NO. 62 Ameriška r I -MA AMERICAN IN SPIRIT FOREIQN IN LANGUAGE ONLY Doma In po svetu. - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Letalska nesreča na Japonskem terjala 520 življenj — Štirje potniki preživeli TOKIO, Ja. — Včeraj je treščilo v goro kakih 70 milj severozahodno od Tokia potniško letalo znamke B-747 japonske letalske družbe, na katerem je bilo 509 potnikov in ^ Članov posadke. Pred nesrečo je bil pilot sporočil tokijskim kontrolorjem poletov, da so zadnja vrata na letalu »zlomljena« in da letala ne more več kontrolirati. Reševalci, ki so prišli na kraj nesreče, so bili presenečeni, ko so našli štiri potnike, ki so nesrečo preživeli. Med njimi sta neka deklica in njena n'ati. Kot kaže, je bilo na letalu 21 tujcev, od teh dva Amerikanca. Nesreča je bila naj hujša enoletalska v zgodovini civilnega letalstva. Več kot 580 potnikov je bilo ubitih pred leti, ko sta trčili na etališču na Kanarskih otokih dve letali. Letos je že bilo več hudih letalskih nesreč, ki so skupaj terjale več kot 1000 življenj. Pilot Delta letala ni bil obveščen o nevarnih vremenskih razmerah FORT WORTH, Tex. — Včeraj je Zve-urad za civilno letalstvo objavil magneto-0r>ski trak, na katerem je posnet pogovor kontrolorjem poletov na letališču i Has-Fort Worth in pilotom potniškega le-a a Delta letalske družbe v zadnji minuti, redno je Delta letalo treščilo na tla med pri-djanjem 2. avgusta. V nesreči je bilo ubitih 134 ljudi. njx Trak P°trjuje. da pilot Delta letala ni bil r 'c obveščen o nevarnih vremenskih razme-* na letališču ob času pristajanja. Divjala n narnreč nevihta z močnimi vetrovi. V takih ®v‘htah je veter nevaren, ker lahko hitro vJeiTleni svoj smer. Kontrolor je celo sveto-Pilotu, naj zmanjša hitrost med pristaja-Dilml,|V obsto-iečih razmerah bi pa bil moral tre etet* hitreje. Kontrolor je sicer videl v ^nutku preti nesre£0 > leti letalo preniz-v > a je Že bilo prepozno. Pilot sam ni imel Čjj riobene možnosti, da bi nesrečo prepre- \ydemonstracija proti aparteidu v shingtonu — Včeraj v Južni Afriki ubitih crncev — Reaganova vlada kritična tetll Washington, d.c. — včeraj seje v t°v J^dstu zbralo kakih 5.500 demonstran-v j ’ 1,so Protestirali proti sistemu aparteida ZHg Afriki. Med demonstranti je bilo več ga ' °sebnosti, od lanskega predsedniške-6 d’cca v demokratski stranki Jesseja v°diuna d0 Corette King> vdove črnskega Škeg^v3 Martina Luthra Kinga, od newyor-2vezd 2Ubana Edwarda Kocha do filmskega Se je n'ka Paula Newmana. Demonstracija kon, Za^a Pred washingtonskim spomeni-Pr°tj’ g edaleč od Bele hiše, in potem krenila jal dan ^te. Ltepartmentu. Jackson je primerijo in j nio 3užno Afriko z nacistično Nem-stij0 a Je dolžnost ZDA, da v celoti opu-in njen P'ranje zločinske južnoafriške vlade e8a aparteidskega sistema. 8redovJ v?0' Afrik* Je bll° tud' včeraj več iz-i'Ucev v razn*b lucldcmlh je bilo ubitih II aniver . •Ir'hannesburgu so policisti napadli Proti n ker so ga preživeli, naj potno t jo k Sv. Florijanu, za duše v vicah, potem pa naj, če se po čutijo utrujeni, ležejo k po 1 Kdo drugi, če ne mežnar, je bil tisti, ki je v hudi uri, me bliskom in gromom vztraja^ spodaj v zvoniku, molzel za vrvi, da so v linah zvonovi vpt li v nebo, naj bo temu kraj^ prizaneseno z v'*iarjen?.. točo? Mežnar je dal z velik' zvonom glas, da gre na P° bolniku duhovnik z Najsveter šim. In sam mežnar je pred 4 hovnim gospodom svetil z v ko, pozlačeno »lihterno«. Kadar je komu duša Pihnl ® in telesa, ali, če je nesrev ar pozabil dihati, je zopet me z malim zvonom faranom n znanil, da je ta ali oni zaPu* dolino solz in odšel v ve n — v večnost, v katero sin0 brez dvoma takrat trdno ve vali. tli. No, še in še bi lahko j in rojenim meščanom P 1 o velikem nomenu mez11 nu in rojenim mescn tudi druge prijatelje in rahce. Hčerkin mož namreč na univerzi v Chicagu. 7^° i* bilo srečanje z bra-‘amcem Janezom Levičarjem D. ,misii°nskem pikniku. G. v . ic na službenem poto-p.nju P° Kanadi, Ameriki in žbn°P' 28 ne*co ameriško dru-v Argentini. Oba sta bila Misijonski piknik zelo presenečena nad delom naših ljudi in tudi nad lepoto Triglavskega parka. Hvala za obisk! Kapela z oltarjem v Parku je bila kakor en sam »pušeljc«: vse v rožah, oltar ves v nageljnih. Med srečavanjem s prijatelji se je slišalo pritrkavanje zvonov in mogočno zvonjenje — na traku iz Slovenije, kar je naredilo lep vtis slovesnosti. Verniki so se zgrnili h kapeli. Navzoče je najprvo pozdravil tajnik MZA kroga, pozdravil je še posebej mašnika rev. dr. Jožeta Goleta in sesto •nuno Mary Coffelt, ki je prihitela iz Akrona, Ohio, kjer deluje kot učiteljica v zavodu. Prišla je, da bi pomagala pri napornem delu svoji mami -predsednici krožka. Zbor pevcev, ki jih je vodila Mara Kolman, je zapel in sv. maša se je pričela. Med mašo je imel dr. Gole lep in pomemben govor. Povedal je, da sicer ne bo pridigal iz evangelija, bo pa povedal zanimivo in resnič- srečanja katoliških časnikarjev v jubljani in slovenske proslave 1100-letnice