Št. 19. V Gorici, v sredo dne 8. marca 1905. Izhaja dvakrat m teden, in sicer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jnmanaali v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 601) pol leta........6 » 00 » » » 3-5)0 četrt leta.......3 » 40 » » » 1-70 Posamične številki« stanejo 10 vin. Naročnino sprojema upravnistvo v Gosposki ulici Ifev. 7. v Gorici v -.»Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od S. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlanc naročnine se ne oziramo. Oglasi In poslanice se r.ičnnijo po petit-vrstab če tiskan.. 1-krat 8 kr.. 2-krat 7 kr., :f-krat 6 kr.'vsalfit' vrsta. Večkrat po dufrodbi. - Večje črke po prostem, liekliime in .spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XX* V. »Vse za omiko, svobodo in napredek!* Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nabaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12, dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od !). do 12. dopoludne. Upravnistvo so nabaja v Gosposki ulici Št. 7. v J. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in dnige reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravnistvo. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče* vsak petek in stane trc leto 3 K 20 h ali gld. 1-00. »Soča« in »Primorec« so prodajala v Gorici v to-bakarni Schvvarz v Šolski ulici in JollerHitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči* na trgu della Casorma, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska iri zal. 11 Goriška zueza". m. Tista vlada, ki tako stiska moš-njiček, kadar prosi podpore revni kmet, tista vlada, ki je n. pr. nasproti našim vinogradarjem tako skopa, tista vlada, ki gleda pri raznih podjetjih ali zadrugah, osnovanih po potrebi, kjer je pričakovati uspeha, ker so dani pravi predpogoji, strašno rigorozno na to, če je vse v redu ter d& morda kako podporo še le potem, ko se je pokazal uspeh ter je obstoj zagotovljen, tista vlada pravimo, je osigurala državno podporo katoliškim zadrugarjem že kar naprej. Vladi so pač brez dvoma dobro znani odnošaji v naši deželi, in ve tudi, kako katastrofo doživlja klerikalno zadružništvo v sosedni Kranjski; ali vendar je osigurala, kakor trdijo ponosno v okrožnici, zadrugarjem v ulici Vet-turini podporo že kar naprej ! Kaj pa jo je napotilo do tega ? Naša vlada gleda pri gospodarskih rečeh le premalo na dejansko potrebe, več pa na strankarske zahteve. Strankam, ki jej niso nevarne, na katere se lahko zanaša, da izpolnijo vse njene želje, pa če so za te še tako iz-dajske, takim strankam da vlada vse, kar hočejo. To je baš tisto hudo v Avstriji, da se merijo tudi gospodarske reči po željah vladi udanih strank, ter se puščajo v nemar dejanske potrebe, to je hudo, da se pušča strankam, ki imajo najmanj resne volje, delati na gospodarskem polju, eksperimentirati s kmetom, kateri je že tako ob-dačen in obložen, da ne more nikamor naprej. Taki eksperimenti, kakor jih dela n. pr. klerikalna stranka med Slovenci, so nov davek, težek davek, kajti tako brezuspešno eksperimentiranje mora plačevati le kmet, in sicer prav občutno. AH ?ladi ni mar za kmeta, vladi je mar za stranko; stranko hoče imeti na svoji strani, lcmeta pa v disciplini stranke, tako nekako srednjeveško, kakor pač zahteva to srednjeveška avstrijska vlada in cerkev. Nič modernega duha ni v gospodarstvu naše vlade, nič splošnega, obče koristnega, marveč vse strankarsko. C e vlada kaj da, hoče tudi imeti kaj za to. Roka roko umiva. Nihče ni bil tako vesel razkola na Goriškem kakor slavna vlada. Takoj s prvega početka j a začela ljubimkati s klerikalci, in ko so se ti zatekli pod njeno varstvo, jim je priskočila na pomoč pri volitvah; v senci cesarskih bajonetov so zmagali — od takrat naprej pa je napravljen pakt med njimi in vlado. Vlada jim i z p o 1 n j u j o vse želje, oni pa morajo 1 e p o v miru živeti z Lahi. Roka roko umiva. Zadnjo zasedanje deželnega zbora nam jo jasen dokaz za to. Tam so kimali in sedeli, storili pa vse tako, kakor je hotela vlada. In ker so tako storili, so dobili plačilo — državna podpora je osigurana »zadružni misli.« Sedaj je umevno, zakaj so dopustili tudi kmetijski urad. Tudi ta ima služiti kolikortoliko »zadružni misli« na katoliški podlagi! Vse bo je pletlo skrivnostno in skoro neumljivo, sedaj pa je razkrita skrivnost, in umljivo je vse! O zadružništvu se je v »Soči« pisalo že obilo, in od napredne strani se je tudi res že kaj storilo na zadružnem polju, kaj dobrega in koristnega. To omenjamo zategadel, da se ne poreče, da smo na sploh proti zadružništvu. O ne, saj vemo, da se da res že marsikaj storiti na zadružnem polju ; ali to polje je nevarno, in če ni za to prave potrebe ter sposobnih močij, je krah neizogiben. Najmanj sposoben za zadružništvo pa je katoliški duhovnik. To je katoliška duhovščina dokazala pravmed Slovenci. Proti temu ni ugovora. In sedaj naj začne katoliška duhovščina tudi v naši deželi uganjati zadrugarenje ! Izgledi na Kranjskem nas silijo k temu, da se moramo vpreti vsem takim poskusom, ki merijo na to, da bi škodovali solidni trgovini ter spravljali ljudi v »zadruge«, od katerih ni že naprej pričakovati nobenega dobrega rezultata. Lahi se potezajo za povzdigo svoje obrti in trgovine, in ničesar se ne bojijo tako kakor slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki bi utegnili kedaj zmagati v trgovsko-obrtni zbornici. Zadružništvo pa bo mešalo slovensko obrt in trgovino, in utegne ju zmešati tako, da bodo Lahi docela zadovoljni. Lahi no bodo nasprotni čisto nič takemu početju, marveč bodo hvaležni vladi, da jim je šla na roko ter zabila vf razvijajočo se slovensko trgovino iii obrt zadružni kol, ki naj ovira naš napredek ! Vso klerikalno :adružniŠtvo je končno le str a n k n r s k o orodje. Potom zadružništva naj so priklone kmeta še bolj v rarovški jarem, uniči naj so bolj svobodomiselnega trgovca, zadružništvo naj bo jedna opora več v rarovški politiki, zadružništvo naj pomaga težnjam Rima ! Zategadel pa svarimo pred napovedujočim so katoliškim zadružništvom, svarimo v prvi vrsti kmetovalca, ker če so uda, občuti to britko. Treba prašati le soseda Kranjca. — Vlada pač je dolžna podpirati gospodarska prizadevanja, ali tega ne sme delati tako očitno strankarsko, kakor v tem slučaju, marveč splošno, obče koristno. Po drugi strani pa vprašamo: Kaj morejo prinesti dobrega J u d e ž e v i g r o š i ? Zato da je zapustila narodovo zastavo, da je vrgla v kot sveti boj za naše pravice, zato je dobila klerikalna stranka J u d e ž e v e g r o š e, s k a t e r i m i naj Slovence »zadružno« osreči! Tako sipljejo klerikalci nesrečo za nesrečo na ubogi slovenski narod, tako ga tlačijo in izsesavajo, namesto da bi mu res pomagali. Ponovno povzdigamo glas ter ponovno svarimo pred farov-škim zadružništvom. Proč ž njim! Proč ž žognanimi kramarji. V cerkev naj gredo in tam naj se trkajo na prsi narodni grešniki, ki hočejo z Judeže-vim bori zadati nov udarec že tako preveč trpečemu slovenskemu ljudstvu... Govorili smo. Naj padejo naše besede nu rodovitna tla'. DOPISI. Iz BUJane« - Veselica, katero je prho-dilo bralno društvo v Uiljani, je vspeln v vnukom oziru izbonio. Vzlic skrajno neugodnemu vremenu jo prihitelo k veselici mnogo občinstva iz bližnjih pa tudi daljnih vnsij. Vso točko programa, katere so bile prav primerno z. pustni čas, m se izvajale v občo zndovolj-nost udeležencev. Pevski zbor je prav častno rešil svojo nalogo. Posebno ko je izkazal mešan zbor. Nevstrašen nastop oladih pevk, okrašenih s trobojnimi trakovi, jo moral vsakemu imponimti. Vsa čast tudi g. pevovodji, kateri seje pokazal res spretnega dirigenta. Burka ,,P>ratranecw, katero so vprizorili domači diletaiitjo, je imela popoln uspeh. Igralci, kakor tudi igralke, so pokazali, da so kos svoji nalogi; res čuditi se moramo vsem trem mladim igralkam, ki so s samozavestnim nastopom tako dobro igrale, da res ne vemo, kateri bi dali prednost. Občinstvo, ki je prav pazljivo sledilo igri, je z burnim ploskanjem pokazalo igralcem svoje priznanje. Po igri je nastopil možki zbor s pesmijo „Nos", katero so pevci, našemljeni z umetnimi nosovi, peli na pamet, spremljevaje jo s primernim kreta-njem. Nepopisen smeh in burno ploskanje je bilo dokaz, da so jo dobro pogodili. Pesem se je morala ponavljati. Omeniti moramo tudi domači kozanski orkester, kateri je igral prav dobro mnogo glasbenih točk, za kar je žel občo pohvalo. Po veselici se je razvil živahen ples, ki je trajal do jutra. Veselica bralnega društva v Uiljani je res nudila udeležencem mnogo zabave ter ostane vsem v prijetnem spominu. Mlademu društvu kličemo: Le krepko naprej! Grof Monte Cristo. tlapisal fllexandre Dumas. Prvi del. I. Marceille. —- Prihod. bne 24. februaija 1M.