SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 7 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 6 de marzo - 6. marca 2008 NA© PONOS IN NASA SKRB ©vicarski predsednik na obisku v Sloveniji TONE MIZERIT_ To nedeljo, drugo v mesecu marcu, se bo v Slovenski hiši v Buenos Airesu začelo novo učno leto slovenskih šolskih tečajev v Argentini. Množica otrok in njihovih staršev se bo najprej, skupaj z učitelji in kateheti, priporočila Bogu za blagoslov pri delu, nato pa v dvorani udeležila akademije. Ta dogodek, sicer že vpeljan in običajen v skupnosti, pa ne bi smel iti mimo nas, ne da bi se ustavili in razmislili o njegovem globokem smislu. Kaj pomeni, da po šestdesetih letih naše naselitve v Argentini šolski sistem še vedno žilavo deluje? Se dovolj zavedamo važnosti tega delovanja in vanj vložimo vse potrebne sile? Ali skupnost, celotna skupnost, dovolj skrbi, da se delovanje šolstva razvija v pravi smeri in z vsemi potrebnimi sredstvi? In še bi se lahko vrstila vprašanja, skoraj v nedogled. Dejstvo je, da so naše šole bistveni sestavni del tega, kar v domovini imenujejo ,,slovenski čudež Argentini". Na podlagi globoke zavesti družin in požrtvovalnega dela množice učnih moči, se je slovenska beseda ohranila preko vsakih pričakovanj in dosedanjih izkušenj. Če je pisatelj Tone Seliškar kot predsednik Izseljenske matice v petdesetih letih ugotavljal, da jezik izseljenca usahne po nekaj desetletjih zdomstva, in da od drugega rodu ni pričakovati, da bi znal slovensko, mu naša skupnost ugovarja z dejstvom, da že četrti rod obiskuje naše tečaje in govori slovensko, čeprav bi o kakovosti te govorice lahko dolgo razpravljali. Izkušnja tudi kaže, da kjer so naši tečaji usahnili, tam se skupnost ni razvila, in da tudi organiziran Dom lahko propade, kjer propade šola. Zato moramo še toliko večjo važnost polagati šolski dejavnosti, skrbeti zanjo in jo vestno načrtovati in podpirati. Da se skupnost tega zaveda kaže dejstvo, da naši krajevni Domovi skrbijo za razvoj šolstva, nudijo tečajem potrebne prostore in na razne načine podpirajo delo učiteljic. Kar se učnih moči tiče, nas včasih skrbi kriza pomanjkanja. Vendar je požrtvovalnost še vedno prisotna, se tudi mlade moči udinjajo v tem zastonjskem delu in navdušenje nadomesti marsikatero strokovno in tudi že jezikovno pomanjkljivost. Tudi osrednja organizacija prispeva svoje, ko posreduje slovarje, zemljevide, knjige in druge učne pripomočke, ki jih daruje Slovenija. Zanimivo je tudi dejstvo, da bodo letošnje leto šole, za četrti in peti razred, lahko razpolagale z novim berilom, knjigo ,,Argentinski živžav", ki so jo pripravile naše učiteljice in izdalo društvo Zedinjena Slovenija, s podporo Urada za Slovence po svetu RS. Ostaja pa vprašanje zadržanja staršev. Se ti zavedajo, da nobena šola ne more nadomestiti slovenskega pogovora v družini? So pripravljeni otrokom stati ob strani in jim pomagati pri domačih vajah? Imajo voljo tečaje podpreti tudi gmotno in zlasti s prisotnostjo pri srečanjih in prireditvah? Tudi na tem področju zaznamo luči in sence. Najdemo družine, ki so s srcem in voljo predane slovenski stvari, sodelujejo, se trudijo in nudijo vse. So pa tudi take, kjer starši uporabljajo sobotni tečaj za ,,skladišče" otrok, medtem ko se sami posvečajo ,,shopingu" in drugim dejavnostim, nimajo pa posluha, kadar se jih prosi za sodelovanje. Naj nam torej začetna prireditev naših šol predstavlja nekakšno izpraševanje vesti. Nato pa mora priti priznanje dejanskega stanja otrok, družin, učiteljev, šol in celotne skupnosti, kateremu naj sledi trden sklep, da bomo vztrajali v delu in skrbeli za ta biser našega slovenstva. V Slovenijo je na delovni obisk prihitel švicarski predsednik Pascal Couchepin, ki se je srečal s predsednikom države Danilom Türkom, predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem in premierom Janezom Janšo. Predsednika Slovenije in Švice se sta se najprej sestala na pogovorih o aktualnih temah na štiri oči, nato pa so sledili plenarni pogovori med delegacijama obeh držav, ki jih vodita predsednika držav. Couchepin je predsednik švicarske konfederacije v letošnjem letu. V Švici ima predsednik enoletni mandat. Vsakega decembra ga za naslednje koledarsko leto izvoli zvezni svet izmed svojih članov. Nazadnje je bil v Sloveniji na obisku kak švicarski predsednik junija 2004, ko se je na uradnem obisku mudil Joseph Deiss. Državi imata reden politični dialog in med drugim sodelujeta v okviru Pascal Couchepin in Mojca Kucler Dolinar ob podpisu sporazuma Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min, ki ga je marca 1998 ustanovila slovenska vlada. Švica je redna donatorka v sklad. Obe državi sta tudi članici Mreže za človekovo varnost. Državi sodelujeta še v številnih mednarodnih organizacijah, med drugim v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svetu Evrope in Paktu za stabilnost za JV Evropo. V kratki izjavi po pogovorih sta predsednika izpostavila odlične odnose med državama na več področjih. Švicarski predsednik pa je skupaj z ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojco Kucler Dolinar v Ljubljani podpisal sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med slovensko vlado in švicarskim zveznim svetom. Slovenija in Švica sta vzpostavili politični dialog še pred mednarodnim priznanjem Slovenije, saj je že leta 1991 Švico dvakrat obiskal takratni predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Kako gledajo Hrvatje ,,Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta je zrušil večletne poskuse slovenske diplomacije, da bi bila ekološko-ribolovna cona jERC) ovira pri dokončanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Člani odbora so ugotovili, da ne morejo biti več talci izsiljevanj in protipravnih postopkov Slovenije in so ERC vrnili tja, kamor spada", piše zagrebški Vjesnik. To pomeni, nadaljuje zagrebški dnevnik, da morata Hrvaška in Slovenija s pogovori najti izhod za spor o meji na morju, kar je ozadje slovenskega nasprotovanja ERC. Kot poudarja komentator Marko Barišiž, obstaja v zvezi s tem blejski dogovor med hrvaškim in slovenskim premierom, v katerem sta se obe strani obvezali, da bosta pomoč poiskali pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Problem pa je v tem, da poskuša Slovenija, odložiti ali se izogniti sodišču iz strahu, da morebitna sodba ne bi upoštevala njenih ozemeljskih teženj glede razmejitve na morju. Zato je poskušala uradna Ljubljana z izsiljevanjem med pogajanji z EU Hrvaško prisiliti v popuščanje glede ozemlja. Ker je tudi to propadlo, je, kot kaže, nastop pred sodiščem v Haagu neizbežen. Odkar je Hrvaška s 1. januarjem zaščitno ERC v Jadranu uveljavila tudi za članice Evropske unije, je pristopni proces zastal. ERC se razprostira onstran teritorialnih voda do sredinske črte v Jadranu in obsega 23.870 kvadratnih kilometrov, ki so zdaj na voljo izključno hrvaškim ribičem. Tuji ribiči, ki bi jih brez dovoljenja zalotili v coni, tvegajo visoko