167. številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. julija. XXI. leto. 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avutro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zatnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravnifitvoje v Gospodskih ulicah št. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
T L)iit»ljaiil 23. julija.
Kakor druge evropske države, povečuje Rusija vedno svojo vojsko in je deloma pomika proti zapadu, kakor da bi slutila, da jo bode najprej rabila ondu, kjer biva njen dobri stari prijatelj Nemec. Vsakdo se še spominja, koliko so poročali razni listi o pomnoženji ruskih čet na Poljskem in kaka nevarnost preti zaradi tega Evropi. Ruski listi nam tega neso prikrivali celo organ vojnega mini-sterstva „Ruski Invalid" je to priznal, opravičujoč tako pomnoženje s tem, da Avstrija io Nemčija tudi kopičita vojake ob meji.
Tedaj se je sploh mislilo, da ne bode več dolgo, da pride do boja mej Rusija in Nemčijo ali Avstrijo. To so morali verjeti tudi v Berolinu, ker sicer bi svetu ne bili razkrili vsebine pogodbe, ki se je sklenila mej Avstrijo in Nemčijo, ki je naperjena proti Rusiji. S tega časa se je v političnem oziru marsikaj premenilo, vojna proti ruskemu rublju je nehala in v Berolinu je zavladalo silno rusoljubje. Pa tudi v Peterburgu so se začeli kazati jako prijazne Nemcem, posebno za novega nemškega cesarja kažejo velike simpatije. Ob Sprevi in ob Nevi govori se o stoletnem prijateljstvu, k1 je vladalo mej Nemčijo in Prusijo in ki se ima sedaj z nova utrditi in ponoviti.
A nekaj se pa ni spremenilo, če tudi listi na to ne obračajo več take pozornosti. Vsakdo bi sodil, da bode sedaj Rusi, ko so zavladali tako dobri od-nošaji z Nemčijo umaknili polke, katere so bili pomaknili na mejo, v sredino svoje države. A nič tacega ne čujemo. Vsi dotični polki so še na Poljskem, preje se je kateri na novo poslal v to pokrajino, nego pa kateri odpoklical.
Tudi se še vedno delajo utrdbe, nedavno so dodelane baš okolu Varšave, novi vojaški magacini se grade in prirejajo in generali še vedno ukrepajo, kako se bode uredilo zalaganje vojske ob vojni. To vse so stvari, ki nikakor neso pripravne koga preveriti, da evropski mir stoji res tako trdno.
Če tudi se je s tem vojska  precej pomnožila da so se lokalni batalijoni spremenili v rezervne ba-talijone in vse potrebno ukrenilo, da se v vojski ti batalijoni nakrat povekšajo  v polke, in  da se je za Kavkaz tudi razširila  veljava vojaškega zakona,
LISTEK.
Slike kazaške.
Dedič sable Kazaka Štepana Žurbe.
Češki napisal E. Jelinek;  poslovenil Podvidovsk. (Dalje.)
Ljudstvo na Kozačini pripoveduje, da je živel nekje pri njih Kazak Stepen Žurba — „molodec" časten in junašk, in legenda o njem je vredna, da jo čujete. S te in one strani Dnepra pripovedujejo stari Kazaci še dandanašnji, kako slaven in razumen človek je to bil. Bodi si Turek, bodisi Tatar, dosti
da je bil nasprotnik in Kazak Žurba je že sekal_
čudovito. Poganske glave so padale pod Žurbinim mečem kakor v igri. A on je prišel iz vsakega boja zdrav in nepoškodovan. Hoteli so ga za to narediti esavlom, starejšino, da celo tisočnikom, toda Kazak Žurba ni botel. Dobro je storil, ker ako bi bil tisočnik, bil bi prisiljen, držati se reda, a tako je bil svoboden kakor vihar na stepi. To mu je bilo ljubše. Ali Žurba je bil tudi časten človek in sreča njegova se ni hranila z nobenimi čarodejstvi. Saj
vender so sklenili v Peterburgu še bolj povekšati vojno silo.
Te dni se je s carskim ukazom povekšalo število vojaških novincev za nič manj nego petnast tisočin vojna, dolžnost pa podaljšala za tri leta.S to naredbo se je pomnožila ruska vojna sila nakrat za blizu jeden milijon vojakov. Res, da se število vojakov ne bode nakrat za toliko pomnožilo, a še le v teku let, toda vsekako je to ogromna pomnožitev ruske vojne sile. Vseh vojakov bodo Rusijo sedaj imela na razpolaganje v vojni 5.750.000 mož, več torej nego Avstrija in Nemčija vkupe. To bodo vsi v orožji izurjeni možje
Ker po ruskih zakonih se smejo pritegniti moški, katerih sicer neso vzeli k vojakom, a vendar neso popolnem nesposobni, k narodnemu opol-čenju, katero bode o vojni prevzelo vojaško službo doma, bodo se torej skoro vsi omenjeni vojaki poslali na bojišče.
Res da utegne nekaj mož ostati le na papirji, a vsekako je to ogromua vojaška sila in tem po-menljivejša, ker s tem pač vojne priprave če neso končane. Prebivalstvo Rusije se pa tudi tako hitro množi, da ni dvojbe, da bode mogoče take naredbe tudi izvesti.
Sedaj še res manjka železnic, a tudi v tem oziru se bode preskrbelo. Baš v Rusiji se nove železnice tako hitro grade, kakor malo kje in čez kacih pet ali k večjemu deset let tudi v tem oziru ne bode nedostatka in lahko bodo hitro premikali in redno preskrbovali svojo ogromno vojsko.
Čemu pa tako oboroževanje? Dobro se hočejo pripraviti za isti čas, ko bode se reševalo orijentsko vprašanje, kar morda ne bode več tako dolgo. V Peterburgu vedo, da le tedaj se bodo zmedene orijentske zadeve zanje ugodno razvozljale, če bode njih vojska dovolj silna. Nikakor neso voljni plodu vseh dosedanjih prizadevanj in žrtev prepustiti komu druzemu.