\ je opo/n:ila straža Notre-Danio ii" 'a (iarde na trojambornik Faraon . ki je prihajal iz Smirue. '''•"ta in Neapolja. Kakor navadno zapusti takoj obrežni pilot pristanišče, odpove tesno mimo gradu Ifa ter stefa ladijo med rtom Mor--ionom in otokom Kiouoni. Kakor navadno v takih slučajih. se planišče torta Saint-•b'arui takoj napolni z radovedneži; za Marseille je namreč ^''bio dogodek velike važnosti, če dospe v pristanišče kaka iA^X zlasti če je bila ta ladija. kakor Faraon*, /grajena. °*,:",'":'if,:ia in otovorjena v ladiarniri stare Fokeje ter ima svoje:;;. it:>t:iik:t v mestu. M''d tem >e ladija približa : ,l'-;:-t). ki jo je >tvori!a \ulkauicua :,"'-Heom in darosom. objadra Pur mojimi tremi jadri in svojo iniu-«:; i-«"> žalostnimi kr.-tisfan !'li;:»<> popiaiev.-iii. kaka lia l'"-di.ii. Toda i/veuei:-[ "•»Va. da ui nikakor /ad ^•"er pcn'-a>i. toda ]o \->:-ttir j,. I,;;,, ',tipr;ivl;i.;t«i l" i«;,"e^ kmKiij;», ki si i ;e/guda •l-.i re s!,;; no pusti za seboj morsko .'- med otokoma Calasa-;e ter si> približuje pod . toda tako pof-asi in s lo-.edne/i. -bite nesrečo, bi:;; pni" moula pripetiti i;, če se ;<• pripetim ne-e. kajti T.-! se je bližala ;/bmno kniiijene 'adije: '. M-»i sto/ine odvc/.me. pijvesti ..F:i[j:oi:.ri- sko/i ozek vhod v marseillesko pristanišče, je stal mlad mož hitrih gest in živahnih očij. ki je pazil na vsako kretnjo ladijo in ponovil vsako krmarjevo povelje. Nemir negotovosti, navdajajo množico, se je polastil zlasti jed nega izmed gledalcev na phmišču Saint-Jeana tako, da ni mogel dočakati prihoda ladije v pristanišče. Skočivši v čoln, zapovo veslati proti s Faraonu«, katerega sreča pred rezervnim pristaniščem. Vide prihajati tega moža, zapusti mladi mornar svoje mesto poieg krmarja ter stopi s klobukom na rob ladije. 1 Sil je mlad mož, osemnajst- do dvajsetleten, vei;k. vitek, z lepimi črnimi očmi in lasmi kakor iz ebenovine. Vse njegovo bistvo je kazalo oni mir in ono odločnost, katera odlikujeta navadno može. ki so se imeli izza. svojega detinstva boriti z nevarnostmi. »Ah. to ste vi, Dantos!« vsklikne mož v čolnu: »kiri se je zgodilo in od kod ta izraz žalosti, razlit nad celo vašo bdijo? ^ Velika nesreča, gospod Morrel,« odvrne »\elika nesreča, zlasti za me : Civita-Voochia j našega vrlega kapitana Leeleroa.« »In tovori V« vpraša živahno lastnik ladije. .-.So v najlepšem redu. gospod Morrel. in kar se tiče tega. upam. da bodote zadovoljni; toda ubogi kapitan Ledere... »Kaj se mu je vendar pripetilo, vpraša lastnik, kažoč p:i tem navidezno pomirjeno obličje, kaj s? pripetilo, temu vrlemu kapitanu ?<¦¦ * Mrtev je. -Ali je pa I v morje? -Ne. gospod: umrl je na vnetju možgan, činali." Na to se obrne k svojim ljudem. mladi mož; » postala grob mu je vendar v strašnih bole »Hola he!« pravi; »vsak na svoj prostor pri sidrišču!« Moštvo je poslušno. Osem do deset mož skoči v istem hipu vsak na svoje mesto. Mladi mornar hitro pregleda, kako se prične izvrševati njegovo povelje, in vide, da je vse v po-voljnem redu, se vrne h gospodu Morrelu. *Iu kako se je pripetila ta nesreča ?e vpraša lastnik, pričenši pogovor zopet tam, kjer ga je prekinil mladi mornar. »Moj Bog, gospod, na najbolj nepričakovan način: po dolgem pogovoru s poveljnikom pristanišča je zapustil kapitau Ledere Neapol zelo razburjen; štiriindvajset ur pozneje, se ga je polastila groznica, čez tri dni je bil mrtev... Izkazali smo mu običajne pogrebne časti, in zdaj počiva blizu otoka d' El Giglio, dostojno zavit v visečo rogozuko, s Šestmtridesetiuntnimi krog-Ijami na nogah in na glavi. Njegovi vdovi prinašamo njegov častni križ in njegov meč. Pač je bilo vredno truda,« nadaljuje mladi mož z melanholičnim • smehljajem, »vojskovati se deset let proti Angležem in umreti končno kakor ves svet v svoji postelji! < »Ej, kaj hočete, Kdmond,* odvrne gospodar, ki je bil videti vsak hip bolj potolažen, »vsi smo umrljivi, in boljše je, da starejši napravijo prostor mlajšim; brez tega bi ne bilo ni-kakega povišanja; in kakorhitro me zagotovite, da so tovori...« >So v lepem redu, gospod Morrel, za to vam jamčim. To je pot, na katero smete računiti po mojem nasvetu najmanj 25.000 frankov dobička.« Med tem objadrajo okrogli stol]), in mladi mož zakliče: »V red, da spustite jadra in brigautino !< Povelje se izvrši z isto točnostjo kakor na bojni ladiji. »Spustite vsa jadru!« Na to povelje padejo vsa jadra, in ladija drsi uapiej skoro nevidno, gnana samo od krmila. fe zahodnih Brd- —» Veselica »Bralnega in pevskega društva v Kožbani" je vspela v vsakem ožim prav dobro. Prav primeren je bil govor predsednika društva, v katereinje razložil navzočim, kako važna so taka društva za naš narod ter za njegov narodni in gospodarski razvoj. — Res, potrebno je, da se tudi naše ljudstvo začne posebno v teh krajih ob riaši narodni meji v narodnem ozira živahneje gibati, da ne bode nLega Nazionale" še nadalje raztezala svojih perotuic ob tej strani. Prizor »Dekletce in kosec" je segel navzočim do srca. Posebno ginljivo je bilo poslušati dekletce, ki je pobiralo pokošene cvetlice ter nagovorilo kosca z besedami: „Povej mi, zakaj si cvetlicam srdit! Povej mi, zakaj si jih prišel morit !a itd. Pa tudi kosec je svojo nalogo prav dobro izvršil. Pri igli „Kno uro doktor" so pokazali diletantje svojo spretnost. Vsak je bil ko3 svoji nalogi. Posebno mnogo smeha pa sti med občinstom provzročiln s svojim nastopom Škrjanec in Anina. Igri je občinstvo burno ploskalo. Tudi petje je bilo prav lepo iu ubrano. Posebno se je odlikovala pesem »Naše gore", katero so res lepo peli. Le pri ibrtissimo sta bila alt in sopran malce prešibka. Neizrečeno so ugajale tudi točke, katere je izvajal oddelek vojaške godbe iz Gorice. Vojaki so igrali izborno. Kakor rečeno, se je vsa veselica bralnega in pevskega društva v Kožbani nepričakovano dobro sponesla. Mlademu društvu pa kličemo: Le tako naprej! Naše ljudstvo pride sčasoma do spoznanja, da so take veselice vse kaj boljšega in dostojnejšega, nego so ti pre-klica?u javni plesi, na katerih pride navadno do grdih pretepov ter so včasih tudi izvir pohujšanja. Z Ufli. — Slavno uredništvo „Soče" v Gorici. — Isto je naprošeno priobčiti sledeče: Starešinstvo občine Livek zbrano v seji dne 26. februvarja t. 1. je enoglasno sklenilo z ozirom na dopisa v Vašem cenjenem listu z dne 11.« februvarja t. 1. št. 12. in 18. febr. št. 14. sledečo izjavo: Podpisano županstvo obžaluje dopis z Livka, priobčen vlistu„Soča" z dne 11. febr. t. 1. št. 12., naperjen proti našemu pr. č. g. dr. Frančišku Knavsu, vko-jem dopisnik opisuje delovanje istega med tukajšnjim ljudstvom. Da je delovanje našega prt. kmata tako, kakoršnega je pričakovati od za dušni in gmotni blagor prevnetega dušnega pastirja, bodisi v cerkvi z izbornimi pridigami, ali zunaj iste s svojim zgledom ter v šoli s svojo neumorno pridnostjo in vstraj-nostjo, tako, da se kažejo pri vsem njegovem delovanji očividni uspehi, potrjuje občinsko starešinstvo f svojim enoglasnim sklepom. Kar se pa tiče drugega dopisa z dne 18. febr. t. 1., v kojem trdi dopisnik, da ni tehtnega vzroka za zidanje tukajšnje cerkve, ter v kojem dopisnik popisuje dosedanje delovanje g. kurata v zadevi zidanje cerkve, je natolcevanje. Za zidanje tukajšnje cerkve so jako tehtni razlogi. Sedanja tukajšnja cerkev je pat le kapela, ki komaj zadošča za domače ženstvo. Ladija iste meri namreč na dolgost 1)22 m, širokost pa 0*77 m, torej znaša površina ti'2'41 m2. Ako se odbije prostor, kojega zavzemajo: stranski oltar, krstni kamen, dva stebra, spo-vednica ter stopnice nakor, bi ostalo površine »6m'\ Zdravstveni predpisi pa tirjajo celo za šolskega dečka 74 m* toreJ ima c«*ev Pr0* stora za 75 oseb; v katoliških cerkvah se namreč ne samo stoji, ampak se mora tudi poklekati. Pomniti pa je, da prihaja zlasti poleti, ob nedeljah in praznikih mnogo sosednih beneških Slovencev na Livek, kjer se tri sosednje beneške občine poslužujejo c. kr. poštnega urada in umevno tudi gostoljubne naše cerkuce. Itogočastje je ob takih razmerah, ko ljudje v cerkev ne morejo, kajpada razdrto in nravnost trpi! Da je nova cerkev res potrebna in pomoč silno nujna, priča zlasti to, da so se vsi domači gospodarji čisto prostovoljno odzvali in se obvezali za primerne svote v gornji namen pred 2 "'¦ *oma, dasi jim je *". krat toča njive in senožeti bila trikrat ok •• stila. Sila kola lomi! Tudi slavna c. kr. vlada v Trstu je vpoštevala naše okoliščine, ko si mora večina naših mož pozimi služiti kruha s krošnjarstvom, ki propada, ter je dovolila z dne 4. junija 1JK)4. št. IStiO.: ,,pismene proš-irje dobrodelnim osebam in prijateljem in javne zbirke." Opomniti je dalje tudi, da ljudstvo iz 40 hiš prihaja po eno uro daleč k cerkvi; od teh pa morajo iz 20 hiš še stopati iJnOm v nižino ter se pri tem gotovo jako utrudijo, zlasti poleti, ko so že vsi zdelani od napornega poljskega dela. Naravno je, da bi se vsakdo rad vsedel, ko pride v cerkev, ko bi le imel kam; a tega ni mogoče, ker tukajšnja cerkev nima klopi, ter istih ni mogoče vanjo postaviti radi pretesnega prostora, kakor že zgoraj povedano. Pod kakšnim pritiskom nabira g. župnik zbirke za cerkev, je razvidno iz tega: Kakor že omenjeno, so se odzvali vsi gospodarji prostovoljno za zidanje cerkve ter se obvezali za primerne svote. Časa imajo 10 let, da plačajo. Tožilo se radi tega ne bo nobenega, in tako se ni bati, da bi katero posestvo prišlo na boben radi nove cerkve. Edini izmed tukajšnjih gospodarjev, ki ni nič določnega obljubil, je volil v oporoki čisto prostovoljno, kar se more potrditi s prisego, 700 K. Sledi 12 podpisov. IZ Sovotfenj. — („Narodni greh v Sovodnjah".) — 1. M res, da se je 18. p. m. priredila v Sovodnjah Javna veselica"; ampak res je, da je bilo omenjena »veselica" nejavna, brezplačna, ter strogo družbinsko-prijateljska, pustna medsebojna zabava, ki nima torej z javnostjo nobene dotike. 