GašperTonin1 Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura znanstvenega raziskovalnega prispevka How to Write and Publish a Scientific Manuscript? Scientific Writing and Structure of Scientific Research Papers IZvLEČEK KLJUČNEBESEDE:IMRAD,znanstvenerevije,kritikaznanstvenegapisanja,raziskovalničlanek,faktor vpliva,smernicezapisanje,študentskaPrešernovanaloga Znanstveno pisanje je ključni del znanstvenega raziskovanja, saj z njim znanstveniki pred- stavijo izsledke lastnih raziskav tudi ostalim strokovnjakom. Kljub precejšnji količini smer- nic pa je zaskrbljujoče, da med izobraževanjem študentje formalno le redko pridobijo znanja o znanstvenem pisanju, čeprav ima to pomembno vlogo tudi pri razumevanju in inter- pretaciji znanstvenih člankov. Namen prispevka je predstavitev predlogov za pripravo, pisanje in izbiro revije za objavo znanstvenega prispevka. Pri tem smo se osredotočili predvsem na raziskovalni znanstveni članek in strukturo IMRAD (Introduction, Methods, Results, and Discussion) ter njene prednosti in slabosti. Prav tako je predstavljen tudi zgodovinski pregled znanstvenega medicinskega pisanja in kritični pogledi nanj. Iz osno- vne strukture IMRAD se je razvilo več smernic za pisanje različnih vrst znanstvenih pri- spevkov, vsem pa je skupna sistematičnost in preglednost. Osrednji del prispevka sledi strukturi IMRAD – predstavili smo vsakega izmed njenih sklopov in dodali še tiste, ki se največkrat pojavljajo v današnjih znanstvenih objavah. Tako so podrobneje opisani tudi predlogi in usmeritve pri določanju avtorstva in oblikovanju naslova, izvlečka, ključnih besed, zahvale, navzkrižja interesov in virov ter literature. Čeprav se predstavljena struk- tura največkrat uporablja za pisanje raziskovalnih člankov, so lahko podani predlogi in smernice koristni tudi pri pisanju preglednih člankov ali prispevkov druge vrste. Upamo, da bo prispevek spodbuda in usmeritev tudi za izdelovalce študentskih nalog za Prešernovo nagrado, saj je eden od zaželenih vidikov izdelave študentske raziskovalne naloge tudi objava izsledkov v znanstveni reviji. aBSTRaCT KEYWORDS:IMRAD,scientificwritingandpublishing,scientificjournals,criticismofscientificwriting, researchpaper,biomedicine,guidelinesforscientificwriting Writing a research paper is a crucial part of scientific research since it enables the sha- ring of knowledge in different scientific circles. Unfortunately, undergraduates are rarely 1 GašperTonin,štud.med.,štud.slov.,štud.lit.komp.Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Vrazovtrg2,1000 Ljubljana;Filozofskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Aškerčevacesta2,1000Ljubljana;gasper.tonin@student.uni-lj.si 347MedRazgl.2020;59(3):347–66 • Pregledni članek taught the principles of scientific writing during their formal education, despite the fact that understanding the structure of the scientific article is crucial for the comprehen- sion and interpretation of the presented research. The purpose of this article is to pre- sent different guidelines for scientific writing and publication, including preparation for writing and selection of the appropriate journal to publish one’s research in. The main focus is given to the IMRAD (Introduction, Methods, Results, and Discussion) structu- re, its strengths and weaknesses. Moreover, we have included a historical overview of scientific writing as well as the critiques surrounding it. Many new guidelines have evol- ved from the basic IMRAD structure; however, they all have a systematic approach and clarity in common. In the main part of this article, we trace the IMRAD structure and present each of its components, while including those that are common in scientific jour- nals nowadays, but not part of the basic structure, namely the title, authorship, abstract, keywords, acknowledgements, conflict of interest, and literature. Although the presen- ted structure is mainly used for writing a scientific research article, it can be of assistance when writing other types of manuscripts as well. We hope that this article will serve as an encouragement for student researchers, since it is desired that students not only con- duct their research but also publish their findings for the scientific community to see. 348 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura … za objavo znanstvenega prispevka. Pri tem smo se osredotočili predvsem na raziskovalni znanstveni članek in strukturo IMRAD (Intro- duction, Methods, Results, and Discussion). Izpostavili smo zgodovinski pregled, pred- nosti in slabosti te strukture ter se osredo- točili na vsakega izmed njenih sklopov. Čeprav se ta struktura največkrat uporablja za pisanje raziskovalnih člankov, so lahko podani predlogi in smernice koristni tudi pri pisanju preglednih člankov ali prispevkov druge vrste. Pri tem je treba opozoriti, da gre pri navedenih možnostih za pisanje in pri- pravo nanj nazadnje vseeno le za predloge in smernice, ne pa za obvezujoča pravila. KORaKI PISaNJa ZNaNSTvENEGa PRISPEvKa Pred pisanjem je nujno zavedanje, da je to, kar bo avtor napisal, namenjeno bralcu, zato mora biti prispevek berljiv, sistematičen in hkrati tudi informativen. Še tako natančno in dobro izpeljana raziskava bo ob slabi pisni predstavitvi namreč videti pomanj- kljiva (6, 7). Obstaja tudi več priročnikov o znanstvenem pisanju in dobrem slogu znanstvenega pisanja, a jih je večina v angle- UvOD Objava znanstvenega prispevka v periodični publikaciji je ključni del kroženja informacij med znanstveniki. Prav tako je veščina znan- stvenega pisanja pomembna za boljše načr- tovanje raziskovalnega dela in komunikaci- jo v širšem strokovnem krogu (1). O strokov- nosti in pomembnosti raziskave se drugi stro- kovnjaki odločajo ravno na ravni poročila, ki ga raziskovalec javno objavi. Pri tem skrb vzbuja dejstvo, da je precejšen delež razi- skovalnih izsledkov poročan precej slabo – le okoli 10–15% raziskovalnih člankov naj bi bilo res uporabnih, polovica pa sploh ni bila nikoli citirana (2, 3). Skrb vzbujajoče je tudi, da so le redki znanstveniki naravoslovnih področij med izobraževalnim procesom pri- dobili znanstvenemu pisanju namenjena znanja, čeprav se jih velika večina strinja, da je ta veščina sestavni del njihovega poklica (4, 5). Kljub zavedanju, da je pisanje znan- stvenega prispevka neločljiv del raziskoval- nega procesa, je razmišljanje o pisanju in obja- vi pri načrtovanju raziskovalnega dela tako velikokrat spregledano (1, 4). V prispevku smo predstavili predloge za pripravo na pisanje, pisanje in izbiro revije ščini in tako glede slogovnih zadreg niso v pravo pomoč, če pišemo v slovenščini. Vseeno lahko izluščimo nekaj osnovnih slogovnih značilnosti znanstvenega pisanja, kot so natančnost, kratkost in jasnost (4). Med večje ovire pri objavi znanstvene- ga članka spadajo pomanjkanje tehničnega znanja, časa in znanja o znanstvenem pisa- nju (6). Pri slednjem je pogosto eden naj- težjih delov, kako začeti. Tudi zato sta dobra organizacija časa in sistematičen postopek pisanja lahko v veliko pomoč, pot do znan- stvenega prispevka pa naredita na videz lažjo in bolj osvojljivo. Znanstveniku je pri pisanju zaradi povezanosti raziskovalnega procesa in končnega pisnega izdelka delo precej olajšano, saj že dobro pozna temati- ko, o kateri bo pisal (8). Za boljši pregled nad potekom izdelave znanstvenega pri- spevka smo zato pripravo, pisanje in ure- janje strnili v nekaj korakov, ki ob dobri časovni organizaciji lahko pomembno olaj- šajo pisanje (4, 6–8): • Organizacija časa za raziskovalno pisanje (pri tem si postavimo roke, do katerih morajo biti napisani posamezni razdelki članka, in končni rok, do katerega naj bi bil končan. Priporočeno je tudi, da si omislimo dnevne ure za pisanje in pre- more, da o napisanem lahko premislimo). • Oblikujemo namen pisanja in kaj želimo s prispevkom doseči (to nam bo pomagalo tako pri izbiri virov kot pri pisanju vseh delov prispevka), • Priprava gradiva in študij relevantnega kliničnega in raziskovalnega dela (pri tem zberemo in uredimo vire ter njihove naj- pomembnejše poudarke, ki so pomemb- ni za razumevanje teme prispevka; odlo- čimo se tudi, kateri viri niso že zastareli in kateri so zares povezani z našo temo). • Izbira periodične publikacije za objavo (pregledamo jih večje število in jih izbe- remo nekaj). • Pregled navodil, smernic in priporočil avtorjem pri izbranih periodičnih publi- kacijah. • Priprava skeletne zasnove prispevka (korak je izredno pomemben, da se pre- pričamo, da pozneje pri pisanju nismo česa izpustili, strukturirana in sistema- tična pisna predstavitev pa olajša razu- mevanje tudi bralcu. Pri oblikovanju skeleta nam lahko pomagajo tudi smer- nice za pisanje). • Premislek in pisanje (pri pisanju vedno mislimo na zastavljeni