69. fteiffln. I [Mini, i mMi. n. nm Ifl7, L. leto. ti&j&M ^^gSi^ if&^M ^^m ^^fe^fl ^^m ^H ^k^V ^^k^^B ^^H ^^k ^H flH^^k ■■ HB ^Bdly BtBbBF ^h .Slovenski Narod* volja po pofttl: za Avstro-Ogrsko: _ M Nemfljo: ćelo leto skupaj naprej pol leta „ „ četrt leta , na mesec . m K 28-. 14-. 7— . 2-50 ćelo Itto naprej . . . . K 33 — za Amertko in vse druge dežele: ćelo leto naprej . . . . K 38.— VpraSanjcm glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VprimiitTO (spodaj, dvorišče levo). Bnallova ulica it 5, telefon it 85. Iskat« Tsrnk daa iTečor Urzemtl ao4tl|« ta praialk«. [n«erati «• računajo po porablfenem prostoru in stcer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., d.akrat po 7 vin., trikmt po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., narte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po doejovoru. Na pismena narobila brez istodobne vpos!at\/e naročnlne se ne ozlra. „ttarođna tiskam ia telefon it SS. Upravn&tvu naj se pošilja o n.iro5nine, reklri nacije, inseratl L t d., to je administrativne stvari. ćelo leto naprej pol leta „ .Slovenski Narod" vetja ▼ Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj i . . . . K 2V40 I četrt leta „ . . ..... 13*20 | na mesec „ . . Posamazna itevllka velja 10 vinarjev. 6*60 2-20 Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: 2naltova allea *L 5 (v pritličju levo,) telefon it S4. Raše rte pomalo. Dunaj, 23. marea. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJTSČE. Naš sunek ob Berezlni, o katc-rem smo poročali včerai, je sia! so-\ražnika velike krvave izsute. Sicor ničesar poročati. ITALUANSKO KO.¥l?ČE. Nobenih posebnih dogodkov. JUGGVZilODM) LiOjiSCii. Vzhodno od Ohridskega fezera se ie zopet ponesrečil sovražni napad. Namestnik načelnika generalnega štaba pL H 6 f e r, fml. Bilo lit pio. Berolin, 23. marca, (Kor. urad.) Wolf:"wV urad p r^_a: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠĆE. Vs!cd več scnlrov lastnjh in so-vražnib izvidnih cddelkov se je artiljerijsko de'3vanje ob fMnderski fronti v odseku pri Arrasu od časa do časa ojacMo. Več vjetifc je ostalo tara v naših rokah. Francoske čeie, Iii so bile prekoračile na o?v2h Strareh St. Simona Sommo in kanal Crozart, smo 7. rtaopdom na ta odsek in preko njega vrgii nazaju Sovražnik je it popolnoma pridružila novi \ia^;f ki \o je dur.a s pt ino^jo patri-joti^r.cga vojaštva nagloma ustanovila. Nikdar ni bila nobena revolucija tako kratka, kakor ta. ki je šla iz Pe-tregrađa kakor po vžigalni žici in je v kratkih dneh vnela vso deželo in dopolnila popoln preporod. Vir tc^a oč:tnc^a uspeha je iskati v logični potrebi, ki je že letos in zlasti zadnji čas daiala te.ia popolnoma zavedajo-čemu se ruskomu narodu dokaz, da bo država palinjena v brezno ne več popravljive nesreće in bo vojna sramotno izgubljena, če bi stara, vse-sKgz egoistična vlada pod vodstvom omclikužene dinastije nrdaljevala politiko zatiranja ljudstva, ki je duši-la vse stvarjaječe moči. Zato je za-d"-"^l kiic: >Oo! s stirim, pokvarje-ni*., režimom! 2ive!a svobodna de-m: kratična država!« na.inrej v Pe-tro^radu in je bil od cKe Rusije so-glas^o sprejet. Rusija se je z enim udarcem m skoro brc^ holcč'rr osvcbodPa iz okov absolutre monarhije. V resnici te državni prevrat r>o cenitvah velia! Rusijo s svrrmi !S0 mili'^ni r~e:"»i-valcev !e 2WA mrtvih in rar!icr»:h. To štcvi'o je ra7mcroma Ie neznr-ten od-stotek skuprrh žrtev rcvoJncri v drugih deze^ah. l:r.r yh ^^d^vina pn-zrn. Fz ena»:e?n vzro^ri je Pusiia nv\ bolje rečeno Pefrncrrpd. ki je bi! kvečiemu teden dr»i v neredu, ^oriet začela skoro v«e n^rmp^o zivi'enie, ker se v^akdo h^tro prdnr/i novemn režimu. Črs, ko so car in meeovi Tjudje davili debelo. !7^!cda kakor mora, ki io ie luč politične svobode srečnr> r?7prnaTa. Rit9?ja ie de'ežna te svoborle to-lV:n ho'i, V.or st^ri rjnva v'nd> kar nafveo moeočc. da brc? na'^rj^sc^a zadr^Ira ure^n!?i r>n:e!?. Tri j«b ie rn771^ rVWps,f. Vnfho.T'ši dnk'1'7 7n t^ so Po1i-t'Črf amnest?fp, ronolrn ohnnvitev finske ust^^"« in ćrvze T'^erc^ne od-md^e vofa^ke^a in cfvf^ne^rn 7na-čaja. Nova v'*>^a. ki jo Je r^c^^rT-cfvr» ^nr^M^ ^ n^^^rTtv^n^m in io f^r»e in r>r»Hiem fz cnrske^ra ?a^T»?i ter o tr '^i volji dc"cTe. da se nHcdar nec ve vkTnni. London, 23. marca. ^Kor. urad.) Petrograjski dopisnik Daily Tcle-jrra^ha je imel v torek pogovor 2 MfijiTkovom. Ta ie izjavil, da prre vse dn^ro in da se dežela hitro prilac^o-duje novim razmeram. Govor se je zasukal nato, da se je reklo o vladni izjavi, da ni zadosti poudarjala vojne. Miljukov ]e rekel, da vladi je vojna do zmaRe ternelini ton in izključno m?rodajni faktor položaja. Prez^odaj je še, govoriti o cinku revolucije na zunanjo politiko, ali prepričanje jef da i? Rusija močnejša kakor kedaj poprei. Glede izpremembe politike raprnm Poljakom po odstopu carja se ni nikake~r-ri}^vi! med dmerim. da se mora oM'ka nove niske vlade nodvrečf svobodni sođbi osvoboje-nega naroda. London. 22. marca. fKor. urad.) Bivši rrmistrski predsednik Asnuith je izjavil v poslanski zbornici. Mi, ki smo tu v roistnem domu parlamentarnih uredb in ljudskih volilcev, ne smatramo samo za predpravico nego Imamo poseben naslov, da smo med nrvimi, ki se vesele emancipacije Rusiie in jo pozdravljamo v družini svobodnih narodov. Zaupamo. da bodo odlični možje, ki so v novi vladi, imeli ono potrpežljivost in pre-vidnost. ki jo zahteva tak položaj in da pred vsem ne oni, ne ruski narod ne bodo ne za las odnehali od svojega sklepa, od združenja vseh svojih nomožnih si!, da pripravijo tak ko-nec vojni, kakor je nrimeren žrtvom vseh zaveznikov. Rusija ni izvršila svoje vloge Ie lojalno nego tuđi v velikem slogu in prepričani smo, da bo njen narod zdaj, ko vidi da se mu bliža lastna svoboda, nadaljeval po tej poti s kolikor mogoče še poveča-no vnemo, odločnostjo in volja Čestitke švicarskih socijallstov. Bern, 22. marca. V narodnem svetu (švicarskem parlamentu) so predlagali socijalističnl poslanci re-solucijo, ki pravi: Zastopstvo švicar-skega naroda, reprezentant najsta-rejse demokracije Evrope, pošilja ruski revoluciji radostne pozdrave in čestitke. Priznanje nove ruske vlade . VVashington, 22. marca, (Kor. u.) Reuter. Državni departement nazna-nja formalno in papolno priznanje nove ruske vlade s strani Zedinjenib držav. VVashingtoiu 23. marca, (Kor. n.) Poročilo Petrogradske brzoiavne agenture: Poslanik! Francoske, An-glije. Zedinienjh držav in Italije so danes izročlli zunanjemu ministru skupno uradno priznanje provizo-rične ruske vlade s strani njihovih vlad. Obenem o prosili, da se določi dan, ko bodo mogli svoje primanje* zopet ponoviti. NOVA VLADA NA DELU. Haag, 23. marca. »Times« poro-ča iz Petrograda: Vojni minister je odpravil vse Častne naslove v arma-di. voiaki bodo v bodoče rekli generalom in drugim višjim poveljnikom Ie še »gospod general«, »gospod pol-kovnik«. Haag, 23. marca. Amsterđamski listi poročajo dne 21. marca iz Petrograda: Zveza delegatov revolucijo-narnih delavcev je s 1170 proti 30 glasovom sklenila, da naj se v tovar-nah zopet prične delo. Življenje v Petrogradu je zopet normalna Cest-na železnica vozi in v nedeljo prn čnejo zopet predstave v gledališčih. Bern, 22. marca. (Kor. urad.) Lvonski listi poročajo Iz Petrograda: Provizorična vlada je sklenlla, zvi-sati izdanje bankovcev na 2 miljarefi rubljev. Stockholm, 23. marca. Ruska vlada se posvetu je o uredit vi polj-skega vprašania. Varšavski in holm-ski pravoslavni škof sta bila pokli-cana v Petrograd. Stockholni, 23. marca, (Kor, ut.) »Svenska Dagbladet« javlja, da je bil poslanec dume Stalovič imenovan za finskega guvernerja, profesor Korff iz flelsingborga pa za njegove-ga adjutanta. Frankfurt, 23. marca. »Frankfurter Zeitung« javlja: V Petrogradu so zaprli vojvodo Mecklenburg in prin- LISTEK. Slab mož. Angleški spisal A. Morrison. (Konec.) »Zlodej me vzemi, vi ste pravi mož.« Tujec se Je zopet zarežal, a ko je Summers hotel zapreti vrata, je tujec med prag in vrata postavil svojo nogo. »Nikar tako ne hitite, prijatelj! Prišel sem k vam na kratek pome-nek — tako oči v oči, mož z možem.« Tujec je grozimo nagubil čelo In Tommvju Summersu je postalo pre-cej tesno pri srcu; ker pa vrat zaradi tujčeve noge ni mogel zapreti, je dejaJ: »Kaj mi pa hočete? Jaz vas sploh ne poznam U »Potem — oprostite mojo drz-nost — in dovolite mi, da se vam predstavim.c J Dotaknil se je z dvema rrstoma svoje čcnice in rcke! s porogljivo po-nižnostjo. »Ime mi je Bob Ford: mislilo se je, da sem se pred leti potonil z bdio »M oni ton,«, a lii'cMe so se motil!, kakor se vedno motijo. Prišel sem obiskat svojo ženo.« j Med tem kratkim, a jedrnatim^ govorom je Tommvju Snmmersu T upadla spodnja čeliust, prsti so se mu krčevito oprijeli las in zija! je zdaj skoz okno, zdaj na cesto in zdaj na trijca — a ni bil zmožen ziniti Ie eno samo besedo. »Prišel sem pozdravit in pogledat svojo ženo,« je nadaljeval tujec. »Ravno prilika je. da se lepo prijateljski pomeniva, tako oči v oči in mož z možem. c Summers je počasf dvigmil spod-njo čeljust, požr! debelo in še! pola-goma r>o stopnjicah. Tujec je šel za njim. Summersu se je počasi zdanilo in uvidevajoč pr! čem da je, se je za- Ičel izpraševatl, kako bi ga pač zade-lo. če bi ta tujec, ta Bob Ford, svojo ženo zahteval nifaj. Spomnil se je 1 hTn :, posode iz bakra in iz medi, nežev in vilic. ter oken in začcl je o t~m misliti nekako tako, kakor misli o^nad^ik o cerkvenih naukih. Ko sta prišla v stanovanje in so bila vrata za njima zaprta. je Ford prije! Summersa pod roko in ga hri-pavo ?e^ctr>^e vprašal: »Kako ćo^o čr.sa pa izostane?« »Mislim, da kako uro,« je odgovori! Surmriers in je odprl vrata v drugo sobo. »O.« se je začudil Ford. oziraje se po drugi sobi. »Prav prijazno sta si uredila stanovanje. TI stoli in vse te-!e stvari . . . veste, to je pravza-prav vse moje . . . povem vam to oči v oči. mož z možem.« Tujec je sedel. zamišljeno popuši! in potem polglasno dejal: »Torej sem zdaj zopet tu, zdrav in čil, jaz. Bob Ford. ki so me šteli za mrtvega. Kako se je to zgodilo? Stara nemška Iadja me je spravila na svoj krov, me prepeljala v San Fran-cisko in me tam posadila na kopno. Par let sem se klatil križem sveta, a zdaj. . .€ Tujec je dvignil glavo in srdito pogledal Summersa. ». . . Zdaj sem prišel po svojo ženo.« »Moja žena ne trpi tobačnega dima v hiši.« je ves zmeden pripom-nil Summers. »Res, saj se spominjam, da tobačnega dima ne trpi,« je pritrdil Ford in vzel pipico iz ust. »A povejte mi, ali morate tuđi vi okna umivati?« »No, tako« je slabovoljno in v vidni zadregi dejal Summers, »sem !n tam pomagam malo.« »O! In nože in vilice in posodo iz bakra in Iz medi? Stavim na izve-ličanie svoje duše, da je tako.« Bob Ford je vstal in se s poizve-dovalnim pogledom nagnil nad Sum-mersovo glavo. »Boga mi — tako striže lase samo moja žena; boga mi, še se spo-itiinjam . . .« Bob Ford je še iadalje inspiciral Summersa od vseh strani. Naenkrat ga je prijel za nogo in jo je pri-vzdigniL »Zlode? me naj zlasa, Če teh h!ač ni urezala in sešila moja žena. In ta ' barva! A vi se daste vtakniti v take harlekinske hlače.« Bob Ford se je tako škodoželjno in porogljivo zasmejal, da se je v Summersovi duši hipoma vzbudila huda izkušnjava. »Ča ta - Ie Človek svojo ženo na*-zaj vzame, pa ti ne bo več treba tar kih hlač nositi in tuđi ostrižen boš bolje,« je govorila izkušnjava in Summers je zatrepetal po vsem života. »Torej je moja žena še vedno tako vražje skrbna in štedljiva, kakor v mojih časih?€ se je rogal Bob Ford. Summersa je v tem trenotku spreletelo spoznanje, du ga to sploh nič več ne briga . . .: Ana je žena Boba Forda in čast in poštenje zahte-vata. da to brez zadržka priznam. Izkušnjava je opozorila Summersa, da je izvršitev tega spozna-nja njegova najsvetejša dolžnost »Cas beži,« se je oglasil čez ne-kaj trenotkov Bob Ford, »in treba je, da se pomeniva in prideva na jasno. Ne bom neusmiljen, prijatelj; tud! v mojih prsih bije človeško čuteče srce. Pravzaprav bi moral zahiavatf. A airan 2. ..MA^VtuMMU NAKult, uue 24. marca 1^17. 