GOSPODARSTVO
E ro XV Š l'EV. 370
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
PETEK, 3. MARCA 1961
SPED. IN ABB. POSTALE GR. 11
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
ržaška in noriška mesna industrija ogroženi
Še o prepovedi uvoza živine in svinjskega mesa
S posebnim ministrskim odlokom z ne 16. februarja 1961, ki smo ga ome-ili že v zadnji številki, je italijansko 'inistrstvo za zunanjo trgovino vnelo nekaj novih določil v splošen pra-ilnik, po katerem se uvaža meso iz nterekoli luje države. Nova določba favi, da ministrstvo za zunanjo trgo-ino lahko prekine uvoz govejega srčka ali zmrznjenega mesa, kakor bito bi cena goveje živine na italijan-l-em trgu padla pod določeno raven, a določanje te cene jemljejo statistič-i uradi v poštev povprečno ceno prejš-■iega tedna za stol blaga žive teže tc-:l, prvovrstnih volov in drugovrstnih Jav, jn sicer za teleta pridejo v potov cene na trgih v Padovi, Firencah
I	Macerati, za vole 1. izbire cene v uiavassu in Modeni, za krave II. izbe pa cene \ Cremoni, Modeni in 1'iavassu. Uvoz se prekine, ko se poprečna cena na teh trgih zniža pod P-500 lir za stot.
Ce sc cena drugovrstnih krav zniža fJd 18.500 lir za stot, srne ministrstvo
II	zunanjo trgovino prekiniti uvoz od-Pslega goveda za zakol in zmrznjenih Fednjih delov goveda. Uvoz bo zopet »»voljen, ko sc bo cena na notranjem rSu ponovno dvignila čez 18.500 lir za f°t. Pri tem je dovoljena razlika 1000 jr- Pri stotu. Uvoz zmrznjenega mesa a Potrebe italijanske vojske je kljub Plošni zapori prost.
Ministrski odlok je bil objavljen v I*'adnem vestniku 16. februarja; na-”ednji dan pa je bil objavljen mimiki odlok, s katerim je bil uvoz od-®s'e goveje živine in zmrznjenih predah delov goveda ustavljen za nedo-PCen čas. Carinarnice, so lahko izdale lv°zno dovoljenje le za tisto blago, 1' .1 e bilo že odpremi jeno na pot v lla->io.
GLEDIŠČE ŽIVINOREJCEV
Prepoved uvoza ima namen, da zabili italijanske živinorejce pred kon-turenco, ki jo na italijanskem trgu ZvaJa meso tujega izvora. Kakor zna-°> italijanski živinorejci ne morejo ■uclovolj iti vseh potreb po govejem "esu na domačem tržišču. Uvoženo Peso je bolj po ceni, tako da tlači ce-1,1 domačemu mesu na nerentabilno aven, trdijo živinorejci. Vprašanje za-'e Je, ali bo novi ministrski odlok v esnici koristil italijanskim živinorej-eni ali ne. Prepoved uvoza zadeva v 11 vi vrsti tiste vrste mesa, po katerih u najmanj povpraševanja. Za odraslo jovedo ni posebnega zanimanja, za "ednje dele goveda (zmrznjene) pa se N rožniki in mesna industrija zanima-° čedalje manj. Italijanski potrošniki ‘I želijo čedalje več dobi.h zrezkov, bed tem ko povpraševanje po mesu za uho in po konserviranem mesu upala. V Trstu na primer je samo ena Pesnica prodajala zmrznjeno meso, in k lo so pred časom zaprli zaradi ne- * I
rentabilnosti. Poleg tega je treba tudi omeniti, da mesarji ne kupujejo radi odrasle živine, ker iz nje lahko manj iztržijo kakor iz mlade. Mlado- govedo daje do 55% čistega mesa, medtem ko je odstotek pri odraslem govedu nižji in znaša le 48-50%.
TRŽAŠKI KONTINGENT SE NAGLO IZČRPA
Sicer je položaj Trsta v tem pogledu različen od splošnega položaja v Italiji. Za Trst je določen poseben kontingent 3.000 glav goveje živine, ki jih tukajšnji uvozniki uvažajo iz Jugoslavije v okviru sporazuma o trgovinski izmenjavi med Trstom in sosednimi jugoslovanskimi področji. Uvoz teh glav goveje živine je deležen tudi delne carinske olajšave, saj je od cene vsakega uvoženega goveda oproščena carine vrednost 65.000 lir. Povpraševanje po jugoslovanski goveji živini je na Tržaškem zelo živo in prav kontingent živine. se izčrpa med prvimi. Tako sc je kontingent izčrpal tudi letos in uvozniki čakajo, da se sporazum avtomatično podaljša za eno leto, tako da bo zopet možno začeti z uvozom nadaljnjih 3000 glav goveje živine v okviru trgovinske izmenjave med obmejnimi področji. Sporazum je zapadel 15. januarja. Kontingenti so sioer že, izčrpani, vendar pa niso tržaški uvozniki še uvozili vsega dovoljenega blaga. Računajo, da so ostala uvozna dovoljenja še neizkoriščena za skupnih 450-500 glav govedi.
MESNA INDUSTRIJA V TRSTU IN GORICI OGROŽENA
Medlem še vedno traja prepoved u-voza svinjskega mesa iz tujine. Tudi za prašičerejcc se je položaj v Italiji postopoma slabšal in avgusta lani je bil uvoz svinjine prepovedan. Na Tržaškem obratujeta dve tovarni za kon-serviranje mesa in mesnih izdelkov, ki potrebujeta velike količine prašičjega mesa. Oh zapori uvoza je njun predstavnik kap. Racini dosegel od ministrstva za zunanjo trgovino, da jc izdalo odlok, ki določa, da prepoved uvoza ne velja za obmejno trgovino v avtonomnem računu. Ker je bil ta kontingent za Trst že izčrpan, je, ministrstvo dovolilo tovarnam Mase in Dukcevie v Trstu in Morgante v Gorici nov kontingent v vrednosti po 10 milijonov lir vsaki. Uvoz svinine po teh izrednih kontingentih se vrši izključno iz Jugoslavije, in sicer s poravnavo na avtonomnem računu.
Čeprav je kontingent 10 milijonov lir blaga posamezni tovarni na mesec dobrodošel, ker je preprečil prekinitev obratovanja in odpust delavcev v tržaški in goriški mesni industriji, je vendar še premajhen; kajti vsaka izmed dveh tržaških tovarn bi .potrebovala najmanj po 40-50 milijonov lir svinine iz tujine na mesec.
Izvoz električne energije iz Jugoslavije
Izmenjava ali izvoz v Italijo, Avstrijo in Zahodno Nemčijo
Dva petletna načrta na Poljshem
Jugoslavija predstavlja velik rezervoar hidro-električne energije v Evropi. Ona ima lo prednost, da njen hidroenergetski potencial lahko za dolgo dobo krije' ne samo jugoslovanske potrebe, temveč omogoča tudi izvoz znatnih količin električne energije. Z druge strani pa so dežele, ki meje na Jugoslavijo in ki so skoraj že izčrpale svo-
jo le okoli 6 milijard k\Vh letno. To se pravi, da je še 90% vodnega potenciala, ki bi lahko služil za proizvodnjo energije, neizkoriščenega. Vendar so v zadnjem času začeli gradili nekoliko velikih hidroelektrarn, ki bodo v prihodnjih letih znatno zvišale možnosti proizvodnje hidroenergije.
