti. Tako je občinska skupščina Ormož z odlokom 1964 ustanovila osem krajevnih skupnosti, kot jih kaže karta 05. Primerjava s karto 02 in karto 04 nam pove. da se krajevne skupnosti prostorsko skoraj do potankosti ujemajo z občinami iz leta 1934 in 1952. Tabela 03 nam daje nekaj podatkov o krajevnih skupnostih. Razen K S Ormož so vse izrazito podeželske in obsegajo že v preteklem stoletju izoblikovane družbenogeografske enote s središčem v uprav- noagrarnem mikrocentru. V teh osrednjih vaških naseljih (Središče je formalno trg) so šola. pošta, krajevni urad. trgovina, gostilna, kakšen obrtnik, sedeži družbenopolitičnih organizacij in raznih društev. Tu so običajno razni sestanki ipd. Vse te dejavnosti krajane povezujejo in jih aktivirajo za reševanje skupnih problemov. V primerjavi s poprečno velikostjo krajevne skupnosti v SR Slove- niji (1946 ha) so tri naše krajevne skupnosti pod tem poprečjem, druge pa nad poprečjem. Ne poznamo podatkov o poprečni velikosti pode- želskih krajevnih skupnosti v SR Sloveniji, vendar z gotovostjo trdimo. daje to poprečje precej višje (po naši presoji okrog 3000 ha) in bi ob, takšni primerjavi bila večina naših krajevnih skupnosti pod popreč- jem, nobena ne bi bistveno odstopala navzgor. Tudi v primerjavi s poprečjem števila prebivalstva v krajevnih skupnostih na Slovenskem (1700 ljudi) so tri iste krajevne skupnosti pod poprečjem, bistveno pa odstopa navzgor le mestna KS Ormož. Značilno je, daje število prebi- valstva v obdobju 1971 — 1978 poraslo le v KS Ormož, v ostalih krajev- nih skupnostih pa slagnira ali nazaduje. Kaže se že potreba po spremi- njanju sestave krajevnih skupnosti, še posebej pri Ormožu. Nadaljevanje prihodnjič Tabela 03 KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBCINI ORMOŽ PO STANJU 31. 12. 1977 12- nasi dopisniki 17.apni.380- TE]||tfI« Telesno kulturna skupnost Turnišče Kot vemo je med mladimi največ zanimanja za šport oziroma za posamezne športne panoge. Na vsakem igrišču pa naj bo to najsodobneje urejeno ali pa igrišče narejeno s prostovoljnim delom mladine v naših krajevnih skupno- stih ali vaseh, lahko vidimo ob vsa- kem času skupine mladih ljudi, ki igrajo nogomet, košarko oziroma kakšno podobno igro. Torej lahko sklenemo, da je najpriljubljenejša tema prav rekreacija in šport. V KS Turnišče se je skupina mla- dih, nadarjenih in prizadevnih mladincev odločila, da ustanovi posebno organizacijo katero bi mlade predstavljala v najrazličnej- ših športnih panogah. Prav ti mladinci so znani po uspešni orga- nizaciji in izpeljavi raznih turnirjev v malem nogometu, strelstvu, šahu in seveda pa organizaciji trimske akcije VSI NA KOLO ZA ZDRA- VO TELO. TKS bi se naj ukvarjala prav s to organizacijo raznih športnih srečanj in predvsem z rekreacijo v sami KS Turnišče, kakor tudi izven njenih meja. Seveda pa lahko vsakdo reče, da bo ustanovil neko organizacijo in od te dane besede preteče veliko časa in znoja, da se uresniči dana obljuba ali pa se vse to s časoma porabi. Mislim, da bodo ti mladinci kot so Viktor Malek, Martin Bed- rač, Miran Skok, Inis Jerič, ter pobudnik te organizacije oziroma skupnosti Branko Zupanič, storili vse kar je v njihovih močeh, da bi delo zaživelo že po prvem maju tega leta. Saj nameravajo že v mesecu maju pod tem imenom pripraviti novo trimsko akcijo, že tretjo zapored VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO. Zavihali pa bodo rokave na delovni akciji, kjer bi naj uredili športno igrišče ter druge športne objekte. Naj povem, da so prav ti mladinci prisf)evali velik delež ob nastanku NK Turni- šče in OO ZSMS Turnišče. Mladi si želijo, da bi ta organiza- cija služila svojemu namenu in da bi se v njo in v njeno delo vključili tudi ostali mladinci. Upajo pa, da bi jim priskočila na pomoč tudi sama KS, ter druge družbeno poli- tične organizacije in delovne orga- nizacije, katere imajo svoje proiz- vodne prostore zgrajene na območ- ju KS Turnišče. Z. B. LETNI ODDIH - NAŠA SKRB IN POTREBA Nihče ne trdi. da ni možnosti, da bi si lahko vsi privoščili letni oddih. Možnosti so. Nanje je treba resno misliti, ker naše gospodarstvo preživlja letos nekoliko večje težave. V gostinstvu in turizmu se vedno bolj čuti vpliv izvajanja politike stabilizacije. Poznavalci razmer trdijo, da seje letošnje leto začelo z upadanjem prometa in uporabe. Potrebno bo povsod varčevati. Ob koncu marca se je na naši obali že začela letošnja turistična predsezona. Hotela Bernardin in Slovenija sta že polna in tudi drugi portoroški in piranski hoteli se polnijo. Na dubrovniški rivieri letujejo trenutno gostje iz 22-tih držav. Tuje odrptih 28 hotelskih objektov in v njih biva 8142 turistov od tega 6556 tujih. To število predstavlja naš predse- zonski rekord. Med njimi je tudi precej gostov iz skandinavskih dežel. Ni nobena skrivnost, da seje začel trši boj za tujega turista in razumljivo je. da bo potrebna čimboljša ponudba. vljudno strežno osebje, dobra postrežba, mnogo razvedrila, zabav, lepe hotelske sobe. letovanja v najbolj vabljivih turističnih naseljih in — marsikdo bi ob tem pomislil na prednosti, kijih imajo tujci pri nas. Vemo zakaj je takt), kako in kaj je treba, da bo pridobivanje deviz čim bolj učinkovito. /.eio pomembno je tudi povezovanje našega go spodarstva s turističnim, ki na ta način lažje prodaj; svoje izdelke in dosega hitrejše in večje devizn! učinke. Če želimo, da bo turizem prinesel željei uspeh, se bo potrebno marsikje potruditi. Ne smenii pozabiti na prireditve, ki naj bi bile vse leto. Zel, pridnojih pripravljajo v celjski občini, kjer jih bo' drugi polovici junija, ko bo trajal turistični teden ii obenem ludi mednarodni sejem »Vse za otroka« precej. V naši republiki preživlja letni dopust v domačen kraju 45 odstotkov vseh zaposlenih. Čedalje več j, akcij za domači turizem. Naši turistični delavci u gostinci bi lahko s strani ponudnika turistično-gg stiskih storitev ponudili prijeten in cenen dopuj tudi ljudem z manjšimi osebnimi dohodki, ker vi imamo pravico do t)ddiha. potrebno po sprememb okolja, po rekreaciji, a nimamo dovolj nn)žnosti prij v kakšen počitniški dom. si najeli ali kupiti počj miško prikolico ali plačati drage hotelske storitve Zalo bomo morali biti iznajdljivejši. se odločiti zj cenen domači lurizem. preprostejšo hrano, prevoa z avtobusi in vlaki. Domači lurizem nam nudi v© miru. več počitka, svežega zraka, zdrave hrane ij zadovoljstva.