namen pisanja, obenem pa si lahko pri pisanju posamez- nih odsekov članka pomagamo z razli- čnimi smernicami). • Urejanje (urejanje zajema tako pregled besedila kot oblikovanje primernega teh- ničnega videza besedila, torej pisav, pre- sledkov, pravilne uporabe časov itd.). • Potrditev vseh avtorjev (nujno je, da vsi avtorji pred oddajo končne različice član- ka to lahko pregledajo, dopolnijo in potr- dijo). Po pisanju je priporočeno, da članek za nekaj časa odložimo in se nato lotimo še ureja- nja. Večkratni premori so koristni tudi med pisanjem, saj po njih lažje opazimo napa- ke in nelogične povezave, ki smo jih vklju- čili v besedilo (9). Pri urejanju se lotimo tako makro- kot mikrostrukture, pri čemer smo na makrostrukturi posebno pozorni na organiziranost in berljivost, pri mikro- strukturi pa se osredotočimo na zatipkani- ne, slovnične in pravopisne spodrsljaje ter ločila. Pozorni smo tudi na raven posame- zne besede (ali termini ustrezajo, so bese- de preveč splošne – uporabo strokovnih izra- zov je treba prilagoditi povprečnemu bralcu revije) in povedi (zapletenost ali nepoveza- nost, tudi smiselnost povezav med deli povedi) (8). Pri pregledovanju lahko prej nepovezane dele ali odstavke povežemo z dodajanjem veznih povedi, pri prečišče- vanju besedila pa vedno upoštevamo meri- la kratkosti, jasnosti in natančnosti. Po zaključenem pregledu mora imeti vsak znanstveni prispevek logično struk- turo, v kateri se bo bralec znašel (4). Pred 349MedRazgl.2020;59(3): oddajo je smiselno še enkrat preveriti teh- nične zahteve revije (npr. število znakov, strani ali besed, ki jih smernice revije lahko omejujejo). Da se prepričamo, da bo naše delo zares dobro razumljivo tudi bralcem, ga je priporočljivo posredovati tudi kole- gom, ki nas lahko opozorijo na kakšne logične in vsebinske spodrsljaje, ki smo jih spregledali (8). Če uredniški postopek revi- je ne predvideva tudi lekture besedila, zanjo nujno poskrbimo sami. IZBIRa REvIJE Za OBJavO Eden izmed prvih korakov pri pisanju član- ka je izbira revije. Ob tem mislimo na cilj- no bralstvo, prav tako pa razmišljamo o več revijah, ki bi bile primerne za objavo (6). Najbolje je, če že pred začetkom pisanja članka spremljamo in beremo znanstvene članke različnih revij svojega področja. Za ohranjanje slovenskega strokovnega izrazoslovja in lastne raziskovalne skupnosti je zaželeno, da prispevke objavljamo tudi v slovenskih revijah. Prednost teh je, da bodo dosegle precejšnje število domačih bralcev, slabost pa, da ravno zaradi jezika članki teh revij le redko prodrejo v med- narodni znanstveni prostor (9). Pri odločitvi o izbiri revije je pomem- bno tudi, da znamo presoditi njeno kakovost. Pri tem nam lahko pomagajo različni indek- si, najbolj znana sta indeksa Science Citation Index in Social Sciences Citation Index. Običajno nas najbolj zanimajo bibliome- trični kazalci revije, a ti niso najpomemb- nejše merilo za objavo – pri kakovosti revije sta pomembna tudi ugled urednikov in tradicija revije, najpomembnejše za odlo- čitev o objavi pa naj bo vedno krog bralcev, ki jim je publikacija namenjena (9). Faktor vpliva Pri določanju kakovosti oz. vidnosti revije nas izmed bibliometričnih mer običajno najbolj zanima faktor vpliva (angl. impact factor, IF), ki nam poda mero citiranosti člankov v reviji. Čeprav lahko IF izračunamo za poljubno obdobje, je največkrat izraču- nan za zadnji dve leti izhajanja revije. IF nam poda enačba 1 (9): (1) IF je bil sprva namenjen knjižničarjem, saj jim je pomagal pri odločanju, katere revi- je je smiselno naročiti v knjižnično zbirko, in ni imel vloge, kot jo ima danes. Zato je kljub razširjenosti IF kot kazalnika kakovosti revije smiselno poznati tudi njegove sla- bosti in kritike. Več raziskovalcev je izpo- stavilo, da je IF sicer dokaj dober pokazatelj kakovosti revije, o kakovosti prispevka, obja- vljenega v reviji, pa ne pove veliko. Veliko raziskovalcev, predvsem pa komisij na uni- verzah in raziskovalnih institucijah, pa ga uporablja ravno tako – IF revije, v kateri je bil članek objavljen, vpliva na presojo kako- vosti raziskovalčevega prispevka in dela (10–12). Analiza prispevkov revij z visokim IF pokaže, da je v resnici večina prispevkov, objavljenih v reviji, dosegla dokaj majhno število citiranj, le nekaj prispevkov pa ogromno število citiranj. Ravno taki pri- spevki z ogromnim številom citatov ustvar- jajo visok IF, čeprav je velika večina član- kov dosegla precej manjšo odmevnost, kot jo nakazuje IF revije. Pri revijah Nature in Science so tako kar tri četrtine člankov dosegle manjšo odmevnost, kot jo naka- zujeta IF obeh revij (10). Uredniki pri teh revijah izbirajo članke tudi glede na to, kak- šno citiranost pričakujejo od njih v nasled- njih dveh letih. Nobelov nagrajenec za medicino leta 2013, Randy Schekman, je tako ravnanje označil kot komercializaci- jo revij, ki ogroža znanstveni prostor. Mladi avtorji so namreč lahko pod pritiskom, da morajo članek objaviti v kateri od revij z visokim IF, saj drugače ne bodo karierno uspešni. Take pomisleke izpostavlja tudi več drugih raziskovalcev. Izbira člankov, ki 350 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura … IF = število citiranj člankov, objavljenih v tej reviji v prejšnjih dveh letih, v tekočem letu celotno število člankov, objavljenih v tej reviji v preteklih dveh letih bodo z večjo verjetnostjo citirani v nasled- njih dveh letih, prav tako ni posebej smi- selna, saj članki, ki v dveh letih dosežejo veliko število citatov, običajno ne prinaša- jo novih spoznanj. Po več kot treh letih jih namreč po številu citatov prehitijo pri- spevki, ki so ob času objave predstavljali novosti nekega področja (13–15). Obenem tudi to, kakšen je IF revije, v kateri je objavljen članek, vpliva na nje- govo citiranost, in sicer ne nujno v korela- ciji z njegovo kakovostjo (11). Ker nekatere revije dovoljujejo spletno objavo končne (grafično neobdelane) različice pred uradno revijalno objavo, prispevek že s tem lahko pri- dobi citate, ki se upoštevajo ob izračunu IF. Tako objavljanje ima sicer tudi dobre last- nosti, saj omogoči hitrejše širjenje izsledkov raziskav v znanstveni skupnosti, a zaradi dol- gega časovnega razmika med spletno obja- vo in revijalno, tiskano objavo, ki jo upošteva IF, to revijam umetno viša IF (12). Nizek IF revije tako ne pomeni nižje kakovosti objavljenega prispevka. Nekateri avtorji zato predlagajo uporabo drugih bibliometričnih kazalcev, IF pa priporoča- jo le kot kazalnik vidnosti in ne kakovosti revije. Razpolovni čas citiranja Še ena od mer, ki nam lahko pokaže kako- vost revije, je razpolovni čas citiranja (angl. cited half-life) – ta nam pove, kakšna je mediana starosti člankov, ki so bili citira- ni v zadnjem letu glede na Journal Citation Report. Ker gre za mediano, si lahko to mero predstavljamo tudi tako, da polovica citiranj pripada tistim člankom, ki so bili objavlje- ni v razpolovnem času citiranja, polovica pa tistim po njem. Večji razpolovni čas citira- nja nakazuje, da so prispevki, objavljeni v reviji, citirani še nekaj let po objavi (9). Odprti dostop V zadnjem času je za avtorje, predvsem pa za bralce, pomembno tudi, pod kakšnim dostopom oz. licenco bo revija ponujala članke. V preteklosti je bilo najbolj običaj- no, da so bili prispevki, ki jih je revija objavila, za bralca plačljivi (prek naročni- ne revije ali prek enkratnega plačila za dolo- čen članek), takemu dostopu pa pravimo zaprti ali plačljivi dostop (angl. paywall). Pri tej vrsti dostopa za objavo praviloma ni potrebno plačilo, saj založnik sredstva pri- dobi prek prodajanja vsebine bralcu ali raziskovalnim knjižnicam. Sploh v prvem desetletju 21. stoletja pa je začel narašča- ti delež revij, ki članke objavljajo pod odpr- tim dostopom (angl. open access). Ob tem se je plačilo stroškov objave premaknilo z bral- ca na avtorja članka oz. ustanovo, ki ga pod- pira. Pod odprtim dostopom tako danes razumemo več različnih pristopov, ki so poimenovani po barvah – čeprav obstaja veliko število vrst odprtega dostopa, jih v grobem lahko razdelimo na (16–18): • Zlati odprti dostop (angl. gold open access) označuje objavo v odprtih znanstvenih revijah, ki omogočajo dostop do člankov brez plačila naročnine, pri čemer avtor za svoj prispevek običajno obdrži mate- rialne avtorske pravice. Založnik sred- stva za objavo dobi prek avtorja (angl. author pays), lahko pa jih priskrbi tudi matična organizacija ali finančni pod- pornik raziskave in tako avtor z objavo nima stroškov. • Zeleni odprti dostop (angl. green access) je podoben zlatemu, le da za prostodo- stopno objavo poskrbi avtor sam. Pri tem gre običajno za to, da založnik dovo- ljuje objavo avtorjeve končne in recen- zirane različice članka (lahko tudi brez grafične podobe revije), ki ji pravimo tudi prednatis (angl. postprint), v repozi- toriju (arhiv matične organizacije ali dru- gega finančnega podpornika raziskave). • Hibridni odprti dostop (angl. hybrid open access) pomeni, da revija hkrati ob zaprtem, plačljivem dostopu, ponuja tudi možnost odprtega dostopa, če avtor ali organizacija, ki ga podpira, plača za objavo. 