sv. Metoda in 850-letnice Stične kar °ngres katoliških časni- 4V v Ljubljani in slove-$lo V.Stični sta Ponesla Ime ske en^C 'n ^'erKve na Sloven-* daleč prek slovenskih ko n ^Bojno je vzbudilo veli-tvju 020rn°st tudi pri uredniš-katoliških listov in tud: eValskih agencij kakor d(,jePri drugem tisku. V nasle-lednT P°dajamo po verskem v LiiiKr^rW^,m’ k* -i0 ‘bajajo katr.i v, an* slovenske rimsko-30- škofije, po številki *ad, "e 4- avgusta, nekaj to-poročil. Por0x^eh vehkih dogodkih so U(je|e,a 1 tudi drugi časnikarji, je u6110' kongresa. Bilo jih SloVetl 85 > kar kaže, da so He s Cl z obema prireditvama Metod*110 d0stojno proslavili ttarvex0V ln stIčenski jubilej, »apegj tudl storili lep korak eVr°Dslf- ^u*1°vnl ubranosti na Hi, 1 kulturni in verski rav- t)ubijc'jansk> znanstvenik in ■■i, i(j .St Gianfranco Garanci-^di v Ljubljani sodeloval 8°r‘Ški Predavatelj, je npr. za ^Pisal tec*n‘k Isontina l-iubljg ^^jše poročilo iz S; b*16 *n Stične z naslo-P0 0nt,eSede uPanja za Evro-■deologije in go-?ensre?Ia' >>Najgloblji po-^ ž Veiiu nja v Ljubljani, ki so Ve^°sti ° Skrbj° 'n toplo člo-S|c' Ver.i^ 0r8anizirali sloven- S. da ' časnikarji, je prav v KVr°pi v010 se pogovarjali o NPe’ C'stv° različni od tiste ilr°krapi- r^avn'h voditeljev, skaij i Je 'n ekonomije, in ^V,r°Pe ^en'ne t‘ste Prav n'**111''. icnarodov in ljudstev .°sti lniajo v svoji različ ikupno h °>« jp1415110 iedro: krščar r°f. Qa ^d drugim zapist V ancini- Jani j^1 0 ° kongresu v Ljut Veliki slovesnosti Stični priobčuje v 100. številki tudi švicarski dnevnik Vater-land. Naslovil ga je »Odkriti nove razsežnosti Evrope«. Govori pa o pomenu prizadevanj za duhovno združeno Evropo. Precej dolgo poročilo s kongresa v Ljubljani je v 53. številki poročevalskega biltena prinesla zahodnonemška agencija KNA. Poročilo je naslovljeno: »S temeljnim kamnom besede obnoviti Evrope.« Našteti so tudi predavatelji in njihove glavne misli. »Kathpress«, znana avstrijska katoliška poročevalska agencija na Dunaju v svojem poročilu o stičenski proslavi lepo popisuje globoko zakoreninjenost krščanstva v slovenskem narodu, hkrati pa poudarja tudi slovensko potrebo, na novo odkriti svojo povezanost s Cerkvijo. Omenja tudi govor ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja na časnikarskem kongresu. Wiener Kirchen Zeitung, dunajski verski tednik, prinaša o kongresu le krajši zapis, dočim pa je tednik graške škofije Sonntagsblatt mimo drugega prinesel v rubriki Prage der Woche (Vprašanje tedna) tudi intervju z glavnim urednikom slovenskega verskega tednika Družina dr. Klemenči čem. V isti številki je objavljena tudi zanimiva in lepa fotoreportaža iz Stične. Izmed zahodnonemških verskih listov in revij je glasilo miinsterske škofije Kirche und Leben namenilo časnikarskemu kongresu v Ljubljani in jubilejni proslavi v Stični kar celo stran. Našlov članka je: »Z veseljem svobodno izpovedovati vero«. Povzeto iz Družine (Pripravil J.S.) no zgodbo, ki se je dogodila pred nedavnim na vrtu Bele hiše v Washingtonu, D.C. Na tako imenovanem »Rose Garden« pri Beli hiši je predsednik Ronald Reagan ob velikem številu visokih osebnosti in časnikarjev ter svoje žene Nancy podelil najvišje odlikovanje skromni, majhni, priletni ženici Materi Tereziji. Odlikovanje za civilne (ne vojaške) zasluge podelil torej ženi, ki jo občuduje cel svet, največji misijonarki današnjih dni, ki je prejela tudi Nobelovo nagrado in mnoga druga priznanja in odlikovanja. Tudi mi smo danes kakor v »Rose Garden«, je povedal dalje dr. Gole, smb v tem lepem, cvetja in zelenja polnem Parku z namenom, da vsak po svojih močeh, iz ljubezni, doprinese svoj delež za pomoč našim misijonarjem, ki delajo v vinogradu Gospodovem. Delajo daleč od civiliziranega sveta v Afriki, Aziji, in drugje, kjer čutijo potrebo pomoči. Na koncu maše so pevci zapeli še evharistično himno »Povsod Boga« in tako zaključili praznični del prireditve. Sledilo je kosilo. Blagajnik F. Menčak je bil zaposlen s prodajo listkov za kosilo. Pred oknom kuhinje, iz katere je lepo in vabljivo zadišalo, se je nabrala in čakala dolga vrsta ljudi. Spretna dekleta in mlada žene so stregle, da je šlo vse hitro in v redu. Tudi bar so ljudje obstopili, ker je bila žeja precej huda. Gostje so pa še prihajali, med njimi sta bila tudi župnik pri Sv. Janezu p. Lovrenc Grom in mladi gost pri fari Fr. Miran. Kasneje je s svojo »misijo« nastopila pridna misijonska delavka Marička Kadunc. S svojim mogočnim glasom je klicala srečneže, ki so imeli zmagovalne številke, in jim delila lepe dobitke. Ko je šel ta del piknika h kraju, so se na terasi pred Domom razporedili naši slovenski glasbeniki, člani harmonikarskega ansambla, ki so v korist misijonov zaigrali za korajžo in veselje, ne da bi zahtevali kakega honorarja ali nagrade. Hvala jim! Bilo je lepo domače razpoloženje vse do večernih ur. Omeniti moramo posebno še dobrotnike, ki so darovali za misijone. Jože in Frances Dragan sta podarila velikodušno podarila vse piščance