____ Bojis Cafui Solidarnost v naravi Spomlad je letni čas. ko člove- .ško oko mnogo pogosteje usmer- ja svoj čut po lepotah do katerih v drugih letnih časih ni toliko nagnjeno. To pa je občudovanje prebujajoče se narave, prvih težko pričakujočih spomladan- skih cvetov, popkov na drevesih Tudi v naravi mladi podpirajo stare in onemogle iz katerih še nekoliko sramežljivo kukajo nežno zeleni listi. Podza- vestno se ob lem ozre oko ludi po dvevju. danes tako cenjenemu in za življenje v naravi skoraj nepo- grešljivemu rastju. Prav tako kot ljudje imajo ludi drevesa svoje značilnosti, ki go- vorijo o njihovi pripadnosti vrsti, kraju in obliki. Tudi drevje pozna svojo »otroško« in zrelo dobo življenja. Tako kot pri ljudeh je tudi za drevesa starost čas. v katerem postaja njihova zunanjost hrapava in vedno bolj oslabljena. Potrebujejo pomoč. Pri ljudeh ta oblika solidarnosti ni nič novega, medtem ko je v naravi takšen primer prava po- .sebnosi. Med takšne posebnosti sodi tudi primer v znamenitem gabro- vem drevoredu v bližini gradu Slovenska Bistrica, kjer je ostare- lemu gabru priskočil na pomoč mlajši vrstnik in tako podaljšal življensko dobo starčku, ki bi brez solidarnosti mlajšega, danes že prav golovo onemogel. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Težko življenje zakoncev Muršič Nad va.sjo Podgorci seje pnelo aprilsko nebo. širno in modro, ko sem sredi dopoldneva težko loveč sapo stopal po blatnem klancu navzgor. Prišel sem do slare. zgrbljene in s slamo krile hišice, ki je komaj še kazala, da se v njej odvija življenje. Težka lesena vrata so bila zaprta. Obstal sem. noben šum. noben zvok ni zmotil tišine, le vse naokrog seje slišalo gosto ptičje žvrgolenje. Stal sem nekaj časa pred to hišo. v njej namreč živita onemogla starčka Ivan in Terezija Muršič. Ivan jih ima že 84 let. njegovažena pa je le tri leta mlajša. Naslonjen na deblo jablane sem nekaj časa opazo\al okolico. Nedaleč od Muršičeve domačije so napol po- rušene Hebarjeve stale spomina- jale na pravo razvalino. Zamak- njen sem zrl v ta. zdelo se mi je čisto nek drugi — pozabljen svet. ki pripada preteklosti. Iz lega razmišljanja meje pre- dramil tresoč, rahel glas. Obrnil sem se in uzrl starčka, kije počasi, vendar z neko radovednostjo sto- čal proti meni. Smehljaje mi je Ivan Muršič si je najprej prižgal cigareto ... segel v roko. očitno vesel mojega obiska, me potrepljal po ramenu in rekel: »Pa je le nekdo prišel k meni. da se bova lahko kaj po- menila.« Preden sva začela kramljali, si je prižgal cigareto in nadaljeval: »Imela sva edinega sina in potem je prišla vojna in okupacija. Nemci so nama ga odpeljali in nikoli ga nisva videla več. Ostala sva sama, brez naslednikov, da bi nama pomagali in lajšali trpljenje sedaj, ko sva oba onemogla, zga- rana in brez moči.« Opazil sem. da so se mu med pripovedovanjem oči zasolzile. Saj ne da bi jokal za tistim, kar je že zdavnaj minilo, vendar spomin je še vedno živ. Čas je pač lak. razvoj prinaša .svoje, enim tako. drugim drugače, mi je zatrjeval Muršičev oče. Nj^egova žena Terezija je težko bolna, ne more nikamor, niti to- liko ne. da bi lahko skuhala kosilo, pospravila po hiši. Večinoma po- či\ a v postelji. Onji pomaga, kuha kosilo, pere perilo, pospravlja pc hiši. povrh lega pa obdeluje št majhen kos zemlje. Kot sam zal rjuje. se pri 84 letih počuti še kai zdrav, poln je še volje do življenja čeprav nimata z ženo nikogar, ki bi jima pomagal pri vseh listili opravilih, ki jih več ne zmoreta sama. Kljub temu sla hvaležna in ponosna na tako dobre sosede, ki jih imata, ki jima vedno pristopijo na pomoč, kadar je najbolj po- trebno. Srečna sla. če ju kdo ob- išče, pride k njima z lepo besedo, prijaznim nasmehom, saj jima to pomeni veliko, morda precej več kot marsikomu celo premoženje. Resje. da so v nekaterih krajih še dobri sosedje in pomagajo .svojim bližnjim, tako kol to delajo sose- dje Muršičevih. vendar povsod ni tako. Prav je. da se ozremo okrog, da ugotovimo, kako žive slan ljudje v našem okolju. Besedilo in posnetd Viktor Rajli NJIVERCE Rastejo nove hiše Kaj danes pomeni stanovanje, najbolj vedo tisti, ki le-tegaše nimajo in na njega čakajo že celo večnost. Še vedno je mnogo vloženih pro.šenj za dodelitev stanovanj v raznih DO. ki razpolagajo s svojimi stanovanji (seveda v družbeni lastnini) pa tudi v predalih samoupravne stano- vanjske skupnosti leži mnogo nerešenih prošenj. Tudi v DO TGA Kidričevo ni nič bolje, saj čaka na stanovanje še \ rsia prosilcev, čeprav so si mnogi že zgradili lastna stanovanja in tako dali še večjo možnosti tistim, ki težko čakajo, da dobijo človeku dostojne^ stanovanje. Že pred leti so v krajevni skupnosti Kidričevo razmišljali o tem. da bi v bližnjih Nji\ercih pričeli z individualno stanovanjsko gradnjo in lako še bolj prispevali k ublažitvi stanovanjske stiske, istočasno pa mnogim izpolnili dolgoletne želje, da pridejo do lastnega stanovanja. V Njivercah je vse več novih hiš in gradbišč. Posnetek: K. Zoreč No. prišlo JC do realizacije sklepa K S in-pričelo seje z gradnjo novih individualnih stanovanjskih hiš na dobro komunalno opremeljenm zemljišču. Tako lahko sledimo v tem naselju vedno več novogradenj, saj nove hiše rastejo takorekoč kol gobe po dežju in toje seveda prav. Mnogi med njimi so bili na delu v tujini in so vsa leta varčevali težko zaslužen denar za novo hišo. pa ludi drugi pri nas so vztrajno varčevali, poleg pa si najeli razne kredite, da so lažje pričeli in realizirali gradnjo hiše. Tudi tovarna glinice in aluminija v Kidričevem je med tistimi, ki vsako leto po že ustavljeni prioritetni listi dodeljuje posojila za gradnjo novih stanovanj svojim delavcem, prav lako pa tudi za adaptacijo in rekonstrukcijo starejših zgradb. Tdudi letos je taka posojila prejelo vrsto j graditeljev-prosilcev zaposlenih v DO TGA. \ France Meško; MODNA KREATORKA VERA SVETUJE MOŠKA MODA V svelu mode sta v glavnem dve sezoni in sicer jesenskozimska in spomladansko-polelna. Na za- četku vsake sezone se dogajajo korenite spremembe in namen lega mojega prispevka je. da vas drage bralke in bralci, seznanim z dogajanji