2. Ni res, da se je grešilo v omenjeni »veselici" zoper narodnost; res je pa, da se je v omenjeni družbinsM zabavi strogo varovala slovenska narodnost. Znak tega: a) mno-gobrojne trobojnice v dvorani, b) igralci so imeli trobojnice na prsih, c) slovanska narodna noša pri zabavi in d) gospod italijanske narodnosti je sodeloval pri slovenski igri. 3. Ni res, da je gospod baron Binnchi povabil gospode italijanske narodnosti in c. kr. uradnike; ampak res je, da je bil pri tej družbinsM zabavi prisoten s celo družino le kot vabljenec. Sovodnje, dne 4. marca 1905. Franjo P e r to t Ante F e r 1 a t postajenačelnik. učitelj. Josip Roječ pravnik. Iz Ort-OtlfCI, 2. marca 1905. - Naša občina, dasi oddaljena od drugega sveta, vendar pot si napreduje. Dobili pa smo tudi orožnike. Za to, kakor tudi za to, da je. postala naša občina samostojna županija, ter se je oddelila od Lokavca, se imamo zahvaliti v glavnem le našemu zaslužnemu gospodu nadučitelju, ki že toliko let neumorno dela in se trudi, da povzdigne našo občino. On je delal prošnje, on je dal podpisavati jih in on jih je priporočal višjim oblastnijani. Hvala takemu možu! Slišimo, da se dela tudi od te strani še za novo pridobitev, to je za pošto. Kdor ve, da je naša občina oddaljena od Ajdovska pošte tri ure hoda in kdor ve, kako neredno se donašajo pisma, mora strmeti, da ni tukaj pošte. h-~d dvema letoma se je podpisovalo prošnjo >.?» pusto in seje tudi poslala na ravnateljstvo v Trst, ali še le proti koncu lanskega leta je prišel nekdo pogledat v občino, pa se je izrekel, da se nastavi najprej deželni poštni sel. Te dni smo pa slišali, da c. kr. poštno ravnateljstvo le cinca in se ne more odločiti. Da bi se nam ustanovila vsaj poštna nabiralnica! Sneg, ki je letos odlašal skoro do polovice februarja, je pritisnil sedaj z vso silo. Strašno kadi in mete že 8 dnij. Zameti so po 4 do 7 metrov visoki in nekatere hiše so zakopane v snegu. Ubogi ljudje ne morejo nikamor iz hiš. Domače in razne novice. Odlikovanje delavca. — Josip For na zarit iz Ozeljana, okoli 00 let star, dela v opekarnah družine Špacapatiove že 52 let. Za zvesto službovanje je dobil častno svetinjo. Foruaz?rič je še čvrst mož, in želimo mu, da tudi ostane tako čil še dolgo vrsto let! Umrl J6 g- Jakob dr. Sbisa, sodni pristav v pokoju in odvetniški kandidat. Ifmrl je na Opčinah zvest narodnjak posestnik Jakob H ro v a t i n. »KnajpOMC". — Izšla je tretja številka Knajpovca s sledečo vsebino: Negovanje las, Kako odebeleti, Dva pripomočka težkoslušnim, Potenje in potne kopelji, O zdravilih pri pljučni tuberkulozi, Bradavice, Potne roke, O ner vo zno sti, Očiščenju zob, Soli zdravniki in strežniki bolj sprejemljivi za kužne bolezni V in Raznoterosti, List stane tri krone. Naročnina je poslat* upravništvu »Knajpovca" v Gorici. Proti ZKlŠanjU plač duhovščini. ..... Z Vipavskega : »Ko se je hotelo učiteljstvu zboljšati gmotno stanje, so »katoliški" Župani na Vipavskem sklicali shod, na katerem so prote-stovali proti temu. In vendar je učitelj potreben poviška bolj nego vsak kaplan. Učitelji so poročeni, imajo družino, in imajo obilo d e 1 a. — Sedaj bi bilo prav, da bi vstali katoliški župani ter protestirali proti povišku* plače duhovnikom. Komu pa se godi bolje med nami na kmetih kakor duhovniku? In še več naj imajo! Kar da kmet za šolo, to dobi nazaj s poukom, kar da v farovž, je proč [vržen denai^r— Na Da.< »Velikega maršala?« »Da.« Morrel se ozre okoli sebe in potegne Dantesa na stran. »In kako gre cesarju?« vpraša živahno. • Dobro, kolikor sem mogel soditi na pogled. • ¦»Vi ste videli tudi cesarja?« »Prišel je k maršalu, ko sem bil pri njem.« »In ste govorili ž njim?« »To se pravi, da je on govoril z menoj, gospod,« pravi Dantes smehljaje. »In kaj vam je rekel?« »Popraševal me je po ladiji, po času njenega odhoda iz Marseillea, po potu, katerega je plula, in po tovorih. Če bi bila prazi"i in jaz njen lastnik, menim, da bi jo bil rad kuni). Toda pr.v&f >il sem mu, da sem jaz samo priprost krmar iu th je ladija lastnina Morreleva in sinova. ~~ »Ah, ali,« je rekel. •to hišo poznam. Morreli so vsi posestniki ladij že dolgo časa, in živel je neki Morrel, ki je služil z menoj pri istem polku, ko sem bil v Valenciji v garniziji.'« Za Boga, to je res,« vsklikne gospod > orrel ves vzr;v doščen. »To je bil Polikarp Morrel. moj stric, ki je postal kapitan. Dantes, povejte mojemu stricu, da se ga je spomnil cesar, in videli bodete, da se zjoka, stari mrmrač! Prav, prav.« nadaljuje posestnik iu potrka mladega moža prijazno po rami. »prav ste storili, Dantes, da ste izvršili povelja kapitana leelerea ter se ustavili na otoku Elbi, dasi bi se vam godilo slabo, če bi se izvedelo, da ste izročili maršalu papirje in so pogovarjali s cesarjem.« »V kakem oziru menite, da bi se mi godilo slabo, gospod?« pravi Dantes. »Niti ne vem, kaj sem nosil, in cesar Prilaga „8rte" A II. t te 8. mana IMS. priporočajo celo v najvišje potrjenje denar, katerega plača istrski seljak z veliko muko pa ga Lahi rabijo v svoje nečiste svrhe! Kaj je vse v Avstriji mogoče! Na 14 dlllj zapora je obsodila policija nekega Iv. Krajnika. Spri se je bil % nekim mladeničem pri plesu na Goriščeku, pri tem pa prišel v navzkrižje s policijo, kose je hotel maščevati nad onim mlalleničem; ta ga je obliF s pivom. Umrl Je v Nunski ulici št. 12. g. Oskar T e r g 1 a v, vodja tvrdke Karol Till v Ljr Pijani. Zemljevid goriškelrtežele in Trsta z otoliMLvisi v zadnjem korekturnem odtisku v izložbah naše knjigarne. Občinstvo se lahko prepriča, da bo to krasno in zelo koristno delo, ki nas je stalo veliko truda in zahteva precejšnjo investicijo glavnice. Cena na dobrem papirju 5 K, — na platnu H K, s poštnino K 8-50. Oglasi so le še 3 na razpolago. Kdor še hoče imeti svoj oglas na tem lepem zemljevidu, noj se takoj oglasi. V 14 dneh je zemljevid dovrP ;. PleS SlOKenSke mladifle, - Slovenska mladina goriška je imela celo predpustno dobo prav dobro plesno šolo pod vodstvom g. Mo-1 « k a. Vsako nedeljo in praznik je bilo v čitalnični dvorani prav živahno življenje same mladeži, seveda pod skrbnim okriljem svojih mamic ali drugih varuhov. Poleg običajnih plesov pa se je učila „Ceška Beseda", salonski narodni ples, za kateri je bilo veliko veselja in zanimanja. Načelnik temu gi^ banju mladine je bil g. ,los. Fevtolja, notarski kandidat v Gorici. V soboto 4. t. m. je končala ta »plesna šola" s sijajnim plesom, ki je bil mogočen dokaz o rastoči moči slovenskega živi j a v Gorici. Pokroviteljstvo tega plesa je prevzel g. Franjo Fertila, ravnatelj plinarne v Gorici. Dvorana je bila ukusno in bogato odičena z zelenjem, oder je bil spremenjen v krasen paviljon, ki je žarel v električnih žarnicah, -v ozadju pa so žarele tri mogočne črke 6 S M (Goriška Slovenska Mladina) h žarnic. Na galeriji pa sta bila postavljena še dva reflektorja. Proti 9. uri se je začela dvorana polniti. V vestibulu sta stala sprejemna odbora, možki in ženski; krasen venec dražestnih glavic v elegantnih toaletah in cvetju je bil prvi očarujoč pri«.or tega večera. — Ko je dospel pokrovitelj g. Ferfila, mu je pripeki g.