69. Stcv. a Aleksandra Oldenburg. Zdaj lc : kerenskij diktator Rusije, ki ga brez-*ogojno poslušajo veliki deli voja-tva in brez izjeme na kopno došli omorščaki. Kerenskij podpiše jutri kaz, s katerim se odpravi smrtna :azen m odrecil je, izpustiti za prte ocijalistlČne poslance dume. Dumi ripadajoči duhovnik! pozivljajo pra-oslavne duhovnike, naj priznajo iz-. rševalni odbor. Aretacijo bivšega arja In njegovo interniranje v Car-kem Selu je odredil Kerenskij. elik! knez Chil odložil rnornariško oovellstvo. Bern, 23. marca. (Kor. urad.) llffsom poročila iz Petrograda. je etlki knez Ciril odložil poveljništvo nornariške garde. Dnevna povelja ruskih generalov armadam. Stockbolm, 23. marca. Generali \uski, Radko Dimitrijev In Kornilov o Izdali na čete dnevno povelje, v aterem jih opominjajo na potre^ discipline in edinostl, da se moraju si napori osredotočiti na edini cfTf, 0 je na zmago nad sovražnikom, ki reži in caka trenotka. da bi zadpl :^usiff smrtni sunek. General Bhjs!-ov je irdal enako dnevno povelje na voje čete. Vojni mmister Gučkov zdeluje demokratične reforme za ar-nado in razmerje med poveljniki in loštvom. xj©neraf Ivanov e*!!*: pristat starega režima. Bern, 23. marca. (Kor. nrad.) "raneosko čnsopisje je izvedelo iz ^etrograda, da ie general Ivanov dini poskusil resiti stari režim. Uka- al Je jrarniziii v Carskojem seln ko- akati proti revolucijonarjem. Garni- ija, ki se je že pridn žila revoluciji, 1 imenovala tri odpos7ance za poga-snia z Ivanovim. Dal jih je brez dru-rega prijeti, na kar sra je Karnizija bvestila. da bo palača v Crirskojem ehi, kjer bfva carica s svojimi otro-'f. sestreliena. ako ne izpusti odro-Tancev nemudoma. Ivanov je zbc-a!f ker ie videl, da je stvar zanj iz-;ub!jena. Bivši ministri pod obto?bo. Stockholm, 23. marca. Iz Petro-rada poročajo: Raznrava proti biv-im ministrom, ki so obtožem" zlorabe svoje oblasti in zločina proti ustali, se vrsi v maju. Justtčni minister Cerenjski sestavlia obtoznice. Mini-tri so zaprti v Petro - Pavlovi trć-^javu kjer se ž niimi ravnotako pokopa, kakor ?o oni pr>stopalf proti političnim vjetnikom. Vsnk minister !obl nm dan 40 kopejk fn sine Ie 20 mintrt na sprehod. Car Je hotel skfenili poseben mir? Kodani, 23. marca. Poslanci du-ne so baje v posesti dokumentov. ki iokazujejo, da je notel car skleniti z Nemčijo in Avstrijo p o s e b e n ti i r In slcer pod sledečinv pogoii: K Lotaringija naj se izroči Franciji; \ Poljska naj poštare avtonomna kraljevina: 3. Rusija nai debi Galici-"o; 4. Avstriia naj nodeli svojim slo-vanskim narodom avt-^nmijo. Z 07i-rom na te nacrte Je duma prisilila carja, da se je moral prestolu od-^ovedati. Revolte ruskih kmetov? Stockholm. 23. marca. Preko Finske poročajo: V ^ubernijah Pohara, Jekaterinoslav. černigov se zhi-**ajo kmeti ter nspadaio velenosest-vzl. Z rdečimi zastavami, na katerih so napisi »Svoboda in zemlja«, pri-rejajo kmeti ekspedicije proti grndo-vom, katerih so baje že mnogo opustošili In zažgali. Francoske sVrbi radi položaja na Ruskcm. Bern, 22. marca. (Kor. urad.) »Temps« piše v uvodniku: Na Ru-skem se pojavlja velika nevarnost. Me razumemo. kdo daje komitetu delavcev in vojakov pravico diktira* ti sklepe, o katerih se mora najmanj reci, da so nastali iz konfuzije. Ako bi se revolucija spremenfla v parodijo, potem bi bila bodočnost niske svobode v nevamosti. »La France* pi§e: Rusija mora zmagati. Le tak rat je ruska revolucija Francozom dobrodošla. Če daje nove izglede na zmago. Clemenceau obžaluje v »Lf homme enehainć«, da se vdaja nova ruska vlada pritisku revolucionarnih organizacij. »Oaulois« pravi: Dopod-ki na Ruskem so podobni dogodkom na Francoskem v septembru 1870. Amerikansko poročtlo o od vis nos ti Rurite od AnidUe. Berlin, 23. marca. »Nordd. Alfe. Zt£.« objavlja pismo nekeg^a člana amerikanskepa veleposlaništva v Petrr^radu. ki pravi: Tekom zadnjega tedna je bil Petrojsrrad iako vz-nemirjen radi nemških mirovnih predlo^av. Par dni so se bali, da bo prevladala mirovna stranka, ali na to ie dobila krmilo zopet an^leška stranka. Govori se. da ruska vlada sedaj ne more izdati niti kopejke, ne da bi vpra^fa ancrle?5ke?3ra poslanika-Vs? so tesra mnenia, da samo Anulira zadržuje vprn^anie mirovnih potajan j in sili za veznike, da postopajo kr^or ona. Erfand posianHv v Petrograđu. Bern. 2.\ marca. (Kor. urad.) Listi noročrjo, da se jrovori v franco-ski zbornici, da je Briand privolil, da nojđe kot franeoski poslanik v Pe-tr^orrad. Ruska vlada zahteva od ftvedske prevoz vejnesa materijala. 5;ockholm, 23, marca. Nova ruska vlada je skupno z angleško vlado zahtevala od švedskesa kabineta, da dovoli prevoz voinega materijala za Rusijo preko švedskega ozemlja. Smilila oevarnost. \OjXO STANJE Z AMERIKO NA-STOPILO 14. MARCA? Frankfurt, 23. marca. »Frankfurter Zeiuine« poroCa iz Ne\v Yorka: Kabinet se izreka soglas-tio za to, da predloži kon-Krešu sk 1 e p. da je vojno stanje z Nemčijo nastopi-1 o ž e H. marca. Wilson se se obotavlja, moCni vp'ivi pa delajo na to, da dosežejo tak sklep, še nredno se sestane kongres. Javno mnenje je čudovito ravnodušno in zdi se. da so se Ijudje sprija3#ili z mislijo. da mora vojna priti. Listi poročajD, da vztraja vlada na pravici, da smejo nrihajati ohoro-žene trgovske ladie v nevtralna pri-stanišča. Profesor Jordan, vseučiliški rektor iz Kalifornije, ki je prisel na zbo-rovanie mirovne družbe, je fzjavil, da želi ves zapad, da st^ri Wilson vse za obranitev miru. zapad pa. bo stp.l tuđi v slučaju vojne za predsed-mkom. Rusko revolucijo po^dravfla-io z velikim veseljem, ker so prepričani, da se hn Rusija sedaj bo!j ener-grično bojeva! 3. Rotterdam, 23. marca. i>Paily Chronicle« poročn, da se je odpe'ialo Iz Lfverpor>!a v Ameriko pr\n'h 30O0 severoameriških obvez.irtccv za milio. ?e*ieva, 23. marca. Agentura P?,ć^c> javlia: Pre^sednik Wilson ne b^- sam napovedal vojne Nemčiii, temveč ho čaVnl. da eden izmed ob-orr,7(*v.\h ameri^Vih pam^kov potoni nerr.ški rvodmorski čoln. nakar bo rrotnvn NTemč?ia nnnovedDi? voino. VOJNE PFIPPAVT: V ZFDINJENIH 2cneva, 23. marca. Gubernator-?! mj?ozaradnih držav Texas. Nova Mchikiu Arizona In Kaliloraija so vpoklicali vse milice. Amsterdun, 23. marca. Iz Londona poročajo: »Times« govore o nastopu WUsona ter izražajo mnenje, da je v najkrajlem časa pričakovati vojne napo-vedl Predsednik se obotavlja samo zatot ker se hoće dati voditi od jav-nega mnenja in noče storiti nobenega koraka, ča nitna dokazov, da stoji ves narod za njim. »MoroinCTost« Je mnenja, da more Amerika napoveda-ti le omejeno vojno, da uniči podmorske čolne s tem, da se udeležl tega uničevanja. Amsterdam, 23. marca. (Kor. urad.) »Telegraat« poroča iz Londona, da bo ameriški mornariški depar-tement nabral 74.500 mož za mornarico. Senat v Ohiu je sprejel zakon, ki obvezuje vse moške od 18 do 45 leta, da se prijavijo za vojaško pre-gledovanje, drugače bodo kaznovani z globr. 100 dolarjev. Ameriška vojska bo §tela 3 mfliione mož. Berofln, 22. marca. »Lokalanzei-ger« poroča Iz Rotterdama: Glasom \vashin^tonskih poročil so storjene vse priprave za vojno. Domneva se, da bo Wilson v kongresu v svojem govoru o potrebi splošne vojaške dolžnosti priznal možnost udeležbe ameriških čet na vojnih dogodkih. V vojnem departementu delajo na tem, da spravijo armado do polne sile, da ustvarijo narodno gardo in nabero pol milijona profstovoljcev. Vojska prostovoljcev naj tvori jedro vojske, ki nai se spravi na število 3 milijonov mož. Franeoski častnikl kot Instruktor}! v AmerikL Zeneva. 23. marca. Agentura Radio javlja iz Newyorka: Več kot 50 franeoskih častnikov Je prispelo v Ameriko, da, nadzirajo vežbanje amerikanskih dijakov in prostovoljcev za častnike. Ameriška prlstanišča ta ententne vojne ladje. Ženev«. 23. marca. »Excelsior« noroča iz Washingtona. da razmo-triva ameriški vojni minister nacrt, da se ameriška pristanišna odrrro vojnim ladjam entente. Nemška sođba o amerišk] krizi. Berolht. 23. marca. (Kor. urad.) V »Deutsche TageszeitUTig« piše grof Rcventlow; Vsem ameriškim posku-som vpllvanja stoji nasproti neomaj-ni sklep nemške držnve, da se vrši nerrška podmorska vojna izključno po načelih !n metodah vojne potrebe sedaj in v bodoče. Kakor se tu ie dve leti nabasa, ne i>omen! vojna z Zedinje?iimi državami nfčesar. kar bi moglr* strašiti Nemčijo. O ravno tem predmetu piše »TagHche Rundschau«: Državni kaTicler in z drugih uradnlh mest so vplivne osebe opetovano nagla šale, da v podmorski vojni ni več mogoče nazaj. Zato je W!1sonova politika po pretrganju odnosajev z Nemčijo samo lahkom!<;elna igra z usodo velikih naradov. Wilscm pravi, da je bodoča njegova politika odvtena od tega. da Nemčija izzove tako oboroženo arne-riško trgovsko ladjo. Pri tem snoro-ča obenem, da so d )bile ameriške ladje ukaz, streljati na vsak podmorski čott\ kakor hitro ga za^ledajo. Ce hoče imeti Wilson na tak način vojrr^. nai jo pmvzroči m imel ^o bo. KONGRES LATINSKIH REPUBLIK AMERfKM New York, 16. marca. (Kor. ur.) »Assoc'ated Press« poroča iz Wa-shinertona: Pet vlad latinske Amerike je sprejelo formalni predlog repnb-Hke Ecuador. da naj se takoj sesta-nejc odposlanci republik severne, južne in srednje Amerike, da sk!e-ncio korake, kako dočeci izraz mnenja vse^ra kontinenta, da se 7ajam- da se vklonite postavi in Driznate majo pravico do žene. a ker vidim. da ste mlad. pošten in dober mož, ker vidim, kako prijazno prnezdo sta priredila svoji zakonski sreči. bom sto-ril — zlodej naj me lasa do sodnega dne — plemenito izdajstvo in pojdem aopet sam po svetu. Bob Ford je srepo pogledal Sunv mersa v oči in vzkliknil: >Po?teno ponudbo vam napravim — iz oči v oci, mož z možem: Dajte mi pet funtov, pa vam pustim ženo in pojdem po svetu.« Summers sploh ni ime! pet funtov, še pet pennvev ni Imel. Povedal je to brez ovinkov ter ?e dostavil: »Sicer pa ne maram biti ovira med možem in ženo ... za nobeno ceno ne maram te#a ... sajl mi le tež-ko .. . a čast in dolžnost mi velevata, da vam pustim vašo ženo in kar mi velevata čast In dolžnost, to izpol-nfm do pičlce. >Ne, ne,« je naglo zaklica! Ford in prijel Summersa za roko. »Saj rad nekaa odnebara ... reciva, da mi da- če vam obljubim, da izginent za ved-no . . . še čez morje ... da ne bom nikdar več vide! svoje žene ... da o rici šc mislil ne bom več . . . Le dva funta ... to je. med brati, prav poceni. No? Dajte mi roko.« »To je jako noceni, res. jako poceni,« je priznal Summers ves ginjen. »To je ćelo velikodušno. A iaz nečem iskoristiti plemenitosti vašega srca. Ana je v?ša žena — jaz vajini sreči ne bom delal ovire. Prevzemite zo-pet svoje pravice: vi ste njen zakonski mož in moja dolžnost je. da izgi-nem in se nikdar več ne prikazem ne pred njonimi, ne prsd vaSiml očml.€ Summers se je napravil proti vratom, a Ford mu je naglo zasta-vil pot. »Nikar se ne prenaglite,« Je zaklica! Ford. »Premislite. kaj bo z va-mi, če ne bo nihče več za vas skrbel in če boste sami tavali po svetu . . . dajte mi en funt in stvar bo v redu ... en funt lahko potresate in žena ostane. Če nimate denarja, sem zadovoljen tuđi z vaSo 4#onp nro Ja ia^" Na lii^iih vratih je zadonelo dva-kratno krerko trkanje. »Kdo je to?« je prestrnšen vpra-Šal Ford. »Počakajte. da pogledam.* je od-Kovori! Summers in je pobitel po stopnicr.h. Bob Ford je slisal. kako je Sum- * mers odprl vrata, stopil je k oknu in ravno pod seboi zagledal ženski klobuk, ki je v trenotku na to izprinil v hisi. Obenem je zaslišal znan ?!as. »Kam na gTeš brez klobuka?