Že leta 1952 so na zasedanju komi-
Prenosna mreža med Jugoslavijo in dalijo v Mji etapi izmenjave električne energije
>
H gornji skici naj pripomnimo, da je nepopolna v toliko, da bo daljnovod 220 kV Senj - Somplago šel do Divače in šele od tod dalje v Padri-če in Redipuglio do Snmplaga
je hidroenergetske vire. Med te sodi v prvi vrsti Italija, ki bo -v bodoče gra dila samo še termoelektrarne,
Vodne sile Jugoslavije bi lahko proizvajale letno okoli 60 milijard kWh električne energije, zdaj pa proizvaja-
Ameriko trka na vrata Evrope
Poseg v gospodarstvo Z. Evrope - Načelo gospodarske in politične vzajemnosti
Izjave samih ameriških državnikov pičajo, da mora Zahodna Evropa in . Rio tudi ostale evropske države rabinati še z odločnejšim poseganjem aruženih ameriških držav v gospodar-razvoj Zahodne Evrope. Pod prilivom velikega bremena, ki ga predstav-,la za ameriško gospodarstvo pa tudi [* ameriško zunanjo politiko velik pri-??njkljaj v plačilni bilanci, se Amc->čani čedalje bolj zavedajo velikih u-j uk’, ki jih jc Amerika napravila za-10(lnoevropskim državam za dvig nji-l'‘JVega gospodarstva po vojni, in za-leyajo zdaj od Evrope, da jim vrne I |ai deloma denar, ki jim ga je pode-a Amerika v gospodarsko pomoč v aznih oblikah.
Američani so najprej potrkali na ‘a|a Zahodne Nemčije, ker so ugodil, da si je ta gospodarsko naglo ‘1'oiriogia ter svojo zunanjo trgovino |ako razvila, da ji zdaj v plačilni bi-ariL'i prcoslajajo veliki zneski. Ne gre '°rda samo za to, da zahodnoevrop-f, a države čimprej vrnejo Ameriki °lgov'e, temveč Amerika hoče imeti ^ 'e/no besedo tudi pri urejevanju
I -sr>odarskih odnosov med samimi za-pVInoevropskimi državami pa tudi nji-'°v>h odnosov do drugih držav, zlasti gospodarsko manj razvitih. Še nikdar ‘So Američani toliko govorili in pisali solidarnosti, ki mora zavladati med atl°dnimi državami tudi na gospodar-(l Vln področju, kakor zdaj. Ni dvoma, (,a s> hočejo z naglaševanjem te solidnosti zagotoviti čim večji vpliv na nazvpj gospodarskih stikov med zahod-- ',ni državami in s tem ustvariti ugod-r|clSc pogoje za okrepitev njihove, last-Zunanje trgovine.
Vt-°GA OCED V AMERIŠKIH OČEH
< Prvi odločni korak v tej smeri so ,,'^cričani napravili s tem, da so si j. Motovili vstop v Organizacijo za gozdarsko sodelovanje v Evropi (OE o
C v OCED (Organizacijo za go-
■(%/; oziroma da so dosegli prelevitev -EC v OCED (Organizacijo za goli °darsko sodelovanje in razvoj), v ka-a° so sc poleg 18 držav bivše OEEC a.niR tudi Združene ameriške drža-h|. 'n Kanada. Novi ameriški zunanji L "tister Dean Rus k jc na zborovanju i .briških industrijcev v Washingtonu L'rJavit, da vidijo Združene ameriške L. avc v OCED bistveno orodje za ure-šn Ccnte ameriških naporov, za razvoj L °riške moči in združenje »svobodni k'a sveta«. Dodal je še, da bo ta u-,;aova še razširila mednarodno go-L„>clarsko dejavnost in s tem tudi tr-|9cpa amcr‘šho blago. Pod okriljem Vaj ^ se bodo Američani, je nadalje-s0. 6. Rusk, sestajali, posvetovali in vD|.elovali s svojimi prijatelji glede Kidanj, ki se bodo pojavljala v pri rit em desetletju. Po njegovem mne-Oji nora primanjkljaj ameriške pla-e bilance vznemirjati tudi arneri-l(t0| Prijatelje v Evropi; kajti položaj |Va a' ia, kot mednarodne valute, vpli-tteposredno tudi na razvoj evrop-
skega gospodarstva.
O namenih OCED v očeh ameriških državnikov je bil še bolj jasen finančni minister Douglas Dilton v svojem govoru pred zunanjepolitičnim odborom senata. Po njegovem si morajo ZDA prizadevati, da bo OCED prispevala k utrditvi ameriškega gospodarstva in k zboljšanju ameriške plačilne bilance. Prvič po tridesetih letih, jc nadaljeval Dillon, odvisi uspeh našega prizadevanja od razumevanja in sodelovanja industrializiranih držav zahodne Evrope. Z druge strani so gospodarstva teh držav pod mogočnim vplivom vsega, kar sc dogaja v Ameriki.
AMERIŠKI NAČRTI ZA ŠIRŠI OKVIR SODELOVANJA Z EVROPO
Za potovanje zahodnonemškega zunanjega ministra von Brentana v Ameriko in za njegove dosežke se izven Zah. Nemčije zanimajo posebno Francozi in Angleži. Zadeva glede povračila zahodnonemških dolgov Ameriki, vprašanje sorazmernejše razdelitve stroškov za oboroževanje držav NATO, kakor tudi problem večjega prispevanja v sklad za podeljevanje gospodarske pomoči manj razvitim deželam, vsa ta vprašanja so mednarodni javnosti dovolj znana; manj pa je, znan ameriški načrt glede širšega gospodarskega sodelovanja med zahodnimi državami, ki ga je. prinesel von Brenta-no iz Amerike. Ta sc oslanja na načelo gospodarske in politične vzajemnosti med zahodnimi državami. Države bi se morale zavedati, da prevelika obogatitev ene izmed njih gre posredno na škodo gospodarstva drugih. Zato je treba tudi sorazmerno razdeliti bremena. Nemci bi se morali zavedati, da so si lahko tako naglo gospodarsko o-pomogli tudi zato, ker so stroške za obrambo Zapada doslej prevzemali drugi, v prvi vrsti Američani. Države, na katerih finance niso pritiskali vojaški izdatki, so lahko bolj razvile zunanjo trgovino in si ustvarile presežke v plačilni bilanci. Zdaj jc treba vojaške izdatke sorazmernejše razdeliti, hkrati pa tudi z doseženimi presežki v plačilni bilanci več prispevati za pomoč manj razvitim državam.
Ameriška spomenica vsebuje osnovne poteze novega načrta za gospodarsko sodelovanje med zahodnimi državami, ki še ni povsem izdelan, a sloni, kakor rečeno na načelu gospodarske, in politične vzajemnosti, ter je širši kakor nekdanji Marshallov načrt, katerega finančno breme so nosile samo ZDA.