čna Korsičeva spominski trak z napisom »Goriška slovenska mladež svojemu pokrovitelju. V Gorici 4. marca 11)05", - - na kar sta otvorila ples ob sviranju poloneze, a za njim se je vrstila ' 'ga vrsta samih mladih parov. — To je bilo življenje, to vrvenje tam po gladkih parketih našega nTrgovskega doma". Težko je opisati vtise rodoljubnega srca, ki je zrlo na ta pisani mladi svet! Kalco malo gaje bilo še pred malo leti, — in koliko ga je danes ! Kto znamenje našega napredka, znamenje boljših časov! Prvo .,Češko Besedo" je plesalo 48 parov s preciznostjo dobro izšolanih učencev. Vse galerije so bile natlačene radovednih gledalcev, ki so ob koncu izrazili svojo pohvalo z viharnim ploskanjem. — Med finalom I. četvorkeje dospela »zahvala češke mladeži slovenski, ki goji Češki narodni ples „ Češko Besedo", — in dospel je tudi d ar y velikem ^WB*h^??^d5^JSJi ki zgrabi »ključek sreče ''/vsak plesllcev "Je vzeTpo*!en ključ, toda srečna sreča je hotela, da je pravi ključek ujel pokrovitelj in njemu je priletelizzaboja dar v podobi — dražestue gospodične s šopkom v roki, — Ples je trajal do ranega jutra/ — Omenjamo še, da je počastil slovensko mladež tudi dvorni svetnik g. grof A t-tems, ki je z zanimanjem gledal prvo »Besedo" ter se izrekel o tem plesu in sploh o celi veselici jako laskavo in pohvalno. — Vsa čast voditeljem takega gibanja med našo mla-dežjo, čast taki mladini naši! Na veselo in srečno svidanje prihodnje leto. Masharada »Goriškega Sokola". Preteklo noč je bilo v ,/J'rgovskem domu" zopet ži-vahno, da burno življenje: „Goriški Sokol" je zaključil dolgo vrsto predpustnih zabav s sijajno uspelo maskarado, kakoršne doslej še ni bilo v našem družabnem življenju. Neslovenski gostje so zatrjevali, da tako srečne, tako sijajne maskerade sploh ni bilo v Gorici. Poleg velike množice kostumov in mask so nastopale skrbno aranžovaue skupine. Prva je bila iz krogov naše mladeži: 5)2 slovanskih kostumov, po 8 ruskih, poljskih, čeških in hrvaških, ki so pozneje plesali „ Češko Besedo Kmalu na to je nastopila skupina štirih kart-tiih dam in fantov v zares elegantnih in originalnih kostumih; plesali so skupno figurativen valček. Kmalu potem je nastopila skupina barok-dam v bogatih kostumih; ž njimi je došel originalen „Simplieissimus", koj na to kralj Sahare s svojim spremstvom. ~ Skupina slovenskih linvntenistov jo bila jako elegantna in živahna. Velika in slikovita jjt bila tudi skupina devetodeželanskih vitezov z najlepšimi rožicami devete dežele. Koliko je bilo še drugih kostumov in mask, ni lahko našteti (Poročevalec je prišel šele ob (5. zjutraj do svinčnika!) Udeležba je bila ogromna. Poleg nepopisne gnječe v dvorani so bile natlačene tudi vse galerije hvaležnih gledalcev. Danes bo v »Trgovskem domu" let; drugo pa za olepšanje Tolmina in okolice. Obed ve društvi potrebujeta denarja in se razmeroma z velikimi žrtvami in malimi prispevki članov vzdržujeti. Glavar —¦ Prinzig pa poklice k sebi vse podrejene uradnike ter zahteva od njih, da morajo iz teh dveh društev izstopiti. Nekateri so prav neradi izstopili, ali morali so izstopiti! Vprašamo Vas, so-li Vam kedaj kaj zalega storili omenjeni društvi? 2. Nalašč za to sklicani izvenredni občni zbor je glavarjevo postopanje obsodil ter odboru naročil, da to v časnikih objavi. Odbor je to svojo nalogo izvršil. Odslej naprej pa niso imeli člani odbora več miru. Nekega odvisnega je celo iz službe zapodil. Ta, po glavarju povzročeni nemir v Tolminu se je zanesel celo v družine in mej najboljše prijatelje. 3. »Itudeči Križ" je bil nekdaj v rokah domoljubnih domačih dam. Glavar ga je pa potisnil sedaj v roke tujih Nemk. Občni zbor »Itudečega Križa" je sklical glavar v svoj urad; ples se je vršil pa v njegovi hiši. Poštenost laških delavcev. — v Pokopaiiščm ulici sta stanovala pri A. Gruzovinu dva laška delavca, doma iz Italije. Nekega dne sta ušla iz stanovanja, zapustivši dolga 24 K; „vzcla" pa sta s seboj dva para čevljev, ki sta bila last nekega drugega laškega delavca. Jeden izmed onih dveh tičev jo je popihal iz Gorice, drugi pa se je samo preselil na Koren. Mislil je, da je že na dobrem, in šel je po imenovani ulici, kakor da ne bi imel nič strahu pred Gruzovinom. Ali ta ga je prjjel ter izročil redarjem, ki so ga poslali v zapore. Nesreča. — Ko se je vračal g. A. Sla-mič iz Sv. Lucije domov v Batuje na svojem vozu, je srečal na cesti, pod katero je velika strmina med Modrejcami in Sv. Lucijo drugega voznika. Pri ogibauju je plahta, s katero je bil pokrit voz. onega voznika, udarila po glavi Slamičevega konja. Konju se je zdelo, da ima kaj na glavi, ker se je začel upogibati, da bi se otresel; pri tem pa mu je. zlezlo oje na glavo7 kareje "žival le še bolj razdražilo. Začel je skakati in se postavljati na zadnje noge Pri tem je spravil koleselj na rob ce3te, odkoder je zdrkljal po strmini doli do Soče, kakih 100 m globoko. Na vozu je bila tudi Slamičeva hčerka. Ko je videla nevarnost, je skočila z vnza na cesto, ali oče tega ni mogel storiti, marveč je padel z vozom in konjem vred po strmini. Lahko si je misliti, kako se je hčerka prestrašila. Koleselj je ves razbit, konju se ni zgodilo nič, g, Slamič pa si je zlomil nogo nad kolenom. Prepeljali m ga iz Sv. Lucije v goriško bolnišnico, Še dobro, da se mu ni kaj hujšega pripetilo. Slov, čitalnica i Dol, Vrtojbi priredi dne 28. maja t. 1. veliko narodno veselico v proslavo 30-letnice svojega obstanka. Ker bode čisti dohodek namenjen v korist društveni knjižnici, se prosijo slavna bratska društva, da bi ne prirejala drugih .veselic istega dne. Odbor. Okrajna posojilnici v Kobaridu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi k rednemu letnemu občnemu zboru, kateri bobne KI. marca 1.1. ob 2. uri popoldne v posojilničuih prostorih („Občiiiski Dom".) Dnevni red po $ .'17. zadružnih pravil. Načelstvo. V Ločniku so plesali. Za javni red bo skrbeli ognjegasci. Neki Srečko Mlč se'je bil spri z nekim drugim mladeničem. Ogiyegasec Tribušon je miril, ali pri tem se mu ni godilo predobro, ker Mič ga je udaril in opraskal po obrazu, da je bil krvav, in ko se je šel umivat, mu jo pa brat pretepačev vrgel' kozarec v glavo ter ga ranil. Moral je v goriško bolnišnico. Gospodar g& je nabil ? V tukajšnjo bolnišnico je prišel neki &* 'etni Fr. Budov z rano na glavi. Kakor p jo, je rekel, da gaje nabil gospodar, ker je b.i prišel pijan domov. Tatvine. — V ItaStelju je vstopil v Ru-bijevo trgovino neki človek, kakor se je sodilo, da kaj kupi, ali ko si je ogledoval razne reči, se je gospodar za hip oddaljil od njega. Ta trenotek je porabil tat, da je vzel zavitek 50 K ter hitro izginil. Drugi tak tie je prišel v zalogo Marije Šnabl v Rabatišču ter odnesel okoli 25 K. Izpred SSdnije. — Na zatožni klopi je sedela 19 letna Frančiška Polenčič, ki je služila v Gorici v gostilni „A1 Friuli" ter prigo- mi je stavil vprašanja, kakor bi jih bil stavil vsakemu, ki bi bil prišel. Toda oprostite,« se prekine Dantes. t tukaj so sani-nitetui. in mitninski uradniki, ki prihajajo k nam : saj dovolite, ali ni res V* »Pojdite, pojdite, moj ljubi Dantes!« Mladi mož se oddalji, in ko se oddalji ta, se približa Danglars. »Torej,c vpraša, »videti je, da vam je dal povoljna pojasnila glede svojega izkrcanja v Porto-Ferrajo V« »Izvrstno, moj ljubi gospod Danglars.« »Ah, te*n boljše.« odvrne ta„ »kajti vedno je mučno videti, če kateri izmed tovarišev ne izvršuje svoje dolžnosti.« »Dantes je svojo ixvrs.il,« odvrne gospod Morrel. in glede, tega ni reči ničesar. Kapitan Leclere je bil, ki mu je dal to povelje.« Ah, spominjam se glede kapitana Leclerer: ali \am ni iztočil nekega pisma od njega V * »Kdo V« »Dantes.« »Meni ne! AH je imel katero za me V« »Mislil sem, da mu je izročil kapitan razun onih papirjev tudi to pismo.« »O katerih papirjih govorite, Danglars V« »I no, o onih, katere je imel Dantes izročiti v Porto-Ferrajo.« »Kako veste, da je imel Dantes kake papirje, namenjene za Porto-Ferrajo ? * Danglars zardi. »Šel sem mimo pol odprtih kapitanovih vrat in videl, kako je izročil ta Dantesu oni zavitek in ono pismo.« »O tem mi ni povedal ničesar,« pravi gospod Morrel, a če ima pismo za me, mi je že izroči.« Danglars se za trenotek zamisli. »Torej vas prosim, gospod Morrel,«; pravi, »da o tem Dantesu ničesar ne omenite; skoro gotovo sem se motil.* V tem hipu se mladi mož vrne; Danglars se oddalji. »Torej, moj ljubi Dantes, ali ste prosti ?« vpraša gospodar. »Da, gospod.« »Stvar ni trajala dolgo." »Ne; mitničarjem sem dal zapisnik naših tovorov, in sa: nitetna komisija je poslala z obrežnim pilotom človeka, kateremu sem izročil naše listine.« »Torej nimate tukaj nobenega opravka več V« Dantes se hitro ozre okoli sebe. »Ne, vse je v redu,« pravi. »Torej morete iti z menoj in pri nas obedovati V« »Oprostite me, gospod Morrel, oprostite me, prosim vas, toda prvi obisk sem dolžan svojemu očetu! Vendar zato ne podcenjujem časti, katero mi izkazujete.« »To je prav, Dantes, to je prav. Vem, da ste dober sin. »In...