in trendi. Moja želja je. da nas čim več pozna modne tendence, ni pa nujno, da vse sledite, če vam ni to všeč. Ker pa smo iznajdljivi, zlasti ženske. Fazone na suknjičih so ozke in dolge! lahko s kakšnim majhnim dodat- kom spremenimo staro obleko v novo in moderno. Dandanes je jugoslovanska konfekcija že do- kaj na tekočem z modo in ker so krealorji in komercialisti v teh tovarnah zelo previdni, znajo narediti KonicKcijo moano in praktično. Moje informacije iz zadnjih modnih dogajanj naj bi vam bile le v pomoč pri nakupu ali šivanju. Torej moj prispevek je bolj in- fiMniativen. vendar ni izključno, da se med sezono ne bomo pogo- \arjale bolj konkretno. Tokrat bi rada podala še nekaj informacij o novostih v modi za naš močnejši spol. da bo ludi njim lažje pri nakupu in ne bo zamere. Cilavni del moške garderobe so hlače. Te .so še zmeraj klinaste oblike (spodaj ozke). vendar manj jih ima gubice pod pasom. Hlač- nice imajo 3 cm zavihke, ali pa .so brez njih. Srajce imajo še zmeraj zelo majhne in mehke ovratnike, koničaste in okrogle, cesto z But- ton Doun gumbi, mnogokrat so dvodelni. Kroji so ohlapni, lajstne na sprcdnjih.dclih so ozke (3 cm). Po\ršnik — podaljšan angleški jopič Srajce z malimi ovratniki in Button Dovvn gumbi saj bi sc sicer ne ujemale z ozkimi ovratniki in kravatami. Žepi mo- rajo biti \oliki in skoraj obvezno po J\a. so našiti ali vrezani v tkanino. Zapestniki niso več zelo ozki. morda za cm širši od prejšnje sezone. Pod naplečnikom so vstavljene gube. tako daje srajca še širša. Suknjiči so ra\no lako t)hla- pncga kroja z malimi ovratniki- faz(,)nami. Žepi so lahko našiti ali vrezani \ tkanino. Z enim. z dve- ma ali brez razporkov. povdarje- na pa morajo biti ramena. Zape- njanjejc lahko eno ali dvoredno. Kra\atc morajo biti obvezno pod malimi tnratniki ozke. saj bi se Sicer \sc skupaj teplo in ne bi bilo skladno. Za vsak dan so kravate iz debelih m grobo tkanih ali plete- nih matcri:ilov. za svečanejše priložnosti so iz finejših materi- alov, za zelo s\ ečane priložnosti in smokinge pridejo \ pošicv tudi metuljčki (masne). Kravate so lahko enobarvne, črtaste ali z drobnimi vzorčki. To sezono so pt)mcmben dO' datck tudi telovniki, bodisi sešiti'^ iste tkanine kot so hlače in stil'; njiči. bodisi v barvni kombinacij' ali pa za vsakdanje in športo' priložnosti pleteni, ki se barvn'' ujemajo s hlačami in s suknjiči. Seveda sc pa mlajši svet ležk'' loči od kavbojk. Za naše nilaj^^ fante so res najprimernejše jcaH-j hlače, ki imajo zopet nov kfOJi klinaste oblike in malo drugačn*!! modri) barvo z belimi okrasnini'j ši\ i. Mak)starcjšim mladinccmp^ priporočam žameine kavbojk« saj so prav lako hvaležen garderobe. Zraven oblečeie lep^ športni) srajco in pulover (ietos5| \cliki in kt>t\si>ostaloohlapni.Z' in okroglimi izrezi, s šal ovrat'','' ki-bucle pletenje, grobo pleten/ in norveški vzorci). Na vse to p'^^. oblcčcic površnik, to so jopr daljšega angleškega kroja, ali P" \eiMii looivi. I Sc m sc :c no\ cga in /...n.uuv vjf' \ nH)di. vendar ne smem vse ^ enkrat povedali. VF-K^j premetavajo sem in tja kakor orehovo lupino. V takih trenutkih pogostj kljubujem mamici, pa sem ne vem zakaj. Hudo mi je, ko opazim, ^ sem jo razburil, toda namesto pomirjevalnih besed in dejanj, jo Se bol jezim. Nič kolikokrat sem že sklenil, da bom skuSal premagati svojj nemirno notranjost, toda vse zaman. Ne vem, ali sem tak slabič ali pi je moj nemir močnejSi od moje volje in mojega hotenja. Moja notranjost je polna bežnih trenutkov, zdaj dobrih, zdaj slabih občutja se menjavajo kakor otroški smeh in jok. Komaj se poležejo slabi trenutki, že se porajajo dobri. Takrat se mi smili vse, kar je živega, tudi mravlji ne bi mogel storiti nič zalega. Resno se sprašujem, ali b( tako vse življenje. Upam, da ne! Ko bo umrla puberteta, se bo pra) gotovo umirila tudi moja notranjost. Daniel Bračič, 8. a OS Franc BelSak GoriSnica SPOMINI ,,Za takšno dekle, kot si d, ki hodiS v SoIo, se to več ne spodobi," $( je jezila mama, če sem se igrala s sosedovo Tinko, nekaj let mlajSo od mene. Ko je mama končala s ,,pridigo", sem stekla v svojo sobo, sedla na stol in jela premišljevati o čudnih starejših, za katere so najlepSe igre, ki jih poznam, nespodobne. ,,Ali pozabljajo, da so bili tudi oni nekoč otroci? Ali se niso takrat igrali?" sem predla misli. In ob tem razmišljanju so se budili spomini na predšolski čas, ko sva z bratcem tolikokrat pohajkovala po gozdu, ki leži za našim domom. Bil je spet lep dan in z bratom sva odSIa v gozd, čeprav naju je mama opozorila, da ji bova morala pomagati pri delu. Prav nič naju ni pekla vest, ko sva stopala po mehkem mahovju. Narava je bila prelepa in prebogata! Ko sva prispela globlje v gozd, sva najprej stikala za vevericami ia pdčjimi gnezdi. Ko sva se tega naveličala, sva sklenila splezati na visolB gaber. Kako prijetno je bilo seded v gabrovi kroSnji in posIuSati ptičjoi melodijo! Brat je sedel na viSji veji in se mi posmehoval, da ne upam za njim. To me je zbodlo, zato sem se pognala na vejo in joj. Z glasnim reskom se je trhla veja zlomila in me potegnila za sab({). Znašla sem se v obcestnem blatu, v katerega sem zarila svoj nosek. i ,,Alenka, Lenkica, si še živa?" me je klical brat. Nisem mu utegnila odgovorid, ker sem jo ucvrla proti domu in seveda jokrla. Ko sem se Cez nekaj časa pogledala v ogledalo, sem videla, da je nos v mavričnih barvah. Mama se je smejala: ,,Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Čeprav so me nekaj dni bolele vse kosti, je ostal n i to doživetje lep otroški spomin. Alenka Vaupotič, 8. b| OS Franc BelSak GoriSnica IZ MOJEGA OTROŠTVA Moje otroštvo je bilo zelo sveUo. Živel sem brezskrb lo, se igral in po mili volji trgal hlače. Doživetij je bilo na pretek. Najb )lj se spominjam, kako sem se iz strahu pred kaznijo skril v grmovje. Hodil sem v nižji razred. Razposajen sem vrgel torl o v sobo. Mama je pravkar kuhala kosilo in me vprašala: ,,Kdaj boš pisal nalogo? ,,Zvečer," sem mimogrede odvrnil, kajd zunaj so me že čakali prijatelji, da bi igrali nogomet. Odvihral sem, ne da bi prosil a j dovoljenje. ,,Joj, domov bo treba!" sem vzkliknil, ko je na zemljo že legal mrak. / ,,Nocoj bo šiba pela, ker nisem napisal donmče naloge," sem premišljeval. Ko sem