za kosilo, Modicevi pa vso solato. Darovani so bili tudi mnogi dobitki za žrebanje. (dalje na str. 4) Koncert Avsenikov Vstopnice za nastop Avsenikovega ansambla, ki bo 14. septembra v Music Hallu, so po $13 in $15 in jih lahko dobite pri Sterletovi restavraciji na E. 55. cesti, Tony’s Polka Village, ali pri »Ticketron«. Avseniki gostujejo ob 25-letnici Frank Sterletove Slovenian Country House TABOR DSPB je prejel pismo grofa Nikolaja Tolstoja, v katerem se opravičuje, ker se ni mogel udeležiti spominske proslave ob 40-letnici vetrinjske tragedije na Orlovem vrhu Slovenske pristave. V naslednjih vrsticah so izvlečki iz njegovega obširnega pisma: Najprvo naj povem, kako zelo razočaran in v kaki zadregi sem bil, ker sem vas tako grdo pustil na cedilu ob proslavi TABORA za 40-letnico Titovskega pokola. Na letališču so mi sicer zagotovili, da bodo sporočili na clevelandsko letališče, kaj se mi je primerilo, sam sem pa zaman poskušal nekaj ur dobiti koga od vas po telefonu. Jasno: vsi ste že odšli na proslavo. Sam ne vem, kako naj bi se opravičil, ker sem vas spravil v tako zadrego. Močno se čutim razočaranega in krivega, toda upam, da mi boste oprostili. Srečen sem, da vam lahko poleg slabih novic povem tudi nekaj dobrih. Končno sem knjigo dokončal in jo predložil založniku in agentu. Močno bi želel, da bi jo videli, in prepričan sem, da bi bili z njo zadovoljni ter eventuelno nekako odškodovani za sedanje razočaranje. Pred kratkim mi je norveški prijatelj, izdajatelj ene njihovih glavnih revij, po telefonu sporočil, da je na nekem sprejemu srečal jugoslovanskega ambasadorja na Norveškem in mu omenil, da bo moja knjiga kmalu izšla. »To vemo, toda mi tega ne želimo,« je bil njegov odgovor. Knjiga bo, kot vse kaže, izšla v prvih mesecih leta 1986, sicer pa vas bom o podrobnostih sproti obveščal. Eno poglavje sem posvetil pokolu v Kočevju ter tako s pridom uporabil gradivo, ki ste mi ga dali, ko sem vas poslednjič obiskal. Predvsem pa mislim, da sem do podrobnosti razkril, zakaj so se Angleži obnašali tako, kot so se ob pogubonosnih zvezah Harolda Macmillana in OZNE. Trdno upam, da mi boste oprostili povsem nepričakovan izostanek. Močno občudujem slovenski narod in cenim vaše prijateljstvo. Prav tako upam, da se nam bo kmalu nudila prilika, da se znova sestanemo. Nadvse pa mi je težko, ker nekateri dvomijo, da sem sploh nameraval priti. Povejte jim, da sem imel trden namen, toda neljuba nezgoda, ki sem vam jo podrobno opisal, mi je to preprečila. Če se vam zdi potrebno, objavite katerikoli del tega pisma v pojasnilo. Z najboljšimi željami in ponovnimi opravičili Vaš vdani Nikolai Tolstoy - TABOR DSPB Kremelj — po kakšni poti? (nadaljevanje s str. 2) centralistične politike v asimilaciji neruskih narodnosti ZSSR... Jasno, da ne moremo še dati dokončnih sodb, ker v bistvu še ne poznamo njegove politične smeri. Res pa je gotovo še vedno Gorbačov tisti mož, ki dejansko odloča v Sovjetski zvezi. Na to kažejo tudi drugi znaki. Posebno vlogo pa igra v novih sovjetskih zunanjepolitičnih odnosih (pa tudi v svetovnem merilu sploh) najavljeni vrh ZDA-ZSSR, na katerem se bosta prvič srečala ameriški predsednik Reagan ter sovjetski prvak Gorbačov. To bo še letos novembra v Ženevi in predstavlja gotovo zanimiv korak naprej, saj v zadnjih petih letih sploh ni bilo neposrednih stikov med Moskvo in Washingtonom na vrhu. Predsednik ZDA se npr. ni sploh nikdar srečal z zadnjimi tremi že pokojnimi voditelji ZSSR Brežnjevom, Andropovom in Černenkom. Po zadnji Reaganovi bolezni so seveda nastale razne negotovosti in tudi dvomi v predsednikove dejanske sposobnosti. Zaenkrat sicer vse kaže v redu, jasno pa je, da so pred njim še skoraj dobra tri leta težkega vladanja. Vsekakor tega ne gre podcenjevati, prav tako pa zaenkrat ni bližnjega vzroka za pesimizem. Svetovno ravnovesje je dandanes prav gotovo odvisno od soglasja med ZDA in ZSSR. Iz teh razlogov je torej nedvomno tak vrhunski sestanek med ameriškim predsednikom in voditeljem sovjetske partije za vse nujen in kar se da aktualen. Seveda ni še zaradi vrha samega na sebi pričakovati magičnih formul. A že osebni stik odgovornih dveh svetovnih velesil lahko doprinese več medsebojnega zaupanja in praktičnega smisla za reševanje problemov. Svetovni mir, nadzorstvo nad jedrskim orožjem, medsebojno znižanje raketnega orožja, pa spet Afganistan, Poljska, Srednji vzhod, odnos do neuvrščenih, pravice človeka v ZSSR in drugod po svetu — to in še marsikaj drugega po gotovo predmet razgovorov. Zakon dialektike je star; od grških filozofov sem do Hegla se tezi postavlja po robu antiteza. Po teh pride tudi do sinteze. Bo tako prišlo tudi v današnji svetovni dialektični borbi velesil? - Spectator (Kat. glas, 1.8.85) ll Janez Rant DOBRI L J UDJE - Zgodba slovenske družine v ZDA - XX, nadaljevanje Stric je videl, da je Peter v popolni zmoti, izdal pa ni, da on kaj ve. Pri odvetniku sta zvedela, da jima je zapustil profesor vse, kar je imel razen $50.000 gotovine, ki jih je namenil jezuitom in frančiškanom ter za maše zase in za Nicole. Postala sta lastnika hiše v Stowe in New Yorku, vseh vlog in naložb, obveznic in delnic. Čez noč sta postala premožna. Ko sta opravila pri odvetniku in ga pooblastila, da izpelje vse pri oblasteh, sta poklicala po telefonu strica. Povedala sta mu, da se bosta zakasnila za nekaj ur in ga prosila, da naroči kuharici, da pogleda za otrokoma. Iz odvetniške pisarne sta se peljala naravnost v Stowe na grob njunega dobrotnika. Nič nista govorila. Tudi vesela nista bila! Čutila sta, da sta nevredna. Drugi ljudje bi verjetno skakali od radosti, Peter in Cathy pa nista. Bala sta se, kaj ju zopet čaka. Še po vsakem napoju sreče, sta morala izpiti do dna čašo trpljenja, ^o sta zavila proti Stowe, se je Cathy naslonila na Petra in tiho jokala. Na pokopališču sta pokleknila ob grobu svojega dobrotnika, molila zanj in jokala. Sklenila sta, da bosta grob tako uredila, kakor je v Sloveniji navada. Grob ne bo nikoli brez rož! Šla sta tudi v hišo in našla vse v redu. Ko sta se vrnila, sta otroka že spala. Stric ju je čakal in se čudil, ker ni bilo na njunih obrazih ne sreče ne veselja, ampak resnost in potrtost. »Stric, ti si vedel, kaj naju je čakalo pri odvetniku, pa nama nisi povedal. Midva nisva vredna, da nama je profesor zapustil skoraj vse, kar je imel. Kaj bodo ljudje mislili o nama, dvema neznanima tujcema, ki sta si prisvojila farmo in zdaj še profesorjeve hiše. Saj ne bodo verjeli, da sva storila samo to, kar sva bila iz hvaležnosti dolžna storiti!« Stric se ni opravičeval. »Profesor je vedel, kaj dela. Tudi jaz bi tako storil! Kje pa sta tako dolgo hodila?« Peter mu je povedal, da sta bila v Stowe... na profesorjem grobu. Nato' se je obrnil k Cathy: »Cathy, pojdi v posteljo. Že nekaj noči nisi spala. Saj si že vsa živčna... Stric, oprosti, bom kmalu nazaj. Pojdi, Cathy!« Peter in stric sta se razgo-varjala dolgo v noč... Stanovanje v drugem nadstropju v New Yorku so dali v najem zdravniku, ki je že imel ordinacijo v hiši. V pritličju so iz velikega praznega prostora napravili enosobno stanovanje za hišnika, in dvosobno stanovanje zase, da jim ni bilo treba spati po hotelih, kadar so bili v New Yorku. Pohištvo, ki je preostalo, so prepeljali v Vermont. Hišo v Stowe so dali v najem bankirju iz New Yorka, začeli so upravljati vso farmo razen tiste njive, ki so jo kupili od soseda. Družina se je množila. Cathy je rodila hčerko Veroniko in nato še sina Andreja. Stric je imel največje veselje in zabavo z otroci. Govoril je z njimi angleško, Peter in Cathy pa slovensko. Tako so otroci govorili oba jezika. Ko so začeli hoditi v šolo, so imeli v stricu najboljšega mentorja in učitelja. V šoli so bili vedno med prvimi. Stric jim je vcepil ponos in podžigal v njih ambicijo. »Wohlgemuthi morajo biti vedno prvi ali vsaj med prvimi!« jih je učil in opominjal brez prestanka. Ob koncu leta jih je vedno obdaroval. Otroci so ga oboževali. Bili so vedno okoli njega in stric se je ob otrocih pomladil. Njegovo življenje je dobilo nov smisel. Postal je vzgojitelj in učitelj. Farma je uspevala in naložbe rastle. Peter se je držal stričevih nasvetov. Stric je bil dolga leta korporacijski odvetnik v Bostonu in izurjen v vseh finančnih zadevah. Neki večer, nekako peto leto po profesorjevi smrti, je telefoniral njihov hišnik iz New Yorka. Lastnica sosednje hiše, dobra znanka pokojnega profesorja in njegove žene, je nameravala hišo prodati. Najprej jo je ponudila v nakup Petru in Cathy. Od profesorja je zvedela, kako sta skrbela zanj in ga negovala, čeprav ni- sta niti slutila, da jima bo kaj zapustil. Naslednji dan sta Peter in stric odletela v New York. Cathu ju je peljala na letališče. Gospa Risner je bila vdova brez otrok. Po možu je imela lepo pokojnino in še dohodek od hiše, ki je bila brez bremen. Celo hišo razen pritličja sta imela v zakupu dva frizerja, ki sta v vseh treh nadstropjih vodila frizerski salon za dame iz najboljše newyorške družbe. Hiša je bila v najboljšem stanju in je imela vse najmodernejše naprave. Risnerjeva je hotela hišo prodati za določeno vsoto v gotovini in za pravico, da bo živela v pritličju brezplačno do svoje smrti. Stric je vprašal samo, kolika je najemnina in kdaj najem poteče. Ko je to zvedel, je Petru svetoval, da hišo kupi. Naslednji dan so naredili pogodbo. Peter se je zavezal, da bo kupnino plačal v gotovini v 14 dneh. To je tudi storil. Tako sta postala Peter in Cathy lastnika druge hiše v najboljšem in najdražjem delu New Yorka. Hišnik, ki je po- Iz življenja Slovencev v Milwaukeeju (nadaljevanje s 3. str.) V denarju so darovali: g. Skvarča $200; Neimenovani $400; Martin Gregorčič $25; g. in ga. J. Bambič Kralj $50; g. in ga. J. Butinar $50; rev. dr. Jože Gole $250; ga. J. Muršec $60; Ludvik Kolman $30. Po $20 so darovali Neimenovani, gdc. S. Muršec, Irena Kuno-var, Mojca Salem (Kolman), po $10 pa Anica Miklavčič, Vladimir Kos, Jože Cukale, Ivan Kašper, Štefan