« vpraša Dantes nekoliko obotavljaje, »in ali veste, če se mu godi dobro, mojemu očetu?« »Mislim d«, moj ljubi Edmond, dasi ga nisem videl.« »Da, živi zaprt v svoji mali izbi.« »To je vsaj dokaz, da mu v vaši odsotnosti ni ničesar nedostajalo.« Dantes se nasmehne. »Moj oče je ponosen, gospod, in če bi mu bilo tudi nedostajalo vsega na svetu, je še vedno veliko vprašanje, če bi bil prosil kake stvari koga na svetu, izvzemši Boga.« »Torej računimo na vas po tem prvem obisku.« »Potem me še vedno oprostite, gospod Morrel, kajti po tem prvem obisku moram napraviti drugega, ki mi ne leži na srcu nič manj.« »Ah, to je res, Dantes; pozabil sem, da živi med Kata-lonci nekdo, ki vas ne pričakuje nič manj nestrpno, kakor vaš oče: to je lepa Mercedes.« Dantes se nasmehne. »Ah, ah,« pravi gospodar, »zdaj se več ne čudim, da je prišla trikrat vprašat po ,Faraonuf. Presneto, Edmond, vas ni pomilovati, vi imate lepo ljubico!« »To ni moja ljubica,« pravi'resno mladi mornar, »to je moja nevesta.« »To je večkrat isto,« pravi gospodar smehljaje. »Pri nas ne, gospod,« odvrne Dantes. •Prav, prav, moj ljubi Edmond,« nadaljuje gospodar, »ne maram vas zadrževati. Predobro ste oskrbeli moje zadeve, da bi vam ne dal časa, paziti na svojce. AU rabite denarja?« »Ne, gospod; imam Še vso svojo plačo s pota, to se pravi plačo skoro treh mescev.« »Vi ste vrl dečko, Edmond!« »Recite, da imam ubogega očeta, gospod Morrel!« »Da, da, vem, da ste dober sin. Pojdite torej obiskat svojega očeta! Tudi jaz imam sina in bi zelo zameril onemu, ki bi ga mi odtegnil po trimesečni odsotnosti.« »Torej dovolite?« pravi mladi mož in pozdravi. fDa, če mi nimate povedati ničesar več.« »Ne.« »Ali vam ni dal kapitan Leclere na smrtni postelji nekega pisma za me?« »Ni mogel več pisati, gospod; toda to vprašanje me spominja, da vas imam prositi za- dopust kakih štirinajstih dnij.« »Da se oženite?« »Prvič zato in drugič, da odpotujem v Pariš.« »Prav, prav, vzemite si časa, kolikor ga potrebuje, Dantes. Da raztovorimo ladijo, nam bode treba najmanj kakih šestih tednov, in torej ne more odpluti pred tremi meseci. Če ste torej pri roki le v treh mesecih, ,Faraon', nadaljuje gospodar in potrka mladega moža po rami, »ne more odpluti brez svojega kapitana.« »Brez svojega kapitana!« vsklikne Dantes, in oči mu za-žarijo radosti; pazite, kaj pravite, gospod, kajti pravkar sta ljttfala 30 K od C. Anzila, 40 od vdove Fan-tuzzijeve ter 190 od gospodinje, potem pa zbežala z Ijubčekdm v Trst. Sodni dvor jej je prisodil 6 mesecev ječe. »DranafiSto draštro" v Trsta priredi v gie- diSčni dvorani »Narodnega doma" v Trstu dve predstavi, na katerih bo gostovala gospa Gusti Danilova, članica „ Slovenskega gledališča" v Ljubljani. IMiser g. Jaka Stoka. V soboto, dne 11. marca !&KK>. „Materin blagoslov". V nedeljo, dne 12. marca 1905. BKrivoprisežnik". ftimjm pelerina. Pri plesu slov. mladine je bila v garderobi premenjena neka pelerina. Ostala je slabša. — Pri maškaradi včeraj je ostala ena pelerina in boa. — Kdor je to zamenil ali pozabil, naj se oglasi pri slugi Rejcu v „ Goriški ljudski posojilnici". Bralno In pevsko društvo Jtmt v Skrlljih je imelo v nedeljo dne 2«. februarja t. 1. svoj letni občni zbor. Število udov se je pomnožilo. Odbor je skoro ves nov, in sicer: Predsednik g. Alojz Rusija iz Skrilj, podpredsednik g. Anton Hrobat, blagajnik g. Anton Vrčon, tajnik g. Ivan Rnstja, odborniki And. Vrčon, Angelj Vrčon, Alojz Marc, Anton Ru-stja, Ant. Valit. Pevovodja gosp. F. Mermolja, učitelj. Pwlpevovodja g. Kristjan Hrobat. Nadejamo se, da se bode ta odbor zanimal bolj za društvo kakor dosedanji, kar se je takoj" pokazalo. Sobo za čitanje in shajanje je blagohotno in brezplačno za to leto prepustil tamkajšni trgovec g. Anton Vrčon, kateri se zelo trudi za povzdigo izobrazbe iu napredka. ŠtMpil]t ti kltillkl vseh velikostij in oblik (v medaljonih, svinčnikih itd.) s poljubnim besedilom izdeluje Josip K r m p o t i C v Pulju, Piazza Carli št. 1. ter pošilja naročila franko na dom. Naročila sprejema tudi „Goriška Tiskarna" A. Gabršček, kjer so na razpolago uzorci štampilj. LiSinica. —- »Hudojužnar". - Naznanite nam svoj naslov, ker drugače poslanega ne moremo priobčiti. Toji id M i Japuci. Poročita z bojišča. Od japonske strani se poroča, da Japonci nadaljujejo z obstreljevanjem glavnih ruskih utrdeb s težkimi topovi. Japonci so zasedli ruske pozicije na vstočnih višinah pri Hankonu in Outulinu. Na desnem bregu reke Hunho so odbili Japonci silen ruski napad. Iz Sahetina poročajo, da se je vršil na levem ruskem krilu 4. t. m. vso noč ijut boj. Boj se razviia v veliko morda odločilno bitko. Japonci pravijo, da so bili Rusi pri Sinmin-tinu poraženi. Japonci so vzeli baje tudi nasipne rove Apataju po hudem boju. Zgubili so 2000 mož. — Dne 2. t. m. je poslal Kuropatkin to:le poročilo: Naš oddelek pri Ubenopuci je vstrajal po ljutem boju v svojih pozicijah. Generalništabni načelnik naših pred-straž, Mojejko, je pal. Na desnem krilu so Ja- ponci napadli naš voj pri Kudiaci. Sovražni napad je bil odbit z ogromnimi izgubami. Ena kompanija je bila uničena do zadnjega moža. Pri vasi Tomagušan smo končno popolnoma osvojili neki holmič, bi obvMuje vso železniško progo. Pri Kandolizanu so naši vaji pregnali Japonce z bajoneti. Tudi na desnem krilu je bil sovražnik odbit. Ob 7. uri zjutraj je sovražnik navalil na Putilovski grič. Prvi napad je bil odbit. Včerajšnje naše izgube so bile neznatne. Bouibardma ob reki Ša se nadaljuje. Uredili smo vse potrebno, da preprečimo japonske poskuse, obiti naše krilo. Iz Sahetuna se poroča: Boji še trajajo vedno. Na skrajnem levem krilu so Japonci navalili na ruske pozicije na dveh točkah, a so bili udbiti. Ob gorskenrprelaztr Sutuliir so Rusi zopet osvojili neko utrdbo, ki so jo preje zapustili. Japonci nadaljujejo bombarclma na obe ruski krili in center. Na Putilovski grič so Japonci iztrelili najmanj 2500 bomb in granat Na desnem krilu nadaljujejo Japonci energično svoje ofenzivne operacije. Na levem bregu reke Hun so Rusi morali prestati težak boj. Štiri japonske divizije, ki so obšle naše desno krilo ob Liau, so dospele v Sandepu, 80 sm zapaduo od Mukdena. Proti večera 2. t. m. so Japonci nadaljevali ofenzivo proti ruskemu desnemu krilo, kjer se je vnel ljut boj, ki še sedaj traja. Potem je došlo iz Sahetuna še to-le poročilo : Nadaljuje ofenzivo na obeh krilih so Japonci danes ponoči jeli prodirati proti centru in so ob 4. uri zjutraj navalili na ruske pozicije vzhodno v Erldaha, a so bili odbiti. Artilerijski boj se še vedno nadaljuje, zlasti pa obstreljujejo Jeponci Putilovski grič. Pod zaščito artiljcrijskega ognja in megle je japonska pehota pričela naval na Putilovski grič, a je bila odbita. Tudi drugi napad je ostal brezuspešen. Na japonski strani so izgube velike. Ker Japonci še vedno obstreljujejo Putilovski grič, se je nadejati novega napada. Armada generala Nogija se je že udeležila zadnjih bojev. Na levem krilu se boj 3» vedno nadaljuje. Na vshodnein krilu je bil odbit sovražni napad. — Ofenziva proti Tsinhečengu in gorskemu prelazu Gutulin se nadaljuje. Izgube na obeh straneh so velike, a vkljub temu še ni bilo odločilnega uspeha. Poročilo 4. t. m.: Na mandžurskem bojišču se je na celi fronti začela odločilna bitka. Po pripravljalnih bojih v zadnjih dneh so Japonci v noči od 2. na 3. t. m. poskusili zavzeti goro Putilov. Opetovani japonski naskoki so bili odbiti. Izgube so na obeh straneh silno velike. — Vse časopisje soglaša v tem, da je bitka ob Šahu, ki se je začela prav za prav že 1. marca, a se je iele 3. t. m. popolnoma razvila, ena največjih bitk, kar jih pozna svetovna zgodovina, in da zna biti usodnega pomena za Rusijo. Če zmagajo Japonci, dobe Mukden, odprta jim je pot proti severu in tudi* zavzetje Vladivostokaje potem samo še vprašanje časa. Japonci f Port Arturju. List „Novoje Vremja" je dne 26. febru- varja priobčil vest iz Mukdena, da je dospelo tjekaj poročilo, da Japonci grdo in brutalno postopajo s prebivalstvom, ki je ostalo v Port Arturju. Vsi, ki so došli tjakaj iz Port Ar-turja in Daljnega, potrjujejo to vest. JaiOMki poročHi. Londonski „Daily Telegraph" poroča iz Sinmintina od 2. marca, da so Kitajci izdali) Rusom za 3000 rabljev štiri japonske častnike in enega narednika, ki so dne 23. februvarja poskusili razrušiti železnico severno od Tien-lina. Častniki in narednik so bili kmalu na to usmrteni. Japonski dnevnik „KakuminB po-vdarja, da znašajo skupni izdatki, ki jih je japonski parlament v zadnjih dveh sesijah dovolil, lofid milijonov jenov. BittrprišHftMtMK Iz ruskega vira 5. t. m.: Japonci so naskočili pozicije zapsidno od Mukdena, nato so naskočili