prišel do veznih vrat, sem se ustavil in prisluhnil Oče je pravkar spraševal mamo: ' ,,Kod le hodi smrkavec?" /, Ob teh besedah sem se ustrašil in skočil v živo mejo, ki raste okrog hiše. Od tam sem opazoval, kaj se bo dogajalo. Oče in mama sta me šli iskat. Oče je pogledal okrog hiše, toda v živo mejo ni prišel. Cez neka, časa je vsa zasopla pritekla mama in stokala: ,,Nikjer ga ni. Niti pri Ivanu niti pri Lojzu." ,,Ali si vprašala pri Vladu? Kaj pa pri mlaki? Si bila morda tudi tam?" se je razburil oče. Mama je spet odhitela po vasi. Medtem so se vznemiriH tudi sosedje. Vsi so pomagali iskati. Stikali so okrog hiše, na gnoju, v trnju, v mlaki le v živi meji ne. Mama je bila vsa obupana. Takrat pa me je Vlad( staknil v meji in zakričal: -Tuje!" Vsi so si oddahnili, oče pa je odlomil šibo, da bi me našeSkal. Ce b ne bilo dobre mame, bi mi prav gotovo izpraSil hlače. Tisti večer sem ves srečen zaspal, kajti v živi meji mi ni bilo prav nil prijetno. Milan Geč, 8. b OS Franc BelSak GoriSnica RAD IMAM GLASBENI POUK V šolskem predmetniku imamo vrsto predmetov. Vsak ima svojo, vsebino in svoj vzgojni in izobraževalni smoter. Noben predmet mi ni odveč, najrajši pa imam glasbeni pouk. Glasba me spremlja že od ranih otroških let. Zaživel sem v prijetnem okolju, med veselimi ljudmi, ki radi prepevajo, med vinskimi goricami, za njimi pa se širijo gozdovi, v katerih je od rane pomladi do pozne jeseni polno ptičjega petja. Pri glasbenem pouku ni zapletenih enačb in problemov, jezikovnih zakonitosti, pravopisnih zahtevnosti, nobenih formul in drugih možganskih obremenitev. Najbolj so mi vSeč ure petja. Takrat prepe- vamo in si zapisujemo že pozabljene slovenske ljudske pesmi, ki sO ogledalo našega nekdanjega preprostega življenja. Tovarišica pravi, da j< zelo ponosna na tiste učence, ki so zbrali največ narodnih pesmi. C( imam le čas, si zapišem v beležko ljudsko pesem, ki sem jo sliSal. ' Rad imam tudi ure, pri katerih obravnavamo glasbeno zgodovino, ki priča o razvoju glasbenega življenja skozi različna obdobja. Zelo ob- čudujem skladatelje, ki so ustvarili opere ali druga glasbena dela. Včasih si zaželim, da bi imel tudi sam tak bogat posluh in čut za glasbeno izpoved. Sodeloval sem tudi v šolskem pevskem zboru. Ker pa nisefl spoštoval discipline, so me odslovili. Sedaj mi je zelo hudo. Prav nič s< ne jezim na tovarišico, ker priznam, da sem si to kazen zaslužil. Veselj« do glasbenega izživljaja pa je ostalo. ^.^^^ Skerjanec, 8. b OS Franc BelSak GoriSnica O ŠOLSKIH PREDMETIH Pred osmimi leti sem prvič prestopila šolski prag. Bila sem deklica, radovedna in ukaželjna. Ko sem spoznala črke, ki sem jih vezala v be- sede, in številke, s katerimi sem reševala drobne račune, sem bila zelfl srečna. Na urniku smo imeli tudi SND, likovno vzgojo, glasbeni pouk, telsesno vzgojo, predmete, ki mi tudi niso delali preglavic. Od prvega dO osmega razreda pa se je število predmetov potrojilo, z njimi pa tudi zahtevnost. Vsak predmet mi je po svoje všeč, ne morem pa reči, da sem za vs< enako navdušena. Mnenje o predmetih se spreminja iz dneva v dan. Kadar dobim pri katerem izmed njih visoko oceno, ga povzdigujem dO neba. kadar pa se primeri, da dobil slabo oceno, ga pošiljam v pekeL Priznati pa moram, da me najbolj zanima biologija. Ze v prvem razredu sem rada sledila pri SND. Rada imam naravo in življenje v njej, zato n« je najbrž predmet, ki vse to odkriva, tako všeč. Pri srcu mi je tudi nemščina, ki mi ne dela nobenih težav. NekdO^ bo mislil, da jo hvalim zato, ker sem pri njej uspešna. Ne, želim, da bij poleg materinega jezika obvladala še katerega tujega. Več jezikov znaS .1 več ljudi veljaš! Tudi slovenščino imam rada, četudi nimam samih peuc Tudi štirica je pri slovenSčini visoka ocena. Predmet je moj materift jezik, zaradi katerega so moji predniki doživljali ponižanje in hud* Darinka Vojsk, 8. OS Franc BelSak Gorišnic* f EDNIK -17. april 1980 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 15 II. ZRL SEVER - ČLANICE: PP DRAVA-SLAVONUA Dl 11:10 (75) Ostro srečanje Stadion RK Drava, gledalcev 400. sodnika: Barinič (Zagreb) in Pavljak (Bjelovar); pp Drava: Sitsentrai. Černe 5, yršič. Ivančič I. Kelenc. Vičar 1. isjovak I, Galun. Lepej. Mumlek 3. ),^meiec. Farič; Slavonija Dl: Strabiliu.s. Sajfer, garišič. Barda 2. Čurkovič, Barbarič 2 Cirrgič 1. Ravlič 1. Samardjija 2. Sniolinski 2. Blaževič; Sedemmetrovkc:; PP Drava 2 (2). Slavonija Dl 4 (2) Izključitve: PP Drava 4, Slavonija Dl 16 min. Igralke PP Drave so veliko težje prišle do novih točk kot je bilo pričakovati pred srečanjem. Ze sam začetek srečanje je pokazal, da tokrat ne bo lahko. Po vodstvu 3:1 so ptujčanke kljub ij;ralki več v polju prejele dva zadetka zapored. Do konca prvega po časa pa so se le uspele odlepiti na razliko dveh zadet- kov. V začetku drugega dela so gostje ob anedeni igri domačink hitro izenačile in v obrambi z žejo ostro igro zausta- vljale napade PP Drave. Kljub temu si je domača ekipa priigrala dva zadetka prednosti, vendar je Slavonija Dl osem minut pred koncem izenačila na 10:10. Sledila je ostra borba /a vsako žogo. Gostje so imele lepo priložnost, da povedejo z 11:10. vendar je doma- ča vratarka ubranila sedemmetrovkc. V napadu jc Mumlekova po dveh izrednih priložnostih PP Drave s .šestih metrov z lepim strelom dosegla II. zadetek za domačinke. Vendar srečanje kljub temu. da sta bili sočasno izključeni kar dve igralki gostujoče ekipe, še ni bilo odločeno. Vendar so odmačinke uspele obdržati minimalno prednost in zmagati v lem pomembnem srečanju. Cjostje so se predstavile kot čvrsta vendar tehnično slabša ekipa od domače. »odlikovale<. pa so se z ostrimi starti, daleč prek meja dovo- ljenega. Tako so razburile domače vodstvo"in tudi gledalce. Kljub števil- nim izključitvam, bi teh lahko bilo še več. Se nekaj velja omeniti. Tudi tokrat je bilo srečanje prekinjeno zaradi 1 renutek s sobotnega srečanja izpada električne energije. Razsvetlja- va na stadionu je potrebna obnove. S lo zmago je PP Drava sedaj na osmem mestu, v pritiodnjem kolu pa gostuje v Djakovem. L kotar V SOBOTO. 