« je oštro vprašal ženski glas. »Nekdo je v stanovanju, — ki bi rad s tebr>i govoril . . ,c Bob Ford Je viđel mosko postavo, ki je naglo bečala v temo In je spoznal, da je to Tommv Summers. Ford ni dalje razmiSljeval. Njegova žena Je stala na pragu in gledala za bežečim Summersom, Ford pa Je planil v druco sobo, odpr! okno in v divjem diru st-kel do cesti. 2iva dn?a jra ni videla In to Je vzrok, da Je Summpiiev bet? od žene §e danes velika uganka za vse sosedstvo. čijo pravice nevtralcev In — če mož- j no — ublaži vojna. Ecuador pričaku- | je, da bo predlog v kratkem sprejet. AMERIKA W AVSTRIJA. Haag. 23. marca. Iz Washingto-na poročajo: Amerikanska vlada iz-deluje nacrt, ki bi omogočil oh rani ti mir med Ameriko in monarhijo. Ime Klikni niknOa. Berolin, 23. marca, (Kor. urad.) Cesar Vfljem Je poslal bavarske-mu kralju to - Ie pismo: Nj. Veličanstvu bavarskemu kralju. Srečna izvršitev velikega giba- ; nja na zapadni fronti je v prvi vrsti med drugimi zasluga uspešnega delo-; vanja Tvojega sina. S tem je izvrše-| no delo, ki zasluži največje priznanje i ter bo tvorilo s slavo popisan list v I zgodovini vojne. V posebno veselje mi je, da Ti to sporočim. V i 1 i e m. Beroiin, 23. marca. (Kor. urad.) Iz opustošenih in opušČenih pokrajin je tipal nasprotnik na več točkah s konjenico in pehoto naprej ter je bil ■ pri teli podvzetjih od nemških var-| stvenih čet v številnih bitkah vržen i nazaj. Vzhodno od Peronna smo na-! pad treh sovražnih eskadronov s tež-\ kinii iz^ubami za sovražnika zavr-| nili. Tuđi na raznih drugih frontah, i kjer se ie naprej tinajoči sovražnik i približal mreži na^ih varstvenih čet, je doživel občutne izgube. Severno od Arrasa smo zavrnili angleSki napad, ki se je po kratkem bobnajočem ognju pričel, z zelo majhnimi lastnimi izgubami. Anglezi so izgub:li pri tem v bližinskem boju 76 mrtvih. Odgo-varjajoč na ta napad, smo zavzeli so-vražne jarke ter so imeli Angleži zo-pet krvave izgube, 7 vjetih in so iz-gnbFH 2 strojni pu^ki. Bern, 23. marca. Voja^ki kritik »Bunda-^ piše o Hindenburgovem strate^ričnem umikanju: Angleško-franeosko armadno vodstvo nikakor ne more misliti tako, kakor piše franeosko Časopisle. Haig in Nivelle vesta prav gotovo, da jima ie nemško armadno vodstvo s svojim sklepom, ki ga ni mogoče dosti visoko cenitl, vzelo izpod nog vzmet. ravno ko sta zamahn'la k novi ofenzivi in da si je izbral Hindenburg popolno operativno svobodo v zelo kočljivem položaju, seveda z velikim umikanjem. Ravno to je dokaz, da teh dejstev ni presojati mehanistično. NEM^KO VECERNO POROČILO. Beroiin, 23. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča dne 23. marca uvečer: V pokrajini ob Somml in Aisni boji straŽ. Sicer na zapadu in vzhodu niČe-sar bistvenega. FRANCOSKO URADNO POROČILO. ZZ. marca popoldne. V pokrajini severno od Tergnierja smo razširiii po Živahnem boju svoje pozicije vzhodno od kanala Saint Quen-tin ter prepodili sovražnika z več energično branjenih važnih pozicij. ,užno od Oise in severno od Soisson-sa smo ponoči tuđi napredovali ter zasedli kljubsilni sovražni protiakclji v okolici Vregrnvja več vaši. Naš ne-nadni napad severno od Berry au Baca nam je prinesel vjetnike. VeČ sovražnih podvzctij proti našim malim pozici'am pri Fontaine au Char-ncz. v Argonih vzhodno od ceste St. Hilaire - St. Souflet in v gozdu Chau-rieres se je zlomilo v našem ognju sicer ie bila noč povsod mirna. 22. marcazvečer. V okolici St. Ouentina praske patrulj. Na se-veru silni protinapadi, da bi nas pre-cmali z vzhodnega brega kanala St. Ouentin. Na fronti Clastres - Mon-hescourt smo z ognjem strojnih pušk zlomili zaporedne sovražne napade ter prizadejali Nemcem težke izgube. Tuđi zapadno od La Fčra živahni boji, ki so se končali v slabo sovraž-niku. Južno od Oise so prekoračili naši oddelki Ailetto na nekaterih toč-kah. everno od Aisne so Nemci obnovili svoj nanadalni poskus med i cesto v Laon in reko. Tri napade na crto Vregny - Chivres smo z zapornim ognjem zadržali. V pokrajini južno od Aisne je vzela naša artiljerija sovražne čete pod stranski ogenj ter jim prizadejala zelo velike izgube. V Woevm in v pokrajini ob vznožju viši n ob Mosi je bil artiljerijski boj pre-cej silen. Poskušen sovražni napad na Romainville ferme v odseku St. Mihiel se Je ronesrečil. Z ostale fronte ni poročati ničesar. ANOLESKO URADNO POROČILO. 22. marca. Sovraini odpor se ojačuje na ćeli fronti zapadno od St. Ouentina do južno od Arrasa. Težkl snežni zamet? otežkočajo naše prodiranje. Izvršili smo uspešen nohod severovzhodno od Arrasa ter vjell neka} mož. Sovražnik je Imel pri p/Dtioapađu resne izgube. IBOLGARSKO URADNO POROČILO. 22. marca Makedonska fronta. Med Ohridskim in Pre-spanskim jezerom smo z lahkoto zavrnili slaboten sovražni napad. Vz-j Iiodno od Prcspanskega Jezera pri> cesti Bitolj - Resna artiljerijsko delo-! vanje in spopadi patrulj. Ob visini' 1248 (severno od Bitolja) so Fran-cozi neprestano napadali, da bi zopet zavzeli včeraj jim iztrgane jarke, vsakikrat pa smo jih s krvavim! ft-gubami za nje zavrnili. Plen je tu nara sel za tri strojne puške. Poleg tega smo vplenili mnogo pušk, municije in drugega vojnega materijala. Vjetniki pravijo, da so bili franeoski vojaki takrat ko se je izvršil ta napad, pijani. Na ostalih frontah slaboten artiljerijski ogenj. Na ćeli fronti delovanje letalcev. — Romunska fronta: Mir. 23. marca. Makedonska fronta. Med Ohridskim in Pre-spanskim jezerom smo zavrnili slaboten sovražni napad. V okolici Bitolja od časa do časa kratek sovražni bobnajoči ogenj. Na ostali fronti slaboten artiljerijski ogenj. V dolini Var-darja ob dolenji Strumi in ob obali Rgejskega morja letalsko delovanje. Pri Drami je nemški poročnik y Esch'^ege zbil svoje 6. sovražno le-talo, dva poročnika smo ranjena vje-« li. — Romunska fronta, Nič^, sar poročati. Na makedonski fronti* Lugano, 23. marca. »CorrTere della sera« poroča iz Soluna: Velika orijentska ofenziva trpi pod dogodki na zapadni fronti. Naloga balkanske ofenzive, da uvede generalno ofenzivo vseh ententnih vojsk, se vsled velikih izprememb na zapadni fronti ne da več izvesti. Soffia, 23. marca. Napadalna sfla Francozov in Italijanov v zapadni Makedoniji je zlomljena. Deset dni je divjal boj, sovražniku pa se ni po* srečllo doseči nobenega uspeha. Francozi in Ttaliiani so žrtvovali naj* manj 50.000 mož. TURSKO URADNO POROČILO. 22. marca. Perzijska fronta. Včeraj smo vjeli enega ru-i r^kega podpolkovnika, 3 častnike in 7 vojakov. — Fronta ob Tigri-, s u. Neizpremenjeno. — Sinajskaf^ fronta. Ničesar pomembnega. 22. mare a. Oališka fron* ta. V Galiciji so Rus! pred fronto naših čet izvršili tri razstrelitve min ne da bi bili poškodovali naših pozicil, nač pa so te mine pogodovale njih lastne pozicije. ITALTUNSKO imADMO poRoCn-o. 22. m a r c a. V noči 20. na 21. t m. so bili zavrnjeni sovražni napa-t dalni poskusi na naše izpostavijene^ pozicije na pobočjih hriba Siefa M4 sok! Cordevole) in hriba Croce m Sekstenski dolini. Tekom včerajšnl« ga dne Je slabo Vreme ovlralo deloy vanje artiljerije. Napadov željne nj^ Se patmlje so izzvale male praske si sovražnikom. katerih teld \t bfl nasr povsodi ugoden, Grozota na zapadni fronti Georg Oueri poroča v »Berliner" Tageblattuc o umikanju na zapadu; Ravnokar prihajam iz ozemlja, kjer se umikamo, z najglobeilml vtiskl hl največjim upanjem, Neizmemo mno* go se je storilo, da se zagotovi nen»« §kim vojakom njih položaj tn straho^ vitosti so se zgodile, da se vzame so-vražnfku streha in pot. Vldel sein velikanske kolone, ki so vozile nazaj vse ono, kar bi nte$m!!o imeti za sovražnika kako vrednost. Vldel sem kilometre daleč. kako so se zaključe-vali novi dogodki in sem mosrel iz miru, v katerem se je vse vršilo, sklapati vse kar se mora zgoditi. Pred-vsem imamo tu polno mero nničenja* Tu na tej zemlji ne raste nobeno dre-\ro več, niti noben grmič, tu ni nobe-ne hiše več, nobene koče, — to }e odgovor na odklonitev mirovne po-nudbe. Oni so hoteli nadaljevatl vojno, sedaj jo spoznajo v vsej grozoti. Puščava se mora rasprostirati med sovražnikom in namf. In če danes berem angleško poročilo o dvanajst ravzetih vaseh, vidfm nred seboj v grozi se šireče oči zavojevalcev. Karei Rosner poroda v »Tagu«: Tako smo tekom teh zadnjih me-^ecev pretvorili velike pokrajine na Francoskem v mrtvo ozemMe, kl se razteza 10, 12 in 15 km Široko ob vse? naši novi poziciif ter tvori £TO-zovito pra^noto rs» onecra sovra^n^a, ki %e *l hoče pribivati. Nohena vas, nohena pristav? ne stoji več. nohena cesta ni porphna, nohen most, nohena oroca. nr>hen na sin, kier so ^talf grozdovi, se rsztezafo dnnes str^išča, vodniqki so razstrHieni. ??ce, knhli. napeliave, vse uničeno. Pred našimi novimi poziciiami neizmema puščo-Jbgp —• smrt Tu^$em mora sovražaOć* 69. fttev. ,3LOVtUM&rtSJ NAKUU-, auc 24 mira 1917. Stran 3« Ce se hoče z naml naprej bolevatL Nikjer kleti, da bi se skril, nikjer lesa. da bi gradil. Ves lastni materijal smo zdavnaj spravili nazaj in vsi krajevni viri za novi materijal so uničeni. Preko čest leži velikansko drevje drevoredov, travnike Je razora! plug, da bi se pogreznili topovi, ki bi hoteli tukaj črez. Grozna je ta dežela, grozna bo za one, ki bodo prišli serrL In za prebivalstvo hud pritisk. Mnogo prebivalcev, med njimi vse za delo zmožne moŠke in dečke, smo spravili nazaj. Žen in otrok nismo vzeli s seboj, ker nam je moralo biti do tega, da nimamo preveč želodcev v »oble-gani trdnjavii. Vojni poročevalec »Daily Chro-nicle« Gibbs popisuje od Francozov in Anglcžev osvojeno ozemlje tako-le: Daleč na okrog nič živega. Pokrajina je mrtva. V vaši Dompičre se mi je zdelo, kakor da bi bile odtro-bile trobente sodnega dne: na poko-pališču so grobovi odprti in mrtva-ške kosti ležijo povsodi nat)krocr. Ta vas je bila nekdaj velika in lepa. hi-še bogatih kmetov so bile prnvcati gradići — vse je izginilo, le tu pa tam stoji še taka napol porušena ste-na. Kleti zijajo kakor odprti grobovi. Mnogo je tam pokopanih hrabrih fan-tov. Polja okoli vaši so posuta z drobei granat, z neeksplodiranim! torpedi, povsod vlada smrt. Nikjer ni videti drevesa . .. Tako je v vsaki vaši ozir. tam, kjer so bile nekdaj vaši . . . Vedno večji strah v Iti!»#i nred nemško - avstrijsko ofenzivo. Kolfn, 23. marca. »Kolnische Zeitung« poroča, da narašča vzne-mirjenje radi morebitnega nemško-avstrijskega napada na Italijo v ita-Iijanski javnosti in je to vznemirje-nje doseglo že veliko stopinjo. Itali-janski listi pišejo, da prebivalstvo v gorenji Italiji s skrbjo pricakuje bližnjih dogodkov. »Corriere della sera« izvaja, da so si centralne države na zapadu uredile defenzivo, vsled če-sar bi bilo mogoče oddati za napad na Italijo znatne bojne čete. »Secolo« poroča o obsežnih italnanskemu ar-madnemu vodstvu znanih pripravah, ki jih dovršuje sovražnik dejansko na italijanski fronti in meni. da bi napad na Lombardijo zadel zaveznikevživo. Foosfrens pođmorslra uo;na. POTOPLJENE LADJE, New York. 22. marca. (Kor. ur.) Reuter, Osem častnikov in mož par-nika »Haldtonc je bilo ameriških dr-žavljanov. Podmorski 5oJnI na daljnem vzhodu. Frankfurt, 22. marca, (Kor. ur.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Stockholma: Kakor se poroča, je od-redil japonski admiralski štab, ker se je prikazala nemška pomožna križar-ka na daljnem vzhodu, da morajo vojne ladje spremi jati vse Iadje v ja-ponskih vodah. Zatrjuie se, da se je konstatiralo, da se mude tuđi neroski podmorski čolni na daljnem vzhodu. AngleškI iskalci min potopljeni. London, 22. marca. (K^r. urad.) Admiraliteta poroča: Dva iskalca min sta zadela ob mine in se potopila. V enem slučaju ni t>ITr> žrtev, v dru-gem je utonilo 14 mož. »Danton«. Pariz, 23. marca. (Kor. urad.) Uradno. Oklopna krizarka »Dnnton« je bila dne 19. marca v Sredozem-skem morju torpedirana in se ie po-tonila: 296 mož je poginib. 