Rusija dobro pozna svojo velikansko zgodovinsko nalogo in nikdar je še ni spustila izpred oči. Res da je semtertja kaj storila, kar se na videz ni strinjalo s to veliko zgodovinsko nalogo, a v resnici bilo je vender vse njeno delovanje dosledno in odločno. Neuspehi in intrige je nikdar neso odvrnili od tega, da bi se bila odrekla svojemu poklicu.
je imel sablo, oblastno sablo in ta ga je vedno in povsod branila nezgod. In to sablo je častno dobil v vlast. Glejte! Žurba je jahal nekdaj po Ukrajini in, dospevši do nekega jarka, začul je stokanje. Zlezel je s konja in se spusil do tega „barjaka". Gleda in vidi Kazaka — sivega, sivega kakor golob, obstreljenega, potolčenega, posekanega, in poleg njega — ubitega konja. Tu je umirajoči Kazak, opazivši Žurbo, povzdignil glavo in izpregovonl: „Čuješ, dobri človeče, ako imaš dušo krščansko, nesi me iz tega jarka, pokopi j i me na ravnini in postavi nad menoj križ: da bom pokopan, kakor krščen. Za to ti dobro platim. Tu vzemi to sablo; ni imenitna radi zlatega obrobja, niti radi dragega kamenja, marveč po tem, da se temu, ki pojde ž njo v boj, ne treba bati smrti — raz ven ako bi sedemkrat kroglja druga za drugo proklala prsi njegove ..." To rekši, poslovil se je Kazak od sveta in naglo umrl.
In Žurba je storil, kakor si je ta človek želel. Nesel ga je iz prepada, s sablo mu izkopal jamo, in v njo pokopal ranjenega Kazaka. Pomolil je pa nad mogilo in iz zlomljene sulice Kazaške naredil križ, kateri je z železno ostrino zapičil v zemljo.
Zaradi tega smo pa tudi trdno preverjeni, da tudi potovanje nemškega cesarja v Berolin ne bode premenilo dosledne ruske politike.
Mržnja do slovenskega uradovanja in njeni nasledki.
Zopet nam je na znanje prišel slučaj, glede katerega nas veže časnikarska dolžnost, da ga priobčimo.
Na spodnjem Štajerskem je sodišče sicer že čisto blizu jezikovne meje, a ipak stanujejo skoro izključno Slovenci v tem okraji. Pri tem sodišči je slovenska uloga še bita vrnena; v dotičuem slovenskem okraji, ki je že porodil več veljakov, Jumrje trden kmet brez vsega dolga, zapustivši  vdovo in 4 otroke, ki so že vsi dorasli in polnoletni; jeden izmej teh je tudi učen jurist, ki je v stanu zapuščinsko razpravo sam dokončati tako, da ustreza postavi, kar posebno v tem slučaji ni bilo težko, ker je zadostovalo zapriseženo pripoznanje in lastna cenitev zapuščinske mase. Udeleženci so glede pre-vzet j a in izplačitve dednih deležev jedini; instrument (pismo) se naredi v slovenskem jeziku zavoljo tega, ker neso vsi dediči nemščine zmožni, se od vseh podpiše, ker ugaja njihovej volji in izroči sodniji. Ta vsprejme spis in pošlje izkaze pristojbinskemu uradu, kjer se čez nekaj časa plača pristojbina. Z oz i toni na to, ker nekatere sodnije na spodnjem Štajerskem zmatrajo slovensko uknjižbe kot nezakonite, je bilo toliko previdnosti treba, da se načrt sodnega prisojila, brez katerega lastninska pravica zapuščinskega  prejemnika   ne more v javni knjigi uknjižena biti,  sestavi v nemškem jeziku. To se tudi zgodi; kakor bodemo pozneje videli, je bila tu previdnost jako umestna. Potem, ko je pristojbina plačana, dobi notar zapuščino v roke, da jo ponovi (zur Reassumirung).  Udeleženci gledajo, kaj to pomeni;  pisatelj zapuščinske obravnave ni stanoval doma, nego precej daleč proč. Njegov brat in zapuščinski prevzetnik gre notarja vprašat, kaj m kako. Ta mu začne govoriti, da zapuščina ni prav narejena, da mora popravljena biti; da mu imena katastralnih občin v našem jeziku  neso dopadala, umeje se samo ob sebi. K novej zapuščinski razpravi izučen pravnik, si v svesti, da je z najboljšo
H križu privezal bel robec, da bi krščanski človek vedel, da pod to mogilo leži Kazak. Slednjič si je vzel sablo in odjahal.
Takoj po tem ni bilo po vsej Ukrajini slavnejše Bable in znamenitejšega sokola od Štepana Žurbe. Od daleč bo prihajali ljudje občudovat to čudotvorno ostrino, ali nihče ni pogodil, od kod da je. Kadarkoli se je Žurba bojeval, vselej se je iz-Bekal, a nobenkrat ni izgubil glave. In tako se je bojeval srečno in slavno do dvajset let, da se je i ta sablja njegova poznato „oškrbila". Tu je imel zopet jedenkrat iti na Bovražnike. Premislil se je in pustil staro oskrbljeno sablo — doma. Žena mu je to branila in svetovala, naj bi sable ne pustil, ali Žurba ni bil takšen Kazak, ki babe posluša. Ni botel poganskih Turkov piliti, hotel je sekati! In v to mu stara sabla ni več zadostovala. Sedel je torej na konjiča in jahal v boj z ino sabljo. Da! Stara žena in stara sabla sta vender le najzvetejši prijateljici. — Prišel je v boj. Kakor bo vrgel se je na neverce, izginil v njih gnječi — toda ni se več vrnil k ženi. Takrat so ubili Kazaka Žurbo!
Tako vidite, da ni bilo s to sablo le kar tako in  da neaem  mogel biti nezveden izvedeti iz ust
stracija za govor dr. Ferjančiča v državnem zboru, pristna ilustracija za pravne odnošaje, za pravne razmere na Spodnjem Štajerskem pod Waser-Hein-richerjem. Čitamo, da gospod minister baron Pra-žak potuje po Galiciji; bo li došel kedaj tudi na — Štajersko. Justus.
Politični razgled.
Notranje <le/ele.
V Ljubljani 23. julija.
A \ si ri jslitiiin in ogerNkeinu državnemu zboru predložila 0se hode, ko se snideta, predloga o spremeni konzul&kega sodstva. Dosedanje določbe so bodo toliko spremenile, da se bodo prizivi proti odločbam konzulskih sodišč, tikajočih se ogerskih državljanov, morali pošiljati pomorskemu sodišču na Reko ali pa Peštanskemu sodišču. Do-sedaj je o vseh prizivih proti razsodbam konzulskih sodišč imelo odločevati Tržaško deželno, oziroma po morsko sodišče, kar se ve da Ogrom ne ugaja.