denarno kazen in odvzem ladje. ,,Za EU ni sprejemljivo, da kandidatka za članstvo protekcionistično omejuje ribištvo, saj slednje spada pod skupno pravo EU", piše v eni zadnjih izdaj nemški dnevnik FAZ. Na Hrvaškem, kjer skušajo problem ERC ločiti od pridružitvenega procesa in ga prikazati kot meddržavni problem, ki EU ne zadeva, so omembo sosednjih držav v poročilu sprejeli kot velik diplomatski uspeh. Omemba sosednjih držav Hrvatom namreč omogoča, da ohranijo dostojanstvo in kljub temu prilagodijo svojo doslej nepopustljivo držo. Hrvaška je ponudila Sloveniji in Italiji plačilo ulovov ERC. Ponudila je delno izvajanje cone, tako da bi Italijani in Slovenci lahko ribarili na območju ERC, a bi za to morali plačati nadomestilo. HTV ocenjuje, da so tedni blokade hrvaških pogajanj z Evropsko unijo edini razlog za novi hrvaški predlog glede eRc. „Premier Ivo Sanader in predsednik Hrvaške kmečke stranke Friščiž sta do pred nekaj dnevi trdila, da od ERC ne bodo odstopili niti za milimeter, danes pa že vedo podrobnosti kompromisa ali odstopanja," je poročala HTV. Za pokojnega predsednika Ob smrti nekdanjega predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška je ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Alojz Uran v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo. Pridružili so se mu še apostolski nuncij in drugi slovenski škofje, 17 duhovnikov in polna cerkev vernikov. Uvodni pozdrav je imel nadškof Uran, nagovor med mašo pa podpredsednik Slovenske škofovske konference, celjski škof dr. Anton Stres. Somaševali so še apostolski nuncij msgr. Santos Abril y Castello, nadškof Kramberger, škofje Pirih, Turnšek, Glavan in Štumpf, kanoniki stolnega kapitlja, vojaški duhovniki in še nekateri drugi, prišli pa so k slovesnosti tudi ministra Bajuk in Podobnik, poslanec Drobnič in direktor vladnega urada za verske skupnosti Drago Čepar, italijanski, bolgarski in indijski veleposlanik, predstavniki ameriškega in hrvaškega veleposlaništva in drugi predstavniki političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja ter predstavniki vojske in policije. Nadškof Uran je med drugim dejal: ,,Pred tremi leti sva bila nekaj časa skupaj na Sveti Gori nad Zagorjem in ko sva bila v cerkvi, je z veliko pozornostjo in z veliko notranjo zbranostjo obudil spomin na svojo mamo: 'Kolikokrat sva tukaj prišla na to Sveto goro na božjo pot'." Celjski škof in podpredsednik slovenske škofovske konference dr. Anton Stres je dejal med drugim: ,,Rajni predsednik je še posebej v zadnjem obdobju svojega življenja jasno uvidel, da je hrepenenje po denarju in oblasti le past in je nanjo tudi opozarjal z besedo in dejanji. Verjetno je to razlog, zakaj si je pokojni kot predsednik vlade in nato kot predsednik države tako odločno prizadeval, da bi končno prerasli stara nasprotja, zamere in predsodke, in bi tudi pri nas katoliška Cerkev živela in delovala tako samoumevno in brez ovir, kakor je to običaj v vseh evropskih državah, katerim bi radi bili podobni." Ženske v politiki Predsednik Nove Slovenije in finančni minister Andrej Bajuk se je v soboto 1. marca na Bledu udeležil slovesnosti ob šesti obletnici ustanovitve Ženske zveze pri NSi. Ob tem je izpostavil vlogo žensk v politiki, ki mora postati še večja. Spregovoril pa je tudi o prispevku delavcev pri razvoju in komentiral zakon o udeležbi na dobičku ter napovedano stavko. Vloga žensk je že danes ključnega pomena, v prihodnosti pa mora biti še bolj pomembna v slovenskem političnem prostoru. K temu bo prispevala tudi uveljavitev novega zakona, ki bo na prihodnjih volitvah spodbudil sodelovanje žensk, je dejal Bajuk in ob tem dodal, da bo morda NSi ne le sledila zakonskim določilom, temveč število ženskih kandidatk celo povečala. Mlajša generacija slovenskih žensk se namreč sedaj drugače odloča, kot je bil običaj v preteklosti in je bolj pripravljena sodelovati. NSi se sicer lahko pohvali s kar dvema ministricama -ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojco Kucler Dolinar, ki se je udeležila tudi današnje slovesnosti, ter ministrico za delo, družino in socialne zadeve Marjeto Cotman. V svojih vrstah ima NSi tudi dve poslanki, pol leta pred državnozborskimi volitvami pa že predstavlja nove kandidatke za poslanke. Med njimi sta tudi študentka veterine Marija Rogar iz Rateč, ki se s politiko bolj aktivno ukvarja zadnji dve leti, in Irena Ahčin iz Kranja, ki je po poklicu medicinska sestra, sedaj pa kot mati petih otrok s pridom izkorišča zakon, ki materam vsaj štirih otrok daje pravico, da ostanejo doma, a jim kljub temu teče delovna doba. Škofje so zasedali v v SKRBIJO JIH VLOMI V ZUPNISCA IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI V ponedeljek in torek, 25. in 26. februarja 2008, je v samostanu šolskih sester v Repnjah potekala 40. redna seja Slovenske škofovske konference (SŠK). Škofje so ovrednotili obisk ad limina apostolorum, na katerem so bili januarja. Na splošno so ga ocenili za pozitivnega v širšem pomenu besede. Pogovarjali so se o pripravah na posinodalni dan, ki bo v 26. aprila 2008 v^Celju in bo študijsko obarvan. Škofje vernike posebej vabijo na slovenski pastoralni dan, ki bo 10. maja 2008 na stadionu v Celju. To bo pomemben dogodek za Cerkev na Slovenskem. Somaševanje bo vodil predsednik Papeškega sveta za družino kardinal Alfonso Lopez Trujillo. Veliko pozornosti so namenili prestavitvi pastoralnega leta mladih, ki se bo začelo septembra s pastoralnim tečajem. Bistvena pozornost bo v letu mladih namenjena nosilcem mladinske pastorale, torej tistim, ki se z mladimi aktivno ukvarjajo. Odločili so se, da bodo škofije poskrbele za enotno poimenovanje župnij v cerkvenih in civilnih evidencah. Župnije se bodo odslej uradno morale registrirati z nazivom „župnija in kraj oziroma sedež župnije". Za ureditev tega področja bodo pripravljena posebna navodila. V letošnjem letu je število vlomov v župnišča in cerkve naraslo, zato so škofje sprejeli naslednjo izjavo: V zadnjem času se je v Sloveniji — zlasti na Dolenjskem, Notranjskem in Koroškem — zgodilo nenavadno veliko število vlomov v župnišča in cerkve. Nepridipravi so v župnišča vlamljali ne le v večernih ali nočnih urah, ampak tudi čez dan — VfiL rV 1 r'^ Sprejem pri predsedniku države v času Msgr. Uran pozdravlja Danila Turka župnikove odsotnosti. V cerkve so najpogosteje vlamljali ponoči. Iskali so predvsem denar in ga v večini primerov nekaj tudi našli ter odnesli, pri čemer so povzročili tudi dodatno materialno škodo. Ker je bilo ropov v zadnjem času več kot običajno, se mnogi duhovniki počutijo ogrožene in prepuščene samim sebi. Škofje izražamo solidarnost z vsemi, ki so bili oropani in so zato pretreseni in oškodovani, ter ogorčenje nad dejanji samimi. Zavedamo se, da je povečano število kriminalnih dejanj posledica porasta števila odvisnikov, menimo pa tudi, da porast števila vlomov v cerkve in župnišča sovpada z neresničnim poročanjem večine medijev o cerkvenem bogastvu, ki tatove h