806 je bilo resenih. Ritaishi nacrti enfente. Iz Lvona poročajo, da narašča na Kitajskem vedno bolj razhurjenje rroti Nemčiji, tako da se oficijalni krogi že bavijo z vprasanjem udelež-be Kitajske na evropski vojni. Indu-strijalni in trgovski krogi v Ameriki si obetajo od vstopa Kitaiske v krog entente velike ugodnosti. Nemške firme na Kitajskem. ki so tam prevla-dovale, bodo izginile. Ententa bo Imela v Kitaiski neičrpen rezervoar delavnih moči in v arzenalih v Cheng Tovu dragoceno delavnico za Rusijo in Japonsko. Končno nagrfcšaio ame-rišlo listi moralfčno vrednost pristo-pa Kitajske. Najbolj miroliubni narod sveta se pridruži ententi, nov dokaz, da zasleduie Nemčiia napačne cilje in da je vzburila proti sebi civilizacijo vsega sveta. Na Kitajskem Je danes res ž"e pr?v mnoeo orožaren, kar bi v res-nici utegrrilo priti ententi prav. Toda kftaiski narod se gotovo malo briga 7a evropski spor ?n bi gotovo najraj-ši pometa' vse ^vropeice brez izje-me \7. Režete. Končno na bo žela Ie .Ts»«oTiFVa. ^* .Io H^nes lepo mfrna fn t=ha ter 5"t\ vcTia r"hratiifi tn <^n^ v s^o*^*1^!!, '"er 'P tt»? c-^^^r sfni ta^rnt prvič src^^ snvrržrc"'! crri^, Kazps soM^lto* **?*li. = Sklicanie dr7r*^-^":a 7^.ora. Z P'ina'a poroč^io: Ministcr B:3rnrci-ther ie v zadniem času konf?rira! z zastopniki raznih parlamentarnih strank o reformi poslovnika. Vlada je odločena sklfcati državni zhnr. Termin bo obiavljen v naikra:š?m Času. Češki listi vedo povedati. da se bo sestal parlament sred? maia. — V nasprotju s temi vestmi zatrjuj^io »M. N. N.« v nbširnem pomčiln. da je vsled ostrega nasprotstva med nemškimi zahtevami in slovanskimi nazor položaj ^zopet enkrat temeljito zavožen«. Ali bo v teh okoliščinnh sploh prišlo do sklicarna parlamenta, ki bi ne ime! skorai dntge nnlncre. kakor skleniti podal'šanje poslansVih mandatov, to da je veliko vpra-šanie. = Po?farT2c Wo!f o »p-rd-pogotlhff. Na zb^rovanju nemsko-nacionalneira drr! vme v^'inn, bre^ Vv tere nrcure^ba Avstri'e ni .rto^oča. \\Tr*lf fe konfori ral pri«je rem^V^crn dr^avre^a je^'^'^ *v*'r z TmHf-irsVTpM rKilitT*Vi in nf nn^el no^^^a o^pnra. Nem^ki r^^;V°^ci so »mpTi rp^^ovore tuđi z n^m^Vim kn"nlap>Tri in v^i1-rtimi poHtiki v tipm?T'' ^r^^v\. N^m-čfia se s*cer noče vtik^ti v notranie avstniske razmere, tor1^ z O7irom na tesno zavezn'štvo pnMe nerr^tvo vnovič do one ve'^ve. ki bo omriGr oh^h dr^av. V z^or- OaTiniife 65 pos'ancev v^^ine. V tem števitfi fe rtidi 4B> TT**m?kTh r? v r»a- tt»w vodstvti. Vp»*n!?Vf r^r^*»vr»l ******V vom. kar fe Icofičnr* vseeno. ali se hnenaje o«mlld raspravni aR potr*- dovalni le^it Olavno ie, da ga je prl-čakovati v bližnjem času. Uresniče-nje nemških zahtev s cesarskimi patenti je predpogoi za nemoteno delo državnega zbora. Svoj čas smo s Sturgkhom prišli že tako daleč, da smo se hoteli zbrati v Pragi in po-; staviti oficiielne zahteve. Prav tišti dan je bil Sturgkh umorjen. Clam-Martinic je po VVolfovi izjavi odločen pristaš nemškega državnega jezika. — Svojega komentarja k tem izvaja-njem ne smemo pisati. Zato naj citiramo, kaj pravi o njih graški »Arbei-leruille«: »Nedvomno je, da poskus ntm^kega Nat:onalverbanda, resiti taka življenska vprašanja enostran-sko s § 14., kar najbolj ogroža parlament in- za nadaljno bodočnost ne le parlament.« = Informacije »Neue freie Pres-se«. Zadnjič smo citirali članek tega »naiboljše informirane>ga« dunajske-ga lista o carju in dumi. ki je služil mnogim v pikantno zabavo. Istočas-no, ko je namreč »N. fr. Pr.« na široko in »globoko« razpravljala o brci, s katero je car dumo razgnal, je ista duma pognala carja s prestola. Sploh ima »N. fr. Pr.« s svojimi ruskim! informacijami veliko smolo. Pred nekaj dnevi je priobčila članek profesorja Hoetzscha 0 ruskih raz-rrerah, nudeč. tako svojim čitateljem avtoritativno ir.nenje »poznavalca razmer^. V dunajski »Zcit« opozarja sedaj neki dopis iz akademičnih kro-gov, da je baš prof. Hoetzsch eden največjih ignorantov glede na niske razmere, kar izvira iz njegove knjige o Rusiji, o kateri je prof. Haller v posebni brošuri dokaza!, da je polna nezmislov, pa tuđi očitnih falzifikacij. Naiboljše pa je to, da je profesor fioetzsch eden glavnih stebrov pruskoga rcakcronnrstva, ki irna zveze s carofilsko prusko renkciio. obože-vateli avtokratije. »N. fr. Pr.« je taka avtoriteta res zanimiva. — Ah^itrdnc san'e. I^ne 29. ja-nuarja 1S95. torej kmalu po zasede-niu prestola. sta car Nikolai 1T. in carica v zirrski pa'ač? sprciela 18? po-k^oritvcn'h deputaciji ruskoga plemstva, rrest, zemstev, ko^akav itd. Car je takrat deputacijo nagovoril tako - le: Vese!' me, da vas vidim zbra^e. ko m* čest:tate T: poroki. Prepričan sem. da so vaša čtistva popol-nor^a iskrena, to so čnstva. ki rr.vcia-f?fo rć nekdaj vs?kega praveea Rusa. Vem. da se dvicrp**o v zborovaniih rekaterih zom^tev rlasovi. 17 katerih ;e c^o^npti želio po iTresniceniu ab-surdnih sani glasovi, ki izra-vptn u^aTiie. da se b^vdo zemstva ude-iCvT'Tfo c'rža\rn'*h rosTnv. Naj ve" vsak-do. (ia pnsvec^rn vse svoje m^či h!a-gobitu dra^e Rnsfie. da bom pa rav-notnkf> trc^no in ncizrrosno. kakor m^T nnro7Phnl oč^. nhranil a v -t o k r a t i j o. — Car ie hH takrat iz-vedel. da pripravliaio razna zemstva ^nvtor^mnn. nrov;ncii?7Tia, iavro-jrosnodarska zaston^tvs) adrese za reformo drTrvne uprave. Te 7eT?e so se zdele taVrat carin N'kolain TT. ah-st?^dr!e snrie. Car v!VoTai ie hil ^eta TS05. na^m^^r-čnci^i mor* sveta, ah-so!'Tten gospodar države, ki ohsega eno cVvefino ^Tserra sveta — danes se n:še Viko^i Pomr^ov in je vietnik v C-r k^rn S^^7. = Aristide Briand. Frrncoski ministrski pred^ednik Aristide Briand ie odstopH. Rp^lngi njerrovc^a o<1sto-na nišo jasni, brez dvoma je pa, da ni i^m'l s površna, nego da se bo zn?.1 v svojem času že še uvel^aviti, kaiti mect veliVimi talenti, ki jih ima sedanh franenska generacija, je Aristide Briand eden največnh in pri tem je najs:fajne.?š? vseh se^nniih go-vornikov. Briand se je rodil dne 2$. marca 186.3 v Nantesiu kjer je bil njegov oče skromen hotdirček, a je verdar zmosfei toliko, da je sina posla! v sole. Br'and se je naiprej nnse-li! kot advokat v Saint Nazareu in je takoj posegel v politično življenje. Stojcč na strani secijalistov in zapleten v Ir'dc boje ztesti s kler-kalnimi moTin liisti, si je nakopal veliko na-sprotje. T7srubil je vse zaslužke in na-sprotn'ki so ga posušili s krivimi pričnmi spraviti v zapor, češ. da je posilii ženo nekeca apelac'jskega svetn:ka. T^VazaJa se je na resnica in Bp^d je M! opr"?'en. Naseli! se ?e v Parati in se rn^oinoma pridruzil socnnlistom. Organizira! je sociiali-stične zveze in se zavzerra- za upri-7orftev eenernine stavke. Ko se mu je na z^orovanin. k' nai b' sklepalo o generalni stavki, očitalo, da ie advokat in da mu delavci ne morejo za-upati, je Briand rekel: Advokat sem na papinu, ker V2KC svojemu ogrom-nemu d^ova^in 7^ sociializ^m, ni-tram trvTiko, da hi si Vimil nohistvo za odvetnT^kn n'fiamn Bri^dn se \e te-dai jaVo sTabrj ro^'lo: stanoval je v podstres*"? sonicf in 7ivp1 od <;krom-H'h ra«:1r*kov nri r»*nih !ist?h. Leta 190?. ?e b?! v ^rivt ^^'erneui ?rvo1?en v paHpr^errt. kier si ie s svojim um-stvf*"?Tn? 7mr>**"*>*Vml ?n s !?voi^m iz- h\] hitro ta':o vc!'avo. da je bil izvo- , Dan n poroCivi!et o uinmm tfadt I ločitve države in cerkve. V velikem in težkem boju za ta zakon, si je ustvaril Briand brezprlmerno pozicijo v parlamentu. Leta 1906. je bil imenovan za naučnega ministra, v kateri lastnosti je izvedel zakon o Io-čitvi države od cerkve in na katerem mestu je ostal tuđi ko je bil Clćmen-ceau ministrski predsednik. V juliju 1909. je postai Briand ministrski predsednik; v sedmih letih je postai mali parlamcntarec vodja vlade. Tri leta je vodil Briand ministrsko pred-sedstvo. Zastopal je načelo socijalne-ga razvoja po etapah in nacijonaino politiko. Socijalisti so ga zato hudo napadali. Jauresove in Briandove parlamentarne polemike tega časa so veleinteresantne: največja govornika Francije sta križala meče. /Med se-danjo vojno je po ođstopu Vivianija zopet postai Briand ministrski predsednik ter je ostal do minolega tedna. leiika Mri i oorsKsm i\l zteru. O burnih prizorih, ki so se odigrali dne 21. marca v ogrsk--in državnemu zboru, smo včeraj obšir-nejše poročali. Opozicija, katjre govornik posl. Szmreczany (klerikalna stranka), opravlja svojo vojno službo pri »Rdečem križu« (tuđi v Ljubljani smo ga že viđeli v zelo lepi uniformi), je udarila z veliko vehemen-co na velesrbsko struno, Dozdevno navdajajo opozicijo najplemenitejša patrijottčna čustva — dozdevno, kaj-ti v resnici gre tu le za prvi udarec velikopotezne in skrbno pripravljene intrige, katere zasnovatelji ne sede le v Budimpešti, temveč tuđi v Zagrebu. Madžarske opozicijoname stranke so si izbrale velikosrbski tema, da bi grofa Tiszo tuđi s patrijotičnega stališča diskreditirale, obenem pa opravljajo s tem tuđi dosrovorjeno delo za svoje zagrebške zaveznike, hrvatske frankovce. Ze opetovano smo poročali, da hrvatski javnosti nišo ostale prikrite gotove zveze, ki se pletejo med madžarskimi Appo-nvii, Andrassvii ter hrvatsk'mi Fran-ki in fiorvati. O tem se je v hrvat, saboru javno govorilo, vsemu Zagrebu so znani sestanki med frankovci in zaupniki madžarskih opozicijonal-nih strank. ori katerih igra nekako nosredoval. viogo nekdar.ji bin baron Rauch. S tega stališča je bila v »Pe-ster Llovdu« (posebna ironija tiči v tem, da je »Pester Lloyd« vladno, torej za enkrat še Tiszino glasilo) objavljena iz;'ava poslanca dr. tlorvata (katero je frankovrski zaupnik dr. Sachs osebno prinese^ tndi na Du"s.i. da jo spravi v avstrijsko in nemško časopisje) o skladnosti madžarske in hrvatske državne idefe, posebno zanimiva. Na Ogrskem se pripravlja onoziciia, da popolioma porazi grofa Tiszo. V ta namen si ie pridobila tuđi savezništvo hrvatske frankovske stranke, ki je zaenkrat seveda bolj moraličnega značaja, oheta pa za bodočnost več. Frankovci upaio doseći, čim bi se ra7mere na Ogrskem spre-menile, tuđi sprememho hr\ratskecra re.^'ma, ramreč v toliko, da bi »pra-vašVa« frar»kovska stranka s po-rnočjn znanih sredstev strmoglavila dosedanio saborsko većino, koalicijo, ter v7eTa brvntsVo krniHo v svoje roke. Seve^a bi bilo treba za ta s!u-čai rn?ne državnopravne nazore su-snendirati. knr pa so'ieč no dr. Hor-vatnvem Članku, ne bi bilo baš tako te/ko. To je podlnea velike intrige. Vntere prvo defanie v ogrskem dr-žnvnem zboru na se ie za onoziciio klaverno k^rsč^To. Ministrski pred-sedn'k erof Tisza je precej iasno ozn?ČH njene naved^e 7,a nedokazane dTruncuflCP'*, n^i^olT p^ ji ie rx>-s^'etH pos^anec baron Rai?č?ć. Ucroto-vil je, dn ie baš tfsta opo7!cita, ki se-dni vsrf'ernu. kf fe Wl enkrat v Bel-c^ra^n ali ki fa n?P?^nn v kak^m »se-7rnmn«. očita ve^eT*zdaisfvo, sama impla zelo. ?e!o rnt'mne stfke z radi-V"Tnirni bpTo-ra7-s|ciTTii krogi, in da ie htf baš nos^nec Szmreczanv tišti, ki T*e nos*! ^'^^esr^ske^n r>ronaeatorjn ni^rt0?*^ ProrM*0^^;! N"šića na Int1"*^-nom vc*°ru v BeVradu — na svoiih j-p*-n*th To }1Vr\*-nTi + n\r ^3Č 7**doStU^ v itTTctrn^iio »nleme^'tih r?