Nemški listi so napravili velik hrup zaradi tega, da se je general liului prestavil v dispo-nibiliteto. Na vse načine proslavljajo zmožnosti tega generala. Vidi se pa, da jim ni toliko na tem ležeče, da bi vojski ostal nadarjen general, temveč hočejo iz tega napraviti politično vprašanje. Omenja se, da sta nadvojvoda Albrecht in baron Filpovič ravno v takej starosti kakor Kuhn, pa vender še službujeta. Govori se, da je bil Kuhn uasprotuik Rusije in velik častitelj nemštva, ter se je moral umakniti, ker so zavladale v nekaterih višjih krogih nemštvu nasprotne ideje.
V letošnjem zasedanji dalmatinskega deželnega zbora se je pokazala lepa sloga mej Srbi in Hrvati. Nemški listi trdijo, da je Djakovski vladika Strossmaver posredoval mej hrvatskimi in srbskimi vodjami, kar se uam zdi neverjetno. Srbi in Hrvati so se sporazumeli, da se hočejo skupno boriti proti italijanskemu življu, potezovati se, da se nem ščina izrine iz vseh uradov in odpravi nemška vojaška šola v Zadru. Kakor „Srbski List" zatrjuje, bodo v bodočem zasedanji še jednega Srba volili v deželni odbor, tako da bodeta v deželnem odboru dva Srba, drugi pa Hrvati.
V nanje države.
Kralju Milanu marsikaj ne gre po volji. Nadejal se je, da bode cerkev brez vseh ovir ločila zakon s kraljico Natalijo in da bode srbski narod vse mirno gledal, Europa pa še pritrjevala temu, da se je tako rešil ruskega upliva. Prišlo je pa drugače. Cerkvena oblastva skušajo stvar žaleči. Še sedaj ni rešeno vprašanje, ali ima o ločitvi zakona odločevati sinoda ali duhovski konsistorij. Za trjuje se, da bode najmanj še šest tednov minulo, predno se bode mogla ločitev dognati. Narod je močno nevoljen zaradi kraljevega postopanja. Bati se je ustaje. Več političnih vodij in kraljičinih prijateljev so že zaprli. Javno mnenje v Evropi pa tudi največ obsoja kralja Milana in postopanje njegovo. Vse to je pa nekda že toliko uplivalo na kralja, da že premišljuje, če ne bi bilo bolje, da pusti vso stvar na miru.
Po nemških listih bili smo posneli vest, da knez črnogorski odpotuje iz Pariza v Peterburg. Iz Cetinja se pa sedaj javlja, da knez ni niti nameraval letos pohoditi Peterburga, temveč še vrne še ta teden v Črnogoro.
Listi z veliko točnostjo popisujejo vse slav-nosti, vršeče se povodom sestanka ruskega carja in nemškega cesarja. Pomenljivo je, da pri velikem obedu ni bilo napitnic. Listi trdijo, da je car slab govornik in torej ne mara nikomur napivati in bo se baš zaradi tega napitnice opustile. Morda je pa temu še kak drug uzrok. Ruski listi večinoma poudarjajo simpatije ruskega naroda do nemške dr-
žave in njenvga vlularja. Seveda vse to naudušenji ne prihaja popolnoma iz srca, temveč je tudi nekoliko akt uljudnosti do gosta ruskega carja. V Be-rolinu so pa že zginile vse sanguinične nade katere so stavili na ta sestanek. Oficijozni organi zopet začenjajo napadati Rusijo, sicer sedaj še le v obliki polemike z ruskimi listi. Tako „Norddeutsehe AUgemeine Zeitung" odgovarjajoč „Moskovskim Vje-dornostim" naglasa, da ta sestanek je le akt kor-toazije, in se ne bode zaradi tega nemška politika nič spremenila. Še eelo naredba, da se ruBki vrednosti papirji ne smejo rabiti za nalaganje sirotinskih glavnic, se ni preklicala.
Po poslednjih poročilih iz Pariza je general Boulanger popolnoma ozdravel in zopet bodo lahko začel svoje agitacije in vznemir;aval francoski narod. Morda se mu kmalu posreči, kako prilezti v zbornico. Ker se Nemcem ne bodo apolnile nade, katere so stavili v sestanek v Peterburgu, bode to dobro sredstvo Boulangerju za agitacije. Lahko bode zopet trdil, da bi Rusi sklenili zvezo s Francozi, ko bi poslednji le dobili kako stalnejšo vlado.
Po poročilih, katere so dobili Italijani iz Afrike, so mohamedanski Sudanci v februvarji letošnjega leta otepli godžamskega kralja Tekla Hai-manota, vazala ahesinskega. Kralj sem si je jle težko otel življenje. Fanatični Sudanci so hitro prodirali dalje in vzeli ter požgali Gondar, ter se napotili proti Debra Taboru, kjer navadno stolu;e Njeguš. Abesioski ralj je hitro z vso vojsko, katero je imel pripravljeno proti Italijanom, odrinil na jug proti Sudancem Pa še vse to bi ne bilo nič pomagalo, da ni šoanski kralj Melinek prihitel na pomoč in Sudancev nazaj zavrnil. Na bojišči je bilo 10,000 Sudancev, ki so bili oboroženi z Reming-tonovimi puškami. Abesinci so pa imeli do 100,000 vojakov, katerih je pa le 20,000 imelo puške, pa še tiste so bile stare sisteme. Neugodne razmere na juuu prisilile so Abesince, da so morali pustiti Italijane pri miru.
Dop
181.
Iz ItiMlolfovega 21. julija. [Izv. dop.] V „Slov. Narodu" smo čitali, da je pritisk v Ljubljanski gimnazij tolik, da se bode najbrže moralo odbiti kakovih 40 dijakov. Poznamo bolest starišev, ki vidijo, da so njihovemu nadarjenemu sinu zaprta vrata do višjega izobraževališča. Zato pa ne zapo-pademo, da učeča se mladež samo v Ljubljano tako zelo pritiska.
Ni samo lokalen patrijotizem povod, da opozarjamo slovenske stariše na gimnazij v Rudolfovem. Posebno v zadnjem ČaBu izborne učne moči, lepa okolica in zdrav zrak so pogoji, ki bo pri mladem človeku velike važnosti. Življenje samo pa je morebiti najceneje v vseh slovenskih mestih. Zato bi bilo pametno, da bi stariši, ki neso morebiti navezani na tujo podporo, katera se v številnejem mestu seveda laglje pridobi, ozirali se na ta gimnazij ter na ta način mnogim drugim omogočili ustop v Ljubljanski gimnazij.