19.4. V CIRKULANAH si^OMLADANSKI ! KROS Zveza telesnokulturnih organizacij, osnovna šola Maks Bračič in Atletski klub Ptuj pripravljajo za to soboto občinsko prvenstvo v krosu za vse starostne kategorije. Tekmovajne kategorije in dolžine prog so naslednje: a) Cicibani -+ VVZ in izven 500 m b) Mlajše pionirke (1967 in mlajše) 1(X)0 m c) Mlajši pionirji (1967 in mlajši) 1000 m d) Starejše pionirke (1965 in mlajše) 1000 m e) Starejši pionirji (1965 in mlajši) 1000 m O Mladinke (1961 in mlajše) 1000 m g) Mladinci (1961 in mlajši) 2000 m h) Člani in JLA 3000 m Začetek tekmovanja bo ob 10. uri z otvoritvijo in pozdravnim govorom. Na pol bodo prvi krenili cicibani, ki so v tem tednu v okviru VVZ že izvedli kvalifikacijska tekmovanja. Prvouvrščene ekipe, za uvrstitev šteje pet najboljših tekmovalk ali tekmovalcev, bodo prejele pokale, ostali do petega mesta pa diplome. Diplome bodo prejeli tudi najboljši trije v posamezni uvrstitvi. Ob lem moramo vse osnovne telesnokulturne organizacije opozo- riti, daje udeležba njihovih članov in članic obvezna, saj ta prireditev sodi v lakoimenovani občinski program. Ta program pa so dolžne izvajati vse osnovne organizacije. Seveda pa bi pred tem morali izvesti svoja kvalifikacijska tekmovanja. Razen vzgojnovarstvenega zavoda in šol lega pravgotovo nihče drug ni opravil, razen seveda pripadnikov naše armade, kjer je to že ustaljena praksa. Pričakujemo, da bo tokrat udeležba v starejših kategorijah veliko boljša kot prejšnja leta. Torej, v soboto se dobimo v Cirkulanah! 1. kotar SNL: DRAVA-ŽELEZNIČAR 0:0 Derbi brez zadetkov Stadion Drava v Ptuju, gledalcev 150. sodnik Rupret (Ljubljana); Dra- va: Golob. Čuš. Kmetec. Mazera, Tr- lep. Matic. Gabrovec. Bezjak. Kekenc (Skok). Vogrinec. VrabI; Štajerski derbi slovenske nogome- tne lige se je končal brez zadetkov. Čeprav so. gostje veljali za favorita, tega z igro niso opravičili, domači so se jim z ozirom na »kadrovske« težave zelo dobro upirali, še več. z malo ve prisebnosti bi lahko celo zmagali. V prvem delu so bil gostje boljši nasprotnik, najlepšo priložnost pa so zarnudili domačini, ko je v 35. minuli Vrabl z neposredne bližine nastreljal gostujočega vratarja. Podobno je bilo tudi v drugem delu. le da so v zaključku srečanja domači zamudili dve lepi priložnosti (Vrabl in Gabrovec). predtem pa so dve prilo- žnosti zamudili gostje. Za nogometne strokovnjake je bilo nedeljsko srečanje dobro. Drava z zelo dobro taktiko ni dovolila gostom, da bi .se razigrali, saj je Železničar prav go- tovo boljše moštvo od Drave. Takšna igra pa pravgotovo ni po godu gledal- cem, saj razen redkih izjem niso videli nobene prave in izdelane akcije. V Kmetec zaustavlja Pirca, izhod spremlja Matii. (Foto B. Rode) boju za prvenstvene točke, zlasti če je moštvo v spodnjem delu lestvice, je taksa igra popolnoma razumljiva, vendar odvrača gledalce. Po tej plati štajerski derbi ni opravičil pričako- vanj. Zlasti je razočaral Železničar, ki bi lahko pokazal veliko več kot pa smo tokrat videli. Drava je v boju za točko ali bo uspela in to je v tem trenutku 'najpomembnejše. Hred sračnjem članskih selekcij so mladinci Železničarja z 2:0 premagali dgmače mladince. 1. kotar PROF. ZVONIMIR 2IVK0VIC - MASTINŠEK COOPERJEV SISTEM KOT ŠPORTNI TRENING COOPERJEV SISTEM V ŠOLSKIH RAZMERAH (Raziskovalni del. prilagojen za Tednik, predlog za nadaljnje raziskave) Avtor si pridržuje pravico ponatisa.) 4. nadaljevanje Analiza literature o problemih določanja fizične delovne sposobnosti po številu srčnih kontrakcij l^aže na dva metodološka pristopa. Prvi. najbolj enostaven, se sestoji iz merjenja števila srčnih kontrak- cij pri formiranju fizičnega dela z določeno intenzivnostjo. Tako na primer Seliger (leta 1979) predlaga obremenitev 90 kgm v minuti. Astrand pa 1200 kgm v minuti. Ideja za testiranje fizične delovne sposobnosti je v lem primeru v tem. daje izraženost hronotropne reakcije srca v obratnem sorazmerju s fizično (telesno) pripravljenostjo človeka, kar pomeni: čim večji je srčni ritem pri obremenitvi s to intenzivnostjo, tem manjša je delovna sposobnost človeka in obratno. Drugi pristop je v odrejanju intenzivnosti dela mišic, kije nepogrešljiv za povečanje števila srčnih l^ontrakcij do določene vrednosti. Za naše ocene ima ta pristop perspektivo, vendar od fiziologov športa zahteva resne fiziološke argumente, kijih je upošteval tudi Cooper. Po tej plati, ko gre za obremenitev, je potrebno izpostaviti, daje dobilo največjo uporabnost biolo- ško testiranje fizične delovne sposobnosti na osnovi števila srčnih kontrakcij. V glavnem se lo pojasnju-' je s tem. daje število srčnih kontrakcij parameter, ki ga lahko brez težav registriramo. Prav zaradi tega J^elja izpostaviti, da številni fiziologi ugotavljajo, da obstaja določena cona optimalnega delovanja kano-žilnega in dihalnega sistema. Zato pri športnikih 170 udarcev v minuti števila srčnih kontrakcij predstavlja začetek cone optimalnega delovanja kardio-respiratornega sistema pri obremenitvi. Karp- f^an, Belocerkovski in Gudkov izpostavljajo: »Čim večja je intenzivnost dela lem manjše je število !'''čnih kontrakcij. ker sinusoidalni vozel izčrpava svoje možnosti vedno pogostejšega generiranja "Tipulsov. Tu se srečujemo s problemom maksimizacije (limitiranja) funkcij« To nas vodi k ugotovitvi ^pazljivosti pri obremenitvah organizma in njeno optimalizacijo kot možnosti submaksimalne inten- zivnosti. . Žaio je pri prehodih na program pomembno Cooperjevo opozorilo, da pri vseh programih napredu- jemo postopoma, torej z zelo postopnim delom, ki ima cilj doseči 30 točk tedensko. Posebej izpostavlja, ^a ne poskušati doseči 30 točk že v prvem tednu če nimamo kondicije in če nismo vadili sistematično ^"ilj časa. Tudi če naše srce to lahko prenese, uprle se bodo noge in mišice. Zato skozi program potuje s *'Vojim tempom, torej skozi program, kije v skladu z vašimi leti in ste ga sami izbrali. Naj to traja tudi ^eč tednov, če je potrebno, vendar ne poskušajte pospeševati programov. To so obenem osnovni načini Varnosti in osnova nadaljnega napredovanja za boljše delovanje celotnega organizma. Tekmovanje pravgotovo daje dodatni elan pri naporih, vendar upoštevajte, da se pravo tekmovanje odvija v vas samih. Ce vadite najmanj trikrat tedensko (toje res najmanj), zaželjeno je pet do šestkrat, '1 dosegate več kot trideset točk. ni potrebe, da tekmujete, da se testirate s testom 12 minul ali merile čas v teku na 2400 metrov. Izpostavite dejstvo, da ste v dobri formi in toje za začetek in nadaljevanje dovolj. Kot bomo videli, ima Test 12 minut in njegova tekmovalna inačica na 2400 m ludi nekatere Posebnosti. nadaljevanje prihodnjiči DELAVSKEŠPORTNE IGRE FINALNI DEL V KOŠARKI v predlekmov anju je sodelo- valo 15 ekip in ekipa Kluba ptuj- skih študentov. Razdeljene so bile v tri skupine, dve najboljši ekipi pa sta se uvrstili v finalni del s tem, da se v finalu že šteje medsebojno srečanje iz predtekmovanja. Rezultati doslej odigranih sre- čanj v finalni skupini: TGA — JLA 56:42. MIP - KBM 58:48. KBM — TGA 45:67. TGA I — Inženiring62:47. KBM — Agis 39:50 — štejejo pa ludi rezultati: TGA - Agis 53:40. MIP - JLA 40:36 m ING - KBM 42:39. V vodstvu je ekipa Tovarne glinice in aluminija pred MlP-om. sledijo Agis. Inženiring. JLA in Kreditna banka. REZULTATI TEKMOVANJA V PIKADU I. Perutnina 598 krogov. 