Američani zahtevajo od Nemčije milijarde
Obisk zahodnonemškega zunanjega ministra von Brentana v VVashingtonu v zvezi s poravnavo nemških dolgov Združenim ameriškim državam ni dovedel do zaželenega uspeha. Američani niso zadovoljni z nemškimi ponudbami, temveč zahtevajo več. Ameriška
politika gre za tem, da bi čimprej izravnala primanjkljaj v plačilni bilanci, ki j c lansko leto dosegel 3.800,000.000 dolarjev. Nemci so pripravljeni plačati 587.000.000 dolarjev dolga pred rokom in poleg tega naročiti v Ameriki za 325 milijonov dolarjev orožja. Pripravljeni so tudi prispevati v sklad za pomoč nerazvitim državam, toda glede načrta, kako naj se ta pomoč podeli, se ne strinjajo z Združenimi ameriškimi državami. Nemci so mnenja, da ne more nemška vlada jamčiti' za cclolne zneske naenkrat, temveč je treba podeljevati pomoč za posamezne investicije v nerazvitih deželah, ki jih je treba temeljilo proučiti. Nemci so pripravljeni prispevati 750 milijonov dolarjev za pomoč nerazvitim državam. Prebitek v zahodnonemški plačilni bilanci za lansko leto je dosegel 2 milijardi - dolarjev, medtem ko so imeli Američani 3,8 milijarde primanjkljaja.
tej a za električno energijo Evropske gospodarske komisije Združenih narodov v Ženevi dali pobudo, da se proučijo razne mužnosli .izvoza električne energije iz Jugoslavije. Ustanovljena je bila študijska skupina, ki si je nadela ime »Yougelexport« in v kateri so sodelovali poleg jugoslovanskih še italijanski, avstrijski in zahodnonemški strokovnjaki. Skupina je delala v štirih komisijah, ki so obravnavale tehnična, gospodarska, finančna in pravna vprašanja v zvezi s projektiranjem, gradnjo in eksploatacijo elektrarn, katerih energija naj bi se. izvažala v Italijo, Zah. Nemčijo in Avstrijo. Skupina je končala svoje delo oktobra 1954. Evropska gospodarska komisija je izdala o rezultatih dela obširen elaborat v štirih knjigah. Predložili so ji okoli 20 načrtov, od katerih jih je izbrala za podrobnejši študij pet.
Karakteristike teh načrtov so bile naslednje:
V I. stolpcu je navedena inštalirana moč v tisočih kW, v II. letna proizvod n ja v milijonih kWh, v III. stroški gradnje v milijonih dolarjev in v IV. stolpcu trajanje gradnje v letih.
Elektrarne	I.	II.	lil.
Cetina (Split)	530	2.250	94
Lika-Gacka (Senj)	242	920	42
Idrijca	112	340	46
Trebišnjica (Dubr.)	840	2.300	116
Pcručica	144	450	11
Z izdelavo študije je skupina »Youg-clcxport« končala svoje delo, nakar so zainteresirane štiri države ustanovile posebno študijsko komisijo pod imenom »Jugele.xport« — kakor vidimo se loči njeno' ime od prejšnje študijske skupine edino po tem, da se je prva pisala z začetnimi črkami You, druga pa z Ju —, ki je začela podrobneje obravnavali posamezne projekte. Sestala se je v Ljubljani, na Bledu, v Milanu, na Dunaju in v drugih mestih, vendar delo ni posebno hitro napredovalo. Zato je Jugoslavija neglede na rezultate študijske komisije začela z lastnimi ali z ameriškimi krediti gradili elektrarne na Cetini, Liki-Gacki, Trebišnjici in Peračici. Od teli jc Pcručica že v pogonu, elektrarna Split na Cetini pa pojde v pogon že letošnje poletje. Tako je pri nadalnjem proučevanju izvoza električne energije odpadlo vprašanje gradnje elektrarn ter se je več ali manj osredotočilo na izvoz električne energije in v nadalnjem na izmenjavo c-nergije. Za gradnjo je ostala od prvotno predlaganih elektrarn edino še Idrijca.
PREDVSEM IZMENJAVA NE IZVOZ
Izmenjava energije namesto izvoza je postala glavni predmet »Jugelexpoi-ta« predvsem zaradi dejstva, da ima Jugoslavija presežke zimske energije, primanjkuje pa ji letna energija. Tudi po celotni izgradnji jugoslovan.sk.h alpskih rek (Drave, Soče, Save) bo Jugoslaviji primanjkovalo letne energije, d očim ho imela v zimskih mesecih za dolgo dobo na razpolago znatno večje količine energije, kot jih bo sama potrebovala. Študija bi bila samo osnova za elektrogospodarske odnose med zainteresiranimi državami, medlem ko bi bil izvoz energije predmet pogodb prav tako kot sama izmenjava. Poleg same izmenjave pa so proučili predvsem daljnovode in druge naprave, ki bi jih bilo treba zgradili v la namen.
ŠTIRI RAZVOJNE DOBE
Razdobje 1960-1970, v katerem bi se vršila izmenjava energije, je komisija razdelila na štiri etape. Prva etapa bi predstavljala sedanje stanje, ki je naslednje:	Izmenjava energije med
Jugoslavija in Avstrijo se vrši po daljnovodu napetosti 110 kV Dravograd-Labot. V obeh smereh je možno prenašati energijo z največjo močjo 40.000 kW. Izmenjava je urejena s pogodbo.
Izmenjava energije med Jugoslavijo in Italijo se razvija v smeri iz Jugoslavije proti Italiji po daljnovodu napetosti 60 kV od elektrarne Plave v Gorico, iz Italije v Jugoslavijo pa po daljnovodu 130 kV med Opčinami in Divačo. Izmenjava energije je urejena s pogodbo.
S tern je podana možnost izmenjave najmanj 120 milijonov kWh električne energije letno v vsaki smeri.
Druga etapa bi sc začela z zimo 1962 do 1963, ko bo elektrarna Spl t že v celoti obratovala, trajala pa bi do konca 1963. Izmenjava energije med Jugoslavijo in Avstrijo bi se še nadalje razvijala med Dravogradom in Labotom, vendar bi se daljnovod 110 kV podvojil, kar bi omogočilo prenos moči 80.000 kW v vsaki smeri.
Izmenjava energije med Jugoslavijo in ~ Italijo hi se razvijala po daljnovodu 130/110 kV med Opčinami in Divačo s tem, da bi v transformatorski postaji Divača postavili poseben izolirni transformator. Možno hi bilo prenašati v obeh smereh moč 50.000 kW.
V drugi etapi bi tako lahko prenašali 290 milijonov kWh energije iz Ju-X goslavijc in istotoliko v Jugoslavijo.