Burja, Evgen Ketiš, Janez Mlakar, Janez Puhar, Peter Opeka, Karl Dovnik st. in Karl Dovnik ml. Skupaj: $1295.00. Vsem darovalcem v denarju in materialu, vsem zvestim in nesebičnim delavcem v kuhinji, baru, ter nevidnim delavcem, Slovenski radijski uri, p. župniku za oglašanje, torej vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k velikemu uspehu misijonskega piknika — naj dobri Bog obilno poplača! Seveda gre zahvala tudi vsem, ki ste se piknika udeležili! Sedaj pa vas vse vabimo na naš drugi Triglavski piknik, ki bo 18. avgusta z običajnim sporedom in sv. mašo ob 11. uri dopoldne. Pridite, če le morete. Lepo bo! Pregovori; Srce je vedeževalec, ki vedno zadene resnico. Luč je simbol duše, ki išče svetlobo upanja, ustvarja varnost, ki je tema ne mara iz zlih namenov. Laž cveti, pa ne rodi... Pozdrav vsem F. Rozina “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 DHIewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 leg skrbi za hišo, imel redno službo, je prevzel skrb tudi za sosednjo, pravkar kupljeno hišo. 14 Ko sta bila Peter in Cathy še v Avstriji, sta navezala stike z domom. Pisma je vedno pisala Cathy. Ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, je bila kot notranja gojenka v tretjem razredu meščanske šole pri uršulinkah v Loki. Pod Nemci ni hodila več v šolo. Petrov oče se je vrnil z družino iz Srbije v Kranj. Zopet je učil, a ne dolgo. V komunistično partijo ga niso silili, ker so vedeli, da bi nikoli ne vstopil. Toda on je odklonil tudi vstop v SDZL (Socialistično zvezo delovnega ljudstva), češ da je za njo partija in vstop izsiljen. Zato so ga upokojili. Prva leta se je prebijal, kasneje si je pomagal s prevajanjem. Petrov brat in sestra sta že diplomirala, vsak v svoji stroki. Andrej je ostal na gruntu. Cathyna mama je še pred njenim odhodom zanosila in konec 1945 rodila deklico, ki so ji dali ime Metka. Čeprav je bila mama šele 36 let stara, ni nihče pričakoval, da bo še rodila. Mama se je hvalila, da ji je Metko poslal Bog, ker je izgubila Katko. Vse tri družine so bile v rednih stikih in so se obveščale o vsem, kar je eden ali drugi zvedel od Petra in Katke. (Dalje prihodnji torek) MALI OGLASI Live-in Companion Needed For elderly man. Call Bill Modic at 391-1515. (62-64) Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice. Tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 831-6430 ali 423-4444 zvečer (X) For Sale or Rent Near Rock Creek 11 acre farm with nice 2 bdrm. house. Call 531-7790. (62-65) ČEVLJARSKA DELAVNICA na novo odprta, na 518 E. 200. cesti. Lastnik se priporoča vsem strankam v upanju, da boste zadovoljni s kvalitetnim delom in ceno. (60-63) CUSTODIAL HALL MANAGER NEEDED for Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH 44119. Call secretary Elmer Nachtigal at 531-9309, or write. , . SLOVENCI POZOR! Izvršujem zidarska in mizarska dela, pleskam sobe, izvršujem električno in vodno napeljavo, popravljam srehe. Kličite 881-5439 po 5. uri pop-(61-65) For Sale Euclid single. 4 bdrms-Screened porch. 2 c^r garage. Lge. lot. $64,900- Call 943-4336. (61-64) For Sale 3 bdrm. single home. E. 1® St. area. Call 731-9431 or 531-6364 after 5 p.m. Immediate occupancy. <61 g4) OSKRBNIKA IŠČEJO Slovenski društveni dom. 20713 Recher Ave., Euclid. OH 44119. Pokličite tajnik« Elmer Nachtigala (531-93®^ ali pišite na gornji naslov. ^ * 2 For Rent ^ Upstairs apt. on E. 67 St. bdrms. Garage. 692-1112- For Sale ^ 2 family house with 2 e garage. 1072 E. 67th $32,000. - Call 692-U7^ UP TO DATE:_________JOSEF'S $/ep€9nce New Look's 85 We Listen 5235 Wilson Mills Road Richmond Hts. .Ohio 44143 461-8544 401-8545 Kanadska Domovina - IZ LOVSKE TORBE - (Tokrat iz Bangladeša! - Ur.) ČITAGONG, Ba. - Topot se oglašam iz jugovzhodne Azije, kjor. izgleda, se bom zadržal . leto. O tem delu sveta je v svoji knjigi »Svetovni popotnik pripoveduje« obširno Pisal Andrej Kobal. Ta knjiga e izhaja kot podlistek v A.D. 'n tako Bangladeš mnogim /alcem ni več čisto neznana dežela. Vročina, sopara in cestni Promet so poleg beračev na r,žišČih in okoli hotelov glav-nadloga za tujca. Na pode-Ze JU pa še kar gre; ljudje žive Primitivno, a zdravo življenje Ze ^oč in več let. . ^ungla, kar jo je še ostalo, Je e tudi nedotaknjena. Ljud-e v Indiji, Bangladešu, Nepa-ln okoliških krajih nimajo n°go čuta za ohranjevanje arave. Slično kot sem videl v s nki» tudi tu krčijo gozdove Požiganjem, da potem sadijo Olt 'r drU8e PoUsk0 pridelke. 0Ii jezera Rangamati na ^'mer ponoči stalno gori. tez dvoma gre to na račun 8ozda< V Ban8ladel>u Je v jih*1 ? r^anu *n par rlrugil1 krade ^ *>rava divja džungla, i movma sionoVj leopardov te (!^rov* žalost je večji del teh v C 231511 tujcem, ker po fij ,* Povitih krajih divja gve-Sli a vpjna. Uporniki so mu-kra anC'’ PtoWvalci prizadetih ^ Jcv Pa so večinoma budisti, •harc nC dfužijo radi z musli- tnnoii.S!ednii ^ Pač hitr0 Itatp.1?0 ,n naseljujejo kraje, v ntuo- 80 doslej prevladovali s,1mani. 80^i 2a mestom Čitagon-^n. kjer sedaj živim, nudijo kroL-J*.divjadi. Tu dobiš še l^^e’ sioor zelo poredko, ^ 8„&VIJeJ ?0!8.,h saj . 