krajam in nasilju dodatno spodbuja. Moti nas razmeroma visoko število neraziskanih vlomov, pri čemer ne pozabljamo na primere, ko so varnostni organi in organi pregona resno in uspešno raziskali nekatere primere, za kar se jim zahvaljujemo. Vsem duhovnikom in vernikom želimo, da bi se v župnijah dobro in varno počutili ter z veseljem oznanjali evangelij, od pristojnih državnih oblasti pa pričakujemo, da bodo še bolj skrbele za varnost ljudi in njihovega premoženja — tudi premoženja, s katerim upravljajo duhovniki in Cerkev. V torek je škofe na delovno kosilo sprejel predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Sejo so zvečer zaključili z ob-hajanjem sv. maše za pokojnega nekdanjega predsednika države dr. Janeza Drnovška v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. VTISI IZ SLOVENIJE O slovenskem meščanstvu in pekarni Dolinar (OD NAŠEGA DOPISNIKA). V Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, ki ga vodi Jože Dežman, so pripravili več projektov s skupnim imenovalcem Slovensko meščanstvo od vzpona nacije do denacionalizacije, 1848-1948. V sredo, 27. februarja je bilo v muzeju v Tivoliju odprtje te razstave, na kateri je imel govor veleposlanik Republike Avstrije v Ljubljani dr. Zdravko Inzko. Zakaj razstava o meščanstvu? Organizatorji jo predstavijo takole: „Slovenski meščani so bili voditelji nacionalnega gibanja, ki je zaznamovalo rojstvo slovenske nacije po letu 1848, mu izoblikovalo vodilne identitetne simbole in ga geopolitično obrnilo k slovanstvu. Bili so nosilci demokracije, gospodarskega, znanstvenega in kulturnega napredka. Njihovo etično-moralno jedro je bilo konzervativno krščansko, po vzorih zahodnih sosedov so uveljavljali meščansko oliko. Meščani so vodili protikomunistični odpor v 2. svetovni vojni, obenem pa so mnogi podpirali komunistično partizansko gibanje. Po zmagi revolucije so bili v titoizmu ena glavnih tarč razrednega boja, skušali so jih uničiti z zaplembami premoženja, preprečevanjem zasebne gospodarske dejavnosti, sodnimi procesi in politično izključitvijo. Obenem so bili dosežki meščanstva večna skušnjava nove komunistične elite. Njihove vrednote in kulturni obrazci še vedno oblikujejo tudi današnji čas." Izpostavili so zgodbo nekaterih družin ali osebnosti, med njimi družino peka Franca Dolinarja iz Ljubljane. O njem in o pekarni pa so pripravili še dokumentarni film, ki so ga zavrteli naslednji dan v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Podlaga scenariju, pri katerem je sodelovala pomočnica direktorja muzeja Monika Kokalj Kočevar, so spomini Mar-jetke Dolinar, vnukinje začetnika pekarne. S slikami in besedo — Marjetka je tudi pripovedovalka zgodbe v filmu — nas popelje v začetke pekarne na danes Ciril Metodovem trgu, o nakupu parcele na Poljanski 19 in zgradbi poslopja, v katerem je delovala parna pekarna. V njej je bilo okoli trideset zaposlenih in njihovi izdelki so bili dobro poznani po celem mestu. Zemlje in potice so bile prave poslastice. Pripoveduje tudi o socialno čuteči družini, kar potrdijo tudi nekateri pričevalci, med njimi dr. Tine Velikonja in dr. Janez Arnež. Danes so vsi člani takratne družine že pokojni, prav tako tudi nekdanji zaposleni v pekarni, vendar je Marjetka lahko že pred časom zapisala marsikatero zgodbo, ki osvetljuje življenje in delo v pekarni. Kot mnogim drugim, je druga svetovna vojna in zmaga komunistične revolucije sesula vse, kar so do tistega časa s trudom in naporom zmogli postaviti na noge. Sinova sta bila med begunci, hčere so pozaprli, mama pa je že maja 1945 umrla od žalosti. Pekarne so se seveda oblasti polastile in jo v letu 1948 odpeljale v Beograd (!?). Filmski izdelek je izredno lep. S skopo dokumentsko podlago je režiser Vasten Valič sestavil elegantno sliko te zgodbe, ki jo mnogi starejši Ljubljančani še nosijo v spominu. Verjetno se boste o tem kmalu lahko prepričali tudi v Buenos Airesu. GB TONE MIZERIT Jože Dežman, mag. Mika Kokalj Kočevar, Marjetka Dolinar in Vasten Valič na predstavitvi dokumentarnega filma Z otvoritvijo rednega zasedanja parlamenta se je začelo uradno delovno leto na argentinskem političnem polju. Tudi ob tem dogodku so izstopala dejstva, ki so stalni del argentinske sedanjosti. Lepa slika. Do pred nedavnim so se redna zasedanja argentinskega parlamenta (kongresa) začenjala na 1. maj. Potreba bolj ojačenega delovanja je ta datum pomaknil na 1. marec. Predpisano je, da vsakokratni predsednik ob tej priložnosti predstavi članom obeh zbornic poročilo o delovanju vlade in stanju države. Gospa Cristina je podala poročilo, ki je vsebovalo podatke zadnjih štirih let, kot da bi doba njenega moža bila skupna. Orisala je gospodarski položaj, finančno stabilnost, kazala na nekatere šibke strani (varnost), kritizirala učitelje zaradi nenehnih stavk, napovedovala vrsto ukrepov (šolstvo, javna dela, zakonodaja). Narisana slika je bila kar lepa. Res je, da mnogo teh področij doživlja cvetočo rast. Niti z besedico pa se ni dotaknila naraščanja cen, inflacije in stanja v državni ustanovi za statistike, ki je ena bolečih (in nevarnih) točk argentinske sedanjosti. Za to je seveda žela kritike združene (?) opozicije. Omenimo le še, da se je med njenim govorom na kongresnem trgu pred parlamentom odvijala manifestacija piketerov, ki so se zbrali v podporo gospe predsednici. To je bilo že predhodno načrtovano, in plačilo za to podporo je vdor nekaj piketerskih vodij na vladne položaje. Kako merimo. Večkrat smo v preteklosti omenili, da je inflacija v državi kot vročina pri bolniku. Ni sama po sebi bolezen, a kaže, da v organizmu nekaj ni prav, da se nahaja v stanju obolelosti. Ni dovolj, da samo umetno zbijamo vročino. Zdravnik mora ugotoviti kje je vzrok in organizem ozdraviti. Sedanja vlada pa dela ravno obratno. Na vse vredne (in nevredne) načine se posveča le številkam. Z dogovori, ki so se izkazali za jalove, skuša omejiti rast cen. Kadar pa vse to ne zadostuje, enostavno iz seznama statistike odpravi nepokorni predmet (naj bo to solata, privatno šolstvo, ali najemnine stanovanj). Tako doživljamo stanje, kjer se vladna inflacija (pod 10 %) grobo ločuje od privatnih računov (nad 20%). Napoved novega sistema merjenja je vzbudila nekaj upanja, a se je izkazalo, da je sistem še bolj lažniv kot dosedanji. Kdo vodi in kam? To stanje je povzročilo tudi že prva trenja med ministrom za gospodarstvo (Martin Lousteau) in državnim tajnikom za trgovino (Guiller- mo Moreno). Ta zadnji je avtor vseh dogovorov, poizkusov in dekretov, ki visoko inflacijo spreminjajo v nizko. Minister s tem ne soglaša, ker meni, da je za uspešen boj proti inflaciji treba podvzeti korake, ki jih predvideva ekonomska stroka. Ko se je že govorilo, da bo minister odstopil, je prejel javno podporo predsednice države. A stanje se tudi potem ni nič spremenilo. Koliko časa bomo plavali v tej neodločnosti ni jasno, a je nevarno, ker notranja napetost trga vedno bolj raste. Le primer: vlada upošteva za statistiko n. pr. cen mesa