Začetek tretje etape, bi bil leta 1963, ko bi bil zgrajen daljnovod napetosti 220 kV iz Senja do Pa dri e pri Trstu, kjer jc že vse pripravljeno za gradnjo velike transformatorske postaje, od koder se bo energija pretakala po daljnovodu isle napetosti do Somplaga na Tilmentu. V izmenjavi z Avstrijo bi (Nadaljevanje na 2. strani)
Razvoj gospodarstva na Poljskem je bil lansko leto zadovoljiv, čeprav ni Poljska v celoti dosegla vseh postavk petletnega načrta (1956-60). Industrijska proizvodnja se je povečala za 10" n (v primerjavi z letom 1959); proizvodnja električne energije je dosegla 29 milijard kVVh, premoga 104 milijone ton, jekla 4,7 milijona ton, pločevine 4,4 milijona in cementa 4,9 milijona ton. Ugodno se razvija kemična industrija ; poročilo poudarja to okolnost glede na specializacijo v proizvodnji med posameznimi državami vzhodnih držav. Njena proizvodnja se je. namreč dvignila za 20%, in to v prvi vrsti zaradi povečanja investicij. V Torunu so postavili novo tovarno žveplene kisline, hkrati je bil povečan kombinat v Oswiecimu. Precejšen uspeh je dosegla strojegradnja; napredovale so tudi ladjedelnice, ki so zgradile 60 ladij v skupni tonaži 225.000 ton.
Letina je bila lansko leto splošno ugodna, zato je bil tudi položaj na področju prehrane ugodnejši kakor prejšnja leta. V kmetijstvu prevladuje še vedno mala posest, vendar se razvijajo »kmetijski krožki«, ki omogočajo sodelovanje med majhnimi posestniki, ko gre za prodajo pridelkov, nabavo orodja in drugih potrebščin ter uporabo težkih poljedelskih strojev.
Zunanja trgovina se je lani razvijala ugodno. Sodelovanje z ostalimi državami vzhodnega bloka napreduje. Pri izkoriščanju rudnikov bakra in žvepla na poljskem ozemlju sodeluje tudi Češkoslovaška. Vsa zunanja trgovina je napredovala lani za 11%, vendar je primanjkljaj še znaten; računajo, da ga bo mogoče odpraviti prihodnje leto.
Po novem petletnem gospodarskem načrtu (1961-65) naj bi se industrijska proizvodnja povečala za 52%, kmetij ska pa za 22%; dohodek na glavo naj bi dosegel skoraj 600 dolarjev.
„Pax“ z gospodarske strani
Po vojni se je na Poljskem precej razvilo katoliško gibanje »Pax«, ki ga vodi Boleslav Piaseckj in zavzema glede notranjepolitičnega razvoja drugačno stališče kakor uradna katoliška Cerkev in je pripravljeno sodelovali s socialističnimi organizacijami. Združenje »Pax« se udejstvuje tudi na gospodarskem področju ter ima velika industrijska podjetja. Od dobička teh podjelij gre približno 100 milijonov zlo lov (okoli 4 milijone dolarjev ) na leto za politično delovanje te organizacije. Doslej je vlada neposredno podpirala gospodarsko dejavnost združenja »Pax« s tem, da je njegovim podjetjem priznavala posebne ugodnosti glede plačevanja davkov, j n sicer ugodnosti, ki jih uživajo javne ustanove.
Zdaj poročajo iz Varšave, da je Go-mulka sprejel Piaseckega ter mu sporočil, da bodo morala odslej gospodarska podjetja združenja »Pax« plačevali davke v enakj meri kakor ostala pridobitna podjetja. S tem se bodo čisti dobički podjetij »Pax« zmanjšali za polovico. Gomulka je ob tej priložnosti menda obljubil Pieseckemu, da bodo njegovi politični skupini omogočili, da zavzame v bodočem Sejmu (parlamentu) več mest. Zdaj ima politična skupina Boleslava Piaseckega samo eno poslansko mesto. Tudi v občinskih in okrajnih odborih naj bi bila »Pa\<-močneje zastopana. Zdaj ima 40 svetovalcev v okrajnih odborih in okoli 1000 v občinskih; vseh okrajnih in občinskih svetovalcev na Poljskem je 50 tisoč. V poljskem parlamentu je zdaj 8 drugih katoliških poslancev, in sicer je lo skupina »Znak«, ki je povezana s poljskimi škofi, 1. j. z uradno katoliško Cerkvijo. Tej skupini naj bi v bodoče odmerili samo 4 poslance. Jan Frankotvski ima tudi svojo katoliško politično skupino, in sicer je sam disident »Paxa«. Tudi ta skupina, ki ima sedaj samo enega poslanca v parlamentu, naj bi bila v bodoče močneje zastopana.
izVivklti -
vir peruansKega bogastva
Ko je leta 1802 Aleksander von Humboldt, znani naravoslovec svetovnega slovesa, obiskal Peru, ni mogel verjeli, da izvirajo 50 metrov visoke kred-nobclc. plasti na nekaterih otokih iz ptičjih iztrebkov. Vzel je s seboj v Evropo nekaj te snovi kot vzorec nove vrste okamenin. Toda izredna gnojilna moč teli iztrebkov ali »gnano«, kot pravijo temu Peruanci, je bila znana že najstarejšim indijanskim plemenom. indijanski narod Inkov je uporabljal guano in ga vključil v svoje kmeto-valske obrede. Prvo ladijsko pošiljko gnana so odposlali v Anglijo leta 1859, toda že med potjo so jo vrgli čez krov, ker se je mornarjem preveč zagabil ostri duh ptičjega gnoja, šele v sredini preteklega stoletja so poskusi pokazali, da je bil gnano petdesetkrat močnejši od živalskega gnoja; odtlej je začel guano cveteti kot glavna izvozna industrija Peruja.
Peru mora biti Humboldtovemu morskemu toku hvaležen, da je prišlo do tolikšnih zalog gnana. Mrzle vode tega toka namreč izolirajo obrežno pc-ruansko ozemlje od vročih t repičnih vetrov in dajejo mestu Limi najbolj suho podnebje med vsemi velikimi svetovnimi mesti. Morski tok je bogat z mikroskopsko majhnimi rastlinicami in živalicami, ki so poglavitna hrana rib; lc,-te pa spet po svoji strani hranijo ptice. Kombinacija izredno suhega podnebja z velikanskimi množinami rib povzroča konec koncev kopičenje gua-na.
VELETOK SMRDLJIVEGA BOGASTVA
Obdobje med 1850-1860 je bilo zlata doba za guanske otoke in za ves Peru. Guano je bil na otokih lahko do-
stopen, saj ga je bilo treba samo z lopatami zmetati na ladje in poslati na nenasitni evropski trg. Samo državni dohodki iz gnana so bili tako veliki, da je država lahko zbrisala Indijancem davek na glavo — glavarino, da so odpravili črnsko sužnost in da so zgradili eno izmed prvih železnic v Južni Ameriki. Medtem so ptiči neumorno spuščali na otoke stalni veletok smrdljivega bogastva. V peruanski politiki je prevladoval nadzor nad temi zalogami jn odločal o usmeritvi mednarodnih odnosov. Toda velika konjunktura z guanom je prinesla Peruju le nesmiselno, občasno blaginjo. V nekaj desetletjih je industrija izčrpala zaloge, ki so se bile nabrale v tisočletjih, in je bila prisiljena zadovoljiti sc lc z odpadki, lej so jih vsako leto nasuli živi ptiči.