351MedRazgl.2020;59(3): • Platinasti dostop (angl. platinum open access) združuje lastnosti zelenega in zlatega odprtega dostopa, saj prispevke pod odprtim dostopom brezplačno obja- vi založnik, avtorju ali njegovi organiza- ciji pa prav tako ni treba zagotoviti sred- stev za objavo. Založnik sredstva pridobi od tretje organizacije, npr. raziskovalnih in akademskih institucij, državnega finan- ciranja ali drugih podpornikov. Odprti dostop je v zadnjih dvajsetih letih pridobival veljavo, ker omogoča doseg več- jega števila bralcev (in posledično citiranj) in ker mnogi znanstveniki menijo, da bi morali biti vsi izsledki znanosti dostopni brez plačila. Leta 2018 je skupina organi- zacij, ki raziskavam dodeljujejo sredstva, s pomočjo Evropskega raziskovalnega sveta (angl. European Research Council) in Evrop- ske komisije (angl. European Commission) ustanovila Koalicijo S (angl. cOAlition S). Ta si prizadeva, da bi bili do leta 2021 vsi raziskovalni prispevki, ki jih financirajo narodne, regionalne in mednarodne javne ustanove, objavljeni v revijah z odprtim dostopom ali prek drugačnih odprtodo- stopnih platform, in sicer brez embarga. Ustanovitvena članica Koalicije S je tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, načrt S pa je pri nas v veljavo stopil s 1. 1. 2020. V njem je predvideno, da morajo biti vse objave, financirane z javnimi sredstvi, objavljene prek treh poti: v revijah z zlatim odprtim dostopom, revijah z zelenim odprtim dosto- pom ali pa tistih s hibridnim odprtim dostopom, ki pa imajo dogovor o preobli- kovanju (angl. under transformative agree- ment) (18–20). Članek je pri zelenem odpr- tem dostopu treba objaviti v repozitoriju, v poštev pa ne pridejo zasebne strani projektov ali druge strani, kot je npr. ResearchGate. Pri objavi v repozitoriju je treba upoštevati embargo, ki ga določi založnik. Če je članek objavljen v naročni- ški reviji, pri kateri se avtorske pravice pre- nesejo na založnika, mora ta povratno dovoliti shranitev prednatisa ali končne, gra- fično oblikovane različice v institucionalni repozitorij, večina založnikov pa tako obja- vo dovoli. Dovoljenja založnika lahko pre- verimo na spletni strani SHERPA/RoMEO, natančno pa so običajno določena tudi z založniško pogodbo. Priporočamo, da za objavo, če je bila financirana z javnimi sred- stvi, izberete revijo, ki ponuja zeleni, zlati ali hibridni, še bolje pa platinasti dostop (16, 17). Ko smo izbrali revijo, je smiselno, da si kakšen izvod izposodimo. Tako se lahko seznanimo s članki, ki jih je ta revija že obja- vila, prav tako pa nam podobni članki lahko pomagajo tudi pri strukturi lastnega pri- spevka (9). Izbira revije namreč močno vpliva na to, kako mora biti članek urejen. Večina revij ima na svojih spletnih straneh ali znotraj vsake številke dodana tudi navo- dila avtorjem, ki napotijo k želeni obliki znanstvenega prispevka. Opozoriti je treba, da se te smernice tudi spreminjajo in jih je zato dobro preveriti že pred pisanjem pri- spevka in se s tem ogniti dodatnemu popra- vljanju ali celo zavrnitvi (4, 6). ZNaNSTvENO PISaNJE Zgodovinski pregled znanstvenega pisanja Začetki pisanja znanstvenih člankov so močno povezani z Londonsko Kraljevo družbo (Royal Society of London). Znotraj te je leta 1665 začela izhajati tudi prva znanstvena periodična revija, imenovana Philosophical Transactions. Do 19. stoletja je bila revija med pomembnejšimi, pozneje pa so jo začele nadomeščati druge, za posamezna področja bolj specializirane periodične publikacije. Znanstvena področ- ja so razvila svoje smernice za zapisova- nje znanstvenih prispevkov. Na biomedi- cinskem področju so prispevki dobili standardizirano obliko leta 1978, ko se je zbrala skupina urednikov biomedicinskih revij, imenovana Vancouverska skupina, ki se je pozneje preimenovala v Mednarodni 352 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura … odbor urednikov medicinskih revij (angl. International Committee of Medical Journal Editors, ICMJE). Določili so nekatere gla- vne smernice za pisanje znanstvenega prispevka na biomedicinskem področju, med drugim pa kot zahtevano obliko znan- stvenega poročanja o izsledkih raziskav uvedli strukturo »uvod, metodologija, rezultati in razprava« (angl. introduction, methods, results, and discussion), imenova- no IMRAD, ki se je sčasoma dopolnjeva- la in razširjala, a še danes ostaja osnovna shema v večini naravoslovnih znanstvenih revij (21). Od začetka 20. stoletja, ko se je tak način pisanja začel oblikovati, ga je do leta 1970 prevzelo že 80 % raziskovalnih člankov, po letu 1980 pa skoraj vsi (22). Struktura IMRAD se je uveljavila, ker je eksponentna rast znanstvenih odkritij, raziskovalnega dela in s tem tudi publikacij povzročila nujno potrebo po večji pre- glednosti nad znanstveno literaturo (21). Vsako leto namreč znanstveni časopisi objavijo več kot milijon člankov o razi- skavah (3). IMRAD kot rezultat težnje po standardizaciji znanstvenega poročanja omogoča organizirano in učinkovito pred- stavitev raziskovalnega dela, ki daje pouda- rek prečiščeni znanosti (angl. sanitized science). Pojem uporabljajo tudi kritiki strukture IMRAD – pomeni namreč preveč faktografski in avtoritativni pogled na znanost, in sicer brez zavedanja, da je intrinzična lastnost znanosti tudi negoto- vost in da so napake pri raziskovanju pomemben del raziskovalnega procesa, ki se ga pogosto ne predstavi. Struktura IMRAD tako avtorje opozar- ja, da vključijo vse kritične elemente pro- cesa raziskovanja, olajša proces urejanja in recenzije urednikom ter recenzentom, bral- cu pa omogoči hitrejše iskanje specifičnih informacij v prispevku (21). Zaradi strukture je mogoče tudi brez težav razlikovati med pridobljenimi podatki (materiali in meto- de, rezultati) in komentarjem ter teorijo (uvod/izhodišča in razprava) (21, 23). Kritike današnje oblike znanstvenega pisanja Kljub uporabnosti in široki sprejetosti strukture IMRAD je ta doživela tudi kriti- ke. Knorr-Cetina je opozorila, da avtorji v prispevkih ne predstavijo resničnega poteka dogodkov in da namenoma izpustijo precejšen del tega, kar se je dogajalo v labo- ratorijih. Prav tako je poudarila, da se avtorji velikokrat zanašajo na različne lite- rarne strategije, ki prepričajo bralca o zane- sljivosti izsledkov raziskave in precenijo njeno pomembnost (23). Med kritike spada tudi Nobelov nagrajenec leta 1960 s področ- ja fiziologije in medicine, Peter Brian Medawar, ki je tak način podajanja znan- stvenih izsledkov strogo obsodil, saj naj bi taka struktura članka popolnoma prikrila resnični razvoj raziskovalne misli. Pravi namreč, da taka oblika pisanja daje lažen občutek, da znanstvenik pred raziskovanjem ni imel nobenih pričakovanj o tem, kakšen bo rezultat raziskave. Prav tako opozori, da hipoteze in izhodišča raziskovalca omejijo tudi njegovo izbiro metodologije (izbiro naj- primernejšega modela, eksperimentalne zasnove, merjenih parametrov in statisti- čnih testov ter mer) in vplivajo tudi na to, katere rezultate bo avtor prispevka pred- stavil kot relevantne in katerih ne, zato tudi pojavi, ki jih raziskovalec opisuje, brez vzpostavljenega predhodnega pričakovanja zanj nimajo pomena. Sam predlaga zapi- sovanje razprave že pred predstavitvijo rezultatov, saj naj bi bilo le golo induktivno sklepanje iz pridobljenih rezultatov zava- jajoče (24). Poleg pretirane poenostavitve raziskovalnega procesa je strukturi IMRAD očitana tudi prevelika rigidnost (23, 24). Pojavljajo se tudi pomisleki, da bi mladi raziskovalci lahko zamešali predstavitev končnih izsledkov in pravega raziskoval- nega procesa – da torej napak, sprememb v načinu raziskovanja in nepričakovanih rezultatov ne bi videli kot običajen del razi- skovanja. Več avtorjev poudarja tudi, da štu- denti pred doktorskim študijem velikokrat 353MedRazgl.2020;59(3): na tip raziskave dobila tudi svoje naslednice. Vsem je skupno, da poskušajo odgovoriti na štiri osnovna vprašanja raziskovanja, ki jih je angleški epidemiolog in statistik Austin Bradford Hill postavil že leta 1965 (23): • Uvod/Izhodišča (angl. introduction) – Zakaj si pričel/-a s pisanjem? • Materiali in metode (angl. materials and methods) – Kaj in kako si naredil/-a? • Rezultati (angl. results) – Kakšne odgovore si dobil/-a? • Razprava (angl. discussion) – Kaj to pome- ni? Ta osnovna shema ne vsebuje nekaterih (za precejšen delež revij nujnih) gradbenih delov, ki sodijo k znanstvenemu prispevku. K osnovnim štirim razdelkom se