2. Kmetijski kombinat 472. 3. Agis 412. 4. Skupščina občine 261. 5. SDK 215. 6. TGA 203 in 7. VVZ 84. V POČASTITEV MESECA MLADOSTI Prvo mesto za TGA Kidričevo in 00 ZSMS Majšperk v Kidričevem je potekal kvalifikacijski turnir v malem nogometu za območje Dravskega polja. Na turnirju so sodelovale štiri ekipe, kar pred- stavlja presenečenje, saj so pričakovali najmanj še enkrat toliko ekip. REZULTATI: OO ZSMS Kidričevo I. : Kidričevo II. ekipa 3:2; OO ZSMS TGA : OO ZSMS Hajdina 1:0; FINALE: OO ZSMS TGA : OO ZSMS Kidričevo II. ekioa 4:0. V finalni del tekmovanja se je uvrstila ekipa OO ZSMS TGA Kidričevo, ki je premagala zasluženo svoje nasprotnike. V Majšperku pa je potekalo kvalifikacijsko tekmovanje v rokometu za območje Haloz. Tekmovanja sta se udeležili samo dve ekipi in sicer 00 ZSMS Majšperk in OO ZSMS Medvedce. Zasluženo je zmagala ekipa OO ZSMS Majšperk z 10:6. Kaj je vzrok tako majhnemu številu nastopajočih ekip je težko ugotoviti. Na teh tekmovanjih se je pričakovala večja udeležba, vendar pa nekateri tekmovanja niso vzeli dovolj resno. Na prvem mestu bi moralo biti sodelovanje in aktivno vključevanje v tekmovanje, kajti možnosti so zares velike. Sama tekmovanja potekajo po regijskih središčih in oddaljenost ne more biti vzrok za neudeležbo. Mogoče je na to dvoje tekmovanj vplival tudi obrambni dan, ki so ga izvedli v srednješolskem centru. Toda to ne more biti izgovor, da sta v Majšperku nastopili samo dve ekipi, v Kidričevem pa štiri. Dajte mladi vključite se v čim večjem številu v tekmovanja za počastitev meseca mladosti, saj ta tekmovanja obstajajo zaradi mladih! Besedičenje je torej odveč ali ne? Danilo Klajnšek SRL-VZHOD - MLADINKE VELENJE-DRAVA 10:14(3:7) Drava: Cafuk. Skaza 1, Domiter, Filipaja 1, Vraber 4, Rimele 1, Doki 2. Luketa 5; SKL - VZHOD Elektra-Drava 88:65 (42:40) Drava: Reš 10, Marčič 16, Cobelj 8, Beranič 22, Filipič 9; REKREACIJSKE NOGOMETNE LIGE NEURADNI REZULTATI v medobčinskih nogometnih rekreacijskih ligah so bili v nedeljo 13. aprila doseženi naslednji izidi (rezultati so popolnoma neuradni): Stonjci — Gorišnica 0:3. Apače — Hajdina 1:1, Boč B — Kidričevo 0:3, Boč A — Pragersko 75 0:3. Osankarica — Spodnja Polskava 6:0, Zgornja Polskava — Gerečja vas 2:0. Videm — Skorba 1:2. Makole — Lovrenc prek. in Grajena — Moškanjci 4:2. S srečanja Središče — Dornava nismo prejeli izida. V pokalnem tekmovanju sta izida naslednja: Gorišnica — Zgornja Polskava 4:2 in Pragersko 75 — Rogoznica 2:0. Tako sta bili včeraj srečanji Gorišnica — Aluminij in Drava — Pragersko 75. 1. kotar Kladivar:Aluminij 3:0 (0:0) Celje-stadion Glazija, gledalcev 3(X), sodnik Nikolič. Aluminij: Klaj- nšek, Kuret, Kokot, Panikvar, Albin Dončec, Pavčinac, Srjanec, Štefan Dončec, Fruk, Podvršek in Kranjc. V derbiju vzhodne območne nogometne lige so nogometaši Kladivarja zasluženo premagali nogometaše Aluminija. Domači so tekmo pričeli izredno napadalno in si ustvarili nekaj priložnosti, vendar pa jih niso izkoristili. Nogometaši Aluminija so imeli dve izredni priložnosti. Prvič je Krajnc preigral vse domače igralce, vendar je žoga odšla mimo praznih vrat, drugič pa je bil nespreten Skrjanec. V tem delu sta dobila poškodbe kapetan Panikvar in Albin Dončec. Gostje so še nekako vzdržali do konca prvega polčasa. V drugem delu pa se je poznala odsotnost Panikvarja in dejstvo, da poškodovani Albin Dončec ne more zaigrati s polno močjo. Domači so napadali in v teh napadih dosegli tudi tri zadetke. Zraven tega so igrali še izredno ostro, tako, da je sodnik Nilolič zaradi udarjanja brez žoge izključil domačega igralca Bevca. Zmaga Kladivarja je zaslužena, vendar pa se postavlja vprašanje, kako bi potekala igra, če se ne bi po- škodovala dva obrambna igralca Albin Dočec in kapetan Panikvar. Danilo Klajnšek KARATE Uspešni Ptujčani V Zagrebu, v dvorani borilnih veščin budokai, je bil 2. rurnir v polkontaktnem karateju za rang listo SFRJ 1980, ki se ga je udeležilo kar 68 tekmovalcev, med njimi je bilo tudi šest Ptujčanov, ki so nastopili v štirih kategorijah. V muha kategoriji do 57 kg je Vladimir Sitar iz Ptuja v prvem kolu premagal Celjana Korošca, v polfinalnem boju pa Deržiča iz Zagreba. V finalni borbi je z Asimovičem iz Bosanske Gradiške izgubil in sicer zaradi dveh nedovoljenih prijemov, pri čemer si je ,,zaslužil" dve kazenski točki. V pero kategoriji je nastopil Gorazd Stumberger iz Ptuja, ki pa je že v prvem kolu izgubil, medtem ko je Boris Bezjak v prvem kolu premagal Kovačiča iz Zagreba, v drugem pa z Brečičem iz Imotskega zgubil za dve ■ točki. Tudi Branko Kranjc je v lahki kategoriji izgubil že v prvem kolu i za eno samo točko razlike. V srednji kategoriji sta nastopila iz Ptuja Edvard Stegar in Muzir Cerimovič. Cerimovič je v prvem kolu premagal Supina, nakar sta se med seboj pomerila oba Ptujčana. Po lepi borbi je z majhno prednostjo zmagal Cerimovič nad Stegarjem. V polfinalu pa je Cerimovič izgubil z Garcem iz Virovitice. Po dveh turnirjih na rang listi vodijo oziroma so osvojili Ptujčani sledeča mesta: Muha kategorija: Prvo do drugo mesto si delita Sitar in Misimovič. V pero kategoriji je na šestem mestu Gorazd stumberger, medtem ko je Arnuš v lahki kategoriji na osmem mestu, v srednjf pa na tretjem mestu Muzir Cerimovič, prav tako iz Ptuja. Franjo Hovnik 16 - ZA RAZVEDRILO 17.april1980- TBPifm jbeieii