PTICE SO POMRLE - GUANA NI VEC
Državno gospodarstvo Peruja jc podleglo dolgi krizi, ki se je zdela, da je ne bo nikdar konca. »Guano«, je pisal neki peruanski zgodovinar, »je bila naša slava in neposredni razlog naše revščine.« Neko državno podjetje se je leta 1909 zavzelo za otoke in je z angleškim posojilom stalno dvigalo proizvodnjo guana. Guano pomaga sedaj Peruju v njegovih prizadevanjih, da bi zvišal donos žitaric, in zato guana več ne izvažajo, temveč ga uporabljajo doma. Toda kljub temu sc, je v pridobivanju guana spet pojavila kriza. Leta 1957 se je Humboldtov tok občasno obrnil na široko odprlo morje. Plankton je izginil iz peruanskega obrežnega morja in z njim tudi ribe. Dvajset milijonov guanajev (krajevnih morskih ptic), albatrosov in dugih ptic, malone polovica vsega ptičjega prebivalstva je
pomrla ali pa se izselila z otokov. Proizvodnja guana je padla od 300 tisoč ton v letu 1956 na 100.000 ton leta 1959. Sorazmerno je padla kmetijska proizvodnja, kar je spet povzročilo krizo v državni zunanji trgovini in hud padec sola (peruanskega denarja).
RIBJA MOKA NAMESTO GUANA
Zdaj se je Humboldtov tok spet vrnil na svoje mesto, toda industrija z guanom se bo morala pomeriti iz oči v oči z novim stalnim nasprotnikom. Peruanski ribiči so namreč po svoji lovini sodili pred drugo svetovno vojno na 26. mesto med državami sveta, zdaj pa so se kar nenadoma povzpeli na šesto mesto. V proizvodnji ribje moke, ki služi za hrano ribji zalegi in ki jo delajo iz majhnih rib, ki so poglavitna prehrana guano-ptičev, so Peruanci na prvem svetovnem mestu.
PTICE ZOPET NA DELU
Z novimi 45 m dolgimi ribiškimi ladjami, kj so zamenjale stare, z manj posadke, lahko polovijo vse ribe v Humlboldtovem toku in s tem izpod-rezajo korenine tudi industriji za nabiranje guana. Peruanska vlada, ki še zmeraj prejme 3% svojih dohodkov od prodaje guana, je sklenila, da sc to ne sme zgoditi. Sleherni napredek v zunanji trgovini od povečane prodaje ribje moke. bi bil hkrati uničen po padcu v kmetijski proizvodnji, če bi prenehala proizvodnja guana. Od leta 1958 vlada odbija dovoljenje za graditev kakršne koli nove tovarne za ribje konserve; vlada upa, da se ji bo posrečilo spraviti na noge proizvodnjo svežih, zmrzlih rib, ki ne tekmujejo tako neposredno s pridobivanjem gua-
na. Dodatno k 41 otokom, ki dajejo guano, so dali na razpolago ptičem še 24 odsekov obale, podprte s posebnimi zidovi in dopolnjene s širokimi zasidranimi lesenimi splavi. Samo v določenem letnem času se. sme nabirati guano in to le tako, da ne vznemirjajo ptičev v njihovem dobrodelnem delu; ladje se ne smejo približati otokom in letala ne smejo prenizko letati. Vlada skrbi, da imajo ptiči dovolj snovi za pletenje gnezd in ncnelt no preganja ptičje sovražnike.
Uspeh teh ukrepov sc je kmalu pokazal. Ptiči se množijo, čeprav še niso dosegli starega števila. Zdaj že raeu najo, da se je letina guana lani povečala za tretjino na 150.000 ton. Strokovnjaki Združenih narodov OZN proučujejo še zmeraj tajinstvene oceanske tokove, dalje, kako se hranijo in kako se množijo ptiči in ribe, da bi vzpostavili zadovoljivo ravnotežje med tekmujočimi industrijami. Morski tokovi in podnebja so še zmeraj onstran človeškega nadzorstva, toda sodobna znanosi bi vendarle mogla pomagati edinstveni, starodavni industriji.
Est.
Pripomba uredništva. Tudi v nekih k raških jamah zlasti v škocjanski so odkrili pred leti plasti ptičjih iztrebkov, ki so bile po nekoliko metrov debele, niso pa sc raztezale v širino in so se nakopičile le v kakšnem skritem in nedostopnem jamskem kotu. V stolet jih so jih nanesli netopirji.
MESTA BI SE RADA ZNEBILA GOLOBOV
Lansko leto so v Hamburgu z zastrupljenim žitom pomorili okoli 35.000 golobov, ki so živeli v mestu. V Nici so zdaj sklenili, da liodo z umetno preparirano koruzo uspavali 10.000 golobov, jih spravili v velike kletke ter jih prepeljali 250 km daleč v Camargue ob izlivu reke Rona. Tam jih bodo spet spustili. V' Nici se hočejo iznebili golobov, ker mažejo hiše in ulice.
Poljska mornarica čez 800.000 ton
V začetku januarja je poljska trgovinska mornarica obsegala 857.000 ton (dw). V glavnem je poljsko ladjevje razdeljeno med dve veliki podjetji, in sicer Poljske oceanske linije PljO s se dežem v Gdinji in Poljsko pomorsko plovbo PZM v Ščečinu. Prvo podjetje razpolaga z 61 ladjami s lonažo 431.000 ton (dvv) .drugo pa s 60 ladjami s to nažo 213.000 ton (dvv); ostalih 19 ladij s tonažo 192.000 Ion (dvv) plove na progah proti Daljnemu vzhodu. Poleg tega imajo Poljaki tri večje ladje za prevoz. Povprečno znaša starost polj skega ladjevja 10,5 leta, medtem ko je leta 1956 znašala še 17 let.
Letos bo družba PLO prejela od pol j skih in tujih ladjedelnic 16 ladij s lo nažo 126.000 ton (dvv). Ob zaključku sedanjega petletnega načrta (1961-65) bo poljsko oceansko ladjevje obsegalo 102 ladji s skupno tonažo 800.000 ton (dvv). Vse poljsko trgovinsko ladjevje se bo dotlej povečalo približno za 100 ladij, to je za okoli 600.000 ton (dvv). Razvoj trgovinske mornarice je tesno povezan z razširjenjem trgovinskih zvez z azijskimi, afriškimi in južnoameriškimi deželami. Zboljšane so bile tudi prevozne zveze s socialističnimi državami.
PRIDELOVANJE TOBAKA NA POLJSKEM
Poljska prideluje tobak na površi ni 35.000 hektarov ter pridela letno pri bližno 50.000 ton surovega tobaka.
Živinska
razstava v Padovi
Na padovansketn sejmišču se pripravljajo na razne prireditve, ki bodo spremljale glavno razstavno prireditev na 39. padovanskem sejmu. Zanimiv je zlasti program prireditev v zvezi z živinsko razstavo. V dneh 31. maja in 1. junija bo III. nagradni natečaj — razstava telet čiste in mešane pasme; v dneh 3. in 4. ju ni ja bo 111. razstava izbrane goveje živine rdeče furlanske pasme; v dneh
6.	do 8. junija bo razstava uvoženega goveda. Razstava bo razdeljena na dva dela; razstava živine za rejo in razstava živine za zakol; v dneh 10, 11., 12., in 13. junija bo 29. razstava perutnine in zajcev. S to prireditvijo bo združena tudi razstava izbranih nesnic. Hkrati bo na sejmišču razstava umetne krme, dodatnih krmil: dalje razstava naprav za pobiranje, hranjenje in ekspediranje jajc. Posebej l»o 11. junija Dan perutnine, ki bo nosil naslov: »Strokovnogospodai ska vprašanja v zvezi s proizvodnjo jajc«.