v revijah običajno priključujejo tudi naslov, izvleček, ključne besede, zahvala, navzkrižje intere- sov ter viri in literatura, včasih pa tudi zaključek. Ti se ne pojavljajo v vsakem prispevku, včasih pa so združeni s kakšnim od drugih glavnih razdelkov, njihova nara- va pa je bolj tehnična. Čeprav sta tako izbi- ra primernih ključnih besed in pravilno navajanje virov ter literature pomembna, je srce prispevka avtorjeva raziskovalna misel, ki jo podpirajo Hillova vprašanja. Nekatere revije omenjene sklope strukture IMRAD 354 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura … sploh ne pridejo v stik z realnim potekom raziskovanja, ampak si podobo o njem ustva- rijo na podlagi prečiščene znanosti (25–27). Prav tako je podobo tega, da gre pri znan- stvenem raziskovanju za sosledje dobro definiranih korakov, pri študentih zelo težko odpraviti, čeprav so tudi sami pod- vrženi raziskovalnemu delu (27). Zaradi vsega naštetega je nujno, da se raziskovalec in interpret znanstvene obja- ve zavedata, da so raziskovalci in avtorji prav tako ljudje z različnim strokovnim obzorjem, različno dovzetnostjo za nove ideje in različno razvito zmožnostjo zave- danja lastne pristranskosti, ki se je v razi- skovanju ne moremo nikoli popolnoma znebiti – zato prečiščeni rezultati, diskusi- ja in vrednotenje hipotez lahko zagota- vljajo objektivnost le na ravni posameznika, raziskovalca, in ne na ravni znanstvene skupnosti (25). STRUKTURa ZNaNSTvENEGa PRISPEvKa Struktura IMRaD IMRAD je shema, ki je v osnovi namenje- na raziskovalnim člankom, zato si ne deli vseh lastnosti z ostalimi vrstami znan- stvenih objav. Osnovna shema IMRAD do danes ostaja skoraj enaka, čeprav je glede Slika 1.RazširjenastrukturaIMRAD(Introduction,Methods,Results,andDiscussion).Osrednjidelstruk- tureIMRAD(predstavljenv temnejšihokvirčkih)jebistvenzarazvijanjeraziskovalnemisli,spremljajopa gamanjvsebinsko,a tehničnoboljpomembnirazdelki(v svetlejšihokvirčkih),kijihavtorlahkopogoste- jeprilagajapotrebampisanja,včasihpasepridružijokateremuizmedosrednjihdelovalipajihprispevek tudinima.Nadesnistranisetakolinearnosestavljajoposameznideli,osrednjastrukturaIMRADpaima oblikopeščeneure,kipredstavljarazmerjemedspecifičnostjo(osredotočenostnalastnoraziskavo)insploš- nostjo(osredotočenostnazaledjevirovinliterature).Osrednjastrukturasev zeloskrajšanirazličicipono- vitudiv izvlečku,karponazarjaponovnauporabafigurepeščeneure.Nalevistranisosestavnidelipodrobneje razloženi,kotopornetočkepasopodaninjihovivsebinskipoudarki,pomembnejšeopombealimodeliza pisanje(podrobnejesorazloženiv besedilu).Shemolahkobralecuporabljamedbranjemprispevkainsi nanjodopisujealioznačujenjemupomembnejšepristope.Trebapajeopozoriti,daje,čepravjes shemo strukturaznanstvenegaprispevkanavideznožezarisana,talepredlogainnereceptzapisanje.Koavtor poznaosnovnesestavnedele,jihlahkospretnejetudiprerazporedi,donjihpristopiz različnihzornihkotov alipajihsaminovativnorazvija.ICMJE –Mednarodniodborurednikovmedicinskihrevij(InternationalComittee ofMedicalJournalEditors),IMRAD –uvod,metode,rezultatiinrazprava(Introduction,Methods,Results, andDiscussion),CARS –ustvarjanjeraziskovalnegaprostora(angl.creating a research space),APA –Ameriško psihološkozdruženje(AmericanPsychologicalAssociation),MLA –ModernLanguageAssociation,AMA – Ameriškozdravniškozdruženje(AmericanMedicalAssociation).p objavljajo v drugačnem vrstnem redu. Ker struktura ne določa tudi vsebine in raz- poreditve znotraj posameznih razdelkov, tudi to še vedno dopušča nekaj prostora za ustvarjalnost (28). Za lažje pisanje je v pomoč tudi gra- fična predstavitev v obliki peščene ure, ki predstavlja razmerje med specifičnost- jo (osredotočenost na lastno raziskavo) in splošnostjo (osredotočenost na zaledje 355MedRazgl.2020;59(3): METODE REZULTATI RAZPRAVA Kaj to pomeni? NASLOV AVTORSTVO ZAKLJUČEK Modeli za pisanje izhodišč Najbolj variabilen del – Prvi stik z bralcem, pomemben za dosegljivost članka v spletnih bazah, v njem se izogibamo nepotrebnim besedam. – – – – 4 kriteriji in merila ICMJE za potrditev avtorstva, prvo avtorstvo in vodilno avtorstvo. – – – – Odseva strukturo celotnega prispevka, sposoben je stati tudi samostojno, običajno sledi strukturi IMRAD, pomembnost za iskalnike po bazah. IZVLEČEK IN KLJUČNE BESEDE UVOD/IZHODIŠČA Zakaj si začel/-a raziskavo/pisanje? – Problemsko naravnan model, model CARS ali model lijaka. Usvojitev območja raziskovanja, opis in določitev niše ter osvojitev niše. I M R D Kaj in kako si naredil/-a? Recept za ponovitev raziskave – etode za zajem in analizo podatkov, utemeljitev za izbiro teh metod. M – Kakšne odgovore si dobil/-a? Sistematična predstavitev – različni pristopi – redstavitev, običajno brez interpretacije, slike, grafi in tabele, ki so lahko samostojni. P – – lavni izsledki (oblikovanje sklepov), umestitev v kontekst (primerjava), zaključek (lahko tudi samostojen del). G – – – Lahko je tudi zadnji del razprave, – povzetek najpomembnejših točk raziskave, – predlogi za nadaljnje raziskovalno delo. – Vsi, ki ne ustrezajo vsem merilom za avtorstvo, izpostavitev finančnih podpornikov.– – Harvardski in vancouverski način navajanja, – citatni standardi (APA, MLA, AMA, Chicago). ZAHVALA IN NAVZKRIŽJE INTERESOV LITERATURA smernice revije virov in literature) v posameznem razdelku prispevka. Razširjena shema strukture IMRAD, ki se uporablja v večini današnjih revij, je predstavljena na sliki 1 (8, 28). Shema predstavlja tudi zasnovo tega pri- spevka, zato se bralec lahko k njej vrača med branjem. Zaradi razvoja in standardizacije veli- kega števila raziskovalnih postopkov v medicini so se pojavile težnje različnih skupin, ki so si prizadevale za oblikovanje enotnih smernic o poročanju izsledkov znanstvenih raziskav. Ena izmed takih je tudi organizacija EQUATOR (Enhancing the QUAlity and Transparency Of health Research) (2). Smernice, ki so jih razvili, so specializirane za različne oblike razi- skovalnih protokolov, danes pa jih obsta- ja že več kot 250. Gre za sezname ključnih podatkov (angl. bullet points) o raziskavi, ki so razvrščeni v smiselne sklope struk- ture IMRAD in nam lahko pomagajo tako pri razvrstitvi podatkov o raziskavi kot tudi pri tem, da kakšnega ne pozabimo omeniti. Nekatere večkrat uporabljene smernice so (1, 3, 29): • CONSORT (Consolidated Standards of Reporting Trials), ki so namenjene pro- spektivni randomizirani raziskavi, • PRISMA (Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses), ki so splošnejše in so namenjene siste- matičnim preglednim člankom in meta- analizam, • STROBE (The Strengthening the Reporting of Observational Studies in Epidemiology), ki so namenjene opazovalnim raziskavam v epidemiologiji, • STARD (Standards for Reporting of Dia- gnostic Accuracy), ki so namenjene razi- skovanju diagnostičnih metod, • QUORUM (Quality of Reporting of Meta- analyses) za metaanalize randomiziranih kontroliranih raziskav in • MOOSE (Metaanalysis of Observational Studies in Epidemiology) za metaanali- ze epidemioloških raziskav. Obstaja torej množica smernic, večini pa je skupna struktura IMRAD. Med seboj se naj- bolj razlikujejo pri razdelku o metodah, za izbiro pravilnih pa je uporabno tudi splet- no orodje omrežja EQUATOR, imenovano GoodReports (30). Tam nas spletni vodič na podlagi vprašalnika, ki ga izpolnimo, lahko usmeri k najbolj primernim smernicam. Pred pisanjem glede na svojo raziska- vo lahko poiščemo ustrezne smernice in jih podrobneje proučimo, a naj nas te ne ome- jujejo pri pisanju. Navsezadnje ne gre za natančna navodila, kako napisati znan- stveni prispevek, so pa taka priporočila lahko v pomoč, ko pisanje zastane ali ko nas spomnijo, katere podatke bi bilo glede na naravo naše raziskave še dobro vključiti. V tem pregledu ne bomo sledili lastnostim vsake izmed smernic, ampak se bomo osre- dotočili na skupne lastnosti večine. Pri tem bomo sledili razširjeni strukturi IMRAD (slika 1), priporočila pri vsakem izmed raz- delkov pa avtorjem lahko pomagajo tudi pri pisanju znanstvenega prispevka kakšne druge vrste in ne le raziskovalnega znan- stvenega članka. Naslov Naslov je prvi element, s katerim bralec pre- pozna vsebino članka. Na podlagi naslova se tudi odloča, ali ga vsebina članka zani- ma in ali ga bo prebral (4, 9). Prav tako je naslov pomemben tudi, da bo članek lahko dosegljiv v spletnih bazah, saj mehanizem iskalnikov po bazah poleg ključnih besed za iskanje največkrat uporabi tudi naslov (4, 6, 9). Obstaja več priporočil za pisanje naslo- va, a nobeno izmed njih ni univerzalno. Ena od možnosti je, da lahko v naslovu zaobjamemo tri pomembne vidike razi- skave: področje, na katerem raziskavo izva- jamo, specifičen del tega področja in metodo, s katero smo ga raziskovali (6). Tako oblikovanje naslovov je primernejše za raziskovalne članke. Prav