>n"bova Frankmrcev proti hrvatskim noslancem. Hrvatsko - srbska koalicija zavrema k temu vnrašaniu svoje stalteče in pref^če. kako politično omu« bs* te sMteva Izjava barona Rajačića. Baron R a j a č i ć je izdal izjavo, v kateri trdi, da so akti, katere je na-vedel Szmrecsanvi, akti ^ la Fried-jung. Rajačić hoće položiti svojo imuniteto, da more priti pred sodnijo in poziva, naj se proti njemu poda ovadba,ker je pripravljen,ubraniti sa vsake obtožbe pred sodnijo. Izjava poslanca urednika VVUderia. Povodom govora posl. Szmr©-csanvija, priobćuje »Hrvatska Riječ« izjavo poslanca Večeslava W i 1 -• der ja, iz katere posnemamo: Tu-« kajšnji redarski oficijal KlobuČa^ r i ć* je bil po okupaciji Srbije poslan v Belgrad kjer je skušal dobiti v sta-novanjih srbskih državnikov kake dokaze o zvezah teh s hrvatskimi politiki. Klobučarić je v Zagrebu o tei svoji nalog! javno govoril. Prešlo je poldruc:o leto, v Bosni so bili neki procesi, o kakih dokazih proti politikom iz Hrvatske ni bilo govora do-slej. Te dni so bili v Budimpešti Klo-bučarić. Šuflaj in dr. Sachs in plod tesa potovanja je SzTireczanyieya interpelacija. Kot največjo senzacijo je navedel Szmrecsanvi Pašićev »se-znam<^, kjer se nahaia nekaj hrvatskih politiknv. Naši javnosti je jasno na prvi mah, da gre tu za falsifikat. Ojx>zan"nm samo na dejstvo: poldrago leto iščejo policaji »dokumente« o nas v Belgradu, jasno je torej, da so sli najprvo v Pašićevo stanovanie in tam vse razmetali. Alf je mogoče, da so sele sedaj našli ta »važni« dokaz? Ali te mo-coče. da so jra že zdavnaj našli, pal ^elc sedaj pr'šlf na dan ž m'im? Kakor gotovo je dvakrat dve štiri, tako je insno, da so v pomanjkanja vsakeora mateniala budimpeštanski mešetar" noseorli po že obrabljeni tretoHi (FrfcđiiiTK?). falsificirali in na-i nravili sami nekak »seznam«. Wi ft flhORM UL Vo?na odlikovanja. Kapltan A'v-strliskega Lloyda Mihael Frano-t v i ć ie odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje v priznanje posebnega pre-vidnega postopanja pri neki nezgodi na morfu. Povelinik parnika »Vra-niica« Duje B e ž i ć je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje radi odličnega službovanja v vojni. Odlikovanje. Respiciient finan6-; ne straže Josip TussetschlSger je odlikovan s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne sve-« tinje. T'\ Imenovanje. Suplent na državni realki v Novem Jičinu Oskar W e r-*-n e r je imenovan za učitelja v deve*: tem činovnem razredu na državni, obrtni soli v Trstu. Češki pesnik o goriških Sloven-kah. Libsrarni in umetniški »Topi-čuv sbornik« v Prag:i je prinesel V svoji letošnji 6. številki prekrasno pesnitev Jaroslava Hanke v spomin na 7. av^ust 191^ v Gorici, kjer so goriške žene odnašale na varno in obvrezovale ranjene vojake v groz-nem topovskem o^nju. »V kriku obu-pa in tuljenju besnosti, ki je lomila ude. cepila kosti, ruvala jezike iz ust in davila vrela srca, sem vidfil vas, cvetke - ženske, rasti iz tal in iz va^ ših kelihov se je dvigala bela zarja«, poje pesnik. »Kjer je pod udarcem granate padla zlomljena ena, se je takoj porodila druga pri sabatu Um bezni. In na ranah bele obveze so bl-t le kakor poljubei hladečih ustnic Solnce zahaja v temno noč. VaSe rcn ke imajo čudežno moč, kakor zdra-vilno naročje cvetov. In pogled mehkih oči kakor pesem tajnih ptić budi v umirajočih prsih novo življenje. V pekočih ranah se bolest po-mirja. Svetejše je to junaštvo ođ moškega. Mož ruši s svojim junaštvom, ker sila vodi njegovo roko. Vaša hrabrost pa se sklanja k trpe-čim. Vaša ljubezen vstaja v srcih kakor zora v cvetovih, nežnost utiši bolest, ki jo je zadala moška brutalnost. Tiko Vas zrem pred seboj v diVjem viharju. Vam, žene goriške, so cvetele rože v dlani.« To je pre-< vod v prozi pesmi, ki je po svoji dikciji modem umotvor. V bodoči zgo-dovini 0 junaštvu našega naroda se ne bo moglo pozabiti junaštva naših žensk, in Hankova češka pesem se ondi pač ponatisne v spomin za-* namcem. Umrla Je v Celju gospa Emai B r i d i g a, rojena Novak, vdova po mestnem višjem inženirju iz Gorice, stara 80 let. Aprovfzacija Istre. Velike sd težkoče glede aprovizacije Istre, be-da je^ tuintam neznosna in list! so že Doročali, da Ijudie lakote umirajo. Poslanci se trudijo, da bi pomagali bednemu ljudstvu in posredujejo na Dunaju, v Zagrebu, v Budimpešti. Dr. Laginia je dobil od c. kr. oblasti nooblastilo, da srne nabavljati hrano to krmo za Istro ider mdra x tnann* Stran 4. „ALOVENSKI NAKUO-, one 24. marci l«l7. 6$. Stev. hiji ter je zbog tega šel tuđi v Bu- dimpešto. Hrvatska vlada je resila prošnjo Alberta Sirole ugodno ter mu dovolila, da si nabavi v banovini 8 krav, katere bo redil na svojem po-sestvu v Preluci in prodajal mleko na Voloskem in Opatiji. Podana je hrvatski vladi prošnja, naj bi dovolila izvoz določene množine živeža. »Funto verde«. V četrtek je bila proglašena razsodba v kazenski raz-pravi proti tatinski družbi ^Punto verde« na Reki. Vsi mladoletni obto-ženci so obsojeni, prvi med njimi na 6 let ječe. Udeležil se je 40 tatvin in vlomov. Antonija Tomsa Vosilla, ki le bila voditeljica nekaterih vlomov in tatvin večjega obsega, je obsojcna na štiri leta ječe. Od številnih obto-žencev radi skrivanja, kupovanja in prodajanja ukradenega blaga jih je čekaj obsojenih, većina pa oproštenih obtožbe. Proces je podal žalostno sliko iz mestnega življenja: zane-marjena mladina, brez domače vz-goje, ki je le površno obiskovala solo, pač pa se klatila okoli brez dela in se zgodaj spoznala z nevarnim ponočnim življenjem, taka mladina je stala pred sodniki, ki so izrekli svojo sodbo, kakor pač veli zakon, fn jeca nal bi sedaj to mladino moralno ozdravila . . . Dnevne vesti. — Vojaško odlikovanje. Gospod Ivan Piree. kr. vojaski inženir na soški fronti, je bil za svoje prav posebno izvrstno službovanje pred so-vražnikom odlikovan s tem, da je imenovan izjemoma in izventurno za voj. nadinženirja. — Milan S k r -b i n š e k, igralec in režiser, rezervni poročnik je bil odlikovan za odlično službovanje pred sovražnikom s Signum laudis. — Sedeai odlikovani v eni rod-bin?. Bivši škofjeioški živinozdravnik g. And. Perk.o se lahko postavi s svojimi junaškimi sinovi. Stotnik V 1-libald je pred kratkim dobil red železne krone III. razreda kot peto odlikovanje, drugi sin Anton, nad-poročnik, je pa odlikovan s ponovnim najvišjim pohvalnim priznanjem z meci. — Vpoklic črnovolnffcov na Ogr* shenu CrnovojniKi Ietnikov 1591 do 1872, ki so bili prj zadnjih prebiranjlh spoznani za sposobne, so n a Ogr-skem poklicani za 16. april pod orožje. — Vojaška pisma. Stare častit-Ijtve kosti se pri polnih čašah vina ter skledah pristnega Čaja z ^alkoholom« spominjajo kranjskin deklet ter poŠiljajo istim najsrčnejše pozdrave. — Siavko Gričar, računski podčast-nik iz Kranja; štabni narednik Fr. Kukman; ognjičar Hinko Kamun; če-tarja Franc Brožek, Oskar Bćhm r. p. — Globoko ginjeni se vam toplo zahvaljujemo za dobroto, s katero ste nam pomogli do slovenskega be-rilzL Trdno bodite prepričani, da ostajamo vam hvaležni vedno in po-vsod. Kličemo vam na mnoga leta in na skorajšnje svidenje v ljubi Sloveniji. Enako izrekamo iskreno zahvalo iz polnih src cenjeni gospodični Poleti Jeglič iz Maribora za poslane časnike, knjige in za tohak. Plemenito je nje delo, zato naj bo nam ved-no v spominu blaga gospica. Andrej Vučajnik, Joško Penko, Franc Cin-Terle, CigoJ Franc, Markič Valentin. Hreščak Gašper, Rupnik Dominik, • vCbernik OsvaJd, Gloser Josip, Bogataj Franc, Čerljenko Simon, Bizjak iađimir, Perčič Ruddf, Eržen Mi-aeU Zega Franc. — Slovenski iant-e 17. pešpolka, ki se nahajamo že več mesecev na bojisču, na visokih inrzlih gorah Še vedno zdravi in Čili, : e spominjajo vseh svojcev, znancev I a prijateljev, prijateljte in znank ter jim želimo vesele velikonočne praz-'ike. I. Mežnar. korporal Franc Pla-uta, Andrej Ropret, Martin Der-ii!ozg, Franc Slave, Franc Zupančič, oddesetnik Boe. — Iz itaHianskega vjetništva se *; oglasil Karei Terpinc, doma iz \'amnika. bivši sotrudnik tvrdke \nton Werli v Cerknici. Pisal je ne- i znank i, da se počuti dobro, dasi- avno ga uniči domotožje. — Oglasi! se je iz niskesta vjet-■ i&tva po dolgih dveh letih Fran .ovše, posestnikov sin iz Tirne pri :avi. Vjet Je bil 3. marca 1915. Prvo jegovo pismo je došlo 15. aprila 1915. Pisal je po denar, kl se mu ga > tuđi poslalo in era je tuđi prejel. \:]e£ov naslov je Fran Lovše, Stani- a Lislna Drevnja Peri baraka 7^ ub. Petrograd. — VoJsgI* * rrošn^. Z b^-i^ča atn pišejo: biovenski uiladenići in ložje služeći pri stotnifl notranjsko-rimorskega pcSpolka na teverno-ztočni front! se obraCamo do vas im v ljubljeni domovini z vljudno rošnjo. Tu, v teh hribth, kjer se na-ajamo že več kjt Šest mesecev, potresamo vsake zabave, vsakega ra*-*A~*im Z cAvldttBtaii ooikiianfi v$ak dan vesele glasove harmonike« prihajajoče x nasprotnega hrlba — iz sovralnih strelskih Jarkov. Radi bi se tuđi mi malce pozabavali in razvedrili v prostih urah. Zato si dovo-ljujemo prositi slavno uredništvo >Slov. Naroda« da priobči to na5o željo, da bi blaga srca nabavila in poslala tuđi nam harmoniko (pa ne kromatično, ampak takozv. »nem-ško«), za kar se že v naprej srčno zahvaljujemo! Upajoč, da bo naša prošnja blagohotno uslišana, po-zdravjjamo vse v ljubi domovini in kliCemo krepki: Na zdar! Kočija n e i č Anton, četovodja. — Ljudskošolske vesti. Albina Bradaška je nameščena za sup-lentinjo v šmartnu pri Kranju, Josi-pina Ć r j a v e c na Krki, suplentinja Marija Tušarv Idriji je imenovana za definitivno učiteljico, Angela ti a f n e r za provizorično učiteljico v Smartnu. — Javna ljudska knjižnica »Go-spodarskega in izobraževalnega dm-štva za dvorski okraj« se priporoča čitajocemu občinstvu. — Knjižnica je bogato založena z vsakovrstnim Čti-vom in je sedaj največja in najbolj obirkovana slovenska javna knjižnica ter posluje v društvenih prostorih Pred igrisčem št. 1 (nasproti MarČa-nu na Rimski cesti št. 21) vsak dan od pol 6. do S. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od pol 10. do 12. dopol-dne. Vstopnine ni in ima vsakdo vstep. Na razpolago so popolni knjiž-niČni imenik!. — Naflepše knfige izposoja javna ljudska knjižnica »Gospodarskega napredne^a društva za šentjakobski okraj^ vsak torek. četrtek in soboto od pol 6. do 8. zvečer. ob nedeljah in nraznildh pa od pol 10. do 12. dopol-(\nc v knj'žnični ?obi. Vožarski pot št. ?. koncem Florijanske ulice in začetkom Karlovškc ceste, postajališče električne cestne železnice. Na raz-polp.cro pnpoTni ti«kan? imeniki kniij?, vstor> v knjižn'co ima vsakdo. — Knjižnica kupuje slovenske, hrvat-r.ke. nemške knjige, hvaležno pa sprejemi tiidl darovane. — Vabfio k izvanrednemu obč-netnu zboru pod pokroviteljstvom Njene c. in kralj. Visokosti presvetle Rosne nadvojvodinje Marije Kristine stojećega deželnee:a in gospejnega pcmožnejja društva Rdeče^a kriza za Kran;sKo. ki se vrši dne 4. aprila 1917 ob 4. uri popoldne v knjižnici c. Rt. deželne vlade (II. nadstropje), na B!ei\veisovi cesti. Dnevni red: 1. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1914, 1915 in 1916 po § 11 c) društvenih pravil. V Ljubljani, dne 23. marca 1917. — Društveno vodstvo. — Umrla !e v Ljubljani na Am-broževem trgu št. 1 gospa Ivana Gorjup, rojena S a u š e k, v visoki starosti 92 let. Rajnka je bila mati ce-ujene rodbine Kocjančičeve. Naše sožalje! — Kako se igrajo danes. Spo-Cetka vojne so se igrali otroci vojake, a dan?s i'm je ta isera že doJgočasna. NTato so se začeii ierati ranjence ter invalide. Toda ta igra se ni držala, ker je še doleočasneiša. Zdaj pa so iznašli novo igro. ki je pač najorigi-nalne.'Sa in je bržčas zgodovina otro-ških iger doslei še ne pozna. Te dnl sem videl, da je oče s svojim sinom realcem igral šah. Okoli njiju so stali mališi otroci. Vsako vzeto figuro so postavili drneo za dni^o. bele za-se. črre zase. Polagoma sta nastali dve doigi vrsti čmih in belih figur, stojećih nepremično dn^ga za dntgo. Pred vsako vrsto so postavili Škat-Ijico vž'Talic. Za to škatljico je izgi-nila prva figura, se čez nekaj časa nojavila zopet ter se iznova postavila v vrsto, toda kot zadnja. »Kaj se igrate, otroci?« sem vpraŠa!. Tn po-vedali so mi: »Crni so možje, ki ča-kajo pred tras\ko na tobnk, — heli pa ženske, ki čakajo pred pekariio na kruh!* T?>o se j'e okoristila otroška domišljija z novo, zares aktuvalno Urnr! je v KrŠK&m okrajni sod-rik in sodnt predstoinik gospod dr. Josip D i i a k. zapnstiv^i vdov^o in dvr»Je otrok. P^ko*n!k je bil odličen srxJn!k in ljudski prijatelj ter odločen narodnjak. Blavr mu spomin! Vtrknr. Mariji SušterŠičevi v ob-čini ?mihel - Stop'č? fe noor^rcl senik s tnoo Vrt ser?a m 300 kg slame; škode je 2?00 krmi. S"eiq: r?