dogovor iz lanskega leta, po katerem kila tako priljubljenega asa-da stane 8,5 pesov. A nikjer, ne v mesnicah ne v supermarketih, ga ne dobite pod 12 pesov. V letošnjem letu so cene mesa poskočile že za 15% in se še dvigajo. Vlada je ponovno prepovedala izvoz, a s tem še hujše prizadene živinorejski sektor, ki ima kar nekaj težav. Neznano kam. Nameravano potovanje predsednice gospe Cristine v Venezuelo ima en sam cilj: skušala bo doseči, da bi Chavez povečal količino goriva, ki ga izvaža Argentini. Med prej omenjenim nagovorom v parlamentu predsednica tudi ni priznala energetske krize, ki jo doživljamo. V drugih izjavah je zanikala, da bi se država nahajala v krizi. A to potovanje zavrača njen besedni optimizem. Še bolj pa prevladuje pesimizem med podjetniki, ki pričakujejo težko zimo. Ze lani so morali omejiti delovne urnike zaradi pomanjkanja plina. Ko je Bolivija povedala, da ne bo mogla ugoditi vsem potrebam in ko Brazilija ni hotela odstopiti svojega dela, so se v vladi obrazi zresnili. Brazilija sicer ponuja v zameno dostavo električne energije, a na argentinskem podjetniškem področju je veliko industrije, ki obratuje na plinski pogon, in je takole nenadna konverzija absolutno nemogoča. Kaj nas dejansko čaka pozimi je še neznanka, a da se krizi ne bomo mogli izogniti, to je jasno. Dinastije. Te dni je glavni tajnik CGT Hugo Moya-no praznoval 20. obletnico, odkar je na čelu sindikata šoferjev tovornjakov. Že to dejstvo samo po sebi govori o pomanjkanju demokracije na sindikalnem področju. In to ni edini primer. Nasprotno, splošna navada je, da se vodstvo sindikatov sploh ne zamenja, da pride v rok določenih korporacij, ki se obdržijo v nedogled. Nekateri opazovalci celo govorijo o pravih mafijah. Poleg tega dejstva je žalostno, da so se „praznovanja" udeležili visoki vladni predstavniki, kar dokazuje skladnost med gremialnim vodstvom in vlado. Vsi se držijo korita. MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Meddobje 2007, št. 3-4 Proti koncu lanskega leta je izšla zadnja številka ene najstarejših slovenskih kulturnih revij: Meddobje, 3/4 - 2007. To je letnik XLI, ker je pričela izhajati leta 1954. Številka se začenja z uvodnikom glavnega urednika Toneta Mizerita, ki je napisan ob izgubi sotrudnika revije dr. Jožeta Ranta. Tu pisec ugotavlja, da se je število sodelavcev v zadnjih letih skrčilo geografsko na območje Reke Srebra. To je razumljivo, ker je včasih družilo kulturnike poznanstvo in prijateljstvo, naj so živeli na kateremkoli kontinentu. A sedaj nam Slovenija nudi nove možnosti, ki jih je treba bolje izrabiti. Treba bo premostiti to vrzel. Tu je treba opomniti, da sta v tej številki dva prispevka, eden iz Avstrije in eden iz Slovenije, ki kažeta, da se to da doseči. Sledita poeziji Leva Detele iz Avstrije Prva zvezda in Obrazec za odganjanje uroka, ki sta verjetno nastala ob misli na pokojno ženo. Poezija Branka Rebozova Slovenski dom na tujem, govori o življenju emigranta v tujini in vživljanju vanjo. Pravi: Tujina je vzljubila nas — in mi njo. Zatem so priobčene tri pesmi njegovega sina Boruta Aleksandra v španščini, obenem z očetovim prevodom. Vse so vzete iz južnoameriške problematike: Comentarios reales, 12 de octubre in Sudamerica, ki kažejo, kam gre naša pot. Naslednje pesmi je napisal stalni sodelavec revije Gregor Papež, Pesmi iz neobjavljene zbirke: Vsi, Sence, Ah in Kmečka pesem, kjer so objavljeni samo prevodi Rebozova brez španskih originalov. To so vse osebna premišljanja. V zaglavju IN MEMORIAM je Vinko Rode napisal premišljevanje Dr. Jože Rant, ki podaja njegov kratek življenjepis in pa seznam vseh njegovih člankov v Meddobju, kamor je pisal zadnja leta v vsako številko vsaj en članek. Tu vidimo, da je obravnaval filozofijo, teologijo, zgodovino in še marsikaj. Treba bi bilo zbrati tudi njegove v španščini pisane filozofske ali profesionalne članke. Sledi Rantov članek iz leta 2004 Vse je končno skrivnost, ki je teološko usmerjen. V njem govori o vprašanju smisla življenja in vprašanju vernosti. Bog ne govori, Bog je veliki molk. Lev Detela je, kot edini avtor proze v tej številki, prispeval odlomke romana, ki ga pripravlja, Tri zvezde, kjer govori o celjskih grofih. Pisan je zelo zanimivo, da bi bil primeren za kakšen libreto za film. Sledijo eseji in razprave. Kot prvi je objavljeno sodelovanje referat Zorka Simčiča v spomin dr. Jožeta Pučnika v Ljubljani, Kultura in politika v slovenski politični emigraciji. V njem govori, da so v njej delovali politiki in kulturniki. Med drugim prihaja do zaključka, da politika ni usmerjala kulture, kot se je to dogajalo v matici. Arh. Božidar Bajuk iz Mendoze je v članku Inž. Marko Bajuk opisal življenje strica in njegovo delo, predvsem njegovo risanje ornamentike in pirhov, pisanic. Temu je posvetil vse svoje življenje, predvsem v Mendozi. Njegovo delo je prišlo do papeža in ljubljanskega nadškofa. Slovenski etnografski muzej je sprejel njegovo ponudbo pisanic v stalno razstavo, leta 1981. Seveda je po njegovi smrti leta 2007 ostalo veliko njegovega dela doma v Mendozi, kjer čaka obdelave. Arh. Božidar Bajuk je objavil zraven še precej slik iz njegovega dela, predvsem ornamentike. Sledi daljša razprava mlade Metke Peserl iz Slovenije Duhovnost v literaturi, ki govori predvsem o metafizičnih vprašanjih. Zanimivo, da se mladi ukvarjajo s tem, česar nismo bili navajeni od doma. Govori veliko o Kosovelu, Strniši, Udoviču in drugih mlajših. Zanimiva novost! Zatem sledi daljši in izčrpni intervju, ki ga je opravila dr. Katica Cukjati z znanim dr. Mirkom Gogalo. V njem dr. Gogala oriše svojo pot od mladih let do današnjega položaja generalnega vikarja na škofiji San Miguel. Priobčena je igra Nani Šušteršič Rezelj Kirkinčo Tinčo gre na pot... To je zanimivost zase, saj je Nani Šušteršič Rezelj rojena v Argentini. To igro je napisala 2003 za slovenske otroke in jo isto leto igrali v Slomškovem domu, leto kasneje pa v Slovenski hiši za vse slovenske šolarje. Zanimiva snov, ko se Kirkinčo, po brezplodnem iskanju v Argentini, končno odpravi na pot v Slovenijo, da odkrije svojo pravo domovino, a končno spozna, da ima dve domovini... Igra je polna slovenskih in argentinskih živali in tudi bajeslovja. Igralo (in plesalo) jo je okoli sto otrok. Tudi zanimiva novost! Sledi potopis: Domovina, mili kraj, ki ga je napisal Vinko Rode, ko je obiskal Slovenijo ob priliki škofovskega posvečenja svojega brata Franca za ljubljanskega nadškofa leta 1997. Polna spominov na mladost, aktualnosti, doživetij. Konča se z mislimi ob povzdignenju brata v kardinala v Rimu. Zaključuje to Meddobje prispevek Sivina Eiletza Skrivnost kominterne, vzet iz knjige Mohorjeve v Celovcu. V njej obdeluje Eiletz dogajanja pri kominterni med špansko revolucijo. Kje je dobil vse te podatke? Tudi to so zanimiva odkritja vsaj za Slovence o Stalinovi politiki v tistih časih. V reviji sta še dve umetniški prilogi Eli Hafner iz Mendoze, Mama dela krofe in Mlada pijanka. Revija je izšla s