yiduii|c uiut|c k ormoškega Ograda Prvi zametki opekarniške dejav- nosti v Ormožu segajo že v prejšnje stoletje. Vse do konca druge svetovne vojne pa je bilo to delo težaško in naporno, brez ustrezne strojne opreme. Prva leta po vojni je bila letna proizvodnja okoli 300 tisoč opečnih enot, do leta 1965 pa je proizvodnja narasla na 4,5 mili- jona opečnih enot letno. Jasno je torej, da seje kolektiv maksimalno vključil v obnovo porušene domo- vine. Seveda ni bilo dovolj le naporno in vestno delo, temveč je bilo potrebno začeti uvajati sodobnejšo tehnologijo in slediti dosežkom tehnološko razvitega sveta. Zaradi finančnih težav je bilo potrebno načrtovano modernizacijo in izgradnjo opekarne razdeliti v dve fazi. Prva faza je bila tako planira- na za srednjeročno obdobje 1971 — 1975. V tem obdobju je bil uveden avtomatizirano voden tehnološki proces in letna proizvodnja se je povzpela na 14 milijonov opečnih enot. Zanimiv je podatek, da je bila vrednost osnov- Dircktor ormoškega Ograda Mi- lanl.ukaček Koto: J. Bračič nih sredstev na zaposlenega v letu 1970 1.290 dinarjev, leta 1974 pa kar 192 tisoč dinarjev. Dobri poslovni rezultati zadnjih let so dali pogoje za začetek del druge faze gradnje opekarne v Ormožu. S to gradnjo bodo zaposleni rešeni težkih delovnih pogojev, predvsem pri žganju opeke, saj morajo sedaj delati včasih tudi pri temperaturi okoli 90 stopinj. Druga faza pomeni logično nadaljevanje prve faze, novi objekt pa bo predstavljal resnično sodoben proizvodni objekt, ki se po vseh kriterijih vključuje v optimalno proizvodnjo, kot jo poznajo dežele z najbolj razvito tehnologijo. Vrednost nove investi- cije obsega 120 milijonov dinarjev, sredstva pa zagotavljajo KB Maribor, Jugoslovanska investi- cijska banka Beograd — preko nosilca inženiringa, ter združena in lastna sredstva. Rezultat investicije bo 80 tisoč ton ali 30 milijonov opečnih enot letno, kar pomeni opeko za izgradnjo približno 640 enodružinskih hiš. Nova investicija obsega zgraditev pokritega skladišča gline, dopolni- tev predelave gline, dopolnitev opreme v sušilnici, novozgrajeno tunelsko peč z vso avtomatiko za interni transport, asfaltirano skladišče in ostale spremljajoče objekte. Vse to bo pričelo obrato- vati predvidoma julija prihodnjega leta. Glede na številne težave, ki so spremljale priprave na nadaljnjo širitev zmogljivosti, se je kolektiv odločil, da naveže tesnejše poslovne stike z delovno organiza- cijo, ki bo zagotavljala še hitrejši razvoj in socialno varnost zaposle- nih. Tako so pred kratkim podpi- sali samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za razširitev opekarniških zmogljivo- sti. Sopodpisnik tega sporazuma je Gradisova TOZD iz Maribora. Tako bodo skupno razvijali samo- upravne socialistične družbeno ekonomske odnose, zagotovili bodo optimalno izkoriščanje zmog- ljivosti in rast kvalitetnih kazalcev poslovanja in boljše pogoje dela, izboljšali pa bodo tudi kvaliteto proizvodov in povečali konkurenč- no sposobnost na tržišču. JB PRAZNIK KS IVANJKOVCI Novo rokometno igrišče Precejšnja množica domačinov in gostov — tako da se niso mogli vsi stlačiti v dvorano — seje mi- nulo nedeljo zbrala na četrtem prazniku krajevne skupnosti Ivanjkovci. Letos so pripravili svečano sejo skupščine krajevne skupnosti, na kateri je govoril predsednik sveta KS Janko Ku- mer. Na kratko je orisal pomen praznika in razvoj kraja, kije do- segel zadovoljiv napredek. Ta čas gradijo vaški dom, najbolj pa si želijo novo šolo. Kulturni program .svečane akademije so pripravili učenci šole Runeč in Ivanjkovci ter ter presenetili s skrbno izbranimi re- citacijami, nastopili pa .so tudi člani prosvetnega društva Ivanj- kovci in kot gostje, folkloristi iz Velike Nedelje. Na svečani seji so imenovali delegacijo, ki je odšla nato v Ve- ličane k Zmazkovi viničariji, kjer so 13. aprila 1944 padi štirje par- tizani. V spomin na ta dogodek v Ivanjkovcih praznujejo svoj kraje- vni praznik. Po položitvi venca na spominsko plo.ščo. je o bojih in žrtvah v teh krajih govoril borec NOB. Alojz Holc iz Zerovinec. Na praznični dan so v Ivanj- kovcih pripravili tudi tekmovanje strelcev in turnir v malem nogo- metu, ki je potekal na novo od- prtem rokometnem igrišču. Na- menu ga je izročil ustanovitelj TVD Partizan Ivanjkovci. Alojz Trstenjak. Sredstva za igrišče — 360.000 dinarjev — je prispevala občinska telesnokultunna sku- pnost, domačini pa so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur. jr Tudi otvoritve novega rokometnega igrišča v Ivanjkovcih se je udeležilo precej ljudi. Foto: jr Revija tamburaških orkestrov Zveza kuhurnih organizacij ob- čine Ptuj je organizator 5. reviie tamburaških orkestrov ptujske ob- čine. Revija bo v nedeljo, 20. apri- la v prosvetni dvorani v Kungoti — tamkajšnje prosvetno društvo tudi pomaga pn organizaciji, kot je običajno za gostitelje revije. Na reviji, ki se bo pričela popol- dan, se bodo predstavili orkestri iz Vitomarc, Gorišnice, Ptuja, Cirkovc, Majšperka in Vidma, kot gostje pa bodo nastopili člani tamburaškega orkestra Zelezničar- skega prosvetnega društva iz Celja. Pri ZKO Ptuj so povedali, da so orkestri v zadnjem času dosegli viden napredek, čeprav je med člani malo takih, ki bi bili glasbeno izobraženi, saj gre za ljubiteljsko dejavnost. Pomanj- kanje strokovmh kadrov je tudi eden od večjih problemov s katerimi se srečujejo vsi tambura- ški orkestri v občini. N. D. REPUBLIŠKO TEKMOVANJE -KAJ VEŠ O PROMETU v soboto. 19. aprila bo Ptuj gostil nad 280 mladih iz vseh slovenskih občin. Pomerili s bodo na repuDliškem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki ga v sodelovanju z republiškim svetom organizira občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Polcroviteljstvo je prevzela skupščina občine Ptuj. Tekmovanje bo na poligonu pri osnovni šoli Franc Osojnik. — tekmovalci se bodo pomerili tudi v ulični vožnji in v testiranju. — trajalo pa bo od 9. do 17. ure. Ptujsko občino bodo zastopali najbolje uvrščeni na občinskem tekmovanju, zmagovalci republiškega tekmovanja pa se bodo udeležili zveznega, ki bo letos v Novem Sadu. N.D. ČRNA KRONIKA Teden od 7. do vključno 14. aprila je na območju ptujske občine minil tragično. Ne toliko na cestah, kot drugače. V hudi tragediji v Bukovcih pri Ptuju je namreč prišlo do dvojnega uboja in samomora. Drugače pa so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov tokrat posredovali vpetih prometnih nesrečah, v katerih so bile tri osebe huje. dve pa lažje telesno poškodovane. Materialne škode na vozilih je za okoli 30 tisoč din. glavni vzroki nesreč pa so bili nepravilno prehitevanje, vinjenost ^ in neizpravnosi vozila. V enem primeruje nesrečo zakrivil mladoletnih brez • vozniškega izpita in povrhu tega .