« Koro^kont. \% Olovca poročajo: Po de?^fi ie railo do pr>! metra nrinese v upravniStvo »Slovenskoga Na.Hen den^r. V vaši Podkra? ie dre 1? februarja noki otrok na."el vsoto denaria nod 100 K. La^tn'k naj se 7£iasi pri okrajni sodniji v VipavI in opi^r,? nai se tuđi otrok, ki je denar našel. -,- Razpored pri prodaji jaje. Oddaja jaje za III. okraj se vrši v mestni vojni prodajalni v Gospodski ulici. Jajca se oddajajo na močne izkaznice in pridejo na vrsto v torek dne 27. marca dopoldne izkaznice s številko 9, popoldne izkaznice s štev. 10 in II. v sredo, dne 28. marca dopoldne izkaznice Št. 12 in popoldne št. 13. — O d d a j a j a j c z a V. o k r a j se vrši v mestni vojni prodajalni v Prešernovi ulici. Jajca se oddajajo na močne izkaznice in pridejo na vrsto v torek, dne 27. marca dopoldne izkaznice s številko 19t popoldne s št. 20 in 21; v sredo, dne 28. marca dopoldne izkaznice št. 22 in popoldne št. 23. — Oddaja jaje za VI. okraj se vrši v mestni vojni prodajalni v Solskem drevore-du (Mahrova hiša). Jajca se oddajajo na močne izkar^ice in pridejo na vrsto v torek, ane 2.7. ui^rca uopol-đne IzkaznJc« t It 24, popoldne s it 35; t sredo, dne 2& marca dopoldne Izkaznice It 26, ta popoldne It 27 In 28. — Oddaja jaje za VTt o k r a I se vrši v mestni vojni prodajalni v SpodnJI Sllkl CelovSka cesta It 2 (poieg ceiicve). Jajca se^oddaja> vrsto v torek, dne 27. marca dopoldne izkaznice s št. 29, popoldne IX. 30; v sredo, dne 28. marca dopoldne Izkaznice St. 31, popoldne St 32 in 33. — Oddaja jaje za VIIL okraj se vrši v cerkvi sv. Jožefa. Jajca se oddajajo na moćne izkaznice in pridejo na vrsto v torek. dne 27. marca popoldne izkaznice št. 34, 35, 36, 37; v sredo, dne 28. marca popoldne izkaznice št. 38, 39, 40. — Oddaja jajeza IX. okraj se vrši v mestni vojni prodajalni na Starem trgu. Jajca se oJdajajo na močne izkaznice in pridejo na vrsto v torek, dne 27. marca dopoldne izkaznice št. 41, popoldne Št. 42. — Jajca se v vseh prodajalnah oddajajo dopoldne od 8. do 11. ure, popoldne od 3. do 6. ure, po 32 vinarjev kos. Poudarja se paf da imajo pravico do nakupa jaje izključno le v Ljubljani stanujoče družine. Stranke dobe na vsako izkaznico po troje kosov in je pripraviti drobiž, da se vrši oddaja hitreje. + Oddaja krompifla. Mestna apro-vizacija ljubljanska oddaja krompir proti izkaznicam za IV. in III. okraj v ponedeljek. dne 26. marca in za II. in I. akraj v torek, dne 27. marca. Oba dneva na Dunajski cesti v Miihleis-noveni skladišču, vsakikrat dopoldne od 8. do II.. popoldne od 2. do 5. — Vsaka stranka mora poleg krompir-jevih izkaznic predložiti tuđi potrdilo hišnega gospodarja, da res nima nič krompirja v zalogi. Krompir se oddaja po 22 vinarjev kilogram in sicer odpade na družine do 5 oseb 5 kilo-gramov in za družine čez 5 oseb 10 kilogramov. — Na naslov mestne aproviza-cije. Pišejo nam: šel sem po Dunajski cesti in se ustavil pred vojno kuhinjo. Gnječa ljudi, sestoječa iz de-lavcev, po većini pa iz revno oprav-ljenih, polbosih otrok, katerim se je revščina brala že na obrazu, se je drenjala v kuhinjo in iz nje noseća v rokah po eden ali dva lončka. Ustavim malega fantiča. »Kaj si dobil, pokaži!« Dvignil je pekrovko. »Dobil sem kašo in rieet«. »A koliko si pla-cal?« — »PlaČal sem za vsako porcijo 20 vin.« — »Samo 20 vin.? No to je pa za sedanje ćase zelo po ceni.« — Odslovil sem fantiča in gledal dalje to drenjajoćo se množico. A kma-lu na to so se začeii vračati delavci in otroci s praznimi lonci. »Nič več. zmanjkalo je«, se je začulo med množico. Mala deklica se je spustila v jok. Pristopil sem k njej. »Kaj jo~ češ deklica?« »Oh kaj ne bi, ker v kuhinji nimajo nič več. a jaz sem tako lačna in moji bratci in sestrice ravno tako. Kaj bodo rekli, ko ne pri-nesem nič večerje.« — Prijel sem deklico za roko. »Le pojdiva v kuhinjo, morda se bo dobilo še kaj.« Š!a sva, a žalibog, nič dobila. Po daljšem raz-govoru mi je voditeljica vojne kuhinje obrazložila vse težkoče in pristavila, da bi sreno rada pripravljala jedila v večji rneri, ko bi imela več živil na razpolago. Ne bom segal v to zadevo, pribijeni pa le eno. »Ako le kje, je v prvi vrsti potrebno tukaj, da mestna aprovizacija stori vse potrebno, da se olajša beda tem ubo-ščekom. ki obiskujejo vojno kuhinjo. PomaKajt? jim! Preskrbite vojni kuhinji dovolj kase, ješprenja in drugih živil! Da se meso ne more dajati norcija po 20 vin.. to ie umevno. Morda bi se pa dalo tako ukreniti, da bi mestna aprovizacija. oskrbela ?a voino kuhinjo. vsaVi teden gotovo količino mesa po znižani ceni. kajti košček mesa, žlica tople juhe bi bila kot zdravilo tem revežem. Torej, prosimo! 4- Izposojanje vreč pri kon-traktnfh mfinih. Ljubljanska podružnica žitnesa zavoda je izdala dne 20. marca na vse kontraktne ml ine okrožnico v zadevi izposojevanja mlinskih vreč občrnam in aproviza-cijskim odsekom: Kljnb vsem določ-haTn in odredham se ni rnoslo doseči, da M odjemalci moke vreče mh'nom vmili. Da se to enkrat za vselej do-sežo. se vrše v c. kr. tr^ro\inskem ministrstvu priprave za izdajo novih tozsdevnih ođredh. Ker pa bo do te-daj preteklo protovo še precej časa, <;e je daločila nrovizorična sledeča kavcfja za vreče: a) močnate vreče, ki vsebijjeio 80—100 ker 6 K: n) mr>č-rate vreče, ki vsebujejo 70—75 ks: 5 K 40 v: c) močrmte vre^e, kl vse-ruijeio .^0 ker 4 K: d) otrobnate vreče. ki vsebufeio 40—50 tor 4 K: e) dnifce vreče. ki so manjše od otrorirmtih. pa venda^- vsebujeio 50 kz 3 K. Obenem sr ^ tem razveTiavliafo đosedante določbe, vo katerHi Je bilo mi!nom d^voMer^. vreče *>d!ema!ci! «a visino Vavrtfe rrodati. Mlirr Ima c^oslei samo \jTv:'\c\ vr*?e proti znan! obrabn! ođikTKtnfni potodltt nbna pa pravice TTOt DTO-stal razvoj angleške^a brodovja v času. ko so se jadra morala umak-niti in se je ?ačel rabiti par kot go-nilna sila. Silno bogati premogokopf so olajšali razyoj anerleškegra brodarstva in kmalu je bila Ansrleška po-sestnica največjesra števila ladij, lrf so zopet omoi?očile. da se je industrija velikansko razvila, Roko v roki % razvojem brodarstva sploh se Ja množilo tuđi angleško vojno brodov* je. Kako se je vojno brodovje množilo, se najlaglje spozna iz izdatkov. kl jih je ?me!a zanj država. Leta 1809. so znašali ti izdatki 19Va milijona sterlincrov (k 25 kron), leta 1900. že 36.8S9.500 šterlingov, leta 1912. pa 114.085.500 šterlinsrov. Kake stroške ima AngTeška med sedanto vojno za svojo mornarico, teea si še izkalkuli-rati ni mogoče. Tuđi moštvo vojne mornarice se Je silno pomnožilo. Leta 1756.. začetkom sedemletne vojne, je postavila Angleška na svoje ladje 52.800 mož. leta 1815. že 63.000, leta 1910. že 131.000, leta 1913. ćelo .360.000, danes pa jih je skoro no! miliiona. Pr! Ifudeh, k! so oobitf, Mtirteni, delane^rnožnl ter hodijo ekrog s pre-kipevajočfm želodcem in črevesorn, provrro^i ^aravr?^ »Franz - Josef grenčica« sigurno, milo in naglo ođ-prtje telesa m nrejeno prebavo, prosto kroženje krvi fn novečano dela^ nnožnost. Profesor FDrstner, pred« stofnik anlv. klinike za flvčno - bolne v Strassbunru, Izntičuje, da Je »Frvmz - Josef Rrenčfco« uporabijal t pofjubntm uspehom že r malih mnoilmlk 69. šte¥. .SLOVENSKI NAROD*, dne 24. marci 1917, Stran 5 Gospodarstvo. Prva hrvatska štedionica, Zagreb. Ravnateljstvo Prve hrvatske štedionice v Zagrebu sklenllo je v seji dne 17. marca 1917, da se sklep občnega zbora glede povišanja delni-ske glavnice izvede na ta način, da se stavi vseji 2000 novih delnic po JOOO K na subskripcijo pod sledeči-mi pogoji: Delničariem prlpade na te delnice v prvi vrsti opcijska pravica in si-cer na vsake tri stare delnice dve novi delnici, na tri četrtine starih delnic po dve četrtini novih delnic in na tri desetine starih po dve desc-::ni novih delnic po kurzu od 5500 K :a vsako ćelo delnico 1375 K za vsa-ko četrtino delnic in 550 K za vsako desetino delnice in 5% obresti na ta znesek od 1. januarja 1917 do dne plači la. Razven opcije na delnice spre-jemaio se rudi prijave delničarjev ka-rior tndi onih, ki nišo delničarji na nove de* "ce po kurzu 5500 K na vsako ćelo 'nico. 1450 K na vsako če-:rtino d-inice, po 580 K za vsako desetino delnico s 5f& obrestmi na ta znesek od 1. januarja 1917 do dne plačila. Vplačila, ako se ne položi ćela kupnina, izvrše se lahko v treh obro-kih in sicer prvf obrok cb r^ pisovanja novih delnic in to najkas-neje do 15. aprila 1917. Drugi obrok do 15. maja 1917 in tretji obrok do 15. Junija 1917, kakor je to razvidno iz prospekta, ki se objavi v Časo-pisih. Opcije in prijave na nove delnice (kakor tuđi vplačila na iste) spre-jema vsaki dan ob uradnlh urah po-čenS! s 20. marcem 1917 do najkas-neje 15. aprila 1917 Prva hrvatska štedionica in njene podružnice, dalje Jadranska banka v Trstu in vse nje- j ne podružnice ter Hrvztska centra!- . na banka za Bosno in "Hercegovino, ■■ Sarajevo In njene podružnice. Nove delnice. ćele, četrtinke Tn desetfnke, parficfp'rajio na dobičku za poslovno leto 1917 ter se bodo i glasile, kakor stare delnice. ćele del- ; niče na ime. četrtinke in desetinke j pa na donesite!:a. Prijave na delnice i prejema Jadranska banka, podruž- I nica Ljubljana. nađoćiteU na Dofeju pa 12 kros, sbra-lo nčiteijstvo na Dobju, metlo venca na grob gospe Maiik© Trianove* — SkupaJ 92 krmn. Za zavod za t voW oslepele voljke: Gospa Jožefa Kodelja 75 K, nabrano povodom njenega godova-nja v grostilni pri »Zlati ribić. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 21. marca: Husern Besfć", lovce, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šalL Dne 22. marca: ŽIvojin Veslć, c in kr. podpolkovnik v p., 73 let, Cr-javčeva cesta 4. — Pavla Hočevar, hči delavca. 4 leta. Bohoričeva ulica 29. — Julijan Suiatlowski, črno-vojniški peŠec, v rezervni vojaški bolrvšnici na obrtni Soli. — Huse Buršić, vojaški delavec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 23. marca: Stanislava Ver-schinjr, hči delavca, 2 leti, Streliška ulica 15. — Rudolf Oromek, sin po- slovod je, 3 leta, Emonska cesta 2. — Franci ška Malečkar. zasebnica, 50 let, Radeckega cesta 9. — Fran Skulj, zasebnik, 77 let. Ulica na grad 3. — Mirjana Prestor, žena vpokoje-nejfa železniškega delavca, 68 let, Celovška cesta 66. — Ivana Gorjup, zasebnica, 91 let. Ambroiev trg 1. — Fran Mastnak, sin trgovskega sluge. 3 leta. StreliSka ulica 15. — To-maso Vltale, laški vojni vjetnik, pe-šec 221. pešpotka, v rezervni hon-vedski bolniŠnid. V deželni bolnišnici: Dne 17. marca: Ivan Gliebe, rudar v premogokonu, 19 let. Dne 18. marca: Marija CeleSnik, đelavčeva žena. 6S let. Dne 20. marca: Oabrlefa Jožefa Ana Kroupa, hči mizarskesja pomoč-nika, 13 dni. — Franč'ška hftidorovič, clpranka, 16 ]et — .Marija Zaplotnik, cesarjeva žena, 44 let. Izđajatafi »i ođgovorn! urednik: Valentin Kopitar. Lasfafna ?n tfsk »NaroJne HMcarne« ?tS n? MSJp^,**^* deHak. Pređvm]a &• najboljil Alwla Reiies-tl!iii tega leta; „^Pesera žiTrljer^jsu'. Al^^^n Neuss pokaže tu zopet svoje umerniške rrline kct režiser in igralec v takozvanem T^ralncm filmu. Veliko lepeza nam je že cudii A!win Neuss na tem polju, toda Sele s tem delom svoje Muze se nam predstavi kct mojster, uČeč se na lastaem dela, ki ga pelje z«o nott k?i5ku in driga njegovo fi'msko de!o ▼ viŠave lepe umetnosti. 