tako si lahko pri oblikovanju naslo- va pomagamo tako, da izberemo ključne 356 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura … besede, ki kar najbolje opisujejo našo razi- skavo. Nato jih razvrstimo glede na njiho- vo pomembnost; tista beseda, ki najbolje povzema našo raziskavo, naj bo bližje začet- ku. Iz teh ključnih besed poskušamo sesta- viti ustrezen naslov, pri katerem poskušamo izključiti manj pomembne besede (4). Tako oblikovanje naslovov je primernejše za pregledne članke. Treba je poudariti, da sta oba opisana postopka le predlogi za pomoč pri obliko- vanju, ki ju avtor lahko prilagodi ali upora- bi za lasten miselni proces pri ustvarjanju naslova. O dolžini naslova so mnenja delje- na. Čeprav večina revij določa omejitev zna- kov v naslovu, nekateri avtorji menijo, da je treba ta prostor čim bolje izkoristiti, drugi pa, naj bo naslov strnjen (4, 9). Vsi avtorji se strinjajo, da se v naslovu izogibamo pisanju odvečnih besed (npr. »Raziskava o …« – dru- gače je, če določimo tip raziskave) (6, 9, 31). Lažje kot zapovedati želeno obliko naslova pa je opozoriti na nekatere neželene lastnosti. V njih se poskušamo izogniti okrajšavam in kraticam (6). Prav tako je odsvetovano tudi številčenje naslovov, čeprav gre morda za objavo niza člankov o isti tematiki. V naslo- vih se izogibamo tudi pisanju kemijskih formul (raje navedemo generično ime ali splošno ime spojine – zapletenejše formule bomo predstavljali v drugih delih prispev- ka), posebnim znakom in nepotrebnim sta- tističnim izrazom (»Statistično značilen vpliv zdravila A na …«) (9). Nekatere revije zahtevajo tudi kratek, tekoči naslov (angl. running title). Gre za naslov, ki je le pomoč bralcu za orientaci- jo po reviji, saj je tekoči naslov z drugimi bibliografskimi podatki navadno napisan v glavi, torej v naslovni vrstici nad bese- dilom vsake strani članka (9). Včasih za teko- či naslov revije uporabijo tudi samo prvi del naslova članka. avtorstvo Večina biomedicinskih revij z IF ima stro- go določene pogoje o avtorstvu (angl. autorship), ki sledijo merilom, ki jih je dolo- čil ICMJE. Pri tem morajo biti za upravičeno avtorstvo izpolnjeni vsaj štirje kriteriji (32): • Avtorji so prispevali pomemben del k zas- novi ali oblikovanju dela (pri pridobiva- nju, analizi ali interpretaciji podatkov). • Avtor je sodeloval pri oblikovanju osnut- ka prispevka in pregledu tega. • Vsem avtorjem je bil pred objavo omo- gočen pregled prispevka, za objavo pa je bilo pridobljeno tudi dovoljenje vseh avtorjev. • Vsi avtorji se strinjajo, da so odgovorni za vse vidike dela, prav tako pa zagota- vljajo, da bodo vprašanja o natančnosti in integriteti kateregakoli dela prispevka primerno obravnavana in razrešena. Ni pa pomembno le, da tisti, ki ne ustrezajo vsem štirim kriterijem, niso umeščeni med avtorje, ampak tudi, da so vsi tisti, ki kri- terijem zadostujejo, uvrščeni med avtorje. Vsakemu, ki ustreza prvemu kriteriju, mora biti omogočena tudi izpolnitev drugega in tretjega kriterija in se mu pregleda nad pri- spevkom ne sme odtegniti. Tiste sodelav- ce, ki niso ustrezali vsem štirim kriterijem, so pa pomembno pomagali pri ustvarjanju raziskave, lahko navedemo v zahvali (32). Razvrstitev avtorjev po vrstnem redu je nekje nezaznamovano, drugje pa revije sle- dijo bolj razširjenemu pristopu, da se avtor- je navaja od tistega z največjim prispevkom do tistega z najmanjšim. V nekaterih znan- stvenih disciplinah je navada celo, da se avtorje razvršča po abecedi. V večini medi- cinskih revij je tudi zaradi točkovanja avtor- stva pri znanstvenih nazivih tako, da se prvo avtorstvo (angl. first author) prizna prvemu napisanemu avtorju ali pa tistim, ki so jim vsi avtorji v izjavi priznali prvo avtorstvo, kar se navadno navede tudi pri zapisu avtorjev v reviji. Običajno se avtorjem ob imenu dodeli oznako in pod opombo z ozna- ko dopiše »Avtorji si delijo prvo avtorstvo«, »Avtorji si delijo mesto prvega avtorja« ali »Avtorji so k delu enakovredno prispevali« 357MedRazgl.2020;59(3): (angl. These authors contributed equally to this work). Posebno mesto ima tudi zadnji napi- sani med avtorji. Temu se prizna vodilno avtorstvo (angl. senior author), največkrat pa pripada predstojniku oddelka, kjer je razi- skava potekala (9). Običajno skupina avtorjev določi tudi korespondenčnega avtorja (angl. corre- sponding author), ki je odgovoren za komu- nikacijo med preostalimi avtorji in ured- ništvom revije. Revije imajo običajno tudi napisano, katere dokumente mora skupina avtorjev predložiti pred objavo (potrdila o strinjanju z objavo, odobritev etične komi- sije, dokumentacija registrirane klinične raziskave, predložitev vloge o navzkrižju interesov itd.) (32). Avtorja navajamo s polnim imenom in priimkom, če revija zahteva, dopišemo tudi akademske naslove in delovno mesto. Katere akademske naslove dopisati, je odvisno predvsem od smernic posamezne revije. Najpodrobneje deleže posameznih avtorjev pri raziskavi in pisanju prispevka navaja revija JAMA (The Journal of the American Medical Association) (3). Izvleček Zasnova izvlečka (angl. abstract) smiselno in strukturirano povzema celoten prispevek. Zato je priporočljivo, da se pisanja izvlečka lotimo na koncu, saj imamo takrat že dober pregled nad tem, kaj mora vsebovati (9). Samozadostnost izvlečka je pomembna, saj so v različnih podatkovnih bazah in na sple- tnih straneh revij običajno dostopni le pov- zetki različnih člankov, na podlagi katerih se nato bralec odloči, ali bo kupil celoten čla- nek ali ne (4). Z uvajanjem odprtega dosto- pa se ta vidik uporabnosti izvlečka zmanj- šuje, vseeno pa je pomemben, ko raziskovalec išče literaturo in mora iz množice virov odbrati tiste, ki so zanj najprimernejši – kakovostno napisan izvleček namreč kaže tudi na kakovost celotnega prispevka. Nekatere revije pri strukturi izvlečka sledijo strukturi IMRAD, druge pa pri pisa- nju puščajo avtorjem bolj proste roke. Pri tistih, ki sledijo strukturi IMRAD, je naj- pogosteje zahtevano povzemanje (in ne le naštevanje) za vsakega izmed bistvenih delov (pri Medicinskih razgledih npr. izho- dišča, metode, rezultati in razprava) (33). Večina revij ima tudi omejen obseg izvle- čka (zgornja meja večinoma med 250 in 500 besed). Priporočljivo je tudi, da izvleček ne vsebuje krajšav ali kratic (6, 9). Struktura izvlečka je tako odvisna od vrste znanstvenega prispevka in smernic revije, v kateri bo objavljen – tako je pri pre- glednih člankih in večini drugih prispevkov izvleček lahko nestrukturiran. Kljub temu se je pri pisanju vedno dobro držati nače- la, da dober povzetek sistematično povza- me celotno strukturo prispevka. Zato je pomembno tudi, da izvleček po večjih pose- gih v prvotni članek med pregledovanjem redno posodabljamo. Ključne besede Običajno so ključne besede (angl. key words) pridružene povzetku. Pomembne so pred- vsem za algoritme iskalnikov po bazah elektronske literature, zato je njihova izbi- ra ključna, da lahko iskalec med množico prispevkov najde relevantnega (6). Kljub temu pa pomen ključnih besed danes nima več take vloge, kot jo je imel, saj lahko današ- nji iskalniki hitro preiščejo tudi besede ali besedne zveze znotraj celotnih člankov (9). Pri člankih, ki niso prostodostopni, so na voljo le izvleček/povzetek in ključne bese- de, zato lahko tudi računalniški iskalni algoritem išče le po teh. Običajno revije usmerijo k določitvi 4 –8 ključnih besed, ki izpostavljajo pomembnejše, morda inova- tivnejše vidike prispevka. Pri tem morajo biti dovolj splošne, da bodo relevantne tudi za bralca, ki želi najti prispevek o tej tematiki, in dovolj specifične, da bo pri- spevek izstopal med drugimi (6). Pri izbiri ključnih besed pomaga tudi pregled obstoječega kontroliranega besed- njaka za indeksiranje s področja naravo- 358 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura … slovnih znanosti MeSH (angl. Medical Subject Headings) in izbira že obstoječih ustreznih pojmov, čeprav je tudi uporaba inovativnih ključnih besed zaželena, saj se z njimi prvotni besednjak za indeksiranje veča (34). Uvod/izhodišča Uvod (angl. introduction) je eden najpo- membnejših delov vsakega prispevka, saj na bralcih in urednikih pusti prvi vtis, hkrati pa vpliva tudi na mnenje bralca o slogu pisa- nja, kakovosti raziskave in pomembnosti pridobljenih rezultatov. Pri tem je izredno pomembno, da ga dober uvod prepriča o logiki same raziskave, torej o odgovoru na vprašanje: »Zakaj si sploh začel/-a z razi- skavo/pisanjem?