pomočjo Urada RS za Slovence po svetu. Tine Debeljak G. JOŽE RAZMIŠLJA Naša grešnost Priznati moramo, da še nismo svetniki, ampak, da smo na poti svetosti, ker smo sedaj še grešniki. Še pravični greši sedemkrat na dan. Svetniki bomo šele v nebesih. To je resnica, to je naša realnost. To je res naše. Grešnosti smo avtorji mi. Pa nismo grešniki samo mi. Vse človeštvo je temu podvrženo. Še angeli so se Bogu uprli. Mi pa nosimo na sebi posledice izvirnega greha, ki nikdar in nikoli niso dobre. Mi imamo oslabljeno voljo in zatemnjen razum. Mi imamo večkrat za dobro, kar ni, pa tudi obratno. Mi vsi smo podobni apostolu Pavlu, ki je dejal in delal, kar ni hotel ali ni smel in ne onega, kar bi moral. Vse to pa nas ne sme odvrniti od Jezusa. Ne posnemajmo apostola Petra, ki je Jezusu rekel: Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek. Lepo je, da je to priznal, ne bi pa bila pravilna ločitev od Jezusa. Ravno zato, ker smo grešniki, potrebujemo Jezusa, Njegovo navzočnost in pomoč. Jezus je sam dejal: Nisem prišel iskat pravičnih, ampak grešnike. In da zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. Če je to povedal On, je vedel, kaj govori. Bližje, ko bomo Jezusu, bolj, ko bomo Njemu podobni, bolj, ko ga bomo posnemali, manj bomo grešniki. Manj bomo grešili. Kot je On premagal greh in smrt, bomo vse to in samo z Njim, dosegli tudi mi. Zato ni pametno misliti in še manj govoriti, kot je to storil Peter. Res je, da Ga nismo zatajili, kot Peter, nismo Ga izdali kot Judež, nismo Ga žalili kot levi na križu, je pa še mnogo drugih načinov, da Boga razžalimo. Težko je na primer izpolniti v celoti prvo in drugo božjo zapoved, ki nam naročata ljubezen do Boga in do bližnjega. In to brez meja. V tej stvari je zelo lahko grešiti. Ne pozabimo pa, da sta božja dobrota in usmiljenje večja kot grehi vsega človeštva. In da naši v primeri z njimi, najbrž niso ravno največji. Kjer se je pomnožil greh, tam se je še bolj povečala božja milost. To nas drži pokonci, da gremo naprej, da se še bolj potrudimo, ker vemo, da so tudi za nas pripravljena nebesa. In da tja ne pride nič omadeževanega. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Slovenska Koroška II Prevalje — 4.400 prebivalcev, mesto na levem bregu Meže, industrijsko povezano z Ravnami. V kraju so razvite pohištvena, tekstilna, papirna, farmacevtska in kovinska industrija. Podjetnik A. Rosthorn je leta 1835 zgradil tu največji obrat za izdelovanje železniških tirnic v Avstriji in eno največjih železarn v Evropi. Te tirnice so uporabljali pri gradnji skoraj vseh železnic v Avstriji in jih tudi izvažali. V tem podjetju so iznašli kako pri proizvodnji železa uporabljati namesto črnega premoga rjavega, katerega rudniki so bili v bližini. Ta izum je tudi pomenil revolucijo v železarstvu po vsej Evropi. Obrat je deloval do konca 19. stoletja, ko je začel propadati. V stavbi blizu neoromanske cerkve Device Marije je med letom 1919 in 1927 delovala Mohorjeva družba, preden se je preselila v Celje. Družba je v tem času izdala 90 knjig v skoraj 2 milijona izvodih. Južno od Prevalj je nekdanje rudarsko naselje Leše. Premog so odkrili leta 1818 in je bil do srede 19. stoletja to največji premogovnik na Slovenskem. Nad vasjo stojita, druga ob drugi, dve gotski cerkvi. Cerkev sv Ane z izstopajočim zvonikom. Ima poslikan lesen strop, poslikava v notranjosti je iz 17. stoletja. Nekaj metrov višje pa stoji cerkev sv. Volbenka, brez zvonika, ker ga je porušila strela. Cerkev je triladijska, z majhnim baročnim oltarjem in kripto. Zahodneje, v središču Mežiške doline, stoji mesto Mežica, s 3.800 prebivalci. Naselje je raslo skupaj z razvojem industrije, električne in strojne. Svojčas je bilo tu središče rudarske dejavnosti, ki pa je pustila malo sledov, razen v muzeju. Svinčeno rudo so kopali že Rimljani, prvi pisani viri o njej so iz leta 1425. Neprekinjeno so jo kopali od leta 1665. Lastniki rudnikov so se večkrat menjali, v obdobju največje proizvodnje so pridobivali letno okoli 25.000 ton svinca. Župnijska cerkev sv. Jakoba je bila večkrat prezidana. Iz fužinskega obdobja sta kot znamenitosti ostali bivša Kivova fužina - sedaj kovačnica Pongartnik in Karicljeva hiša. V bližini je gora Peca (2126 m), pod katero, kot vemo, spi kralj Matjaž s svojo vojsko in čaka, da bo rešil slovenski narod vseh nadlog. Če gremo proti jugu, pridemo do kraja Črna na Koroškem — 2.600 prebivalcev, ki leži v kotlini ob Meži, Bistri in Javorskem potoku, pod pečinami Pece. Je pomembno cestno križišče in svojčas živahno rudarsko in železarsko središče. Prebivalci se tudi ukvarjajo z gozdarstvom, lesno industrijo in gostinstvom. Začel se je razvijati tudi turizem. Sredi avgusta prirejajo tu Koroški turistični teden, s kulturnimi, športnimi in zabavnimi prireditvami. Železno rudo so začeli kopati in taliti okoli 1620, sredi naslednjega stoletja so zgradili nove fužine, izdelovali so žico in žeblje. Kopali so tudi svinčeno rudo. Proti koncu 19. stoletja so rudnike in fužine začeli opuščati. V bližini je razstavljena rudarska zbirka z napravami in kipom rudarjev. Tu je tudi Plečnikov spomenik padlim v 2. svetovni vojni. Sedaj se pa obrnimo proti vzhodu in pojdimo mimo Ravn in Dravograda, pa pridemo v Vuzenice, gručasto naselje ob potoku Crkvenica, z 1700 prebivalci. Naselje spada med najstarejše v tej dolini, omenjeno že 1238. Nad njim stoji Novi grad (Štok), iz 16. stoletja. Nad njim so razvaline Starega gradu, ohranjen je le renesančni vhodni stolpič. Grad so napadli kmetje 1515, med kmečkimi upori. V bližini je na pomolu nad Dravo cerkev Device Marije na Kamnu. V starem jedru Vuzenice je utrjeno župnišče in gotska cerkev sv. Nikolaja iz začetka 12. stoletja, večkrat prezidana in dozidana. Freske kažejo tirolsko-koroške vplive. V cerkvi so srednjeveški nagrobniki in tabla z imeni župnikov od 1045 naprej. Pred cerkvijo stoji baročni kip Device Marije, v župnišču pa je razstava o A. M. Slomšku, ki je bil tu od 1826 do 38 kot nadžupnik, dekan in šolski upravitelj. IN KONEC Dragi bralci, s tem 87. poglavjem, zaključujemo sprehod po naši lepi in dragi Sloveniji, saj smo po dveh letih hoje po zemlji naši, skoraj vso obiskali. Kot glavni vir podatkov sem uporabljal knjigo: Slovenija, turistični vodnik, Založba Mladinska knjiga, 2002. Za posebne opise, z navedbo vira, pa delo: Slovenija, pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, 1998 in se zahvaljujem gospe P. Dobovšek, ki mi je to knjigo posodila - poleg tega pa tudi pregovori a, da sem se tega opisa lotil. Uporabljal sem tudi Leksikon Cankarjeve založbe, 1976. Nekaj sem pa dodal tudi iz lastnih doživetij, izkustev in opazovanj. Oproščam se bralcem, ki so mi dali vedeti, da sem njihove kraje kar preskočil ali površno opisal, ali celo postavil v napačno pokrajino, kar se je tudi zgodilo. Zahvalim se vsem, ki so mi izrazili zanimanje za te opise in pa pesniku Otonu Župančiču, ki mi je posodil za skupni naslov teh spisov svoj verz iz Dume ,,Hodil po