Sahepii, prišli so do žičnih ovir, a bili so odbiti, Japonska garda je naskočila danes v jutro ob 4. uri leva rusko krilo, deseti naskok je bil odbit. Davi ob 7. uri je pričel boj na pozicije pri Mnkdenu proti diviziji Nogijevi. Zadnji, trinajsti napnd na sotesko Kutulin je bil ob 8. uri odbit. Putilov hrib so Japonci ves dan obstreljevali z oblegovalnimi topovi. Desno od železnice so napadli Japonci Liančaupu, katerega so ruske predstraže po trdovratnem boju zapustile. Od ranega jutra traja boj topništva za-padno od Mukdena. Črta japonskih predstraž seza do devet kilometrov od Mukdena. Japonske krogle so eksplodirale kake 4 kilometre od cesarskih grobov. General Kuropatkin je brzojavil dne 3. in 4. t. m., da je srečal ruski oddelek na črti Mukden-Simnitin, pet verst zapadno od Taši-čava sovražiri oddelek čet. Vnel se je boj. Ko se je zdanilo, so Japonci vzeli Suhudziapu. Včeraj so Japonci napadli Putilov grič, a bili so vsakikrat odbiti. Japonci - odbiti. Včeraj došla poročila naznanjajo, da so Japonci koncentrirali svoje sile proti Madjapu, ali Rusov niso mogli prepnati iz pozicij. Hoteli so razbiti zlasti železniški most reke Hunho, ali se ni posrečilo. Ruske izgube kljubn petdnevnemu boju niso prevelike, Japonci so trpeli mnogo več. Poročilo Kuropatkinovo: General Kuropatkin je brzojavil 5. t. m.: Na fronti pod Mukdenom je mir. Na levem boku, na desnem bregu reke Hunho pri vasi Madjapu, so Japonci danes zjutraj energično pričeli ofenzivo. Dva napada sta bila odbita. Severno od Madjapu traja boj vspešno dalje. Vse naše čete se vedejo hrabro. Cen-trum je v pozicijah ob reki Šaho do Šahopu. Po noči so Japonci upadli griča Novgorod in Putilov, toda bili so zopet odbiti. Zjntraj smo napravili dva protinapada ter smo pri tem uplenili dve strojni puški. Sovražnik neprestano obstreljava naše pozicije v okolici Er-daho. Po noči so Japonci napadli Ki.ulolisan, potem ko so ob reki Šaho nastavili topne in strojne puške. Vsi napadi so bili odbiti. Vče- raj ob 11. uri zvefier je bila napadena, naša pozicija pii.GutulinUi. Na najskrajnejem levem boku je bil po noči mir. „Petrogr. brz. agent." porrča ti. t. m.: Včeraj popoludne ob 4. uri 45 min. so Japonci zopet pričeli napade na več točkah naše fronte, a bili so povsod odbiti. Najhuji boj je bil na desnem krilu, od vasi Madjapu do No-esintuna, ki je bil zjutraj zaseden. Dvoboj' med topništvom je trajal do večera. Od Sa-tinpu so padale krogle do vasi Lugnantun. Južno> od Madjapu na levem bregu reke Hu*'_ao so Japonci do; 7, ure zvečer napadli Eithasa. V centrumu so Japonci prodrli zapadno do Sahepu. Naše čete so napravile dva protinapada vztočno od Pittilovega griča. Na levem krilu trajajo dalje napadi na našo pozicijo v okrožju Kandolisan iu pri oddelku Ren-nenkampf. Japonska kolona, ki je prodrla do soteske Gutulin, je ponehala napadati ter se je umaknila proti jugu. Kljub mrazu, postaja boj, ki je dne 24. febr. pričel na najskrajnejem levem krilu ter so razteza na vso 120 vest dolgo fronto do Mukdena, čirn dalje tem srditeji. Japonci imajo velike izgube; imajo okoli 15.000 ranjencev. * * V zadnjih dneh se je pisalo po raznih listih mnogo o strašnem porazu Rusov, da bežijo v neredu proti severu, da je celo krilo odrezano, da Mukden pade zdajpazdaj v japonske roke — ali doslej še vse te vesti niso potrjene, pač pa je razvidno iz Kuropatkiuo-vih poročil, da je upati Rusom na uspehe. Razgled po suetu, Državni Zbor. — Posl. Di.szvnski je inter-peliral celokupno ministerstvo zaradi vmešavanja pruskih policijskih uradnikov v uotranjo avstrijske razmere. Navedel je slučaj, ko je v Galiciji neki policijski organ iz sosednje Pruske postaje oblastno uradoval, kakor doma. -Malik je interpeliral brambovskega ministra, zakaj se je v admiralskem dnevnem povelju naznanilo, častnikom in podčastnikom vabilo »Prvega istrskega „Sokola" v Pulju k plesu! Potem so ministri odgovarjali ua razne interpelacije iz prejšnjih sej, nakar se je začelo obnvnavati o nujnem predlogu zaradi smrti dragoncn Hftuglerjn v graški garnizijski bolnišnici. Posl. Schuhmeier je zahteval, r»aj se sestavi komisija 30 članov, da preišče garni-zijske bolnišnice. V dveuruem govoru je opisoval mučeništvo imenovanega dragonca. Debate so se udeležili skoraj vsi radikalni poslanci. — Pri glasovanju je bil Schuhmeierjev predlog le z .malo večino odklonjen. Med glasovanjem so letele na klerikalne poslance ostre psovke, ker niso hoteli glasovati za nujnost. Pred koncem seje. so uprizorili krščanski sodnici hrupne škandale, ker predsednik ni hotel posl. Gessinannu dovoliti, da bi bil l>o zaključeni debati govoril o Schuhmeierje-vem nujnem predlogu. Dasi jih je predsednik poučil, da je postopal popolnoma po opravil-niku, vendar je Gessmannova družba kričala in razbijala naprej ter bi se bili skoraj stepli s socialnimi demokmti. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju priredi svoj prvi redni občni zbor dne 10. sušca t. 1. oh pol R. uri zvečer v prostorih: „Zum Magistrat" I. Lichtenfels-s-rasse. Svobodomiselni slovanski gostje dobro došli! izgovorili najtajnejše upe mojega srca! Ali naj bi bil res vaš namen, imenovati me za kapitana ,Faraoiia'?« »Če bi bil sam, bi vam dal roko, moj ljubi Dantes, in rekel: »Stvar je sklenjena*; toda jaz imam tovariša, in znan vam je italijanski pregovor: *Che a compagne a pa-drone«. Vendar je stvar na pol v redu, kajti od dveh glasov imate enega. Če se bodete potegovali za dragega, se zanašajte na me, in jaz tudi storim svoje.« »O, gospod Morrel,« vsklikne mladi mornar in zgrabi s solzečimi se očmi gospodarjeve roke, »gospod Morrel, zahvaljujem se vam v očetovem in Mercedinem imenu.« »Prcv je, prav, Edmond! Za vrle ljudi živi Bog v nebesih I Vraga! Obiščite svojega očeta, obiščite Mercedo in pridh> potem tudi k meni.« »Ali ne marate, da vas prepeljem na suho V« »N' .vala; jaz ostanem tukaj, da spravim v red svoj račun z Danglarsoin. Ali ste bili med potom zadovoljni ž njim V« »Kakor se vzame vaše vprašanje, gospod Morrel. Kot z dobrim tovarišem ne, kajti menim, da me ne more trpeti, in sicer izza onega dne, ko sem bil tako neumen, da sem mu zaradi malega prepira, ki sva ga imela, predlagal, bi se izkrcala I za deset minut na otoku Monte-Cristo ter odločila z orožjem. Da sem stavil ta predlog, nisem imel prav, in on je imel prav, da ga je odklonil. Če me vprašate, kak je bil kot računovodja, menim, da ni na njem grajati ničesar in da bodete ž njegovimi računi zadovoljni, t »Toda,« vpraša gospodar, »povejte, Dantes, če bi bili kapitan jFaraona', ali bi radi obdržali Danglarsa?« »Kot kapitan ali krmar, gospod Morrel*« odvrne Dantes, »bodem vedno najobziraejši napram onim, napram katerim gojita zaupanje lastnika moje lad»je.« »Prav, prav, Dantes; vidim, da ste v vseh ozirih vrl dečko. Več vas ne zadržujem; pojdite, kajti vidim, da stojite na Žrjavici.« »Ali imam torej dopust?« vpraša Dantes. »Da, saj sem vam rekel. * »Ali dovolite, da vzamem vaš čoln V« »Vzemite si ga!« »Na svidenje, gospod Morrel, in tisočkrat vam hvala!« »Na svidenje, moj dragi Edmond! Dobro opravite!« Mladi pomorščak skoči v čoln, sede h krmilu in zapove obstati pri cesti de la Canebiere. Dva veslača se takoj upreta ob vesla in lahek čoln odpluje tako hitro, kakor je mogoče med tisoč večjimi in manjšimi čolni, tvorečimi neke vrste ožino, * pristanišče in potem ob Quai d'Orleans. Smehljaje gleda gospodar za njim do brega, vidi, kako skoči na 'kvadre nasipa ter se izgubi v pisani množici, ki polnf od petih zjutraj do devetih zvečer znamenito cesto de la Canebiere, na katero je moderna Fokeja tako ponosna, da trdijo njeni prebivalci z največjo resnostjo sveta in z onim posebnim naglasom, ki podeljuje temu, kar pravijo, toPko karakterističnega: »Če bi imel Pariš Canebiere, bi bil n?,jhen Marseille.« Kose obrne gospod Morrel, zagleda gospoda Danglarsa' ki je navidezno pričakoval njegovih povelj, pravzaprav pa kakor on gledal za mladim možem. Toda pri tem dvojnem opazovanju, ki je veljalo istemu človeku, je vladala velika razlika v izrazu pogledov. II. Oče in sin. Pustimo Danglarsa, ki ga je obvladal demon sovraštva* naj se trudi,. spraviti nekaj slabih nazorov o svojem tovarišu v gospodarjeva ušesa, in sledimo Dantesu, ki prehodi Canebiere po vsi dolžini, krene v rue de Noailles in vstopi v majhno hišo, stoječo na desni strani pota de Meilhan, prehodi hitro štiri strme*, ozke stopnice in obstoji-končno brez sape, drže se z jedno roko za držaj in pritiskajo drugo na močno utripajoče srce, pred priprtimi vrati, skozi katera se vidi v notranjost majhne izbe. To je bila izba, v kateri je stanoval Dantesov oče. Novica o prihodu ,Faraoua* še ni dospela, do starca, kije stal. na stolu in si prizadeval, pritrditi ob oknu nekaj rastlin plezalk, ki so se vile ob njem. Naenkrat začuti, kako objame nekdo od zadej- njegovo telo, in znan glas zakliče za njim: i Oče, moj dobri oče!