983 Mlstffal a! p?isf9?!io. MlattBl ni prlttapio. Predstavo kot po aava« o4 4. nr9 sapref, v aeđoljo ob pol U.y O3 3., pol 5., •., pol 8. In 9. nrf zFečar. Darila Sova đr. Đifitkova m njena nedoletna otroka Ivanka in Joi^O naznanjajo neizmerne žalosti potrti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njih iskreno ljubljeni nepozabni soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod Za CtfH - Metodovo družrjo Je mahrala gospa Marija Koroša v Mariboru med maTtborskimi Slovenci lep znesek 86 kron. Iskrena hvala marljivi tfospe KoroSovi, kakor ludi darež-!.flvim rodoljubom. — Oosp. Tr. Pav-lica, Marinefeldpostamt, je poslal družbi 6 K 80 vfn., katare je nabraJ na Adrfji pri zdra^ba-nem črnem pin-cu med prijatelji za Ciril - Metodovo dražba — Srčna hvaia! • • • UpravnRt\ni naših llstov so poslali: Za Cirft - Metodo družbo; Me-sto venca na kTSto pokoj. Zdravko Leskovfcu U.: Mijo Arko, Zagreb, 20 kron; Vojko Arko, Zagreb, 20 K; ^ospa Milka Jemrič, Zagreb, 20 K in Marija MeKteo, vojna pošta 170, 20 K; skupaJ 80 kron); Radoslav Knaflič, c "et. okraiai sodaik In Mdnl predstoSnlk v Četrtek, dne 22. marca 1917 ob 10. uri zvečer previđen s tolažili sv. vere bo^uvdano preminui. Pogreb nepozabnega pokojnika bode v nedeljo, dne 25. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Krškem. Sv. maše zadušnice se bodo brale v mestni župni cerkvi v Krškem. KRŠKO, đn« 23. marca I9!7. •S^B Apolonila JaffftF naznanja v globoki žalosti potrta, y svojem, svoje hčere Astoalfe dr. Cimetove in zeta dr. Ivana Cerneft imenu, da je njen ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod c- la kr. »adporoćfiik sappenr^*t«ljo»a it 7, irae'iteij vojaškega zaalsiiiefa krilca III. razreda i. L d. vsted ran, ki \\h je dobri na črnogorskem bojištu in po tek nas*alih boleznih, po dol geni mučnem bolehanjn, previđen s tolažili sv. vere v Augusta-sanatorju v Debreczenu, dne 18. t. m. v 29. lc-u svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. V Debreczenn je bil pokopa« dne 20. t. m. na Častniškem pokopališču. Teike dneve htide bolezni ma je Ujšalt skrb šef-zdravniki sanatorija in njegovih asistentov, ter v pnri vrsti poirtvovalen trnd višje sestre im njene pomoćnice. Gre jim zato najtoplejša zahvala. Pokojnika so spremili na njegovem zadnjem poto gosp. generalni major, komandant garnizije i gamizijskimi častniki in delno garnizijsko godbo. Razun častnikov garnizije so izkazali zadnjo čast pokojniku tovariši v sanatoriju Augusta. Vsem bodi tem potom izrečena najiskreneiša zahvala, posebno pa fosp. generalnemu majorju, ki je s svojo naklonjenostjo veliko pripomog°K da se je pogreb dostojno izvrši!. V daljni tuji zemlji bodi pokojnemu miren sen. V LJUBLJANI, dne 23. marca 1917. 9X) Bra Fos*bmea& obv««Jl*. Žalofitnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in stric, gospod Gregor Mihevc pMestnik ma Vrknlkl dne 15. marca t. 1 .po kratki bolezni, mirno v Gospoda zasp&L VRHNIKA, 17. marca 1917. n€ar]eta Mlhevc ro Ercšov!o9 soproga. — Ignao, tajnfk av-r e.o,mar. > vc te. iTlil, AotOH, sinovi. — Blati]*, AlltOllIJa Emr« roj. M:htT0| Ivanka Stnller roj. BUbevo, bčere. Vsem spremTjevalcem k zadnjemu počeku, najtoplejša zahvala I ftne miWwmi sfcvtttHk Globoke žalosti potrt! luznanjarno pretuŽno vest, da ]t naš Iskreno ljubljeni, predobri soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod y@nc@$lciv Arko trgove* la tobačnl saloftnik, dnt 52. raarca 1917 ob 3. uri popol'ne po kratki in mukepolnl boleznl, po skrbnem bb^orju njegove družine posve enem Življenju, previđen s tolažfll sv. vere, v 45. letu svoje dobe mirno in Bogu vdano preminul. Pogreb nepozabnega rajnega se vr& v soboto 24. t. m. iz hi£e žalosti na tukajšnje pokopallš^e. Priporoča se v pobožno molltev in blag spomln. Senožeče, 22. marca 1917. Boxl Arko, rof. Tollassl« žalujoča soproga. — Vencealar, TomW ilaTa, Rnlenka, otroci. — Franc, Erneat, brata. — Marila, rranja, iTaaka, Draga, sestre, 983 Zahvala. Za b1a?ođejni izraz sočutja o priliki bolezni, smrti In sprtmstva k zadnjemu počitku naše preljube, nepozabne matere, taSče, stare matere, sestre in tete, gospe Josipine Tauber roj. Černe izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrćnejlo zahvafe. Žalujoti ostali. y« Veliki novi spored v v deželnem gledalištu (sa mladino neprimerno) se mNMli dane; v softota in v ponedelleh ob pol 6., 7. in pol 9. uri zvečer, jutri v nedeljo ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Vse podrobnosti lepaki. Veselje za otroke bodo sopet lepe predstave za otroke U u i aorta liferanta sporadom vri* jutri u nedeljo os pol U. ori 3op. in oD 3!«Z. pop. in v ponedeljek ob 4. uri popoludne. Stran 6. tuuvtw»«j NAKUir, mm 14. marca I9i7. 69. ttev. i i i BođMaa Keefantiteva naznanfa žalostno vest, da je preminula ob V26 uri zvečer v visoki starosti 92 let, previđena s tolaiili sv. vere, njih predobra mati, babica ic prababica, gospa Ina Gerlup*Mi. PogTeb preblage nam raine se \TŠi v ncdeljo 25. marca, ob 5. ari popoldne iz niše žalosti Ambrožev trg št. 1, na j pokopališče k Sv. Križu. Brci ROMbnegm obvesttla. 997 talalJOČl OfUlL jL C. 20« se uljuino prosi, da priđe po odgovor v upravništvo tega lista. 9kfga Naroda« PerfektoB ▼eŠča stenografi'e in stroientsia z veS-Ietno prakso, Želi premeniti glaibo. Ponodbe pod lfV. A./989" na upraT. ^ »Slovenskega Naroda«. 989 ftfrikansko pođjetje: A. BEHAR, Trst, Korso Itav. 1f j onedira, franko pravo tu« streftfca. s 19* ' Odbitka sledeče blaeo: Hajcio« a K 25-—, gr>__f 45 _f &>_ kos; -erianlee ćaplje, %c obrezrme a K 1 20, 170. 2 10, 260, ko»; j iMmdeanz nojevo perle K V!r\ 10 v*. plve ftflDiie, tovtfe in drugo fantazlfsko Mrla od 2č0 K kos; kolieje nolevlh p»-|TH od K ?50f 8-50, 14 50, 18 kos; boe »■25 m dol«re od K 25, 35 kos; nojevo Mlie K 3, 5 5' , 12 kos. — Za prepreda-šjalce 250 0 porusta. Vsak kos se opere in | prebarva. Grarantiramo pristno blago. Ne-;zadovo!jujoče blago se takoj po prev7emu ^arnenia. 9-5 Kupi se zemljišče •u pa tuđi sftavbeni prostor t blizini Ljubljane. — Ponu be na nr>r. »Slov Nar « pod »Stavb. prostor/975'. Hiša se proda sli da v najem z »rtom v Šmarju št 9 pod Ljubljane M paniev čebel kupi ali vzaae tuđi ▼ reje IVAN tfflDARŽlfi, Brezove p. Blaaea pH SeTnlel. 926 BV Spra j meta se "W ĐomolĐik-melianlk za fi va-ne stroie in dvokole*a ter, utenec nri r. Batjel, MvMlaaa, Stari trg it 23. 949 Več tesarjev gaV* se sprejme takoi "im proti dobremu piačilu, stan j van ju in hrani v hiši Z^asiti se ie pri Antonu Steinar, JeraooTa mllea šfwt 13 v Ljubljani* 907 Betonski delavci In delavci sa lzdelavo mnetnega kamena la betoaaUh cevl, se iščeio. Vprašati je pri gradbenem podjetju los. Dubsky & Con Zagreb. Planine, klavine, Orchestrione, in harmonije. S. KMETETZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. Izborna, naravno oristna bela in rudeta VINA po najnižjih dnevnih eenah dobavlja poflsstfifk vlRSlcHi kl««J HUBERT SPITZ. Klosterneuburg TeMgasse 44, telef. mterurto. 2«. I . Najlepsi kras ženske / so lepo obliko^a«, ****** tr*» «rm4L Gospe, kl se v tem oziru ne čutijo popolnc, naj piSejo na Ido Krause, ki jim po5!je 1 brezplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svet v svrho pridobitre idealnih, okroglih oblik. 786 Ida Krauie, Poiun, (Prestburg), Ogrttco, Edna posebnosr i Ukerja j>___ Zdravnikželodca 61 Umi Malu Je posebnost ieledinefa Mkerja Is sdravltefh raaflte, kateri ls-berao vpllva pretl »labertlM ▼ fteleđea ter rwM tega ▼ Bebenl J0flJ«l6u ■«|akhn 1 Jtfs| liager f M L Krt** I r. Cenfld t zdnvmiklm Eukom gratis In fr. prto, 30 vinarjev v uamkah. 143 hotel aiipslita na prometnem kraja, ▼ mestu ali na deielt pri kolodvoru. 995 Pismene poniHbe na upravni^tvo »Slov. Naroda« pod „Hotel 995". ________r>r\________ Rajnfia n\m milnlli U saifintjlik otroških vozičkov in navalna «o aafnn«|*e zime. ALPakič ▼ Llnbll&nL fffztttin Rtroenkia m nL|i i isnetitn. ■^: a*2€» Šablona a 16 monograml, pH- ■trna ara namline prte, s«rwl- •t«v itpna robe« In vaah wrat perllo aa dobiva pri TONI JA6ER Cjnbllana, Ziiovska ulica !tev. 5. Jos. Boji modni ntelije : za gospode : LJablJana, Franca Jožefa cesta 3. Voj&lke in uradniške i uniforme: po meri v najkrajšem času. L.HIKUSCH I Ljubljana, Mestni trg 15 pnroroča tvojo veliko izber [ rfežnikov in aolnčnikov. Hcpiavjla se :zv^trc;'» to*no tn folidno LaaaasaaiHaaaaaaiMii^^ Kontorlstko s prakso, smofna nenSkefa in slovenske« jciika, sanesljiva matematkinja, vešca nemtke aten^erafije fn strojepisja, tali pH-1 sierme slasba. Pripravliena je tuđi ore-vzeti službo po eno ali več ur na dan. ' Vsto-i po dogovoru — Cenj dopisi na uor | »Slov Nar.« pod „araka* §74". 974 I _------------------------------------------------------ ■raafake deielae sseste ta debate klavae ftlvtae v &tmbl)aal apre|me spretnoga nnkega pomoćnika , za ljudsko mesnico. Nastoo službe takoj, I P°2°i te\ d?i je ponudnik ^ ojaš^ine i prost. Z^lasiti se je pn »Kranjskem dei mrstu za dohavo klavne živine« ▼ Ljubljani, Turjaški trg št. 1. 994 : Hllii: obstoieči iz Štirih velikih sob S6 Ođ- ' đafo s L aprilom ▼ na]em. ; : Istetaa se oddastu 2 prostora za \ DELAVNICO. Po^^niia daje dnnnHan zavarovalna pisama Providentla, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5tev. 6. 941 n Vsakovrstne :: slamnike priporočam gospodom trgovcem in slavnemu občmstvu za obilo naročitev. Cene primerno nizke, postreiba kakor je v tem času najbolje mogoČa. F^i?a Oe>i?«** toTarsa »lamatkoT ¥ Stolni pošta In žeL postala Oomžale pri Ljubljani. Kostanjev les do 2 m dolg, ceplien 10—30 cm v prerezu kupuje VINKO VABIČ, VOle- trieCftaleo, inznoštajerako. Le ponudbe z navedbo skrajne cene, množine in roka dobave naj* se vpoSilja' Točno piačilo. — Kulantno poslovanje. Kap«lem tuđi mehak les, bukove in hrastove hlode I ali deske. 524 Kupim aaaaaaaaaa PIANINO ali kratek UaTir, pretl gotovini. Pooudbe pod fvSapellmelster 987U na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 987 Hiciooal hantrjlna hlagii dobro obranjena, z bonl In adicijo, se kupi pod roko. 973 Event nonudbe z natančnej§im popisom in navedbo cene ter poroMom, kako blagajna funkcijonira, na R. Vogeltanxv Dona! XVM Costagavae 5. IznrSenai pri dna In zanesljiva predajdll^a vajena šcecerije in tuđi železnine, zmo?!na sloven^č ne in nemarne, teli stalne službo v mestu ali na deželi. Nastopi lanko tako]. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Pertlanđcement - delnice - Đavie i 80 kapijo. Oddajo se proti gotovini \ v kaki banki v Ljubljani. Ponudbe v I nemSkem i^ziUti z navedbo cene na Kaltner, Bađ Ems na Lahnl, Vlk-\ toriaalle 5 a/I, Prašila, Nemčlja. 972 SLIVOVKA j 32 stopinska po K 8 80, SllVOVka 1 40 stopinska po K 11*— litcr, dokler je Še kaj zaloge. 941 NaroČila sprejema upravn. »Slov, Naroda« pod „slivovka 947". |aT Proda se ^Mi hiša z vrtom 1b gospodarskim poslop]em. Več se poizve pri lastnici Mariji Brtoncelf, Lanoovo pri Badovl|lol9 Oorenlako. 971 Veliko posestvo na Vipavskem, Krasu, Se tuđi ob fronti ležeče, Dolenjskem ali Gorenjskem, 80 takoj kapi, piačilo v gotovini. Ponndbe 2 naonvedjo površine in obstoia na Tenperale Trst, Via 8. Nieolo it. 13« — Prednost i majo posestva z vinogradi. 986 Kostanjeve in bukove hlode kupi vsakomnožino franko vagon a» Strojilna tovarna Samsa & (o. v Ljubljani, VpoŠteva se le pismene ponudbe x navedbo cen. ISrbečico, hraste, izpuščaje I odpravi kar najhitrejše „rujavo mazilo". Mali lonCek I K 1 60, veliki K 3*—, družinska porcija K 9-—. Z do- S3S I datkom, kako se uporablja, se neroča pri | Or. e, Pteschs Kronen-Apothekey Raab (Gydr), Ogrsko. Sprejmejo se takoj zidarji, tesarji in delavci proti dobri plači na betonsko stavbo jf Dobravl pri Jesonicab. Za stano-vinje in prehrano je skrbljeno. — Polcg plače doblvajo družine delavcev na i tf»j stavbi državno podporo. — NatanCna pojasnila se dobe T gOSttlnt FraDO Scagnettl 1 L|alil|anl9 MetelkOTa nlloa it 19 ali pa pri tvrdki V. Scag-nsttl y Debravi pri botonakem dola. 847 Svoje častite odjemaice vljudno prosim, da se nai pri nakupu oroija in municije vsakdo izkaie s posebnim dovođenjem od o. At. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazai s tem dovoljenjem, ne smem prodati oroija ali municije, kakor tuđi ne popravljati oroija. 4*u časa vojne se ceniki ne razpoŠiljajo. Fran Sevčik puškar w trgovec z oružjem v Li ubijani. 