zemlji sem naši ..." Franci Markež Slovensko priznanje Fundaciji Favaloro V prostorih slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu je preteklo sredo 27. februarja potekalo srečanje, med katerim je predsednica uprave MC Medicor iz Slovenije izročila posebno priznanje dr. Robertu Favaloru, in po njej Fundaciji Favaloro. Vzrok tega priznanje je dolgoletno sodelovanje med obema ustanovama in pomoč, ki jo je nudil že pokojni dr. Rene Favaloro in za njim tudi dr. Roberto Favaloro razvoju medicinske stroke v Sloveniji. Srečanja so se poleg veleposlanika RS. v Argentini, prof. Avguština Vivoda in gospe Marjane Hribar Veleposlanik prof. Avguštin Vivod, dr. Metka Zorc in dr. Roberto Favaloro Skupina slovenskih zdravnikov z dr. Metko Zorc veleposlanikom prof. Avguštinom Vivodom Vivod, udeležili tudi dr. Roberto Favaloro in gospa, dr. Metka Zorc, dr. Vicente Espeche Gil ter inž. Agueda Menvielle z ministrstva za zunanje zadeve Republike Argentine, podpredsednik društva Zedin-jena Slovenija, arh. Jure Vombergar in vrsta drugih odličnih gostov. Srečanje je otvoril veleposlanik RS in izrazil veselje nad tem dogodkom. Ob izročilu priznanja je dr. Metka Zorc obširno utemeljila razloge zanj (glej članek spodaj) in se zahvalila za tako plodno sodelovanje med obema ustanovama, ki pomeni tudi tesno sodelovanje med Argentino in Slovenijo. Dr. Roberto Favaloro, dr. Metka Zorc, veleposlanik Espeche Gil, inž. Agueda Menvielle ter veleposlanik Vivod DR. METKA ZORC Zgodba lepega sodelovanja Pred več kot 25. leti sem kot mlada zdravnica ob obisku Buenos Airesa spoznala prof. Reneja Favalora, ki je prijateljeval z mojo teto Katjo Zorc. Takrat sem obiska a tudi njegovo kliniko Fundacion Favaloro in imela sem priložnost bolje spoznati tega izjemnega človeka. V času mojih obiskov je ravno gradil Fundacion Favaloro in že takrat sem dobila idejo, da bi podobno inštitucijo ustvarili tudi v Sloveniji. Po začetni specializacij iz kardiologije v Sloveniji sem svoj študij nadaljevala v Ženevi pri profesorju Hahnu in Radovanovižu, ki sta v tistem času predstavljala vrhunec Evropske srčne kirurške šole. Specializacijo sem nadaljevala na Clevelandski kliniki v ZDA, kjer je Rene Favaloro izvršil pred 40. leti prvo aorto-koronarno premostitev, operacijo, ki je rešila milijone življenj bolnikov po vsem svetu in katere tehnika se je ohranila do današnjih dni. Sodelovanje med prof. Favalorom, prof. Radovano-vižem in prof. Hahnom sem nadaljevala v Sloveniji. Že pred 20. eti sem začela uvajati v slovenski medicinski prostor novo strategijo zdravljenja bolnikov po srčnih operacijah. Vsa leta od leta 1985 dalje sem obiskovala Argentino in številne kongrese po svetu ter se srečevala s prof. Favalorom. V dolgih letih sva oblikovala misel, da razvijeva podobno kliniko tudi v Sloveniji. Razmere pa so bile na žalost take, da v takratni medicinski prostor ni bilo mogoče priti z novimi idejami. Šele po osamosvojitvi Slovenije se je tudi v medicini izoblikovalo novo mišljenje. Imeli smo možnost ustvariti novo inštitucijo, ki je pomagala skrajšati čakalne dolge na srčne operacije in invazivne diagnostične posege. Prijateljsko naklonjenost, ki jo je prof. Favaloro dolga leta gojil do Slovenije je potrdil s tem, da smo 30. obletnico njegove prve srčne operacije praznovali na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer smo organizirali velik mednarodni kongres. Takrat je Slovenija z veliko naklonjenostjo sprejela prof. Favalora. To je bil obisk na visoki državni ravni. Sprejel ga je predsednik republike gospod Milan Kučan, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in vsi najvišji predstavniki Univerze v Ljubljani. Na slovenskih tleh so neizbrisno ostale njegove besede in vizija razvoja kardiologije ter srčne kirurgije. V času takratnega obiska sem skupaj z njim obiskala dele slovenske dežele in našla sva izjemno lokacijo za bodoči tretji srčni center v Sloveniji. To je bolnica Izola in bolnica Piran. Prof. Favaloro je bil navdušen nad našo deželo, nad razvojem naše medicine, nad možnostmi, ki jih nudi položaj Slovenije v evropskem prostoru in predvsem in ožilja možnost razvoja zdravljenja bolezni srca prijetnem mediteranskem okolju. V tistem času smo ustanovili družbo - klinika Medicor, kateri ustanovni čjan je bil tudi Rene Favaloro poleg prof. Radovanoviža iz Ženeve, dr. Ronalda Chufa iz Cleveland-ske klinike in mene osebno ter takratne Ministrice za zdravje prof. dr. Katje Boh. Žalostna usoda nam ni namenila možnosti, da bi z prof. Renejem Favalorom sodelovali še naprej. Odšel je tako rekoč sredi dela brez pravega slovesa. A v naših spominih je ostala njegova ideja kako razviti center. Slovenija je potrebovala novo kliniko - tretji center za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Izjemno veliko energije sem vložila v to, da sem skupno s kolegi in prof. Radovanovižem ustvarila ta center, ki je lokaliziran v prostorih bolnišnice v Izoli in predstavlja pravi dom slovenskih srčnih bolnikov. Naše sodelovanje s Fundacion Favaloro pa smo začeli ponovno. Leta 2003 je na prof. Roberto Favaloro. Bi povabilo našo inštitucijo obiskal je navdušen nad našim delom in rezultati našega zdravljenja ter raziskovalnim delom, ki ga izvajamo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Pripravljen je bil nadaljevati strokovno sodelovanje med Fundacion Favaloro in našo inštitucijo - MC Medicor Izola ter Medicinsko fakulteto. Sodelovanje je takrat navdušeno podprla Medicinska fakulteta, Ministrstvo za zdravje in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ki je organiziral tudi svečani podpis sodelovanja med vsemi tremi inštitucijami na gradu Brdo pri Ljubljani. Od takrat dalje je prof. Roberto Favaloro stalno v stiku z našo inštitucijo. Dvakrat letno obišče Slovenijo, predava na Medicinski fakulteti v Ljubljani kot tudi na mednarodnih kongresih, ki jih organiziramo v Sloveniji. Leta 2005 postal član strokovnega nadzornega sveta klinike MC Medicor in leta 2007 gostujoči profesor. V mesecu decembru 2007 smo organizirali veliko slovesnost z predavanji najuglednejših strokovnjakov s področja zdravljenja kardio-vaskularnih bolezni kot spomin na 40. obletnico prve koronarne operacije, ki jo je izvršil naš učitelj in prijatelj prof. dr. Rene Favaloro. S prof. Robertom Favalorom načrtujeva v prihodnje povezavo na področju raziskovalnega dela ateroskleroze koronarnega ožilja ter genske analize, koronarne bolezni. Trenutno razvijamo novi center za rehabilitacijo bolnikov po srčnih operacijah in preventivno kardiologijo v Piranu. Menimo da novi center lahko postane zgled v evropskem prostoru in da lahko nudi zdravljenje tudi tujim bolnikom. Veseli smo, da živijo ideje Reneja Favalora tudi na slovenskih tleh. Priložnost za mlade Veleposlaništvo RS obvešča, da Evropska komisija razpisuje Program usposabljanja Skupnosti za mlade strokovne sodelavce (JED) na delegacijah Evropske komisije za obdobje 2008 - 2010. Program JED (Junior Experts in