Cesarska slavnost v Logatci
dne 2 2. julija. Po vseh krajih širnega našega cesarstva praznovala se bode letos z velikim sijajem presvetlega cesarja štiridesetletnica, povsod pojavljala se bode narodov z&eta udanost in velika naudušenost za milega vladarja, a malokje tako zares sijajna, kakor v prijetnem in probujenem Logatci, kjer so oblastva v lepi harmoniji s prebivalstvom, z združenimi si-
vestjo sestavil rapuščinski spis — o tem pričuje tudi to, da se je na korist soudeležncev zadovoljil samo s polovico dednega deleža — ni prišel, ker se mu absolutno poprava ali obnovljenje zapuščinske razprava ni potrebna zdela Popravki B0 bili v istini dozdevne, namišljene vrednosti, kar se je potem izrecno poudarjalo. Stranka je morala vsled tega notarju stroške plačati in zapuščinska razprava se je zavlekla na več mesecev, tako da je žena prejemnika zupuščine začela sumničiti, da hoče učen jurist in brat druge dediče prevariti in jih oškodovati; ta sum bil je dozdevno tudi opravičen, ker je notar prepričati skušal da obravnava ni prav narejena, da bi bil on bolje naredil itd., čeravno se udeleženci razen jurista, ki ni bil prisoten, izrekli, da cela nagodba ustreza njihove j volji, njihovej želji.
Prišlo bi bilo do krutega obiteljnega sovraštva, da ni jurist tako pameten, da se na tako sumniče-vanje še oziral ni. Pomislimo pa še to, ako bi bil nacrt prisojilne listine v slovenskem jeziku sestavljen, bi sovraštvo mej obiteljo bilo neizogibno; kajti manj učeni udeleženci bi zvedeli od sodnije in notarja, da slovenska uknjižba ni veljavna; torej je tisti, ki je slovenski prisojilen list sestavil — slepar; ker kaj tacega naredi. To je naravna logika prostaka, ki vse rad verjame, sploh rajši verjame, kakor misli.  Tako daleč smo torej prišli!
Ne vemo, kako daleč je v tem slučaji segala atiimoznost okrajne   sodnije do slovenskega zapuščinskega zapisnika; ne vemo tudi, kako daleč je segala pohlepnost notarja za zaBlužek; ne vemo tudi, kako daleč je segala manjša izbraženost dotičnih udeležencev, da neso mogli z večjo energijo odvrniti vse insinunacije, kakor da bi jih hotel opehariti brat, pravnik in pisatelj dotičnega slovenskega zapisnika, ki jim je iz drage volje odstopil polovico svojega dednega deleža. To pa vemo za gotovo, da je učeni pravnik energično protestoval proti takemu postopanju, kazoč na to, da se s tem indirektno seje sovraštvo mej obitelj — samo zavoljo slovenskega zapisnika, katerega menda niti sod-nija, niti notar razumela nesta.  Čujemo praviti, da bode dotični pravnik obelodanil to zanimivo razpravo v nSloven8kem Pravniku", ker sta sodnija in belež-nik postavo z dne 23. maja  1883 tolmačila tako, kakor da mora stranka, ako se je po pomoti pri napravi novih zemljiŠČnih knjig kaka parcela napisala v posestni last druge uloge, na lastne stroške si dati odpisati to parcelo,  kar je očividno neumestuo; kajti če bi ta postava to nameravala, ne bi dotičnim zapisnikom priznavala prostosti ko-lekovine (vide §. 3 te postave); ta postava ne ob-težuje soglasja pruntne knjige s katastrom, nego nasprotno, ona ga olajšuje, ker priznava prostost kolekovanja.
Ta slučaj jasno knže, kaj se vse stori — iz mržnje do slovenskega uradovanja. Namesto da bi Be proBtaki, nevešči postav, poučevali, pa se ščuje in še celo seje sovraštvo mej obitelj, ne glede na to, da se zapuščinska razprava tako zavleče, da stranke postanejo nezaupne proti uradu, proti svojej rodbini, da celo tudi proti samemu sebi.
Razvidno je iz tega slučaja, kako temeljito se bo še moralo uradniško osobje na Spodnjem Štajerskem spremeniti, ako hočemo doseči ravnopravnost na Spodnjem Štajerskem.   To je pristna ilu-
sivega Urnika, kako je postal Ulas dedič slavnega Štepane Žurbe.
Zgodilo se je to zelo čudovito, sam lirnik ogrinjal je svoje pripovedovanje z dosti skrivnostnim zagrinjaiom. In zgodilo se je to tako!
„Ko je  bil Ulas dete", pravil mi je lirnik, „skrival se je na večer na peč, a spal ni po navadi inih detet, marveč je poslušal željno, kar so si starejši ljudje tam drug drugemu pripovedovali. Tu je slišal mnogokrat o junaškem Štepanu Žurbi in o njegovej sabli,  ki se je pozneje v spanji njegovim mladim očem prikazovala. Tudi babica mu je često pripovedovala o tej sabli — tem čeBteje, čim bolj je Ulasa ljubila in čim bolj je bila osvedočena, kako rad posluša Ulas o tej sabli.    Izprašal je neredko zvedavo, kam je Žurbova sabla prešla,  in ko so mu nekdaj preprosto rekli da se je izgubila (rekli so  mu  to gotovo le zato, da bi se ostalih vprašanj  kazačkovih iznebili), zamislil se je Ulas globoko. Mislil je ondaj Bog ve kaj.
Drugega dne izginil je Ulas, kakor bi bil padel v vodo. Kakor bi ga bile Rusalke ugrabile ! Šli so ga iskat pastirji in kozačko, toda zaman. Ni ga bilo na pašniku, niti na stepi, niti pri vodi. Zaja-
dovala je mali z ,batkom, da je izgubila lepega kažačka. . . . Šestega dne privede neki kazak nenadoma Ulasa. Našel ga je nekje v stepnih jarkih, mnogo vrst oddaljenih od domaČih koč. Ali vem je bil ta Ulas zdelan! Suh, kakor bi ne bil ves teden ničesar použil, razven kake koreninice grenkih stepnih trav. . ."
„No in . . ."