«. Pri tem ima dvojno funk- cijo – bralca mora pripraviti na to, da bo lahko razumel vsebino prispevka, hkrati pa mora ohraniti njegovo zanimanje, da bo pri- spevek v celoti prebral (4, 9, 33, 35). Pri razi- skovalnih člankih se je v nekaterih slo- venskih revijah namesto izraza uvod raje začel uporabljati izraz izhodišča (tak dogo- vor velja tudi za Medicinske razglede). Uvod pri znanstvenem raziskovalnem članku je običajno del, ki ga avtor najprej začne pisati, čeprav nekateri pisci raje začnejo z opisovanjem metodologije in rezultatov in se šele nato vrnejo k njemu (6, 9). Pri pisanju uvoda znanstvenega razi- skovalnega članka se je treba izogniti nuji, da bi poskušali povzeti vso dosedanjo teo- rijo o temi, ki jo pregledujemo. Nekateri pri- poročajo, da naj bi uvod zajemal le 15 % dolžine celotnega prispevka, običajno torej okoli 250–600 besed (6, 8). Množica poda- tkov, med katerimi jih za našo raziskavo veliko niti ni pomembnih, je za bralca le odtegnitev od bistvenih vsebinskih poudar- kov, ki jih potrebuje, da dobi dobro ozadje za razumevanje raziskave. Prav tako se je v uvodu dobro izogniti pretiranemu pona- vljanju, saj bodo raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili po pregledu literature, dobila svoj odgovor v razpravi (6). V uvod običajno ne vključujemo rezultatov in delov diskusije, čeprav je tudi to lahko smiseln odmik od osnovne strukture – predstavitev rezultatov ali zaključkov na koncu uvoda lahko namreč pri bralcu vzpostavi večjo kri- tičnost že pred branjem prispevka, če je izve- dena dovolj spretno. Paziti moramo tudi, da ne izpustimo pregleda kakšnega pomembnega članka na našem področju, tistih, ki so že zastare- li, pa v prispevku ne uporabimo (35). Uvod običajno pišemo v sedanjiku (31). Za pomoč pri pisanju uvoda je bilo raz- vitih več različnih modelov, ki lahko poma- gajo pri začetku pisanja, nikakor pa niso edini ali pravilni način za pisanje uvoda. V nadaljevanju so predstavljeni modeli za pisanje uvoda za znanstveni raziskovalni članek, vendar so take predloge uporabne tudi za pisanje ostalih vrst prispevkov. Vsem je namreč skupno, da se morajo drža- ti čim bolj sistematične in pregledne obde- lave vsebine. Modeli za pisanje uvoda/izhodišč Problemsko naravnani model (angl. problem solving model) predvideva zanašanje na različne oporne točke, kot so cilj, težava, tre- nutne zmožnosti, rešitev in kriterij za ustreznost rešitve. Poleg tega je znan tudi model ustvarjanja raziskovalnega prostora (angl. creating a research space, CARS). Ta v uvodu predvideva, da se osredotočimo na tri vidike: • usvojitev območja raziskovanja, • pri tem pokažemo, zakaj je ravno naša tema zanimiva, pomembna in na nek način tudi problematična – torej vred- na raziskave, • opis in določitev niše (raziskovalnega problema), • pri tem opredelimo luknjo v znanju (angl. knowledge gap) ali pa določimo, kako bodo izsledki raziskave pomem- bno vplivali na dosedanje znanje, • osvojitev niše, pri kateri • se lahko opredelimo do dosedanjih rezultatov, 359MedRazgl.2020;59(3): • orišemo pomen in naravo raziskave, • navedemo raziskovalna vprašanja in hipoteze, torej rešitve raziskovalnega problema, ki jih je raziskava nato pre- izkusila. Poleg teh treh korakov lahko raziskovalec doda še četrtega o strukturi preostalega dela prispevka (8, 35). Podoben in verjetno najpogostejši mo- del za pisanje uvoda raziskovalnega član- ka je model strukture lijaka (od splošnej- šega k bolj specifičnemu) (9, 35). Je podoben modelu CARS, a predvideva štiri razdelke: znano (angl. known), neznano ali luknja v znanju (angl. knowledge gap), hipoteze oz. raziskovalno vprašanje (angl. hypothesis) in pristop (angl. approach). Pri tem se prvi del osredotoča predvsem na ustvarjanje konteksta k problemu, ki se ga raziskava dotika, nato pa išče že obstoje- če rešitve in predlaga tudi svojo rešitev, pri čemer je nujna opredelitev luknje v zna- nju, ki jo bo raziskava lahko zapolnila. Zadnji odstavek uvoda je običajno name- njen opredelitvi cilja raziskave in pred- stavitvi hipotez ali raziskovalnega vpra- šanja, nanj pa v uvodu običajno še ne odgovorimo (35, 36). Materiali in metode Najpomembnejše vodilo za pisanje tega odseka znanstvenega prispevka je, da mora biti napisan tako, da bo naključni razisko- valec lahko našo raziskavo natančno pono- vil le z opisom metode, ki smo ga podali. To je pomembno tudi zato, da lahko razi- skavo ponovi katerikoli laboratorij in na ta način potrdi dobljene rezultate – ta sklop lahko tako primerjamo tudi z »receptom za raziskavo«. Smiselno je, da pri metodah navedemo tudi utemeljitev, zakaj smo se odločili za izbiro ravno te metode, pri pisa- nju pa moramo biti pozorni, da vključimo podatke o (6, 9, 28, 36): • časovnem okvirju in mejnikih v raziskavi, • dovoljenjih etičnih komisij, • udeležencih raziskave (izključitvena in vključitvena merila, pri poskusnih živa- lih in celičnih linijah tudi vir/dobavite- lja in vrsto), • protokolu raziskave (kolikokrat je bil poskus ponovljen, katere kemikalije in naprave so bile uporabljene in kako, merilne napake postopkov in naprav), • načinu pridobivanja podatkov (katere spremenljivke smo merili in kako), • velikosti vzorca in • metodah za analizo podatkov (kakšna je bila obdelava podatkov v posameznih poskusnih skupinah, katere statistične metode smo uporabili). Vse našteto je treba vključiti v jasno opisan eksperimentalen pristop, običajno napisan v pretekliku, ki ga lahko podamo tudi s shemo, ki jo nato podrobneje obrazložimo. Ob zapletenejših postopkih se lahko skli- cujemo na literaturo, sami pa njihov potek le povzemamo (9, 31). Zavedati se je treba, da ni potrebe po vključevanju nerelevantnih podrobnosti (npr. kakšno barvo rokavic smo uporabili), o tem, kaj je pomembno in kaj ne, pa presojamo glede na samo nara- vo raziskave (9). Podroben opis postopka verižne reakcije s polimerazo (angl. poly- merase chain reaction, PCR) namreč ni potre- ben pri prispevku, ki PCR omenja le kot diagnostično sredstvo, pri prispevku, ki primerja različne vrste analize s PCR, pa je podrobnejša razlaga na mestu (6). Če je pre- gled metodologije daljši, ga lahko smisel- no razčlenimo s podnaslovi. Statistična analiza Uporaba statističnih metod je v današnjem raziskovanju nujna, pri čemer pa svetuje- mo, naj bodo uporabljene statistične meto- de primerne in že ustaljene. Če kateri izmed uporabljenih statističnih testov ne spada med najbolj pogoste, ga je treba podrobneje in jasno opisati, pri tem pa se sklicevati tudi na literaturo (9). Čeprav je zaradi dostopnosti uporabniku prijaznih statističnih računal- 360 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura … niških programov statistična obdelava poda- tkov bližje tudi širšemu krogu raziskovalcev, je še vedno običajno, da v raziskavi svetuje in sodeluje biostatistik (6). Rezultati Odsek o rezultatih (angl. results) je najožji del strukture IMRAD. V njem podatke, ki smo jih pridobili, v pretekliku običajno le golo podajamo in jih še ne komentiramo ali interpretiramo. Sočasno ali zaporedno poda- janje rezultatov in interpretacijo revije dovo- ljujejo le izjemoma (taki sta npr. reviji Journal of Experimental Medicine in Journal of Clinical Investigation) (8, 9). Rezultati so običajno tako popolnoma ločeni od raz- prave, da lahko samostojno predstavljajo večjo objektivnost (4). Kot smo omenili v podpoglavju o kritiki današnjega znan- stvenega pisanja, se moramo zavedati, da sta tudi izbira metode (vključno z izbiro postopkov statistične analize) in način predstavitve rezultatov odvisna od avtorja in tako lahko dajeta le lažen videz objektiv- nosti. Tudi pri pisanju tega odseka je pripo- ročljiv sistematičen pristop. Običajno se začne s predstavitvijo vzorca, nato pa imamo več različnih možnosti (6, 8). V pomoč nam je lahko, če rezultate navajamo po pomemb- nosti za raziskavo ali pa v kronološkem zaporedju (9). Če imamo npr. dve različni skupini preiskovancev, lahko rezultate podajamo v istem vrstnem redu skozi celo- ten odsek – najprej podatke o vzorcu za testno skupino, nato za raziskovalno itd. (6). V splošnem pa rezultate običajno navaja- mo tako, da najprej predstavimo splošnej- še in preprostejše, nato pa se posvetimo bolj kompleksnim in podrobnim (31). Če je rezultatov izredno veliko in jih lahko ure- dimo v smiselne sklope, lahko tako razde- litev nakažemo tudi s podnaslovi. Za ta del je značilna tudi uporaba gra- fov in tabel, za katere imajo revije pogosto določeno omejitev števila. Grafi in tabele sami zase že veljajo za zadostno predsta- vitev podatkov, zato vseh predstavljenih podatkov v besedilu ne navajamo podrob- neje (4, 6, 8). Vseeno pa je nujno, da rezul- tatov ne predstavljajo le grafične upodobi- tve, ampak da pomembnejše opišemo tudi z besedami (4). Poleg grafov in tabel lahko uporabimo tudi drugačno grafično obliko predstavitve rezultatov (6). Pri vseh grafi- čnih upodobitvah se moramo zavedati, da morajo biti te samozadostne – besedilo, tabele in diagrami se sicer lahko dopolnju- jejo, vendar morajo biti vsi spremljajoči podatki v njih dobro razvidni (npr. podatki o tem, kaj predstavljata