134 _________ ______ 69. ttCT. »SLOVENSKI NAROD*, Om 14. »arci 1817. Stran 7. Priporočamo našim z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO ---------------------------------------------------- i. ■ « . . _ li ..n—Hi ———■—^^^^■^■gB^BBi žz edlne slovenske s tovarne y Ljubljani VolBopottne dopisnice. ! K 3 50 za 1000; 100 vojaških ali ljubezenskih K 5*—; umetnišlrih r**glednie K 6 razpoSli« ! po povzetju 2^9 j Schlefer-leva zaloga razgledale Dual ZTI/1S, ■raancBffasca 67. Ako ne ugaja, denar nazaj. £■# ^S M^#aT fi 1 9# ■ ; Baterije, svetISke fer Samice vedno v zaSogi [ *M 610 \ Ljubljana, Stari trg. Kupujem in proBajam: hoilm poblifTO, ifekleoloo, io-lezo, sulice, porcelan, orožje, nodobe. star đsnar, sploh vse, v?t lo naimao; 50 Iat itaro. Obenem kupim siaro zobcvje. Posredujem za hiše, zemljišta itd. Albert Derganc . ftrlvec fn kon čest fon* ran! starinar ! Ljubljana, Fran^iškanska ulica 10. Dostavit««' iakoj 11 Braz pomisleka so ftivalni stroji najlepša in čas najprim-rnejža priložnostna danila« Ti stroji znamke .Gritzner" in „Afrana* so najboliši sedanjosti, šivajo, vežejo, (štikajo), krpajo (mesijo) perilo in nogavice ter imajo 10 letu« garancijo, hrogMčen, brozšam^n tefc fer biserni ubod. — Vedno v zalogi priproste in iuxus opreme, ter stroji vseh sistemov. — Pouk brezpiaćen. Cim prej kupiš, ceneje kupiš — dobro le pri: BW JOS. PETELSMC "3RS LJUBLJANA, »v. Petra nasta 7, — blizu frančiškanske^a mostu, levo, ob vod!. 3. hiša. Aa;r!/?;? cerce 2W o blago f /-; sootauua točno m cano. .-; j\\odni sa/on P. Jjarbonč Ljubljana, J/[estm irg stev. ?. pripereče svoje vilico ^alofo dunaisfah modelov svilnahh in stamnifov, klanih i in prajmh. oblik, cvethc, pereš i- t d. Vedno velika izbern žalnih klobnknv. :: LliiDllnnii: MODNI SALON = = IVANKA 5TE6N&& damiH svileni klobuci, s!a"sa&l sa^evejilh oblik 1b razni nakit, ved-;o v zalogi. :-: Vs8kc?rstna pogravUa točso in ceso. :-: Rimsku f. 10. Zajamčen uspeh. Tisoće *?:££ pistm 13 u|ne9 1 «ć» -f» e prs^ dobite ob rab! med. o za Ul« JI. nlAđ Attm. 4d HI>i vsako starost, sanesljiv uspeh. R^bl se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodaiajo j lekarnarji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4*—, velika punica, za-dostna za uspeh K 9*—. Razpo?i!]anjc st"O^o diskretno. Sos. Cr, A. Bis, laborstorif, Đnaa! IX., Lahiercrgaose 6 £. Zato?« » Ljutliiai : đroj. Kine 'n „Atfrfja". Znic^e v Maritisr-j : ickir. Sc*"jtzen^el, Mar. pora, in psrf. uoifra«. ----- i „KARL" baterife so varstveno znzsamovaoe, te? sa ne prt-mer]alo z ma^ivređnii&i. ?đfna najTeč'a razpofUfalnlca tiaterSJ In | aiektrlč&Ui fepnfb svetili sa Zrar^s^eoi ., 9i9 UubM^na. {Kotztkh OestaiUl KA'K- 8St ^ 8St ------------_......._ 1100 Htrev zdrave domače pijace nosvežujoče. dobre fn žeio gaseče si lahko vsak sim priredi x mali stro'ki. V ; z-\\og\ «o snovi 2a: aaa- Sfiti, jaboičnik. frrcnaćivc, maliooTcc, poprova meta, j mučkatelec rjomera^čni-i, _ * dišeča perla, višojevec, 9 skatiti te ne more. Ta đoB»fei prjafia *• lakko pije H polcd hladna, pc«inii irpota, naniesto nm in fyanj». ■ Snovi % nfttaačntm ■»vodilo« «tan«jo C H-- franko fl PO pOTI«tfO. i Jan erollch, trroisr'a pr Jifehi, Brga 633, Bif«f. S!;2m3r.tn2 rez!:3 za stHlo. j D:armntov za *tekl»rie j morfm 2t?*sno doba-viti «xmo £t 4za K1W0 in št 51,? ra K W— ker j je dovoz dijamantov pre- i rovedan in je sutovo blago 2*'o težko in le I po vifokih cen*h dobiti. ' ----------. Porto zz rovzcije ?5 vin I Zn r??ino in solidno b'ago iarnČf I M C2ulia *sari;i pri sag-'a. Brus 533, H?rav. I j 5^10 kron v slatu I Ce ne odstrani kr«raa i Orolioh * zraven s-a-i«-, 3" m milom ra« solnfiaa < - - ek'lne, ogr««, obn»sa» j rdeitoa td. in neobrani I neino. Cena K fi 7* ^ 1 ■■■ ■■!■— ■■-u—* po^tr.ino vrerl. S f«rriic | »umejo K \6—, 6 pondj K f» 7« V«e bre« kmkSh nadalinih stroškor. Naslav »a naro-fila: [flff E?lHf drefsrja pri m^\. ln» 83!. Kom. BT__________/I ji.* ^i srcl^f.-o za nomla- rra^jaoi ie-:e u.. ^, fd«et; rret c in siv* im*« i» bnd« *» trajn« terne p»-barTB 1 •t»fcln«-'-» s p-)ft. Trd K 2-70. | Rydyol ! - roScata veda. k' L fti»o por^eći bled«--------------- ■ * Jica Uiiaek je fn'IOTit. I itekle- ! tcjc* s poltal««* -.-red K S *5. | Raslo7 zo fi»T*o£?!a - I ! Jao Grelish- drožerija pri anđelu, j E?no 6S9| Moratra. j naibDi^c *iak9T08ti po 8, 10, 12 14 In 18 Iiroa; lasne podloge la Kretica v«ch Trst; „Ifaril", barra za Jsse \u brado od Đr. Drsllaa | po 2 in 4 ft, lasne vod© tn ra^stf; i Sam??9od za mftivaii(e laav iatic^a : in peder ^oullčni i-1. d. priporoia Šfefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor! Zaradi ▼noklioanfa w vojaiko slntboran;« |« loUal ođprt nmo za prodajo blaga in sfeor vsakl dan sajto j od t do 'if In « nei1 čez i fSO slučajev z izvrstnim usoehom, ( i posebrto v akutnih sluČdjih — to j je glavni čili našejja lečenja Go- [ ! norrhoev kali izlečtti. Dsiem redno j j trednost Gonokteinu pred vsemi i | ^rugimi preparati, ker ne učin- i kuje Škodljivo — kakor mnogi i ! drugi preparati — na želodec in i ; !edr;ce 2130 | ' Dobiva se po vseh vcČJih lekarnah. i Škatljica K 6—. Zahtevajtc literaturo in prospekt. r i Ljubljana: Lelsarna Trnkoacy. ' Zagreb: Lekarna „SaSrst^r * S, UCit- ! feli?achy JjlaćiCev U-g. i Proizvaj«: Farmakološka - kemičn? laboratorij „HCRA" Praja-VrioTice 552. Đobr2ral9l| vojneg« aiinisirstva in VolBO-zdravatvancgB sdrmiaiiia. , Jatrne paštete talka Isdelava * dosah 170 gramov jetrne pastete-konserv« K 3*— 360 gramov jetrne pastete-konserve K 4'5O 500 gramov sardel pastete-konserve K 6 25 poSiljam v 15/20 kg poStnih zavojih nefran-kirano po povzetiu. Zaboj se zaračuna s 3'50 K. Manj kot 50 doz se ne razrogilia. Istoi praftklo golan M. EOHN, Praga-Žitkov, BavUćek, uL 16. 923 HCNRIK U/ElfZ, Mag7sallot Kom. Bara, Ogrsko. Ustan. 1910. Postavno protokolfrana. Dobavlja po povzetju spođaj označene čevlje v vsakt velikosti. Rizlko izključen. Zamena dovoliena. S cenikom med vojno ne morem postreči. Par ženskih čevijev K 35.—, K 40 — K 45.—, K 50.— in K 55.—, par Cevijev za strapace (bakanče) K 50.—, K 60 — in K 70.— oar mož!emil5. Cenienemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem 99~ otvori? na Rimski cesti Stev. 16 "*JB plesRgrsKo in Iikarsko obrt. Prosim slavno občinstvo za naročila sa v?a v to str oko spadajoča delat katara bom vsekdar najliitreje, najceneje in najsolidneje izvršiU ker imam Sa iz mirnih časov materijal prve rrate na razpolago. JOSIP JUG, pi5 stavbni In pohlitv«nl pleslcar« U trojno odhajajoči oe zabite na cajvažnejšo oskrbo, na sklenitev vojnega šivljenskega aavarovanjj I za dobo 1 leta. : Zavarevanfe velfa za vsak alnča) smrti, teđaf tnđl n »mrt m vojni ali na posledicah taiale. — Zdraraiftke proiakave ni potreba«4 Ze na bojnern polju se nahajajoči sklenejo lahko zavarovan]e od tam. —• Ravno tako lahko za?arujejo sorodniki svojee, opniki svoje dolžnike brez vednosti iđ privolieria taistih. Družba skirna pi tuđi mvaflna H?l|onalui lavarovanlif ▼ kojih jq vojna nevarnost brez vaaSLlere doiilađe k običajni premiji v polnem obsega : všteta. 937 i Končno sklepa družba tuđi vo]na nezgodna zaTaroTan]a za dobo i 1 leta za slučaj v vojni pridobljemb nezgod ali bolezni. ! Brezplačna in takoišnja pojasnila daje! Generalni znsfop c. Ur. priv. zavarovolne tiružtee I 99H¥STR1JSKI FENIKS" v Ljubljani, Sodna ulica it. 1. iva-i Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo li?Qznih kole$. Šlvalni stroji sa rođkln« la obrt flrezp aCai korzl u vezanje i Ml Pisalni stroji „ADLER", pleHIni stroji vseh velikosti Liiiiiliansifa kreditna banka v Ljubljani ii Delniftha glavnica 8.000.000 kroti, n Rasarvnl fandl okrogla 1,000.000 hron. I Stritarjeva ulica štev. 2. Poslovalniea c. kr. avstriiske državne razredne loterije. Podružnice w Spisfuy CbIovgu9 Trstuf Sarafeiru- Gorici sedaj v Ljubljani, in Geiju. Spreiema M ft! Kupuj« m prodaja «se vr^ta vrednoaiaib pap'.rjov, financira erarline dobara in dovoijujc vSoge na knjižice in tekoši rsčian £L iq aproviiacijfke kredite. proti dnevnamu ebrestovanju po ^" /V* ===== PriperoC« HOVO ustanovljen« BSagOVfti OđdSlek. Stran 8. .SLOVENSKI NAROD*, dat 24. aiatca 1917. t9 stcv. Stanje Tleg koaorat toocakra 1918 ■ l*M#4.T3tT5. eUTnloa K 40,000.000-—. Podružnica v Ljubljani Češka indnstrljalna banka Stritarjeva ulica št 9. Financiranje uojafhih đobao. :: Lombartiranje blaga. :: Kredite za aproulzačne nakupe. Vsakovrstne bančne traotakoije. — — — Nakazila vojnim nletnlkom. Stanovanje i vrtom za majcT termin se lite. 866 Pooudbe po pošti na naslov : vTiktOrf, Ljubljanu. Poštnl predal »t. 2S. Tvrdka G«rbatoffextraktwerkaf ■ellenstein (Polzela) Spod. Štajersko kupuje vsako množino : Mpga te. Pogoj: 2 m dolg, cepljen 10 do 30 cm v prereza iuelc se takojSnje pooudbe x navedbo skrajne cene in dobave roka. 935 €pnpcreča esnj. đamam tu in na I dejeii na Dunaju osebno obrane I novosti I krasnih ^lobukov------ ^^ in čepić fine ga okusa ya dame in dotiče. BQT* ćPozravila se sPrejemajo. M>alni ftobuki vedno v zalogu H£JM I Solidno blago — "*?♦« cenm. I HT Nad 50 let obstoječa ~V| parna barvarija in kemično snaženje oulek «•■• 124 apretura sukna I Ljubljana, Anf ftn Rnf 0Unce» j Seienbnrgova oL •. HIIIUII UUV Barska «Uoa 46. I Postreiba vestna in točna. Ma|alft|e oeae. Podplati se ohranllo, trn se na nove ali malo po« noiene Cevlie piitrdlfo nabilkl U usula. li ei pir x iobljićkl oraa 232 sa otroke sa i&ms la dečka sa vospođe _!•—35_______?^*?________*•_-!*•__ ■ 1*20 S 1-50 E ISO Dobe se v zalogi i jekla K 25, 30 35 ; r ra-dijskim svctilntkom K 30, 35, 4C; v srebr okrovju K 50, 60, 14 kar. v zlatem okiovju K 130, 160; 3 Ic-tna pismena garancija. Pošilja se po pov-zetju Nikakega rizika. Zamena dovohena alt se denar povrne Prva tovama ur JM leifltt, t. i. kr. far. MriM. lesf Me) 1467, Cefto. Brezplaćva paMjater aiojefi f1.kmtah>fa ma Idjo rsakc««. ^______ ______________ Prejv C Rafiol preiv { Gorici. |. DaljCI Gorici. , Ljubljana, Stan trg št. 28. Iflfka ii ženska dvokolesa S SiBTQ pnCVffiatlRO, iivalni ftroii« gramofoni. električne iapae svettlke že komD'etne eđ 2 K. I V zalogi vedno par tisoč, Najboljie baterije. i j Posebne niska cena za prepredajalce Pismena naroćila s« taka] isvršo. M. Schabert preje Bilina & Kasch. LSnblJana, Židovska nL 5. pn poro ča veliko zalogo tkaala la flses-rekavlOf aietlaa blage u pospode iD dame. raznotrstn^ fine partmms. rotas dela in materijal, kirmrgieiie predmete. 413 Moderna pred tiskar i ja. Iiaviovaa'a praobleitaib gnn"«T. Sprejmejo le trlje kljufavnitarski faiii. Kdo, pove upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 952 Ivan Hudeček sobni slikar Ljubljana, Tesarska ulica Stev. 3 se piiporoča slav. občinstvn sa vsa v ofegovo široke spa- dajoča đela. 965 Solidna postrežba. (PATENTE! I vseb dežela tzposluje Inženir 642 | I (WBU #SaSSUBBia^E^aVBLJSk. obtastveno avtor. )n zaprisežent patentni ođvetnik I I na Dunaju VI*, SiarlahlKarstrasse at. 37. I Perilo za giiescs zanitoi v zalogi. Perilo za deteta v zalogla Izdelofanfe geiestinsklli evrtn. Mosko, damsko In otroško perilo laV* lastnega izdelka "fBB đaleC znano zaradi Izboniega kroji, toCae^a deia, raeraih cea prlporoda = G. J. HAMANN = dobaviteli perila cee. in kralj. Visokosti. častniških uniformira nj, zavodov, sa« motianov i. i d. v LJUBLJANI. Perilo po merl se izgotavlja najhitreje« Istotam prva kranjska praliica ia Ukalnlta perila. Motorni obrat« Haivetje varovaple psnla. lajieielli iirafl. o | a* 5 N m c t ■ f o u o 1 Dr. Gustav JAgrovo volneno perilo. i: Perilo TETRA. Hofki klobnkL Prfcnano nafpofttene|ša posireiba. Poitellno piTff, nk h kaust Spornu predmeti Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubilo ni. obrestuje hranilne vloge po Hstih Rezervni zaklaB na) X 1,000.000. 41/ 0/" /4 /0 brez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881. ——^----------------