— e —
SOVJETSKE URE ZA BELGIJO
Sovjetska zveza je pričela izvažati ure v Belgijo leta 1958. Po poročilu zbornice za zunanjo trgovino je uvoz sovjetskih ur v Belgijo leta 1959 znašal 630.000 belgijskih frankov, \ prvem polletju lanskega leta pa 940.000 bel gijskih frankov.

q n i o
u
Jdeje ni f
Ruski satelit »Venusnik« drvi proti Veneri in ko se bo najbolj pribli lat temu planetu bo S9 milijonov kilometrov oddaljen od Zemlje. Pravijo, da ni daleč čas, ko se bo tudi človek pognal v vesolje. On le tako obvlada snov, tekočo ali trdo gorivo ali plin, to že ni več važno — da je samo še vprašanje časa, kdaj poleti lahko na Luno. Mnogi so tudi prepričani, da je samo vprašanje časa, kdaj bo človek izdelal umetno snov, ki bo poljubno odporna proti ognju ah prozorna, kakor pač treba. Ni daleč čas, ko bomo gradili ceste visoko na stebrih, stanovanja pa pod zemljo. Ir snovi lahko kujemo neizmerno silo. Naše stoletje je človeški družbi list varilo popolno ohišje, brezhibni dom, v katerem se gotovo da živeti
Pas bi že bil, ko so snov in reči tako napredovale, da se porodi tudi primerna miselnost. Ali jo prinaša naša demokracija?, se upravičeno vprašujejo na Zahodu. Ta je že pred nami a ni sveža in se ne prilagodi novemu položaju, temveč prinaša miselnost, ki ie skovana že vnaprej. Sloni na tečajih slovitih prirojenih pravic svobode, enakosti in pravice do pridobitve sreče, ki pa smo jih že precej uresničili in nas več ne privlačujejo dovolj. Tej miselnosti ne dostaja klanca velike ideje, ki hi nas zahodnjake iz sedanje drže nepremičnosti potegnila z.a seboj navzdol in zopet čez breg v novo bodoč nosi. Blaga in dobrin imamo že več kot dovoli, nimamo pa ideje, ki bi nas navduševala in napolnila praz.no-to pred nami.
Na drugi strani se širijo ideje nove demokracije z Vzhoda v ozračju opojnosti in nove vere, kakršnega na Zahodu ni več.
Eh. S.
DEŽ pada enako na pravičnega in nepravičnega. Res je to, toda nepra vilni človek si je preskrbel dežnik pravičnega.
POLITIKA je umetnost, da pripravite druge do tega, da storijo to, kar ne bi radi, da oni storijo vam.
SKRB, to so obresti, ki jih plača mo na nesreče, preden se dogodita.
TAJNOST. To je reč, ki jo poveš vsem na tiho. Ako hočeš odpreti zalogo tajnosti imaš na razpolago samo dve črpalki: alkohol in ljubezen.
Obljubiti nekomu, da bo zadeva čislala tajna, pomeni povedati jo vsem naprej pod pečatom tajnosti.
VPRAŠANJE SODELOVANJA MED KRŠČANSKIMI DEMOKRATI IN SOCIALISTI. Po zadnjem sestanku osrednjega odbora krščansko-demokratične stranke in vodstva liberalne stranke se je položaj Fanfanijeve vlade, ki jo ruši Tambroni, zopet utrdil. Glavni odbor je z večino odobril politiko glavnega tajnika Mora in Fanfanija, ki gre za tem, da. se sodelovanje med krščanskimi demokrati in Nennijevimi socialisti razširi. Voditelj liberalcev Mala-godi, ki je sicer odločno nastopil proti koalicijskim občinskim odborom med krščanskimi demokrati in socialisti v Milanu, Genovi in Firencah, je zdaj izjavil, da bo še nadalje podpiral Fan-fanijevo vlado. Proti sodelovanju z Nennijem so se med krščanskimi demokrati izrekli notranji minister Scel-ba, minister za obrambo Andreotti in bivši predsednik vlade Tambroni. Za sodelovanje s socialisti pa so Moro, pristaši Fanfanija, krščanski sindikali sti in levo krilo stranke.
SICILJSKI ŠKOFJE PROTI SODELOVANJU S SOCIALISTI. Pod predsedstvom kardinala Ruffinija so se posvetovali škofje na Siciliji ter obsodili sodelovanje krščanskih demokratov z Nennijevimi socialisti v občinskih odborih v Milanu, Genovi in Firencah. Škofje so proti takšnemu sodelovanju s socialisti, komunisti in disidenti krščanske demokratske stranke, na Siciliji. Dober teden nato je vodstvo krščanskih demokratov sporočilo, da je proti sestavi pokrajinskih svetov v Milanu in na Siciliji s sodelovanjem s socialisti.
PREDSEDNIK TITO MED AFRIŠKIMI NARODI. Na ladji »Galeb« je predsednik Tito, ki potuje v spremstvu svoje soproge Jovanke, dne 28. februarja prispel v Akro, glavno mesto Gane. V imenu vlade in ganskega ljudstva ga je pozdravil predsednik Nkrumah, ki je omenil, da si Gana zdaj prizadeva, da bi se gospodarsko okrepila. Predsednik Tito se je zahvalil za pozdrav v imenu jugoslovanskih narodov, ki so pozorno spremljali boj ganskega ljudstva za neodvisnost in pravico. Do neke mere je bila v preteklosti usoda jugoslovanskih narodov podobna; zato danes toliko bolj čutijo in razumejo težnje ganskega ljudstva.
VATIKANSKA POTEZA NA JUŽNEM TIROLSKEM. Zaradi bolehnosti tridentinskega nadškofa msgr. de Fer-rarija je bil za apostolskega upravitelja te nadškofije imenovan, msgr. Gargit-ler, škof v Brixenu, ter je svoje novo mesto tudi že nastopil. Med Italijani v Tridentu je to imenovanje zbudilo veliko presenečenje, ker je bil Nemec postavljen za upravitelja nadškofije, ki je pretežno italijanska. K njej pripadajo samo nekateri nemški dekanati iz bocenske pokrajine. Škof Gargit-te,r je pristaš mirne poravnave sedanjega ostrega spora med Italijani in Nemci na Južnem Tirolskem. S sedanjim papežem Janezom XXIII. se poznata že iz časov, ko je bil papež patriarh v Benetkah. Dopisnik švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« pripominja, da pomeni to imenovanje trdnejšo povezavo tridentinske in bocenske pokrajine, ki sestavljata deželo Gornjega Poadižja. Južni Tirolci si prizadevajo, kakor znano, da bi bocensko pokrajino, ki je pretežno nemška, ločili od tridentinske. Obstaja tudi načrt, da bi vse nemške predele bocenske pokrajine, torej tudi tiste, ki zdaj cerkveno pripadajo k tridentinski nadškofiji, združili in priključili brixen-ski škofiji. Ta načrt bo zdaj toliko teže izvesti.