Delegations) je namenjena univerzitetnim diplomantom držav članic EU in omogoča zaposlitev na delegacijah Evropske komisije, predvsem v državah v razvoju. Razpis je objavljen vsaki dve leti, in sicer za dva mlada strokovnjaka sodelavca iz vsake države članice EU. Program vodi Generalni direktorat Evropske komisije za zunanje odnose. Rok za prijavo, ki jo je treba poslati na Stalno Predstavništvo države članice pri EU, je l.april 2008. Več informacij o pogojih za prijavo najdete na http:/ /ec.europa.eu/external_relations/jed/ Brdo - kulturni spomenik Na razglasitev posestva gradu Brdo za kulturni spomenik državnega pomena so na protokolarnem servisu Brdo čakali vrsto let. Zato so zadovoljni, da je vlada sprejela odlok, ki pomeni širšo zaščito kompleksa, katerega deli so bili doslej vpisani le v register kulturne dediščine. Prej je bilo posestvo Brdo oziroma njegovi deli - Grad Brdo, Muzej na prostem oziroma toplarja - zavarovano le v aktih zavoda in vpisano v register kulturne dediščine, ni pa bilo razglašeno za spomenik. Razglasitev Brda za kulturni spomenik državnega pomena je prišla ravno v času slovenskega predsedovanja Svetu eU, med katerim so vse oči uprte v ta osrednji protokolarni objekt, v katerem poteka večina dogodkov v okviru predsedstva. Dogajanja na Brdu in urejanja prostora, ki je za to potrebno, ne motijo lastniške nejasnosti, zaradi katerih so bili posamezni objekti na posestvu celo črne gradnje. Denacionalizacijski postopki so sedaj končani. Osrednji oziroma ožji del kompleksa je „lastniško čist" z lastnico državo. Drugače pa je na širšem območju oziroma zaledju ogromnega posestva, kjer je med lastniki vrsta fizičnih oseb. ,,Te zadeve se rešujejo individualno in ne vemo, kdaj bo lastništvo dokončno zaokroženo," je pojasnil Purič, ki je spregovoril tudi o zahtevi družine Kara+or+eviž po vrnitvi gradu Brdo. Prepričan je, da ta nima nikakršnih temeljev v zakonu o denacionalizaciji ali v katerih koli drugih predpisih. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI RADIJSKA GLOBALIZACIJA Radio Slovenia International je ena izmed 16 radijskih postaj iz 13 držav, združenih v konzorcij v okviru projekta evropski radio, kjer bodo vsak dan od aprila dalje pripravljale in istočasno predvajale programe s poudarkom na družbenih vprašanjih v eZ s 27 državami članicami. STARI IN NOVI JEŽEK Ob dvajsetletnici smrti pesnika, humorista in šansonjer-ja Franeta Milčinskega - Ježka je založba Sanje objavila jubilejno izdajo Ježkovih pesmi, ki jih je pred enajstimi leti izdala pod naslovom Preprosta ljubezen. Zbirka pa ni le jubilejna, temveč razširjena in dopolnjena z več kot 130 pred nedavnim na novo odkritimi Ježkovimi pesmimi. PRVI KORAKI ZA NOVI SPORTNI CENTER Športni park v Stožicah bo gradila Gradis skupina G, ki je na razpisu podala ugodnejšo ponudbo kot družba Red s partnerji. Izbrana skupina je skupaj z Merkurjem in Ener-goplanom za 51-odstotni delež ponudila 81 milijonov evrov in rok zgradnje 30. junij 2010. Red s partnerji je ponudil 45,1 milijona evrov in rok izgradnje 31. december 2009, medtem ko je Mestna občina Ljubljana (MOL) za 51-odstotni delež pričakovala najmanj 75 milijonov evrov. INFLACIJA V FEBRUARJU Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so februarja v primerjavi z mesecem poprej v povprečju ostale nespremenjene. Rast cen na letni ravni pa se je tudi v februarju nekoliko povišala in je zdaj 6,5-odstotna (v enakem obdobju lani 2,1-odstotna). Po več zaporednih mesecih visoke rasti je bilo gibanje cen v februarju razmeroma umirjeno in primerljivo s povišanji cen v tem mesecu v preteklih letih, večja odstopanja pa niso bila zabeležena niti med posameznimi skupinami cen, so ocenili v uradu za makroekonomske analize in razvoj. Sicer so se storitve februarja v povprečju podražile za 0,4 odstotka, blago pa se je v povprečju pocenilo za 0,2 odstotka. Dražji so bili predvsem oblačila in obutev ter cvetje in izdelki za vrtnarstvo, cenejši pa naftni derivati, električna energija ter sadje in zelenjava. PO SVETU NOVI RUSKI PREDSEDNIK Dmitrij Medvedjev, ki ga je ruski predsednik Vladimir Putin izbral za svojega naslednika, je z dobrimi 70 odstotki glasov zmagal na nedeljskih ruskih predsedniških volitvah. Volitev se je udeležilo 64 odstotkov od 109 milijonov volilnih upravičencev. Kot kaže, so tako Rusi že v prvem krogu volitev dobili novega predsednika. Za zmago v prvem krogu namreč kandidat potrebuje absolutno večino glasov, volilna udeležba pa mora biti najmanj 50-odstotna. PRIZNANJE KOSOVA Neodvisnost Kosova je v petek 29. februarja priznala tudi Irska z utemeljitvijo, da je zaradi dogajanja v preteklosti vztrajanje Kosova znotraj Srbije nepredstavljivo, je pojasnil irski zunanji minister Dermot Ahern. Medtem je slovaški premier Robert Fico sporočil, da Slovaška neodvisnosti Kosova najbrž ne bo priznala, predvsem zaradi bojazni, da bi to povzročilo učinek domin, ki bi lahko podobne težnje spodbudil tudi pri madžarski manjšini na Slovaškem. Medtem pa naj bi Nemčija, ki ima že odprto veleposlaništvo v Prištini, nameravala povečati število svojih oboroženih sil na Kosovu. LIZBONSKA POGODBA Na Poljskem o Lizbonski pogodbi ne bodo odločali na referendumu. Spodnji dom poljskega parlamenta; je namreč pretekli četrtek s 357-imi glasovi za, 55-imi proti in sedmimi vzdržanimi odločil, da bodo o ratifikaciji nove, reformne pogodbe odločali poslanci. Sejm bo tako predvidoma že prihodnji teden začel postopek za sprejem ratifikacijskega zakona. Po poljski ustavi ga morata podpreti dve tretjini od 460-ih poslancev. Potem ko bo zakon sprejel parlament, ga bo moral podpisati še poljski predsednik Lech Kaczynski. IZRAEL Izraelski premier Ehud Olmert se je v Tokiu srečal z ameriško državno sekretarko Condoleezzo Rice. Zagrozil je, da bodo palestinski skrajneži plačali visoko ceno za raketne napade na izraelsko ozemlje. Kot je znano, je palestinsko gibanje Hamas prevzelo odgovornost za prvo smrt kakega Izraelca, odkar je junija lani prevzelo nadzor nad območjem Gaze. Riceova je ob tem Olmertu izrekla podporo v njegovi odločenosti, da ustavi raketne napade. PROTI MICROSOFTU Evropska komisija je ameriškemu računalniškemu gigantu Microsoft naložila novo kazen v višini 899 milijonov evrov, ker do oktobra 2007 ni spoštoval odločitve komisije. V tem času je namreč lahko podjetje zaračunavalo previ- TOMAŽEV DAN 7. marca bo katoliška Cerkev proslavljala god sv. Tomaža Akvinskega, avtorja Summa theologica, dela, s katerim je postavil temelje vsemu katoliškemu nauku. God tega največjega misleca in bogoslovca vseh časov je včasih v domovini proslavljala vrsta katoliških organizacij, prirejala Tomažev dan ali na ta ali oni način hotela dati poživitve svojemu katoliškemu gledanju in ravnanju, opirajoč se na Tomaža Akvinca. ... SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES II. dvoletna skupščina Slov. kulturne akcije je bila v soboto 1. III. 1958 ob petih pop. v salonu Ilirije ob lepi udeležbi ustvarjalnih in