« Starec zakriči ter se obrne; in vide svojega sina, omahne trepetaje in bled v njegove roke. -Kaj pa ti je, oče V« vsklikne mladi mož vznemirjen. »Ali si bolan V« »Ne, .ne, moj ljubi Edmond, sin moj, dete moje, ne, toda nisem te pričakoval, iu veselje, razburjenost, da te vidim tako nepričakovano... Ah, moj Bog, menim, da umreml« »Ah, pridi zopet k zavesti, oče. Jaz sem tukaj, jaz. Vedno pravijo, da veselje ne škoduje, in zato sem prišel nepričakovano. Poglej me, nasmehljaj se mi, mesto da strmiš v me z blodečimi pogledi! Vrnil sem se in srečo-»prinašam s seboj.« »Ah, tem boljše, dečko,« odvrne starec. »Toda na kak način bodeva srečna V Ali ostaneš od zdaj naprej pri meni V Daj, da slišim; povej mi, kaj je ta sreča!« »Naj mi odpusti Bog,* pravi mladi mož, »da se veselim sreče, ki je združena z žalostjo cele rodbine; toda: Bog ve, da te sreče nisem žehl! Prišla je, in jaz nimam moči, da bi so žalostil nad njo. Vrli kapitan Leclere je mrtev, oče moj, in skoro gotovo je, da dobim njegovo mesto po pokroviteljstvu gospoda Morrela jaz. Ali razumeš, oče moj ? Kapitan z dvajsetimi leti! S sto zlati plače in z delom čistega dobička! Ali ni to več, kakor je mogel ubogi mornar, kakor sem jaz, le upati in pričakov ^V« »Da, sin moj, da, res,* pravi .starec, »to je sreča. (Dalje .pride,) I so otvorili v Zagrebu mi-nolo soboto. Ta mesnica je urejena po vseh predpisih modernih zahtev ter ima tri oddelke za meso I. II. in III. vrste. Naval občinstva v novo mesnico je bil ogromen, kor je tu meso ceneje in bolje nego v drugih mesnicah. — V Gorici so jo pa zaprli. Radi nesrečne ljubezni se je teh dni v Po- reču vstrelil 10-letni Josip Dalc.on.ti. Župan — defravdani; — v GWs-Enzers-: dorfn na Nižeavstrijskem je župan Mudcher, ki se je nedavno vstrelil, poneveril 120.000 občinskega denarja. Disciplinarna sredstva nekega kateheta. — iz Brna se poroča, cla je na tamkajšnji čelki~l»oli neki hud katehet, ki vlači učence, katere določi zakaznovanje, v spodnje šolske prostore, dene glave otrok pod vodovod, jim spusti mrzlo vodo za vrat ter jih potem pretepe s palico. Obstrukclja laških železničarjev končana. Ker je demisijoniralo ministerstvo, je sklenil agv-tacijski odbor železničarjev, da opusti ob-strukcijo. Salonski parnik Jatra" spustijo v morje te dui v T'\stu. Parnik je naročila reška paro-plovna družba ^Ogrsko-Hrvatska". Ladija je dolga 4'» m, <>- m Široka; določena jf za izlete zdraviliščnih gostov v Opatiji. Opremljena je z vso mogočo udobnostjo. Za Odškodovanje Žrtev V HulU je poslala angleška vlada Husiji noto, v kateri zahteva TfMIOO šterl. Ur odškodnino. MinlSterstVO V Italiji je demisijoniralo. Mi-nisterski predsednik (SioHttije podal demisijo iz zdravstenih ozirov: nato je odstopil cel kabinet. Železniški predor skozi Karavanke bo stal m.os milijonov več nego je bilo prvotno proraču-njeno. Proga od Celovca skozi .Jesenice do Trsta ,!>o stala 01,000.000 K več nego je v proračunu. Pokojnina pO 35 letin. Finančna uprava jo že izgotovila zakonski načrt, s katerim se določi državnim uradnikom popolna pokojnina že po ;);">, službenem letu. Načrtu se zaradi tega niso delale ovire, ker seje naglaSalo, daje ne bo nosila država, temveč uradniki sami, ki bodo morali plačevati več prispevkov v pokojninski zaklad, namreč 4 do f>'V0 svoje plače. Ne bo pa veljalo ;5f>-letno službovanje le za kon-c.eptne uradnike, temveč sploh za vse državne uradnike. Vegova slavnost na Dunaju bode v sredo ir>. suSca t. 1. v dvorani hotela „zu»- Post", Dunaj, I. Fleisehmarkt 1(5. Prijazno sodelovanje so obljubili: Gospica Marijauien Zmerzlikar-jeva, operna pevka, gospod Karol Jeraj, član c. kr. dvorne opere (gosli), jugoslovanski god-beni kvartet fgg. K. Jeraj, M. Lenarčič, S. &mtel, C. Kune), gosp. Janko Jež, samospev : gg. .J. Jež in Vinko Krušie ml., (dvospev); slovenski moški in mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodje »zvezde" g. Vinko Kru-šiča st:; godba bos. pešpolka št. 4. pod vodstvom g. kapelnika H. Pavlisa. —- Pevske vaje za moški in mešani zbor se. vrše vsak ponedeljek in vsako sredo od 7. do 9. ure zvečer v „Slovanski Besedi". Dunaj, I. Fleisch-m,it-kv 1(5 (vhod Drachengasse .*>.) Udeležuje *:<• ji1! že lepo število požrtvovalnih pevk in pevcev. Upati je, da se jih bode še več udeleževalo, da bode krasno in navdušeno donela slovenska pesem združenih slovenskih pevcev in pevk v slavo slavnemu učenjaku in junaku •lurju baronu Vegi. Ruski Car. - - Nekdo je izračunal, da ima ruski car 1(50 gradov, kjer ima opravila ^.OOO služabnikov. Štirideseti del cele Ilusije P rarjeva zasebna last. Tako obširnih posestev l'«č nima noben vladar več na svetu. Plazove V Vratill, ki drčijo s Triglava inso-MNlnili strmin, je lahko občudovati ob lepih Mlačnih dneh od devetih od ene popoldne nekako od dne 10. marca meseca dalje iu še Prvo polovico maja. Priti je že zvečer v Mojstrano, tam prenočiti iu drugi dan s* odpra-v'lti ze zgodaj, če je mogoče do Aljaževega domiu *llS0 poučujejo IJudSlVO. Neki župnik lj»lil>-rtski okolici je povedal na leči poleg drugega tudi to-le: Naj pride., one ženske, i fainjo mleko, popoldne v farovž, da povedo. ki i 1*0 koliko litrov ga bode vsaka lahko dajala, ^"redili bomo mlekarno, Kavno ta župnik je nekoč pridigoval o zakonu. Svetoval je ndade-jiičeni poleg drugega tudi to: Povem vam, Jjubi mladeniči, ne ženite se kar tjevendan; ^•berite si gospodinjo, ki vam bode primerna. ^ato, ljubi mladeniči, prodno so ženite, poskiedto jievcsto! -¦• V cerkvi je nastal tak. nemir, da J« moral župnik skleniti pridigo. IzgnanJe ruskih begunov iz Bukovlne. - Deželna vlada v Bukovini je izdala na vsa okrajna glavarstva ukaz, da se ima storiti nemudoma vse potrebno, da zapustijo ruski beguni deželo v najkrajšem času. V Dukovini je baje 1023 ruskih dezerterjev, 704 izmed teh so v Črnovicah. Morilec Tulio Murri priznal. — Afera Muni- Ilonmartmi je splošno znana. Pravda še vleče žel^^*ra™^ti.--f*osftnmc MHrTlf*Tijegova sestra, ki je bila žena umorjenega grofa Bon-martinija, ter zdravnik dr. Nardi so bili obtoženi, da so grofa umorili. Po večdnevni obravnavi je sedaj Murri priznal, da je sam v prepiru umoril grofa, ker je. hotel svojo bolehno sestro zli vsako ceno rešiti surovega moža. Zaklal pa je grofa z nožem, s katerim je grof njega napadel, ter mu prizadjal na roki globoko rano. NI hotel delati, ker Je ponosen na svoje plemstvo. V Parizu so prijeli nekega starčka po imenu „oče Bamis", ker berači. Pred policijo je pokazal dokumente, iz katerih je razvidno, da izvira ta mož iz stare rodbine iu da si je eden njegovih pradedov s hrabrostjo zaslužil plemstvo. Ko ga je vprašal sodnik, zakaj da živi tako neprimerno svojemu plemstvu, je rekel, da je potomec starih plemenitašev, ali brez premoženju, toda ponoseu na plemstvo se ni hotel lotiti nikakega dela, marveč je rajši ostal prost, berač, in tako edini gospodar samemu sebi. Cesar in papež proti prepiru klerikalcev na Tirolskem? Kakor znano, divja ljut, grd politični boj med konservativci in krščanskimi socijalci na Tirolskimi. Sedaj se čuje, da utegne cesar obrniti se v Vatikan, da bi od tam energično posegli med prepirajoče se „kristjano" na Tirolskem, in sicer v prilog konservativcev. Višji plemstvo na Dunaju in v Rimu je baje že dlje časa na delu proti krščansko-socijidnemu gibanju. Ustavljena preiskava, iz iiudiiupešte poročajo, da jo trgovski minister ustavil preiskavo proti 25*.» železniškim uradnikom, ki so bili radi stavke v preiskavi, Vsi dobe zopet službe. Zakon o kongregacijah in francoske kolonije. Iz Pariza javljajo, da se v tamošnjih parlamentarnih krogih govori, da namerava vojni minister sestaviti komisijo, ki naj bi izvedla zakone o kongregacijah tudi v kolonijah, ker v raznih kolonijah jezuitje nadaljujejo poučevati v šolah. Nemška šola v Skednju pri Trstu. — Nemci ustanove v Skednju pri Trstu nemško šolo, sevada pravijo za to, da se bodo nemški otroci učili nemški, v resnici pa je namen germani-zatoričeu; glavna opora so mu nemški profesorji. Zemljišče je kupljeno, denarja imajo še 27(59 K. Načelnik tej akciji je tovarniški ravnatelj Schade. Lahi se toliko zadirajo v potrebno slovensko šolo v tržaškem mestu, za nemško akcijo pa se skoro ne brigajo. Posledice ne izostanejo: tepli so jih v hioiuostu. tepli jih bodo v Trstu. Tedenska menjava prostorov v šoli. Da nimajo učenci, ki sedijo ob obeh stenah šolske sobe, najboljših prostorov, je znana stvar. Neglede na to, da so navadno preblizu peči in oken — kar postane lahko zelo neprijetno — je gotovo, da eni ali drugi ne morejo naravnost na tablo gledati, kar je velike važnosti pri onih učencih, ki sede v prvih klopeh. Da se pride tem nedostatkom v okom, imamo priprosto sredstvo, in to je redna, v malih presledkih, n. pr. vsak teden ponavljajoča se menjava prostorov. Recimo ste v sobi dve vrsti klopi. V začetku vsakega tedna naj gre vsak učenec od pečine strani za en prostor proti oknu, učenec pri oknu gre na prostor k peči. Učenci lahko sami izvrše to menjavo vsak pondeljek. Jasno je, da se pri tej stalni menjavi ne more pojaviti slab vidni kot, ali pa slabo sedenje, ker je čas, kateri se porabi na enem bodisi še tako neugodnem prostoru, prekratek. Kožno dihanje. Skoraj ves svoj kisik dobivamo skozi pljuča. Sprejem kisika skozi kožo je zelo majhen. V nekem fizijologičnem institutu v Berolinu se je Zuelzer bavil s poskusi. Da je dognal množico kisika, ki gre skozi kožo, je utaknil roko neke osebe harmetično v steklen cilinder in jo izpostavil poldrugo uro kisiku; ta plin se je pred poskusom in po poskusu analiziral kvantikafivno. Kisika se je različno porabilo. Površje telesa vdiha P08 do 12-25 cm5 kisika v eni minuti; ako se dalje računa, se dobi, da se vdiha skozi kožo stoti del one množice kisika, katero dobivamo skozi pljuča. Prepoved pljuvanja. Pred nedavnim časom je sklenila občina Davos z večino 141 glasov, da se prepove jetičnim ljudem pljuvanje na cesti in ulici, kar je bilo prej v postavi označeno le kot nedopustno, in sicer je prepovedano pod kaznijo 50 frankov. Zdrava energija, s ka- tero se je začel boj proti nevarnemu pljuvanju, je hvale vredna. Pripomniti je, da se kaznuje po neki določbi iz novejšega časa v Nevv-Jorku prestopke v tem oziru ne samo z denarjem, ampak tudi z zaporom. Tudi v Avstriji se je začelo krepkeje delati. Sredi februarja t. 1. je izdalo železniško ministerstvo ukaz, da se mesto dosedanjih tablic: „Prosi se, da se ne pljuva na tla" postavi v vseh čakalnicah, dvoranah, restavracijah, skladiščih, uradih in,VQZQvjX.pce.-, povedi in sicer na različnih vidnih mestih z besedilom: „Svarilo. V omejitev tuberkuloze. Pljuvanje je najstrožje prepovedano; kdor se pregreši, plača od 2 — 200 K ali pa zapor od šestiii ur do štirinajstih dni. C.kr. železniško ministerstvo." ____ Ozki ovratniki škodljivi. Vratislavški zdravnik profesor dr. Foerster je dokazal, da provzročajo ozki ovratniki mnogo bolezni v očeh. Ti namreč pritiskajo na žile ter ovirajo pretakanje krvi, kar je pa združeno z mnogimi boleznimi. Čim prostejši je vrat, tem bolj zdrav ostane. Kdor ima kako bolezen na vratu, naj si ne kupuje ozkih ovratnikov. Koliko življenja prikrajša vsak liter žganja ? S tem vprašanjem se je bavil danski socijalni politik prof. Harald Westergaard iz Kodanja in je prišel do zaključka: Ako se računa na malo, se dobi, da prikrajša vsak liter žganja življenje svoje žrtve za več kot tri ure in vsak kozarec bavarskega pva povprečno za pol četrta. V resnici so pa po mnenju Westcr-gaarda številke mnogo večje, najbrže dva- ali trikrat tako velike. Svetloba iz smetij. Dobri posledki uew-yorškega cestnega čiščenja pri poskusih cestne smeti uporabiti in uporabljati za proizvajanje električne luči so dovedle do sklepa, da se napravi v tem oziru večjo stavbo. Kakor poroča ..Splošno inženirski časopis", se bode nadaljevalo s proizvajanjem in domneva se, da bode zadostovalo 610.000 ms smetij, katere se pobere na, leto po new-yorških ulicah, da se z njim nasiti' 7200 električnih lučij. Alkohol v kruhu. Zelo malo ljudij ve, da se nahaja v našem kruhu alkohol, kateri nastane kot stranski produkt pri vzhajanju testa, kar daje kruhu neobhodno potrebno luknjiča-vost. Množica alkohola je zelo majln.a. Dr.. Hefelmann, kemik hranil v Draždanih, je lahko dobil iz 14 kg rženega kruha nekaj manj kot _'iV grama^alkohola, vsled česar- pride"ravno" 0036 gr alkohola na en kg rženega kruha. Dober kruhojedec, ki sne 1' funt kruha na dan, bi torej zaužil še ne dve stotinki gramma alkohola. Neposredno h peči vzeti, še ne načeti kruh ima seveda več alkohola. Največji odstotek alkohola v takem kruhu, ki pa za uživanje ne pride vpoštev, je znašal 0-4. Kdor bi hotel ravno tako množico alkohola zaužiti, kolikor ga je v enem litru piva, bi moral pojesti 20 funtov svežega, ravno kar pečenega kruha, Koliko kruha bi pa moral snesti, da bi se vresničile slovenske besede: kruha pijan, naj si vsak sam izračuna. Statistika slepih, V razpravi o oslcpljenju odraScnih, katero je priobčil prof. H. Schmidt — Rimpler, se poroča, „da oslepi od prvega do petega leta 3*57 od 10.000 ljudij; potem pade Število pod 1 na 10.000 ljudij, zraste pa zopet od 20, do 50. leta nad l, in od 50 leta naprej nad 2 na 10.000 ljudij. Drugim sorodnikom, častitini prijateljem in znancem naznanjamo protuzno vest, da jo naš iskreno ljubljen in nepozabni sin oziroma brat Oskar Terglau, ne i, dne 7. marca 1«I05. dirigent tvrdke Karol Till v Ljubljani danes dne 7. marcu ob H1/, uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v dobi 28. let previden s sv. sakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki se prenosu v četrtek !>. marca ob 10. uri zjutraj iz hiš«' žalosti v Nunski ulici št. 12 na tukajšnje pokopališče. Dragega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev. V G. Lgon, brat. nfarija, sestra. Nova trgovina v Gorici. Olvorili smo novo trgovino, ki ima: knjige, časopise (slovenske, hrvatske, ruske, češke, ..emške, italijanske, na željo preskrbi vsak časopis v kateremkoli jeziku), papir vseh možnih vrst, pisarniške in šolske potrebščine (peresa, svinčniki, ročniki, &L;Hn, radirke itd, itd.) Razglednice v najbogatejši izberi (nad 40000 vzorcev), med temi vse možne slovanske, narodne ali izdelki slovanskih umetnikov. Prekup-cem velik popust. Slike: zgodovinske, posvetne in nabožne, slovanskih umetnikov z umetniškimi okvirji tudi slovanskega izdelka. Kipi* Preširen, Vodnik, Voga, Jurčič, Kesnik, Slomšek, Tolstoj, kralj Petar 11 srbski, S. Gregorčič, Levstik itd. V kratkem bo trgovina vrejena iu popolna. Rodoljubi se lahko prepričajo, da bo to 1110(101*11 VSCSko/A slovanski zavod, kakoršnega na celem Primorskem doslej ni bilo. Kazati hoče rojakom napredujočo slovansko umetnost, znanslvo, slovstvo v vseh panogah, in vzbujali za vse to med rojaki smisel in čut. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporočamo Gsriška Tiskarna" A. Gabršček. Išče se izučenega mizarja .¦¦¦¦ zmožnega v vodstvu —- mizarstva in stavbenega mizarstva.----- Prt istem podjetju je prostih šest mest mizarskih pomočnikov. Ponudbe na naslov: C M. npravništvo „Sočett v Gorici. sr Štampilje iz kavčuka vseh velikostij in oblik (v medaljonih, svinčnikih itd. s poljubnim besedilom izdeluje Josip Krmpotič v Puiju HH1 Piazza Carli štev. i. Bfr- ter pošilja naročila franko na dom. Naročila sprejem« tudi »Goriška Tiskarna« A. Gabričok v Gorici, kjer so razvidni uzorcl itampilj. 10.000 kg travnega semena katero mi je ravnokar došlo i/. Škotskega, sveže in mnogovrstno najbolje vrste; velika zaloga tudi drugih krmilnih semen kot detelje, pese, korenja, repe itd., kakor vsa zeleiijadna in cvetlična semena priporoča edina na Kranjskem strokovno vre jena in odlikovana semenska trgovina vse po najnižjih cenah. — Cenik za leto, 1905 se dobi na zahtevo brezplačno. Z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika v Ljubljani. -*i-j*«4|-^«.i * i m p p m m " ZLATAR DRAGOTiN VEKJET fC. VECCHIET) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine ter žepnih, zlatih in srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izbe? srebrnine za darila. Kupuje a'i zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. zrrz Cene Ha*ol JDiaaščilfc pekovski mojster in sladčicar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah- i Andrej Fajt I - pekovski mojster I t Gcrici Cirsi Frane. Sius. št. t S filijalka v* isti ulici št. 20. | Sprejema naročila vsakovrstnega % | peciva, tudi najfinejega, za nove S S j maše in godove, kolače za bir- • matice, poroke itd. Vsa naročila % m izvršuje točno in natančno po želji 1 ¦ naročnikov. 5 Ima tudi na prodaj različne moke, 2 ; fino pecivo, fina vina in likerje 1 ; po zmernih cenah. S | %» veliko not priporoča goriške < plnee, potice Itd. [|| |g j* %% j| || 3» || ;| m M M m Gorica 1,930.929'— Vlaga...............» 1,828.591-— )\aton Jvanov pečenko - -Gorica TEKALIŠČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva tovarne 6, jfuerjevih dedičev v Ljubljani m plsenjskega piva »prazaroj* iz sloveče češke »Meščanske pivo-vame". Zaloga ledu, karerega se oddaja le na debelo od 100 kg naprej. Cenil zmerne. Postrežba poltena In točna.