NOVA SOVJETSKA POROČEVALSKA AGENCIJA. Poleg uradne sovjetske poročevalske agencije »Tass« so zdaj ustanovili novo agencijo »Novosti«. Med ustanovitelji so sovjetski časnikarji in pisatelji. Nova agencija bo obveščala tujino o razmerah v Sovjetski zvezi, sovjetsko prebivalstvo pa o življenju drugih narodov. V upravnem odboru sta tudi glavna urednika »Pravde« in »Izvestij«.
POLJSKA, AMERIKA IN SOVJETSKA ZVEZA. V mednarodnih političnih krogih je zbudilo zanimanje imenovanje Avrelija Aristova za sovjetskega poslanika v Varšavi. Aristov je doslej zavzemal visoko mesto v predsedstvu centralnega komiteja sovjetske komunistične stranke. Očitno ima imenovanje tako visoke osebnosti tudi določeno politično ozadje. V Moskvi so postali pozorni na ameriške poskuse, da bi Poljsko odtujili Sovjetski zvezi. To je jasno iz pisanja »Pravde«, ki je napadla politiko novega predsednika Kennedyja, češ da se je Amerika pričela mešati v notranje zadeve sociali-stičnega tabora. »Pravda« dodaja, da se s tem sabotira težnja, da bi prišlo do popuščanja sedanje napetosti med Sovjetsko zv. in Ameriko. »Nevv York Times« pripominja, da je tipanje novega zunanjega ministra Deana Ruska v Varšavi presenetilo celo ameriške politične kroge, ki so bili prepričani, da se Kennedy želi sporazumeti neposredno s Sovjetsko zvezo.
MAROKO IMA NOVEGA KRALJA.
Preteklo nedeljo je med operacijo zaradi mandljev, ki je bila izvršena v prisotnosti desetih zdravnikov iz Maroka, Francije in Švice umrl za srčno kapjo 52-letni kralj Mohamed V. Kmalu nato je bil proglašen za novega kralja Hasan II, ki ima 31 let. Za časa vladanja kralja Mohameda V., ki je bil poprej sultan, si je Maroko izvo-jeval popolno neodvisnost. Poprej je bil pod francoskim pokroviteljstvom. Zadnji dan februarja so Mohameda slovesno pokopali v Rabatu. Italijo je na pogrebu zastopal minister za zunanjo trgovino Martinelli.
PRED POMIRJENJEM V ALŽIRIJI?
V	Ramouilletu na Francoskem sta se sestala predsednik De Gaulle in predsednik Tunizije Habib Bourguiba, da bi razpravljala o pogojih za rešitev alžirskega vprašanja. Bourguiba posreduje med začasno alžirsko vlado, ki je nastanjena v Tuniziji in Francozi. Po sestanku je Bourguiba izjavil, da javnost lahko pričakuje v odnosih med Alžirci in Francozi kmalu kaj novega.
V	Oranu v Alžiriji so bile dan nato demonstracije za mir, ki so se prelevile v demonstracije proti Evropejcem. Hkrati je množica Arabcev žalovala zaradi smrti maroškega, kralja. Arabci so Evropejcem zažgali več osebnih avtomobilov; zažgali so tudi avto, v ka-
Mednarodna trgovina
NOVA TRGOVINSKA POGODBA MED ITALIJO IN SOVJETSKO ZVEZO
V Moskvi so podpisali trgovinski dogovor, ki ureja izmenjavo med obema državama v letu 1961. Hkrati je bil podpisan okvirni sporazum, ki bo urejeval trgovino v štirih letih 1962-1965. Letos se bo trgovina s Sovjetsko zvezo povečala za 20-25%. Italija bo izvažala industrijsko opremo, orodne stroje, cevi, transformatorje, hladilnike, tiskarske stroje, kable, agrume itd. Sovjetska zveza bo izvažala surovi petrolej, antracit, lito železo, naftalin, benzol, les, celulozo, bombaž, žito vseh vrst, stroje itd. Kontingent surovega petroleja znaša 4 milijone ton, to je 14 lanskega italijanskega uvoza. Okvirni sporazum za naslednja štiri leta predvideva nadaljnje povečanje trgovinske izmenjave.
Vrednost italijansko-ruske izmenjave je lani dosegla 100 milijonov dolarjev v vsako smer, letos bi se morala povečati na 240-250 milijonov. Letos bo Italija izročila Sovjetski zvezi petrolejsko ladjo 48.000 ton. Cena še ni bila dogovorjena. Gorilnega olja bo letos Italija uvozila 700.000 ton, lani 650.000. Italija bo tudi uvozila 10.000 zapestnih ur in 50.000 litrov vodke.
SODELOVANJE PIRELLI — RIV.
Koncern Pirelli in tovarna umetnih snovi RIV sta ustanovili skupno podjetje, ki naj bi proizvajalo plošče iz umetnih snovi »melamin« ter jih razpečavalo zlasti v državah Evropske gospodarske skupnosti. Podjetje ima v Torinu že. svojo tovarno.
PREPOVED IZVOZA AMERIŠKIH STROJEV V SOVJETSKO ZV. Ameriški minister za trgovino Luther Hod-ges je prepovedal izvoz 45 strojev za izdelovanje krogličnih ležajev v Sovjetsko zvezo. Stroji stanejo poldrugi milijon dolarjev. Senator J. VVilliams je v Kongresu nastopil proti tej prepovedi.
ITALIJANSKO POSOJILO JUGOSLAVIJI
Pretekli teden je bil v Rimu podpisan sporazum glede ital janskega prispevka k izvedbi devizne preobrazbe v Jugoslaviji, ki bo znašal 35 milijonov dolarjev (okoli 22 miLjard lir), Mednarodni denarni sklad bo posodil Jugoslaviji 75 milijonov, Amerika 103, Zah. Nemčija 35, Anglija 10, Nizozemska 5, Švica 10, Avstrija 7 in nekaj mTijonov tudi švedska. Eno tretjino (okoli 8 mi lijard lir) bo Italija dala v finačni obliki, z ostalim denarjem pa bo finansirala italijanski izvoz v Jugoslavijo.
KONJUNKTURA V ITALIJI
Cene na debelo se v Italiji meseca januarja niso posebno spremenile. Kakor vselej po praznikih, je konjunktura na trgu z živili precej popustila, le cene prašičev oziroma svinjskega mesa so se utrdile, živahno je bilo na trgu s tkaninami, z bombažem in volno, kakor tudi na trgu z barvastimi tkaninami. Cene gradiva so se utrdile. Po podatkih trgov nske zbornice v Milanu so cene na debelo v drugi polovici januarja napredovale za 0,45%. Okrepile so se cene živ lom, kakor mesu, dalje tkaninam in gradivu, medtem ko so popustile cene povrtnin. Neiz-premenjene so cene kovin in raznih industrijskih proizvodov, popuščajo pa cene kemikalij.