rednih članov. Tudi več inozemskih ustvarjalcev je bilo zastopanih po pooblaščencih. Po pozdravu in branju poročila o prejšnji skupščini, je poročal predsednik Ruda Jurčec in vključil v svoja izvajanja načelne misli. Tajnik Marijan Marolt je podal statistiko članstva, naročnikov, poslovanja in prireditev. Navedel je tudi vse važnejše dogodke, ki so akcijo zaposlovali zadnje dve leti. Sledili so referati vseh odsekovnih vodij in urednikov knjižne zbirke, pa obeh revij. Najdaljše je bilo zadnje, blagajnikovo poročilo; g. Lado Lenček je vse postavke do podrobnosti razčlenil in pojasnil. Poročila so trajala dve uri in ker je bilo to popoldne posebno vroče, je tedaj predsednik odredil kratek odmor. Po odmoru je bil razgovor o poročilih, v katerega so z daljšimi nasveti in objasnili posegli zlasti gg. dr. Brumen, dr. Komar, dr. I. Lenček, dr. Debeljak, blagajnik, tajnik, pa še drugi. Ker izpreminjavalnih predlogov ni bilo, sta bili s to debato opravljeni tudi točki „predlogi" in „slučajnosti". Pri volitvah so bili izvoljeni prejšnji člani uprave: predsednik Ruda Jurčec, podpredsednika dr. Tine Debeljak in prof. Lojze Gjžinič, blagajnik L. Lenček, tajnik Marijan Marolt. Širšega odbora pa ne voli skupščina, ampak pošiljajo vanj svoje vsakokratne vodje odseki. Ob osmih je predsednik zaključil skupščino z zahvalo za udeležbo, sodelovanje in zaupanje. OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto dne 1. marca 1958 sta se poročila z župni cerkvi v Ramos Mejia g. Kuno Strobl in gdč. Marija Lončar. Ženinu in nevesti sta bila za priči g. Jože Žnidaršič, in ga. Vera Žnidaršič, poročne obrede je pa opravil g. direktor Anton Orehar. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče. Družinska sreča. V družini g. Franceta Martinčiča in njegove žene ge Marije roj. Jurjevič v Barrio San Jose pri Adrogueju se je v soboto 1. marca rodil sinček. Srečni družini naše čestitke. LANUS V nedeljo 9. marca bo ob 16. uri v društveni dvorani 5. redni letni občni zbor društva „Slovenska vas" Svobodna Slovenija, 6. marca 1958 - št. 10 RESUMEN DE ESTA EDICION soke cene za dostop do informacij in je tako zlorabilo svoj monopolni položaj na trgu. AVSTRIJA Avstrijsko notranje ministrstvo bi lahko kmalu postalo predmet parlamentarne preiskave v zvezi z obtožbami na račun malomarnosti v številnih primerih, med drugim tudi v primeru ugrabitve Natasche Kampusch. Nekdanji šef avstrijske kriminalistične službe je namreč nedavno razkril, da so na ministrstvu poleti 2006 skušali prikriti napake pri njenem iskanju. Prav tako so dali navodila, da naj kriminalistična policija dostavi dokumente tedanjim vladnim predstavnikom o sindikatu BAWAG, ki mu je grozil bankrot, kar je koristilo vladi v predvolilni kampanji. NUESTRO ORGULLO Y SOSTEN El 9 de marzo marcara el inicio del ciclo lectivo de las clases de idioma esloveno en la Argentina. ^Somos con-cientes de la importancia del hecho? ^La colectividad se preocupa por el sostenimiento de la educacion eslovena en un buen nivel, tanto idiomatico como de recursos? Gracias a muchos esfuerzos, ya la 4° generacion visita los sabados la escuela y habla el idioma. La realidad mostro que en los centros sin escuela, la colectividad perdio fuerzas... Un hecho, sobre el cual los padres deben reflexionar es que ninguna escuela reemplazara jamas el dialogo cotidiano en esloveno con los hijos. Papas, ^estan preparados para sentarse con su hijo y acompanarlo con las tareas, apoyar el trabajo en los encuentros y reuniones que cada curso organice? Que este inicio de clases sea para los adultos un examen de conciencia sobre los pasos a dar para preservar y defender lo comun que nos identifica y une. (Pag. 1) CONFERENCIA EPISCOPAL Entre el 25 y 26 de febrero del corriente tuvo lugar la 40° Reunion de la Conferencia episcopal eslovena. Los temas del encuentro giraron en torno a la visita al Santo Padre en enero pasado y los preparativos para las celebra-ciones pastorales del 26 de abril y 10 de mayo. Tambien se hizo hincapie en el ano pastoral de la juventud, que iniciara en septiembre de 2008. Los obispos hablaron con preocupacion ante los recurrentes robos y danos a las iglesias, a cualquier hora del d^a y exhortaron a las autoridades publicas a tomar medidas al respecto. El d^a 26, los obispos fueron recibidos por el presidente esloveno Danilo Türk, con quien compartieron un almuerzo de trabajo. (Pag. 2) NUEVA PUBLICACIÖN Hacia finales del ano pasado ha salido a la luz un nuevo numero de la revista cultural Meddobje - Entre siglos, que cuenta con un nutrido abanico de art^culos relacionados con el arte, la literatura y la sociolog^a. Esta publicacion se edita desde 1954 y es la unica revista cultural editada fuera de los l^mites etnicos de Eslovenia. Para su concrecion cuenta con el apoyo de la Oficina para los eslovenos por el mundo. (Pag. 3) RECONOCEN A FAVALORO El d^a 27 de febrero se otorgo en la Embajada de la Republica de Eslovenia un reconocimiento del Instituto mC Medicor de Eslovenia, al Dr. Roberto Favaloro y a traves de el a la Fundacion Favaloro. Dicho reconocimiento se debe a la cooperacion entre el Dr. Rene Favaloro y su fundacion, con la Facultad de Medicina de la Univer-sidad de Ljubljana y la presidenta de Medicor, Dra. Metka Zorc. La Dra. Zorc conocio al Dr. Rene Favaloro en una visita que hizo a la Argentina. El contacto se afianzo entre congresos y viajes a nuestro pa^s. La relacion amistosa entre ambos doctores se confirmo cuando en 1997 el dr. Favaloro asistio a la celebracion del 30. aniversario de su primera operacion cardiaca en la Facultad de Medicina de Ljubljana. En esa epoca se constituyo una sociedad - la cl^nica MC Medicor, siendo Rene Favaloro uno de sus fundadores. La perdida del Dr. Favaloro no significo el fin del centro ubicado en el hospital de Izola. En el 2003 recibieron al prof. Roberto Favaloro y desde entonces visita a Eslovenia 2 veces al ano, dicta conferencias e integra la comision profesional de MC Medicor. Actualmente se desarrollan nuevos proyectos en conjunto relacionados con las enfermedades coronarias y la creacion de un nuevo centro para pacientes coronarios en Piran. (Pag. 4) PARA LOS JÖVENES La Embajada de la Republica de Eslovenia informa que la Comision Europea abrio la inscripcion para la capacita-cion de grupos de jovenes colaboradores en las delegacio-nes de la Comision Europea durante el per^odo 2008-2010. El programa JED (Junior Experts in Delegations) esta dirigido a jovenes con carrera universitaria (concluida) y se seleccionara 2 colaboradores de cada pa^s miembro de la UE. El curso se dicta cada 2 anos. La inscripcion finaliza el 1° de abril de 2008. Mas informacion sobre las condiciones para la inscripcion encontraran en http:// ec.europa.eu/external_relations/jed/ (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: miloS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn in Pavlina Dobovsek. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O