abscisa in ordina- ta, legenda barv krivulj, številski podatki ob tortnih diagramih itd.) (4, 9, 31, 36). Prav tako morajo biti vsi grafični elementi ustrezno oštevilčeni, lahko pa so opremljeni tudi s spremnim besedilom. Glede spremnega besedila h grafom je najbolje preveriti smer- nice posamezne revije (nekatere zahtevajo tudi dvojezično zapisovanje naslovov tabel in grafov) (4, 31). Podatkom moramo nujno pripisati pri- merne statistične parametre (npr. središčnim vrednostim mora vedno slediti primerna mera variabilnosti) (6). Rezultate podajamo v pretekliku, za p-vrednosti pa navajamo točna števila z nekaj decimalnimi mesti (zahteve po številu decimalnih mest so zopet odvisne od revije) (9). Razprava V razpravi (angl. discussion) se opredelimo do rezultatov in jih umestimo v kontekst, ki smo ga vzpostavili z uvodom. Z uvodom sta običajno v zrcalnem razmerju, saj lahko uvod po strukturi lijaka prehaja od sploš- nejšega k bolj specifičnemu, pri razpravi pa gre za ravno obraten proces, saj izhajamo iz specifičnih rezultatov raziskave in na pod- lagi teh poskušamo ustvariti izsledke (6, 8). Deduktivno mišljenje uvoda torej v razpravi prehaja k induktivnemu. Razpravo običaj- no pišemo v sedanjiku (31). Za nekatere razi- skovalce je zaradi velike variabilnosti to najbolj zahteven del prispevka. Razprave se 361MedRazgl.2020;59(3): namreč močno razlikujejo po dolžini, obli- ki in urejenosti. Ravno slaba strukturiranost razprave je tudi ena od glavnih težav pisa- nja po strukturi IMRAD (8, 28). Tudi zato je pred začetkom pisanja pomemben dober osnutek in pregleden zapis rezultatov. Strukturo pisanja razprave lahko povza- memo v naslednjih sklopih (8): • glavni izsledki raziskave, • umestitev v raziskovalni kontekst in • zaključek. Delitev na te tri sklope najbolje sledi struk- turi IMRAD in je zelo uporabna pri zapisu raziskovalnih znanstvenih člankov. Pogosto se (predvsem pri drugih vrstah znanstve- nih prispevkov, v nekaterih revijah pa tudi pri raziskovalnih znanstvenih člankih) zad- nji izmed teh sklopov, torej zaključek, odce- pi in postane lasten del znanstvenega prispevka. Včasih je taka razdelitev še bolj smiselna, saj lahko tako po obsežnejših razpravah bolj pregledno povzamemo naj- pomembnejše izsledke in predlagamo ideje za nadaljnje raziskovalno delo. Vsakega izmed treh sklopov smo podrobneje pred- stavili, treba pa je opozoriti, da se predvsem prvi in drugi (torej predstavitev glavnih izsledkov in umestitev v raziskovalni kon- tekst) lahko prekrivata in je njuna sinteza ob dobro pregledni zgradbi celo zaželena. Prav tako je razprava del članka, kjer ima pisec največ ustvarjalne svobode, zato naj bodo predstavljene smernice bolj v pomoč pri organizaciji kot zapoved za pravilno pisanje tega sklopa. Predstavitev glavnih izsledkov raziskave Ena izmed možnosti, kako se sistematično lotiti predstavitve izsledkov, je, da na pod- lagi rezultatov oblikujemo smiselne sklepe, ki pa jih je treba podati na logičen način (4). Pri tem pazimo, da naši sklepi zares izha- jajo iz naših rezultatov in nismo pri njiho- vem oblikovanju izpustili kakšnega po- membnega logičnega koraka. Oblikovanje sklepov, ki niso podprti z rezultati, prid- obljenimi v raziskavi, je namreč lahko razlog za zavrnitev članka (9). Uporabno je, da posamezne sklepe razdelimo v štiri kate- gorije (4): • Sklepi, pomembni za hipoteze, s kateri- mi smo začeli in na podlagi katerih lahko podamo sodbo o zavrnitvi ali potrditvi hipotez. • Sklepi, pomembni za hipoteze, a niso tako natančni ali neposredni, da bi lahko brez dodatnega raziskovanja potrdili ali zavr- gli hipotezo. • Sklepi, ki temeljijo na raziskavi, a so za hipoteze nerelevantni, čeprav so za bral- ca zanimivi (lahko jih vseeno vključimo in izpostavimo idejo o nadaljnjem razi- skovanju področja). • Sklepi, ki temeljijo na raziskavi, a so za hipoteze nerelevantni, hkrati pa tudi niso zanimivi za ciljno bralstvo. Sklepe je glede na zgornje kategorije smi- selno razvrstiti po pomembnosti (od za našo raziskavo najbolj relevantnega do naj- manj relevantnega), nato pa za vsakega napisati zaokroženo celoto. Vsaka izmed zaokroženih celot sklepa naj bi bila sesta- vljena iz treh delov (4): • uvodne povedi (v tej je izpostavljeno bistvo sklepa, kratek povzetek celotne raz- prave o njem), • logičnega argumentiranja (dejstva, prid- obljena v rezultatih, primerjamo z obsto- ječo teorijo in z drugimi dejstvi, pri čemer poskušamo ohraniti logični potek misli – v tem delu lahko povežemo pred- stavitev izsledkov z umestitvijo v razi- skovalni kontekst) in • zaključka sklepa (zaključna poved, torej nekaj, za kar želimo, da si bralec po argu- mentaciji zapomni). Čeprav v razpravi predstavimo lastno opre- delitev do rezultatov in argumente, je dobro, da se držimo sistematičnega in preglednega razdeljevanja na razdelke. Vsak argument, ki ga avtor v razpravi razvije, mora tako dobi- 362 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura … ti tudi svoj zaključek v sklepu. Posamezne dele razprave se lahko razdeli tudi v sklo- pe, ki se jih podnaslovi (4, 28). Poleg oblikovanja glavnih sklepov je dobro za iste rezultate ponuditi tudi alter- nativne sklepe, ki bi prav tako lahko razlo- žili pridobljene podatke, a (po našem mnenju) niso tako verjetni. Ravno slednje nam lahko pomaga pri posameznem skle- pu tudi preiti na umestitev v raziskovalni kontekst (8). Umestitev razprave v raziskovalni kontekst Obenem s predstavitvijo glavnih izsledkov lahko izpostavimo tudi razlike in podob- nosti z drugimi raziskavami, vse nepriča- kovane rezultate (ki morda niso v skladu z obstoječimi teorijami) pa moramo pose- bej analizirati in izpostaviti (6, 8). Pri tem ne povzemamo spet literature s področja, saj je bil za to prostor v uvodu – lahko pa jo omenimo zato, da ob njej neposredno pri- merjamo dobljene rezultate in jih na ta način ovrednotimo. V tem delu moramo tudi poudariti, kako naši izsledki dopol- njujejo obstoječe znanje. Ob umestitvi v kontekst lahko navedemo tudi slabosti in omejitve raziskave, dobro je tudi, če za njih predlagamo tudi rešitve in razlage (4, 6, 8, 36). Zaželeno je, da se ta del smiselno povezuje že s predstavitvijo samih izsled- kov raziskave. Zaključek Zaključek je lahko popolnoma samostojna enota ali pa je del razprave. V njem povza- memo najpomembnejše izsledke. To posku- šamo storiti čim bolj strnjeno, pri tem pa lahko upoštevamo tudi okvirje raziskoval- nega vprašanja in hipotez. Dodamo lahko tudi namige o praktični uporabnosti izsled- kov raziskave, na koncu pa navedemo tudi možnosti za nadaljnje raziskovanje (6, 8). Zahvala Zahvala (angl. acknowledgements) običajno sledi razpravi oz. zaključku. Vanjo spadajo vsi sodelavci, ki ne ustrezajo vsem štirim kriterijem za avtorstvo, vendar so pomem- bno pomagali pri raziskavi, statistični ana- lizi ali pripravi osnutka. Običajno jih nave- demo skupaj z njihovimi akademskimi naslovi (6). Prav tako je tu mesto, kjer se lahko zahvalimo tudi organizaciji, ki je raziskavo finančno podprla. Evropska ko- misija in Agencija za raziskave Republike Slovenije imata v pogodbi tudi določeno, da mora avtor pri javnih nastopih, predstavit- vah in objavah navesti, da sta raziskavo financirali. Običajno je način, kako naj izpo- stavimo organizacijo, zapisan že v pogodbi za financiranje, drugače pa lahko tu nave- demo šifro in naziv projekta, pod okriljem katerega je naša raziskava (9, 31). Navzkrižje interesov Izjemnega pomena za kakovost raziskave je, da navedemo kakršnakoli navzkrižja inte- resov (angl. conflicts of interest) – lahko gre tako za osebna kot tudi politična, akadem- ska ali (največkrat) finančna (6). viri in literatura Vsaka revija ima v navodilih za avtorje zapi- sano, kakšen način citiranja in navajanja pri- čakuje od avtorja prispevka. Prav tako je zapisano tudi, kako naj bo urejen končni spi- sek literature in virov. Pomembno je, da med vire in literaturo vključimo tiste vire, ki so za nas relevantni, niso že zastareli, hkrati pa, da ne navajamo celotne literature nekega področja, saj bi tako seznam lahko postal predolg. Pričakuje se namreč dobro poznavanje vsakega izmed navedenih virov (9). Navodila za navajanje virov in literature, ki jih predpiše revija, so predvsem tehnične narave in za vsebino prispevka niso tako pomembni. Za citiranje virov so se po svetu razvi- li različni citatni standardi. Za navajanje znotraj besedila sta tako v ospredju van- couverski in harvardski način (v prvem so navedeni tudi viri znotraj tega prispev- ka). Večina medicinskih revij je prevzela 363MedRazgl.2020;59(3): vancouverski način, ki predvideva, da zno- traj besedila navajamo številke v oklepajih po vrstnem redu, na koncu pa vse vire nave- demo po tej številski razvrstitvi. Harvardski način bolj poudari avtorja in se je uvelja- vil