še vinjen. Razen tega so miličniki zabeležili hujšo delovno nezgodo in požar na Hrvatskem irgu v Ptuju, ki so ga ptujski gasilci pravočasno pogasili, tako,- da ni nastala večja materialna škoda. Z NEIZPRAVNIM VOZILOM v KOLESARJA Huda prometna nesreča seje zgodila v sredo 9. aprila ob 12.40 v Novi vasi pri Ptuju. Otrok — ko- lesar D. K. iz Nove vasi je peljal proti janeževcem. V Novi vasi je na cesti neprevidno obračal v trenutku, ko je iz smeri Ptuja začel prehitevati tovorno vozilo voznik osebnega vozila Alojz Toplak iz Levajnc. Zaradi prehitevanja in zaradi tehnične neizpravnosti .svojega vozila je trčil v kolesarja, ki je obračal. V nesreči je dobil J.olesar hude poškodbe. PEŠEC NA KRAJU NESREČE UMRL V naselju Mihovci pri Veliki nedelji seje v soboto ponoči zgo- dila huda prometna nesreča, vo- znik osebnega avtoniobila Marjan Valenko (21) iz Cunkovcev pri Moškanjcih je vozil po cesti proti Ormožu. V naselju Mihovci je med srečanjem z drugim vozilom zadel pešca Friderika Hržiča. 51 let. doma v Mihovcih 34. ki je hodil po cesti precej neprevidno. Ob trčenju je pešca vrglo v ve- trobran avtomobila od tam pa na bankino. kjer je zaradi težkih po- škodb umrl. preden so mu lahko nudili pomoč. Po ugotovitvah or- ganov prometne varnosti sta za nesrečo delno kriva oba — tako pešec kot voznik osebnega avto- VOZILA BREZ LUČI NA KO- LESI Do hude nesreče je prišlo v petek. 11. aprila na lokalni cesti pri Majšperku. voznik osebnega avtomobila Milan Ciojkovič i/ Ptujske gore je peljal iz smeri Majšperka proti Ptujski gori. Nasproti po klancu navzdol pa je peljala kolesarka Marjana Dajnkc iz Ptujske gore 105. Pri gostišču Gajzer je Ciojkovič zavil v levo in tako zaprl pot kolesarki. Pn trče- nju jo je zbil na travnato škarpo. kjer je hudo poškodovana oble- žala, na vozilu je le za okoli 500 din škode. OM TRAGEDIJA V BUKOVCIH V soboto 12. aprila okoli de- vete ure dopoldne seje v Bukovcih pri Ptuju zgodila huda tragedija, ki je zahtevala tri človeška ži- vljenja. V dveh primerih je šlo za umor. \ enem pa za samomor. Do tragičnega dogodka zju- traj je prišlo, ko se je Franc Brodnjak (48) iz Velikega vrha 19' pri cirkulanah zjutraj odpravil od doma v Bukovce, kamor seje že 4. aprila odselila njegova žena Terezija. Pri vhodnih vratih hiše. kjer je bila žena. je najprej z no- žem do smrti zabodel Maksa Ri- meleta (44 let), nato pa je v spal- nici zabodel še svojo ženo Tere- zijo, kije bila prav tako na mestu mrt\a. Brodnjak je nato z nožem še sebi prizadejal lako hude rane. da je takoj po prevozu v ptujsko bolnišnico umrl. Zanimiv železniški vagon z letnico 186( Pred nekaj dnevi so v ptujskih železniških delavnicah obnovili s, železniški potniški vagon, kije vozil po železniških tirih, morda C( skozi Ptuj pred več kot slo leti. saj je na njem dobro vidna letnica 18( ki nekako sovpada z dograditvijo železniške proge skozi naše mesto. Vagon, kije krajši čas stal na ptujski železniški postaji je pritegi pozornost vseh. ki so prišli tja. Najbolj je omenjeni vagon spominjal primerek iz kakega starega filma. Je namreč brez oken in vrat. lahko je vozil s hitros' )o okoli 30 km na uro. Kljub temuje v tistem času pomen razkošje, ki si ga ni mogel vsak privoščiti. Vagon so pozneje odpeljali r železniško postajo v Pragersko. kjer bo počakal do odločitve, kje j razstaviti. Eden izmed prometnikov ptujske postaje je omenil, da bi bii lepo. če bi ga dobili v Ptuj. kjer bi krasil park v bližini železniške postaj J Zlati par izPobrežia Pred matičarjem in pooblaščenim delegatom skupščine občine Pti sta v soboto. 12. aprila svečano potrdila 50. obletnico skupnega življenj v zakonski zvezi IVAN IN KATARINA RODOŠEK iz Pobrežja 141 KS Videm pri Ptuju. Ivan je upokojeni telefonist. Katarina pa je bi gospodinja. V zakonu sta imela 7 otrok, danes pa ju razveseljuje tudi vnukov. Ivan in Katarina Rodošek ob razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerhok RODILE SO: Jožica Lelonja. Selci 12 — Ro- m.ana: Marija Pinlarič. Zamušani 76 — Andrejko: Marija Petek. Sobetinci 14/a — deklico; Zdenka Žirovnik. Ul. B. Kraigherja 14 — Majo: Tinka Rodošek. Drstelja 10 — deklico: Ivanka Jurgec. Do- rnava 136 — dečka: Marta Zem- Ijak. Mihovci I — dečka. POROKE: Robert Repič. Brstje 7 in Cvija Prelič. Brstje 7: Anton Korpič. Dravci 4 in Elizabeta Krajnc. So- viče 14: Jožef Matjašič, Zagorci 10 in Marija (irašič. Juršinci 61; Ja- nez Maljašič. Zagi)rci 35 in Frančiška Rakuša. Hlaponci 14. L MRLI SO: Veronika Polanec. Zasavci 12. roj. 1903. umrla 5. aprila 1980: Rozalija Tušak. Gorišnica 31. ro 1900. umrla 5. aprila 1980: Anlr nija Zebec. Moškanjci 54. rc' 1903. umrla 8. aprila 1980: Antor Šerbak. Dobrina 43. roj. 189^ umrl 9. aprila 1980: Janez Pola- nec. Krčevina 42 pri Vurberku. roj. 1895. umrl 10 aprila I98ft Jakob Kuhar. Vegova 16. roj 1917. umrl 6. aprila 1980: Marjeta Lovrenko. Zabovci 91. roj. 1905. umrla 10. aprila 1980: Matilda Pinlarič. Šardinje 46. roj. 193? umrla 10 aprila 1980: Vinko Pi- berčnik. Središče ob Dravi. Mla- dinska 6. roj. 1926. umrl 12. april 1980; Neža G ril. Potrčeva 2. ro.l 1886. umrla 12. aprila 1980 TEDNIK izdaja zavod za časopisno m r^, dijsko dejavnost FtADIO-TEDNl^ 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pož^ ni predal 99. Ureja urednic'' kolegij, ki ga sestavljajo vsi no vinarji zavoda, direktor in glavf' urednik MIHAEL GOBEC, odgo vorni urednik FRANC FIDEP ŠEK, tehnični urednik STEFA^ PUSNIK. Uredništvo in uprav^ Radio-Tednik, t.Hefon (062) 771 261 in 771-226 Celoletna rcTčnina znaša 250 dinarjev, tujino 350 dinarjev. Žiro raČJJ'' SDK Ptuj 52400-603-31023. \ ska CGP Večer Maribor. podlagi zakona o obdavčevanj* proizvodov in storitev v prof^^^ je TEDNIK uvrščen med P^" izvode, za katere se ne p\ai^* temeljni davek od pronneta P''" izvodov.