Zamahnivši z roko in pokiraavši z glavo nadaljeval lirnik za nekaj časa: „Tako je bilo! Mati in ,batkol sta poljubovala najdenega Kazačka, ali očitala sta mu, kar je storil.   Tu je Ulas zaplakal in prvikrat rekel, da je marljivo iskal Žurbo v o sablo.   Ali to sablo mora Ulas najti, in ne počiva poprej, dokler je ne najde.   Prehodil   bo Ulas vse stepe, vso Ukrajino in stoprv, ko jo najde, povrne se v njegovo dušo pokoj in mir." To je rekel Ulas z odličnim glasom a iz deškega njegovega telesa so se glasile te besede polne možke volje in ka-zaške resnobe! Prestrašili so se teh besed in maM in ,batka', vsi Kazaci in Kazačke te vasi so se čudili. In glej! Jedva se je Ulas znova pokrepčal in je mogel znova hoditi — izginil je zopet! Ali takrat ga ni privedel nazaj noben dober Kozak. Vsi so ga
iskali, ali nihče ga ni našel. Stoprv po dveh nedeljah, baš v noči, ko je na stepi že počel vihar cviliti in hučati, vrnil se je Ulas v rodno kočo — še bolj zdelan nego prvikrat. Takrat je ,batko* že skrbno zmajal z glavo in mati je zalila z rosnim potokom solz sinka, ki je bil zdelan, da ga na ni bilo poznati. Ulas je obolel na smrt ... ali Gospod ljubi takove Kazake! Ulas je prišel polagoma zopet k močem, ko je jedva prva rudečica pobarvala upadlo njegovo obličje, objel je, ,matuško' in reče s solzami v očeh, poln žalosti in tožnosti: Glej, ,matuška' ,batuška', zopet moram hitro iti iskat Žurbine sablje?"
Ustrašili so se! Mati je poslala ,batka' k starejšim te občine, da bi se posvetoval ž njimi, kaj storiti, kako Ulasa varovati vročice. To je bilo za rana. ,Batko' je šel k starejšim bratom, toda vrnil se je stoprv na večer. Mislite si! „Barko" ustopivši v mračno sobo, nameril je najpoprej k sinku. Položivši pa na njegovo podglavnico staro, z rjo pokrito sablo in poljubivši ga, reče: „Tu imaš, Binko, Žurbino sablo! Ne treba se ti po stepi pehati za njo."
(Dalje prih.)
lami" storila vse, da se dostojno proslavi imenitni ta dan.
Dohajali so nam razni dopisi o tej slavnosti, dobivali smo obširne vsporede, obečalo se nam je jako veliko, |a prišedši včeraj v Logatec bili smo vender še zelo presenečeni. Pričakovali smo mnogo, videli pa še veliko več, nego seje obečalo, videli smo slavnost, ki bi bila mnogo večjim krajem na čast, in katera se je vršila v tako uzornera redu, da so celo osobe iz nasprotnega nam ostroga izjavljale se, da tako lepe slavnosti še neso videle.
Nebo samo bilo je Blavnosti Logaški naklonjeno. Dočim je v Ljubljani razsajala nevihta in dež lil v debelih curkih, bilo je v Logatci lepo vreme in jarko solnce obsevalo je mnogobrojne trobojnice in črno-žolte zastave, s katerimi so bile jako obilno okrašene vse hiše in mnogobrojne goste iz Ljubljane, Idrije, Cerknice, Vrhnike, Postojine, Borovnice, Loža, Planine, Zagorja, Razdrtega, Črnega Vrha, Hotedr-šice, Rovt, Ilirske Bistrice in iz drugih krajev.
Dasi so bile vse hiše, kakor že omenjeno, bogato okrašene z zastavami, ulice pa z mlaji in zelenjem, je vender vse daleč presegal slavnostni proBtor, ki je bil uprav krasen. Jako prostoren travnik ograjen je bil na vse strani z drevesci, na njem pa je bilo zasajenih par stotin vitkih in vi-Bokih drogov, na katerih so ob lahnej sapi plapolale raznobojne mornarske zastave vseh evropskih držav. Bil vam je to gozdič samih krasnih zastav, katere je za ta dan blagovoljno posodil avstrijski BLloyd", bil je to živopisen slikovit prizor, kaker-šnega ni lahko kje videti.
Na slavnostnem prostoru samem bil je razen tega ličen oder za godbo in pevce, oder za govor nike, za banket pa velikansk salon okusno in elegantno prirejen. Veli . kozolec opaži 1 in opletel se je z zelenjem in smerečjem ter razširil z velikanskimi „Lloydovimi" plahtami v temnozeleno krasno obednico, odičeno s kipom cesarjevim in raznimi emblemi in grbi. Čestitati moramo LogatČanom na tem delu in smelo trdimo, da kaj boljšega niti Ljubljana ne zmore.
Kakor je bil slavnostni prostor krasen, tako točno in precizno vršil se je jako obširni program Vse se je razmotavalo, kakor na vrvici in gospodje odborniki skrbeli bo izborno, da je bila vsa slavnost celotua in vse točke v pravi zvezi, da je navzlic veliki množici, broječi gotovo 6000 ljudij, vladal sistematičen red, da je vsakdo bil na določenem mestu, k čemur so seveda veliko pripomogle požarne brambe iz Postojine, Cerknice, Vrhnike, Vrda, Rakeka, Velikega Otoka in iz Logatca samega, kakor tudi veteranski kor iz Idrije (70 mož), vsega vkupe nad 300 uniformovanih ognjegascev in vete ranov. Ognjegasci držali so ae sploh jako dobro, neprijetno pa nam je bilo nemško poveljevanje požarne brambe Vrhniške in Otoške, dočim smo pri požarni brambi Postojinski z veseljem opažali, da se je v tem oziru hvalevredno poboljšala.
Domače stvari.
— (K sokolskim slavnostim) oglašenih je že z vseh stranij naše domovine mnogo odposlanstev. Sploh so te napovedane Blavnosti silno vzbudile zanimanje za Ljubljanskega „Sokola", ki je najstarejše telovadno društvo na slovanskem jugu in ki ima odličnih zaslug za narodno probujo.
— (Gospa Hočevar jeva na Krškem) darovala je za mestno hiralnico hišo, ki je vredna do 10.000 gld. Dalje je darovala 20.000 gld. za samostalno župnijo na Krškem, 30.000 gld. pa za 12 ustanov za Krške siromake.
— (Prva Ljubljanska podružnica sv. Cirila in Metoda.) „Na dan 21. julija t. 1. sklicani občni zbor prve Ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda ni bil sklepčen; radi tega sklicuje se drugi občni zbor v četrtek dne 26. julija 1888 ob 6. uri zvečer v čitalnici pevski sobi.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda podružnica na Brdu) ima svoj letni zbor v četrtek dne 2G. t. m. ob 3. uri popoludne v Sla-parjevi krčmi v Lukovici.
— (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 53 snopič. Vsebina: Hudi stric. (Konec.) — Oče za sina. — Popotna pisma.