5 ;» ki niso nič boljši, s°dv • ° Ve*'ko zobe. Jeleni deer °^ne Vrste: mali »barking S'"’ P°dobe" cer rj^* medvedje se dobi in si-lajsiji^'malajski in črni hima-Črn ’ k' jo podoben našemu Se d0kU medvedu. V močvirjih vo|j : *e 2elo redko divji bi-slone n’. k°t sem že omenil, je |e ' '8r' so zelo.redki, več tudi ^ard°v, v džungli so pa Veijj^^ne druge »mačke«. (rnonB Je šakalov, mungov hei^:0ose), jazbecev in pa je Veij^81 0P*C- Strupenih kač ttajvj*..0’ med nestrupenimi je večjj QJt d° 12 čevljev dolg, še (pytho2\r°ma daljši je pa piton ^evij., . ’ ki zraste kar do 20 ^ m še več. ltt š« atnme je veliko; imamo ^edajjave divje kokoši, ki iz- vrst ot naše domače, dvo- gol0v.a2anov* več vrst div- dthsiti ri0V.’ prePelic (quail), v r*c if, °m pa seveda veliko ^ Sosi. ^0,i razmnožena divja-^0seie: Pa divji prašiči, ki 0 400 kg teže. Pono- či pridejo ven iz džungle jesti riž. Krdela prašičev lahko uničijo pridelke celim vasem, zato ljudje zelo radi vidijo lovce. Seveda, če pa zagledajo sredi noči takšnega, kot sem jaz, belega človeka v čisto drugačni obleki, pa čudno zazijajo in često pogledajo v luno, če nisem morda prišel od tam. Tudi tu so namreč že bili slišali, da Amerikanci hodijo po luni. Najboljše pogoje za lov nudita Burma in Tajska. V obeh deželah pa divja lokalna gverilska vojna. V pogovoru z angleškim vojaškim atašejem iz Burme sem zvedel, da so tam kar tri gverilska gibanja in tako teren ni varen za šport oziroma lov. Tajska, ki je pravi raj divjačine, je pa zelo ogrožena od Vietnamcev, po težkih bojih je tajska vojska komaj pognala nazaj v Kambodžo vietnamske vojaške edinke. Nepaj izgleda, kot da je še najbolj mirna dežela kljub temu, da so bili neredi oziroma atentati pred tedni v Katmanduju, glavnem mestu. Pred nedavnim je televizija iz Katmanduju kazala slovensko gorsko odpravo na Himalajo. Ob tem vzponu se je smrtno ponesrečil alpinist Borut Bergant, 31-letni učitelj telesne vzgoje iz Tržiča. Pri izstopu iz 8.500 m visoke gore Jalung-kang se mu je spodrsnilo in je padel v brezno. Novico o tragični nesreči je prinesel njegov soplezalec Tomaž Česen. Nepal še nudi možnost lova na tigra in leoparda, a seveda za drag denar. Na otoku Borneo ni več organiziranega lova, dasi je v deželi še veliko divjačine. Če pa organiziraš svojo odpravo sam, ni zanesljiva, hkrati pa je zelo draga. Borneo in sosednji otoki oziroma deželice so poleg drugih nevšečnosti tudi strašno vroče. Za naše lovce, ki so bolj vajeni globokega snega na visokem severu, bi bile razmere še težje. Lov na divje prašiče tu okrog v Bangladešu bi pa bilo zares nekaj edinstvenega za naše kanadske in ameriške fante! (Bo še) F. Grmek Ljudje in orožje Vojna med Irakom in Iranom traja že štiri leta. V tem času je bilo ubitih na eni in drugi strani 600.000 ljudi, ranjenih pa nad en milijon. Po štirih letih sta obe strani tam, kjer sta bili na začetku; ne ena ne druga ne moreta računati na zmago na bojnem polju. Kljub temu ne more priti do miru. Iran pravi, da noče skleniti miru, dokler vlada v Iraku ateistični režim, Irak pa hoče dokončen mir ali nič. Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah! V pričakovanju koroškega pevskega zbora »Kočna« TORONTO, Ont. — V Torontu že 11 let prirejamo »Koroške večere« v podporo Mohorjevim dijaškim domovom. Letos bo naš »Koroški večer« v soboto, 19. oktobra, združen s koncertom moškega pevskega zbora »Kočna« iz Sveč na Koroškem. Že naslednji dan, 20. oktobra, bo ta zbor nastopil pri slovenski cerkvi Sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu, v soboto, 26. oktobra, pri Sv. Štefanu v Chicagu, v nedeljo, 27. oktobra, pa v Clevelandu. Za nastop v Clevelandu bo g. Rudi Knez s svojim pevskim zborom »Korotan« uredil vse potrebno. Dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zve- ze, nam je poslal kratko zgodovino pevskega zbora »Kočna«. Ta opis sledi že danes, da bodo Slovenci v Clevelandu, Chicagu in seveda tu v Kanadi nekaj vedeli o tem pevskem zboru, ki pride jeseni letos k nam gostovat. Izkupiček navedenih koncertov bo delno kril potovalne stroške pevcev, delno bo pa v pomoč Mohorjevim dijaškim domovom. Polovico stroškov za pot bodo namreč plačali pevci sami. Zelo primerno je, da se s koroškimi Slovenci povezujemo in jim pri vzgoji slovenske dijaške mladine pomagamo. Gospod Ivan Lavrih zbira darove za bolj revne dijake. Ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Janez Hornbock mu je zelo hvaležen. Letos - 14. julija -je dopolnil 75 let in so koroški slovenski listi lepo pisali o njem in o njegovih zaslugah za koroške Slovence. Pisal mi je, da bo letos prišel s pevskim zborom k nam na obisk, če mu bo zdravje dopuščalo. Rad bi še enkrat osebno videl svoje dobrotnike in se jim zahvalil za vso pomoč pri vzdrževanju koroških slovenskih dijakov in Mohorjevih dijaških domov. Naj nam tudi gostovanje moškega pevskega zbora pomaga, da bo naša povezanost s koroškimi Slovenci vedno bolj tesna in živa. Janez Kopač, C.M. Moški pevski zbor SPB »Kočna« Takoj po ustanovitvi Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva »Kočna« (1909) je leta 1910 začel delovati moški pevski zbor, ki je po prvi svetovni vojni takoj spet zaživel. Že takrat je sodil med najboljše pevske zbore na Koroškem. Navdušenje za petje je bilo v 20-ih letih v Svečah tako močno, da je poleg zbora odraslih deloval pod vodstvom legendarnega organista Jakoba Begusch še 18-članski fantovski pevski zbor. Skupaj sta štela oba zbora 33 članov. Takrat je zapisal Koroški Slovenec, da ima Kočna »najbolj izvežban pevski zbor na celem Koroškem. To je naša slovenska koroška Glasbena Matica.« Ves medvojni čas je sveški zbor uspešno deloval, nastopal doma in v sosednjih krajih. V času nemške okupacije je moralo slovensko petje seveda tudi v Svečah utihniti. Toda takoj po obnovitvi republike-Avstrije se je slovensko petje spet začelo živahno razvijati. Spet je poleg odraslega zbora pod vodstvom župnika Filipa Jandla prepeval fantovski zbor, vendar ne dolgo. Kmalu je zaradi političnih razprtij na Koroškem in krize v Slovenski prosvetni zvezi utihnilo petje moškega pevskega zbora, ki je le še ob redkih priložnostih nastopil, največkrat pri nedeljskih mašah. Šele ko je dorastel mladi rod in so se nekateri domačini po končanem visokošolskem študiju vrnili v domači kraj, se je sredi 60-ih let spet začel prebujati pomlajeni moški pevski zbor, sedaj pod okriljem Krščanske kulturne zveze. Pod vodstvom prof. Antona Feini-ga je kmalu dosegel precejšnjo pevsko ravan in je bil reden gost na Koroškem, Primorskem in v Sloveniji. Posnel je vrsto domačih pesmi za celovški in ljubljanski radio in je bil nastopil tudi na televiziji. Ko je društvo leta 1979 obhajalo svojo 70-letnico, je »Kočna« kot prvi slovenski koroški zbor izdala samostojno kaseto. Moški pevski zbor »Kočna«, pri katerem sodelujejo kmetje, delavci, nastavljene! in izobraženci, se zaveda važne vloge kot posredovalec slovenske kulture v koroški družbi in išče kontakte tudi do nemških pevskih društev. Zaveda pa se tudi važnosti domačega izročila in zato v prvi vrsti goji slovensko koroško ljudsko pesem, s posebno ljubeznijo pa še skladbe in priredbe rajnega Pavleta Kernjaka iz bližnjega Št. Uja. Naj na koncu še omenim, da MPZ »Kočna« redno sooblikuje v Svečah praznično bogoslužje. Dr. Pavel Zerzer Izšla nova knjiga Pred nedavnim je izšla nova knjiga »Slovenia - Land of Cooperators«. Napisal jo je dr. Rudolf Čuješ, ki poučuje na univerzi sv. Frančiška Ksa-verija v Antigonishu, Kanada. Knjigo je izdal »Research Center for Slovenian Culture«. »Knjiga popisuje zgodovino slovenske posojilnice J.E. Kreka v Torontu in zgodovino zadružništva pri nas pred zadnjo vojno,« piše urednik Slovenske države. Za mladino, v starosti od 14-18 let, je knjiga brezplačna, če pošljejo potrdilo o rojstvu in $1 za poštnino in zavojnino. Za vse druge je za Kanado in ZDA cena $5 in $1 za poštnino in zavojnino. Čeki oziroma denarna nakazila naj bodo naslovljeni na Research Center for Slovenian Culture. Naslov je: Reseach Center for Slovenian Culture, P.O. Box 393, Station ‘A’, Willowdale, Ontario Canada M2N 5T1 KOLEDAR PRIREDITEV acgcaassaagaao»«ggaaaaa«^c«gaaaa»a»«ss«attcg»ga«aa«aafc V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo. skupnost. AVGUST M. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik. 24. — Baiiacanki krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP. 25. — Belokranjci priredijo piknik na Slovenski pristavi. Igra Tone Klepec orkester. 25. — Slovenski dom v Collin-woodu priredi letni »Povratek domov« veselico. Od 28. avgusta do 2. septembra bo v Clevelandu in okolici nastopal Lojze Slak ansambel iz Slovenije. Seznam teh nastopov objavljamo ob priliki drugje v AD. SEPTEMBER 8. — St. Clair Rifle klub in Primorski klub priredita piknik na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 13. — Kartna zabava v korist Slovenskega doma za ostarele, v dvorani pri Mariji Vnebov-zeti na Holmes A ve. 14. — Ob praznovanju 25-letnice Frank Sterletove Slovenian Country House nastopa v clevelandskem Music Hall ob 8. uri zvečer Slavko Avsenikov s ansambel. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 15. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. 22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. Anloi M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villa view Road at Neff 692-1172 29. — Baragov dan pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. Sv. maša ob 12. uri, ob 1.30 kosilo v Slov. domu na Holmes Ave. OKTOBER 5. — Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. Gostuje oktet Zvon iz Fairfielda. Začetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet. 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev. 6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi. 19. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 20. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. 27. — Koroški pevski zbor Kočna poda koncert v dvorani pri Sv. Vidu. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob priliki njegovega 90. rojstnega dne, v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. — ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE filli (nadaljevanje) Tu je Šahi Madžid, največja mošeja na svetu, z množico kupol in s štirimi nebotičnimi stolpi, kraljevska trdnjava mogulskega cesarja Akbarja; mesto dičijo mavzoleji, muzeji in dvorane za zborovanja. Vrtovi z umetnimi vodnjaki obdajajo starodavne stavbinske umetnine, dostopne po širokih ulicah s senčnimi drevoredi. Anvar Ali je naju povabil na svatbo svoje hčere; priredil jo je v manjši mošeji; vršila se je z bleskom, ki preveva pravljično prestolico. Vse se sveti kot novo. Meščani so namreč s ponosom varovali starodavne dediščine cesarstev, jih čistili in negovali. Palače in molilnice so, kot da so jih postavili pred leti, ne pred stoletji: povsod svežost iz slavnih dni mo-gulskih cesarstev. To je bilo opaziti tudi po drugih nekdaj važnih mestih Pakistana, a nikjer v tako polni meri kot v Nastopi Ansambla Lojzeta Slaka v Clevelandu Gostovanje Slakovega ansambla organizira United Slovenian Society. Vstopnice za vse spodaj navedene nastope si lahko nabavite ali pri Tony’s Polka Village na E. 185. St., tel. (216) 481-7512, ali pri trgovini Tivoli na 6419 St. Clair Ave. 28. avgusta — Koncert za slovenske upokojence v SDD na Recher Ave. v Euclidu. Vstopnice po $5 za koncert in ples. 30. avgusta — Koncert v Ido-ra Park Ballroom, Rte. 62, Youngstown, O. Začetek ob 7. zvečer. Za ples po koncertu igra Tone Klepec orkester. Vstopnice po $7, za otroke do 12. leta pa po $4. 31. avgusta — »Slovenska noč s Slakom«. Večerja, koncert in ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnice po $15, za balkon (brez večerje) po 8.30 zv. po $7. 1. septembra — Koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 3. pop. Slakov ansambel in Jeff Pecon orkester igrata za ples po koncertu in programu. Vstopnice po $7, za otroke do 12. leta po $4 2. septembra — »Super Slovenian Fest« na Delavskem dnevu prazniku na ADZ letovišču, Kniffen Rd., Leroy, Ohio. Igrale bodo tudi USS godba na pihala ter razne harmonikarske skupine. Vstopnice po $4. Lahoru. V mestu Ravalpindi sva se po prvem obisku mudila dva tedna, a službeno le tri dni. Ostali čas je služil za izlete v visoko predgorje Himalaje in v zgodovinsko zanimive kraje. Tik za mestom se začenja govorje. Po dveurni vožnji sva prispela v gorsko letovišče Muri (Muree), katero so ustanovili angleški kolonialisti za svoje počitničarje. Odtod se nudijo razgledi na bele velikane Kašmira in na vso severozahodno Himalajo. Čisti, redki zrak višin je nudil pogled, kakršnih ni v visokih Alpah ali v Skalnatem gorovju Amerike. Po slemenih predgorja do tri tisoč metrov višine, kjer še uspeva iglasto drevje, sva vozila z jeepom ali pa jahala na majhnih široko-plečih gorskih konjih. Dva dni sva porabila za obiske majhnega kraja po imenu Taksila, le dvajset milj od Ravalpindija. Ta kraj je bogat na arheoloških izkopaninah. Prah in peščeni nasipi so tu pokopali davno civilizacijo tako imenovane dobe Gandara v petem stoletju pred Kristusom. Vse nama je bilo novo, neverjetno. Stopnice so vodile od peščene površine pet nadstropij nizdol in vsako nadstropje tega mrtvega mesta ali mest je kazalo drugo civilizacijo. Vodnik nama je razlagal, da so veki uničili in s peskom pokrili nižje mesto. Človek je nad njim postavil drugo mesto in tudi to je čas pokopal in zasul. Izkopanine so tako razkrile pet civilizacij, drugo vrh druge. In vsaka je razvila kaj novega: vodovode, tlakovane ceste in trge, hiše iz opeke, iz kamna, vsaka z znatno drugačnem stilu svoje dobe. Nadstropja so kakor kakšna knjiga razlagala nepisano zgodovino davnih nepoznanih rodov. V trgu Taksila stoji muzej z izkopaninami iz dobe Aleksandra Velikega, ki je z vojsko prekoračil reko Indus in tu po- stavil cvetoče grško mesto. Ne vem, če se kje na svetu najde bogatejša zbirka spomenikov iz helenistične dobe, kot je v Taksili. Soba za sobo hrani izložbe kipov Aleksandra, njegovih vojskovodij, bogov in boginj iz grške mitologije. In vse to bogastvo je bolje ohranjeno, manj poškodovano kot kipi iz klasične grške dobe na razstavah po muzejih zahoda. Po bogastvu muzeja v Taksili bi sodil, da so Grki ostali vzhodno od reke Indusa precej rodov po razpadu Aleksandrove vladavine. Iz Taksile sva potovala v Pešavar, kjer so me čakali službeni opravki. Pot je vodila do Atoka z mostom čez divji veletok Indus, v doline reke Kabul iz Afganistana. Pešavar se močno razlikuje od drugih pakistanskih mest. Tu prebivajo Patani, pleme visoke rasti, sorodno s Turko-mani in Afganci. Mesto iz davnih časov slovi kot trgovsko središče za osrednjo Azijo* Ogromni bazarji kožuhovin, tkanin, preprog in usnja so pričali, da ne služijo le domačemu prebivalstvu, ki je t0