na družboslovnih področjih, predvideva pa zapis avtorja in letnice med besedilom, na koncu pa razporeditev virov po abeced- nem redu avtorjev. Poleg omenjenih dveh načinov navajanja so se znotraj posamez- nih znanstvenih disciplin razvili tudi cita- tni standardi. Obstaja jih precejšnje števi- lo, najpogostejši so (4, 16): • APA – Ameriško psihološko združenje (American Psychological Association) • za psihologijo, vzgojo in družbene vede, • MLA – Modern Language Association • za humanistiko, jezikoslovje in lite- rarno vedo, • AMA – Ameriško zdravniško združenje (American Medical Association) • za medicino in biologijo in • Chicago • za naravoslovje. Pri iskanju virov si je dobro pomagati z iskalniki, kot so Pubmed, Medline ali Scopus. V zadnjem času se na tem področ- ju uveljavlja tudi Google Scholar. Na žalost je trenutno precejšen delež prispevkov še vedno znotraj omejenega, zaprtega dosto- pa, ki raziskovalca prisili v nakup posa- meznega članka ali revije. Ko imamo vire zbrane, si pri njihovem navajanju, organi- zaciji in shranjevanju lahko pomagamo s programom za urejanje virov, kot so plač- ljivi EndNote™ in brezplačna Zotero ter Mendeley. Uporaba programa, ki močno olajša delo z velikim številom virov, je danes za raziskovalca praktično nujna (6). ZaKLJUČEK Znanstveno pisanje je v današnjem stro- kovnem svetu izjemno pomembna veščina. Zaradi odvisnosti od javnih objav pri pri- dobivanju akademskih nazivov in finančnih sredstev se je med strokovnimi krogi uve- ljavilo celo geslo objavi ali propadi (angl. publish or perish) (31). Zagotavljanje dobre znanstvene pismenosti je pomembno tudi na dodiplomskih študijskih programih, čeprav se študent po diplomi ali magiste- riju usmeri v delo, ki se raziskovanja ne doti- ka neposredno. Poznavanje procesa nasta- janja znanstvenega prispevka namreč pomembno pomaga pri pravilni interpre- taciji in oceni kakovosti objav v različnih znanstvenih revijah in pri razumevanju raziskovalnega procesa. Za dober znan- stveni prispevek so značilne sistematičnost, preglednost in natančnost pri izražanju. Čeprav obstaja veliko smernic za znan- stveno pisanje (več kot 250 za različne vrste znanstvenih raziskav), je večini skup- na struktura IMRAD. Kljub precejšnjemu številu mednarodnih in splošnih priporočil za znanstveno pisanje pa je za slovenski jezik na voljo neprimerljivo manj objav in pri- ročnikov o slogu znanstvenega pisanja. Predstavljene smernice in nasveti naj slu- žijo predvsem kot pomoč pri razvijanju avtor- jeve lastne raziskovalne misli. Čeprav imajo revije za objavo postavljena različna merila, ki so predvsem tehnična, zadostitev tem ne sme biti primarni cilj avtorjevega pisanja. Tehnične zahteve (tudi pri ocenjevanju razi- skovalnih nalog) so vedno le drugotnega pomena, važna pa je predvsem vsebina in to, kako je s pisanjem podana. Ko ustvarjalec pozna ustaljene postopke tvorjenja znan- stvenoraziskovalnega besedila, jih lahko (vseeno znotraj običajno dokaj ohlapno pred- pisanih zahtev posamezne revije) tudi spret- no krši in s tem pritegne bralčevo pozornost. Upamo, da bo prispevek dobra spodbu- da, predvsem pa pomoč mlajšim razisko- valcem pri znanstvenem pisanju. Ker je javna objava smiselna tudi kot proces in rezultat izdelave raziskovalnih nalog za Prešernove nagrade (vključena je tudi v merila za ocenjevanje), bo morda katere- ga izmed raziskovalcev spodbudil k pisanju lastnega znanstvenega prispevka za eno izmed domačih ali tujih revij. 364 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura … LITERaTURa 1. HoogenboomBJ,ManskeRC.Howtowritea scientificarticle.IntJSportsPhysTher.2012;7(5):512–7. 2. SimeraI,AltmanDG,MoherD,etal.Guidelinesforreportinghealthresearch:theEQUATORnetwork’ssurvey of guideline authors. PLoSMed [internet]. 2008 [citirano 2020 Feb 28]; 5 (6): e139. Dosegljivo na: https://doi.org/10.1371/journal.pmed.0050139 3. DrinovecJ,AhčanU.Standardizamedicinskopisanjeinurejanje. Zdravvestn.2006;75(2):105–9. 4. AberšekB,AberšekMK.Znanstvenopisanje.In:AberšekM,AberšekMK,eds.Znanstvenopisanje ≥razmišl- janjev besedah.Maribor:UniverzitetnazaložbaUniverzev Mariboru;2019.p.29–51. 5. GrzybK,SnyderW,FieldKG.Learningtowritelikea scientist:a writing-intensivecourseformicrobiology/health sciencestudents. JMicrobiolBiolEduc[internet].2018[citirano2020Feb18];19(1):doi:10.1128/jmbe.v19i1.1338 Dostopnona:https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5969401/ 6. JirgePR.Preparingandpublishinga scientificmanuscript. JHumReprodSci.2017;10(1):3–9. 7. SharmaS.Howtobecomea competentmedicalwriter?PerspectClinRes.2010;1(1):33–7. 8. KallestinovaED.Howtowriteyourfirstresearchpaper.JBiolMed.2011;84(3):181–90. 9. MiklavčičD.Objavljanjerezultatovraziskav –pisanječlankov.Elektrotehniškivestnik.2010:77(1):75–84. 10. CallawayE.Publishingeliteturnsagainstimpactfactor.Nature.2016:535:210–1. 11. PaulusFM,CruzN,KrachS.TheImpactFactorFallacy. FrontPsychol.2018;9:1487. 12. TortAB,TarginoZH,AmaralOB.Risingpublicationdelaysinflatejournalimpactfactors. PLoSOne.2012;7 (12):e53374. 13. MehtaN.Misrepresentingscienceisalmostasbadasfraud:RandySchekman.Livemint[internet].2015[citi- ranoJun2020].Dosegljivona:https://www.livemint.com/Consumer/JroUqav3irROBqHiSSJbaM/Misrepresenting- science-is-almost-as-bad-as-fraud-Randy-Sch.html 14. StephanP,VeugelersR,WangJ.Blinkeredbybibliometrics.Nature.2017:544:411–2. 15. Stephan,P. HowEconomicsShapesScience.London:HarvardUniv.Press;2012.p.18–31. 16. HladnikM.Navajanje.In:HladnikM,eds.Novapisarija:strokovnopisanjenaspletu.Ljubljana:Znanstvena založbaFilozofskefakultete;2016.p.120–93. 17. Raziskovalnoinrazvojnodelo:Odprtaznanost[internet].Ljubljana:Univerzav Ljubljani;c2020[citirano2020 May5].Dostopnona:https://www.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/odprta_znanost/ 18. OpenaccessSlovenia:Odprteobjave[internet].Ljubljana:OpenaccessSlovenia;c2020[citirano2020May5]. Dostopnona:https://www.openaccess.si/odprte-objave/ 19. Odprtidostop:KoalicijaS inNačrtS [internet].Ljubljana:JavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublike Slovenije;c2020[citirano2020May5].Dostopnona:https://www.arrs.si/sl/dostop/koalic-nacrt-S.asp 20. PlanS:AboutPlanS [internet].Strasbourg;EuropeanScienceFoundation;c2020[citirano2020May5].Dostopno na:https://www.coalition-s.org/ 21. MartaMM.A briefhistoryoftheevolutionofthemedicalresearcharticle. ClujulMed.2015;88(4):567–570. 22. SollaciLB,PereiraMG.Theintroduction,methods,results,anddiscussion(IMRAD)structure:a fifty-yearsurvey. JMedLibrAssoc.2004;92(3):364–7. 23. HeseltineE.Whyauthorshavetousea rigidformatfortheirjournalarticles. AnnRCollSurgEngl.2015;97 (4):249–51. 24. MedawarP.Isthescientificpapera fraud? Listener. 1963;70:377–8. 25. HowittSM,WilsonAN.Revisiting»Isthescientificpapera fraud?«:Thewaytextbooksandscientificresearch articles are being used to teach undergraduate students could convey a misleading image of scientific research. EMBORep.2014;15(5):481–4. 26. LedermanNG.Students’andteachers’conceptionsofthenatureofscience:a reviewoftheresearch. JRes SciTeach. 1992;29:331–59. 27. CartretteD,Melroe-LehrmanB.Describingchangesinundergraduatestudents’preconceptionsofresearch activities. ResSciEduc. 2012;42:1073–100 28. Wu,J.Improvingthewritingofresearchpapers:IMRADandbeyond. LandscapeEcol[internet].2011[citirano 2020Feb27]; 26, 1345–9.Dosegljivona:https://doi.org/10.1007/s10980-011-9674-3 29. TheEQUATORnetwork:EnhancingtheQUAlityandTransparencyOfHealthResearch[internet].Oxford: UniversityofOxford;c2020[citirano2020Feb27].Dosegljivona:https://www.equator-network.org/ 365MedRazgl.2020;59(3): 30. Reportingchecklistsformedicalresearchers[internet].Oxford:UniversityofOxford;c2020[citirano2020Feb 26].Dosegljivona:https://www.goodreports.org/ 31. MiholičP,MarušičD.Pisanje(znanstvenih)člankov.Bilt –EkonOrganInformZdrav.2011;27(1):65–71. 32. Recommendations fortheConduct,Reporting,Editing,andPublicationofScholarlyworkinMedicalJournals [internet].InternationalCommitteeofMedicalJournalEditors;c2020[citirano2020Feb25].Dosegljivona: http://www.icmje.org/recommendations/ 33. Medicinskirazgledi:navodilaavtorjem[internet].Ljubljana:Medicinskirazgledi;c2020[citirano2020Feb26]. Dostopnona:http://medrazgl.si/arhiv/mr_navodila_avtorjem.pdf 34. BekhuisT.Keywords,discoverability,andimpact. JMedLibrAssoc.2015;103(3):119–20. 35. BahadoranZ,JeddiS,MirmiranP,etal.ThePrinciplesofBiomedicalScientificWriting:Introduction[internet]. Int JEndocrinolMetab.2018[citirano2020Feb25];16(4):e84795.Dosegljivona:https://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pmc/articles/PMC6218661/ 36. CooperID.Howtowriteanoriginalresearchpaper(andgetitpublished). JMedLibrAssoc.2015;103(2):67–8. Prispelo5. 4. 2020 366 GašperTonin Kako napisati in objaviti znanstveni članek? Znanstveno pisanje in struktura …