— (Matura na gimnazij i Ljubljanski) Osmošolcev bilo je letos 47, izmej njih se je zrelostni izpit zglaeilo jih 45, katero število se je pozneje skrčilo na 38.   Izmej teh je 8 prestalo izpit
z odliko, 20 dobilo jih je spričevalo  zrelosti, 7 je „upognenih" za 2 meseca, 2 pa za jedno leto.
— (Šola v Dobrempolji) praznovala bo 401etnico cesarjevo v torek 24. julija s sledečim vsporedom : l.O '/a8- zjutraj zbere se šolska mladina v šoli. Ob 8. uri poda se z učiteljstvom v cerkev, naprej koraka učenec z zavito zastavo. 2 Gosp. dekan in čast. kanonik D. Skubic iz Ribnice blagoslovi novo šolsko zastavo. Gospa Gaudia, kumica pripne bele-modre in rudeče trake z zlatim napisom
1848. Fran Josip I. 1888." 3. Peta maša. Učenci pojo cesarsko pesen. 4. Po maši korakajo učenci razvito zastavo v šolo. V šoli deklaniovanje in petje. Obdarovanje učencev s knjižico „Naš cesar" in pogostitev.
— (Vabilo k ljudski veselici,) katero napravi Mengeška občina v zvezi s šolo in krajnim šols kim svetom, bralnim društvom in godbeno družbo Mengeško v proslavo Štiridesetletnega vladanja Njega veličastva  presvetlega   cesarja  Fran Josipa I. v nedeljo dne   29. julija 1888  na velikem  trgu v Mengši. Program : Na predvečer, v soboto, o ll29 uri se začue slavnost z razsvetljavo hiš;   po Mengši gre godba, na hribu se zapalijo kresovi   mej stre-Ijaujem s topiči. 2. V nedeljo zjutraj ob 4. uri napravi godba budnico. 3. Ob 10. uri slovesna sveta maša v farni cerkvi z zahvalno pesmijo. 4. Po po-poludanski službi božji odidejo vsi šolski otroci z godbo in zastavo iz Šole na slavnostni prostor, kjer bode slovesen sklep šolskega leta   5. Zagode in zapoje se cesarska himna. 6. Slavnostni govor ima č. g. Anton Koblar. 7. Prednaša se Mengeška cesarska himna z godbo in petjem; zložil g. Bernh Degischer. 8. Obesijo se novi trakovi na šolsko zastavo po ogovoru  na otroke, katerega ima gospod graščak Mih. Stare. 8. Deklamacije in petje šolarjev 10. Razdelitev šolskih daril, 11. Pogoščenje šolarjev z jedili in pivom.   12. Vratit* n n»ibl   in petje S pevskim zborom Mengeškim iz prijaznosti sode luje Kamniška „Lira". 13 Javna tombola. (Dobitki v denarjih.) 14. Prosta zabava. 15. Zvečer o mraku umetni ogen in strel. K tej slavnosti uljudno vabi
Odbor
— (Konkurz) je napovedal Simon Jagodic, trgovec v Veliki Dolini.
— (RazpiBana) je služba učitelja in vodje na   jednorazrednici   v  Begunjah   na Gorenjskem Plača 450 gl. 30 gl. priklade in prosto stanovanje. Pro šnje do 25. avgusta t. 1. — Dalje je razpisana služba učitelja v Mehovem. Plača 400 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 15. avgusta.
Peterhof 23. julija. Včeraj po cerkvenem opravilu zajutrek pri carji, sprehod. Zvečer „gala-diener", velikanska razsvetljava parka. Ob 11. uri odhod v Krasnoje Selo, kjer so danes vojaške vaje.
Pariz 23. julija. V departemontu Ar-deche izvoljen opurtunist Beaussier z 42.000 glasovi. Boulanger dobil 2i>.000 glasov.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
lz Radovljice 23. julija. Deželni glavar grof Tinini on 4v2 uri »opolu<1 ne umrl.
Krasnoje Selo 22. julija. Včeraj bila pred cesarjem Viljemom velika vojaška parada katerej je poveljeval veliki knez Vladimir. Pri paradi je bilo 60 Va batalijona, 51 eskadronov in 168 kanonov. Ob 11. uri dopoludne-prišla je visoka gospoda, carica v kočiji, oba cesarja s spremstvom na konjih. Vojaške godbe za-svirale so prusko himno, na kar se je pričelo običajno defilovanje. Vojaštvo steklo si je priznanje in pohvalo. Po paradi bil je v carskem pavilijonu zajutrek, h kateremu so bili povabljeni tudi vojaški poveljniki. Car Aleksander napil je cesarju Viljemu, kateri je odgovoril v ruskem jeziku. Slavnost bila je končana ob 2. uri. popoludne.
Petersburg 22 julija. „Journal de St. Petersbourg" govoreč o slavnostih v Petrovem dvorci poudarja popolno soglasje obeh vladarjev in občinstva, prihajajočega v neštetih tolpah, da prisustvuje svečanostim. To daje sestanku zgodovinsk pomen. Ako je vladarjev soglasje pristni izraz mnenja narodovega, to se sme s polnim zaupanjem računiti na prijateljske razmere, katere so baš sedaj tem večjega pomena, ker so gotovo jamstvo splošnega miru, katerega ves svet želi.
Levov 22. julija. V kleti trgovca Hilb-nerja razletel se je sod s trpentinovim oljem. Trinajst osob teško ranjenih.
Rim 22. julija. „Italie" najodločneje zanikava, da bi ministcrski predsednik Crispi letos potoval v Karlove Vare. Ostal bode v Rimu, ker vnanja in notranja politika zahteva to prisotnost njegovo.
Narodno-gospodarske stvari.
Trgovinska in obrtna zbornica.
i Konec.)
XIX. Zbornični tajnik poroča še konečno o pravilih pomočniškega zbora zadruge rokodelskih obrtov v sodnjem okraji Ložkem. Ko je poročevalec predlagal, da se naslov dovede v sklad s pravili zadruge in tako-le stilizuje : „Pravila pomočniškega zbora tistih pomočnikov, kateri so v delu pri zadrugi rokodelskih in dopuščanih obrtov davčnega Ložkega v Loži", omenil je prenaredbe §§ 1, 2, 3, 4, 8, 9, 10, 11, 12 in 13 ter predlagal: zbornica naj se v zmislu tega poročila izjavi pri slavni c. kr. deželni vladi. — Predlog se vsprejme jednoglasno.
XX. O dopolnilnih volitvah zbornice za leto 1887 in o volitvi predsednika in podpredsednika smo že poročali, in je treba le omeniti še natančen uspeh teh volitev ter jih primeriti z uspehom volitev leta 1881.
Leta 1884. bilo je vseh volilcev 11.114, in sicer v trgovskem odseku 2641 in v obrtnem odseku 8473, dočim ie 1 1887. biio vseh volilcev 12.000, od teh v trgovskem odseku 3217 in v obrtnem odseku 8073. dočim je leta 1887 bilo vseh volilcev 12000, od teh v trgovskem odseku 3217 in v obrtnem odseku 8783.
Po takem pomnožilo se je število volilcev leta 1887 za 886, od katerih volilcev je volilo v trgovskem odseku 576, in v obrtnem odseku 310.
Od došlih glasovnic 5450 1. 1884 odpalo jih je na trgovski odsek 1361 in na obrtni odsek 4089, dočim je došlo 1. 1887. vseh glasovnic 4286, od katerih je došlo na trgovski odsek 1273. in na obrtni odsek 3013.
Po takem je došlo 1887. leta men j 1164 glasovnic, in sicer v trgovskem odseku za 88, in v obrtnem odseku za 1076.
Od došlih^glasovnic bilo jih je:
1. Nemočnih, in sicer 1887. 1. 431, 1887. leta 260, torej je bilo l. 1887 manj 171 nemočnih glasovnic. Od teh glasovnic 1. 1884 odpalo jih je leta 1884*na trgovski odBek 151, na obrtni odsek 280, nasproti temu 1. 1887 na trgovski odsek 149 in na obrtni odsek 111, potemtakem zmanjšalo se je tega leta število za 169 in 2. Vkupe 171.
2. Neveljavnih, in sicer: 1884. leta 462, 1887. leta 553, potemtakem 1. 1887 več 91 neveljavnih glasovnic. Od teb glasovnic leta 1884 odpalo je na trgovski odsek 155 in na obrtni odsek 307, nasproti temu 1. 1887 na trgovski odsek 200 in na obrtni odsek 353, po takem pomnožilo se je tega leta število za 46 in 45. Vkupe 91.
3. Veljavnih, in sicer: 1884. leta 4557, 1887. leta 3473, po takem se je oddalo 1. 1887 veljavnih glasovnic manj 1684 Od teh glasovnic leta 1884. odpalo je na trgovski odsek 1055, na obrtni odsek 3502 in 1. 1887 na trgovski odsek 224, na obrtni odsek 2549, potemtakem zmanjšalo se je tega leta število za 953 in 131. Vkupe 1084.
Poslano.
Odgovor na g. Klana solistično „Poslano" v 166. št. ,,Slovenskega Naroda".
Po stenografskem zapisniku (str. 8145) o X. zasedanja 223. seji državnozborski govorili ste dne /. (ne 8.) maja t. 1. naslednje besede: „Mbglich, dasB vielleicbt ein Gutachten der Gymnasialdirection von Krainburg vorlag, vvelche aber meines Erachtens ftlr das Miniaterium nicht bestimmend sein konnte, weil das ein Urtheil in der eigenen Sache ware, indem bekannt ist; dass die Lehrer den Aufenhalt in den Provinzialhauptstadten jenem in den Land-stiidten vorziehen". —
Se li s temi besedami sumniči gvmnasijsko ravnateljstvo ali ne, razsodi č. bralec sam !
V Kranji, dne 22. julija 1888.
Pr. Wiesthaler.
bi
m
„LJUBLJANSKI ZVON"
atojl (331—166)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Doneske so poslale podružnice:
Kibnica............. 30 gld. — kr
Hled.............. 30   „ -
Škotjn, Loka........... 16   „ —
Zužemperk............ 42   „ —
Ženska v Trata .   ■........ 100   „ —
Gornji grad........... 50  ,, —
Postojiua.....,...... '30 gld. — kr
Smlednik............ 70   „ — „
Žavec (dohod veselice)       •..... 60   „ — „
Sentpeterska v Ljubljani....... 9»   „ 97 „
Šentjakobsko-Trnovska v Ljubljani .   .   . 100   „ — „
Gorenjska dolina......... 16   „ — „
Apače na Koroškem   .   .   . ..... 74   „ — „
Selce pri Škofji Loki ....       ... 26   „ — „
Izvanakad. Graška......... 25   „ — „
Gorica............. 40   „ — „
Ptuj...........'       . 29   „ 61 „
Sv. Ivan pri Trstu ......... 21   „ — „
Šenpas na Goriškem........ 8   „ — „
.Šoštanj............. 24  „ 30 „
Novotiiesto............ 25 70 „
Kobarid............. 25   „ — „
Darovali so: Gosp. prof. Ciperle iz Dunajskega slovenskega kluba......                               ... 19 — „
Gosp. prof. dr. J. Svetina v Ljubljani   .   . 100  „ — „
Obrtno pomoćno društvo....... 10   ,, — „
GoBp. Jos. Zelenik na Dunaji..... 100   „ — „
V Ljubljani, dne 20. julija 1888.
Dr. Jos. Vošnjak,
bhgajnik.
Meteorologijo poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
21. julija 1	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	736'5 mm. "MU mm. 737 *2 m,n.	16-4° C 19-8" C 15-9° C	si. svz. si. vzb. si. vzh.	d.jas. d.jas. jas.	86 mm. dežja.
"5 —» ■N M |	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737-2 mm. 737- 1 mm. 738- 3 mm.	14-6° C 158°C 16-7» C ■	brezv. m. svz. brezv.	megla obl. jas.	7 8 mm. dežja.J
Srednja temperatura 17-4° in 15*7* pod normalom.
za 21° in 3-9°
IDu-najslrsL "borza,
dne" 23 julija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
Papirna renta.....gld. 81-10
Srebrna renta   .....     „ 8225
Zlata renta......- 112-25
61, t marčna renta .... „ 96-45 Akcije narodne banke.   .   .     „   871'—
Kreditne akcije.....„ 80980
London........„ 12490
Srebro.........,     —•—
Napol......... „ 9-87«/.
C. kr. cekini.....„      5-89
Nemške marke....., 61-10
4°/, državne srečke iz 1. 1854    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 ,
Ogerska zlata renta 40/0 . . ... Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°'0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 1 .. . zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......< gld.
Rndolfove srečke..... 10 .,
Akt i je anglo-avstr. banke   .   .    120 „ Trammway-dru6t. velj. 170 gld. a v.
danes gld. 814 :> „ 82-55 „ 112-65 „ 96-75 n 874--n 31('30 „ 124-65
roslaiio.
10 27)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretuino vest, da je prelj ubij eni in nepo-zabljivi naš soprog, oziroma oče, gospod
Dr. ANTON ROJIC,
odvetniški koncipijent,
danes ob 10. uri dopoludne, po daljšej mučnej bolezni, v 45. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal.
Sprevod trupla nepozabljivepa umrlega na pokopališče v Cerknem se bode vršil dne 23. t. m. predpoludne.
Sv. zadušne maše brale se bodo v farni cerkvi v Cerknem.
Lahka mu zemljica!
Cerkno, dne 21. julija 1888.
Viljelmina Rojic, roj, Schmidt,
soproga.
Anton Rojic,
Bin. (506) Posebna naznanila se ne razpošiljajo.
Debelost, medlost se po novej metodi gotovo odpravita. Vse kožne bolezni, kot grinte, žoltina, ogrci, pege, rudeče nosove in roke, bolezni las se radikalno ozdravijo. Pike od osepnic in kocine po obrazu se za zmiraj odstranijo, v vsakem kozmetičnem vprašanji daje 8e svet. Navodi, kako se zdraviti, daje') se pismeno, če se vse obširno poroči in se priloži marka za odpis v pismu z naslovom: (346 —11) „H^rgriea.-O-f-ficlii-'-- Breslau II-
GLAVNO SKLADIŠTE
_____—nai^ištlje lužna
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće.
I ka« izkusan liek proti trajnom kašlju pluoevia« I ieludoa bolesti grkljana I proti mehumlm kataru,
IIIMtK M ATT0M.I V
♦      Karlovi vari i Widn.
*
Pivo v steklenicah
(449—15) prodaja
BIERMAIER v Ljubljani.
w w w w w w w w       W W ^
Št. 12.312.
Kazfjlas.
(602—3)
V ponedeljek 16. dan t. m. zjutraj se je pri klatil iz Ljubljanske okolice v mesto kmetski tako imenovani Brakepes, srednje velikosti, belo in črno pisane kože, je tukaj več psov napadel in oklal. Ta pes je bil od straže opoludne pobit.
Sekcija, ki se je takoj vršila, dokazala je, da je bil pes stekel.
Vsled tega so na podlagi postave z 29. dne februvarja 1880. 1. št. 35 drž. zak. za vse mesto od denašnjega dne počenši trimesečna .»"Nj.t koiituniae upelje in ukaže, da smejo psi v tem času le s trdno torbo okolu letati ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici.
Psi, ki bodo prosto okolu letali, bodo se polovi li in pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih postavnih določbah.
Ob jednem se omenja, da bode postavne varstvene naredbe za 4 kilometre daleč okolu mesta upeljalo c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne" 17. julija 1888.
Župana namestnik: V o n č i n a.
Razglas.
3817 gld.	66
78 „	64
1637 „	45
606 „	34
500 „	73
162 „	11
113 „	—
130 „	—
198 „	82
190 „	—
Zaradi građenja novega poslopja za stano-novanje gg. učiteljem in cerkveniku v Borovnici
bo pri podpisanem uradu zmanjšavna dražba dne 2©. j-u.13.ja. 1888. leta.
ob 4. uri popoludne. Zidarsko delo z materijalom, ročnim delom in vozno
vred je proračunjeno na kamnoseško delo na tesarsko delo na .... ključarsko in kovaško delo mizarsko delo na ... mazarsko delo na . kleparsko delo na . . lončarsko delo na ... steklarsko delo na ... in štedilna ognjišča na    . .
Vkup   .   .   .   7434 gld. 75 kr.
Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti 10% jamčevine.
Pismene kolekovane ponudbe z vadijem vred V8prejemale se bodo do 4. ure 29. julija.
V ponudbi mora biti krstno ime, priimek, stanovanje in ponudnikov stan, najnižja cena s številkami in črkami razločno zapisaua; tudi mora biti pristavljeno, da vsprejme ponudnik vse splošne in posebne pogoje dražbe brez pridržkov.
Podpisani urad si pridržuje pravico izmej ponudnikov izbrati si po svojem preudarku podjetnika.
Stavbene načrte, splošne in posebne pogoje, ceniine izkaze in proračune lahko vsakateri pri podpisanem uradu pregleda.
Županstvo v Borovnici,
dne 19. julija 1888. (503—2) Jos. Verbič, župan.
I.
Radgonska kisla voda
(Radkersburger SauerbrumO
Štefanije studenec.
Najčistejši alkalični kislec. <Mp|
l.aMtiiiiiii J- I>ELLER-ja v RADGONI.
Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je jedino le agenturni in komisijski trgovini
Brniška cesta, šte^r. q       I_oulIdIjsini,
kjer se vsprejemajo vsa naročila.
Jednotna cena je, ako se kupi 100 bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 16 gld. in 100 steklenic po pol bokala v zabojih po 50 steklenic 11 gld. franko zaboj v Ljubljani.
Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi,
kislec za poskušnjo.
Č+ck-fonii^ c+nHonop 'e °Sleiie kisline in ogleno-kislega natrona najbolj bogatu oTCTalilJcJ olUUtJlmineralna voda, je cisto alkaličen studenec in jo vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdravilskih lastnosti] najizvrstiiejši kislec. Z viuom poineSan jo Stola nij«- Htudonec jak« prijetna, hladilna in poživljajoča pijaca in se posebno zaradi tega priporoča, ker tudi najkislejše vino spremeni v prijetno, ljubko in sladko okusno pijaco. To se izvrši po posebni ugodni sestavi vode Št©lixuiJo> »tudenoa, po kateri se vinska kislina nevtralizira, to je uniči. S sladkorjem, limonami (citrouami) ali raznim sadnim sokom zmešana je voda f^tol'auijo stnclouou. prav ftampanjcu podobna. Vsled velike množine proste oglene kisline in dvojno oglenih kislih sollj, posebno dvojno ogleno-kislega natrona je £Stofunij© Ntudencc najboljša namizna pijača, katera se z vso pravico nvrsčuje mej najboljše kislece
cele Evrope.
q .   r      ■; _   clurlDnop 'mii kot zdruvil° najboljll uspeh pri katarib želodea in OLGlanlJ©   SXUUt5ll"l-r £reV( pr{ nunianjkanji teka, pri težkočah prebavljanja, pri zaprtji vode vsled prehlajenja, pri zlati žili, pn jetrnih, vranicnih in žolćnih boleznih, pri bledici, popustni mrzlici in pri družili živčnih afekcijah.
Dobi sa ŠTKFANIJt: STIDEMEC v xnanlli Mpeeer^Nkili pro-(319—8) rtajuliiieuli v E.jiil»ljuni in uu deželi.
m
m
Soooooooo
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".