SOVJETSKI AVTOMOBILI NA DANSKEM. Danska ladjedelnica Burmei-ster and Wain je ustanovila podružnico za razpečavanje sovjetskih avtomobilov na Danskem. Doslej so prodali le malo sovjetskih avtomobilov, in sicer v šestih mesecih samo 53 vozil vrste, »Volga«, .in »Moskvič«, medtem ko bi jih po sporazumu morali prodati 400. Danska ladjedelnica si prizadeva, da bi pospešila prodajo sovjetskih avtomobilov, ker lahko edino pod tem pogojem računa na sovjetska naročila ladij iz Sovjetske zveze,
AMERIŠKO POSOJILO ZA ITALIJANSKO LETALSTVO
Export-Import Bank v Washingtonu je podelila italijanski družbi za civilni letalski promet »Alitalia« posoj lo 8,5 milijona dolarjev (5 milijard 278,500.000 lir). S tem denarjem bo družba kupila dve štirimotorni letali »Douglas DC-8«, ki bosta letali čez Ocean.
AMERIŠKA DRUŽBA PREVZELA
Družba Thor Power Tool Company iz Chicaga je sklenila prevzeti italijansko družbo FIAP iz Torina ter vložiti v ta namen 1 milijon dolarjev. Thor je ena izmed največjih ameriških družb za proizvodnjo električnih naprav in gumijastih plaščev. Zdaj zaposluje 4000 oseb. Družba ima tovarno tudi v Nevv, Castlu na Angleškem in podružnice v Južni Afriki, Mehiki, Braziliji in na Filipinih. Američani računajo, da bo FI AP lahko povečala svoje prodaje v države Evropskega skupnega trga.
AMERIŠKI TRGOVINSKI CENTER NA ANGLEŠKEM
Za ravnatelja ameriškega stalnega trgovinskega centra v Londonu je b i imenovan Clarenoe G. Puesy. V novem trgovskem središču bo stalna razstava ameriških proizvodov.
Slabša konjunktura v 1. 1961?
Inštituti za proučevanje gospodarske konjunkture so mnenja, da se splošno v prvih mesecih letošnjega leta gospodarstvo v zahodnih državah razvija približno v isti smeri kakor ob koncu lanskega leta. V evropskih državah predstavlja notranje povpraševanje še vedno največjo spodbudo industrijskim obratom; medtem pa nekoliko upada zunanje povpraševanje po blagu. Nekateri so mnenja, da je treba to upadanje povpraševanja od zunaj pripisati večjemu zanimanju, ki ga evropske države kažejo za podeljevanje pomoči manj razvitim deželam. Vsekakor ni sedanji razvoj tako ugoden, kakor je bil v začetku lanskega leta, ko smo lahko govorili o pravem gospodarskem »boomu«, meni ISCO. Napredek upada v Zah. Nemčiji, na Holandskem in Danskem, in sicer predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile; položaj v Belgiji je slab, predvsem iz političnih razlogov, medtem ko je gospodarski razvoj v Franciji ugoden. V zahodni Evropi so investicije še vedno velike; od tod povečana proizvodnja jekla in izdelkov strojne industrije.
Zanimivo je poročilo ameriške banke Chase Manhattan Bank o gospodarskem razvoju v zahodnih državah v preteklem letu, ki vsebuje hkrati tudi nekaj predvidevanj za razvoj v letošnjem letu.
Gospodarska dejavnost v zahodnih državah se je po večini ohranila na ravni lanskega leta. 'V bodoče bodo med zahodnimi državami še vedno imele največ uspeha pred ostalimi državami Zah. Nemčija, Francija, Italija in Holandija, medtem ko se bo gospodarstvo v Veliki Britaniji razvijalo počasneje,a položaj Belgije bo ostal še vedno šibak.
V	državah Skupnega evropskega trga se je proizvodnja celotno povečala za 7%. Vrednost investicij v teh državah se. je tudi povečala, čeprav je povpraševanje po evropskem blagu iz prekomorskih dežel nekoliko upadlo. Tovarne še vedno povečujejo svojo zmogljivost, da bi zadovoljile povpraševanje z novih področij, ki se je odprlo zaradi delne odprave carin. Lani se je povpraševanje iz čezmorskih dežel po evropskem blagu zmanjšalo, medtem ko se je notranja trgovina v evropskih državah okrepila; v državah skupnega trga se je notranja trgovina povečala za 28%.
V	Zah. Nemčiji je bil gospodarski razvoj lani še vedno izredno ugoden; računajo, da ne bo niti letos popustil. Danes razpolaga Zah. Nemčija s 7 milijardami dolarskih zlatih rezerv ter ima poleg Združenih ameriških
držav največje uradne rezerve.
V. Franciji se sicer na nekaterih mestih opažajo šibke točke, toda celoten gospodarski razvoj je bil lani ugodnejši, kakor so ga pričakovali vladni gospodarski izvedenci. Razvoj v letih 1961 zavisi v veliki meri od razvoja notranje potrošnje; ni namreč verjetno, da bi se izvoz tako dvignil kakor lani.
Italija je lani glede industrijskega razvoja prekosila vse ostale države Skupnega evropskega trga. Leto 1961 se je. začelo v ritmu izrednega razvoja, toda težko je pričakovati, da bi dosegli višji napredek kakor v preteklem letu.
Za Holandijo, katere gospodarski razvoj je sicer popustil, napoveduje poročilo _ tudi v letu 1961 ugoden razvoj. Ako bodo gospodarske razmere ugodne, bo vlada 1. julija znižala davek na dobiček družb.
Glede Belgije pravi poročilo ameriške banke, da je njenih sedanjih gospodarskih težav kriva slaba uprava v preteklosti. Gospodarski razvoj v Belgiji je najslabši v zahodnih državah. Zmanjšali so investicije; dan je bil prevelik poudarek na razvoj težke industrije; v premogovnikih vlada kronična brezposelnost; vsemu temu se je pridružila še zguba Konga. Bodoči razvoj odvisi v veliki meri od obsega investicij, ki so se prav v zadnjih mesecih pričele večati.
V Veliki Britaniji je gospodarski razvoj po sijajnem vzponu v letu 1959 pričel pešati jeseni lanskega leta. Tako se je proti koncu leta 1960 pričel pojavljati zastoj na nekaterih področjih. Zdaj pritiskajo na vlado, naj popusti glede omejitve kreditov ter naj z neposrednimi posegi pospeši gospodarski razvoj. Pričakujejo nazadovanje uvoza, ker hočejo Angleži zmanjšati zaloge. Ponovna gospodarska poživitev v Ameriki utegne vplivati ugodno na angleški izvoz. Brezposelnost je še vedno precejšnja, vendar pričakujejo povečanje investicij.
TEKMA NED ROBLJEN IN DOLARJEM
Kdo ho zmagal v Indiji in drugod X
Med zadnjim obiskom v Indiji lanskega leta je sovjetski predsednik Hruščev dejal, da je Sovjetska zveza s krediti, ki jih je podelila Indiji, prisilila zahodne države, da so tudi one začele posojati denar Indiji. Dodal je: Iz strahu pred komunizmom da Zahod Indiji vsakokrat dva rublja, ako ji je poprej Sovjetska zveza že dala 1 rubelj.
V resnici je med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami, zlasti z Ameriko, že več let prava tekma, kateri tabor, vzhodni ali zahodni, se bo v Indiji gospodarsko čimbolj utrdil in si hkrati pridobil simpatije indijskega ljudstva. Ni dvoma, da je bilo v izjavi Hruščeva tudi precej propagande, res pa je tudi, da Sovjetska zveza pogosto prehiti zahodne države, ko gre za finančno-politične poteze
Ih:
dostop
prepovedmi
*OSK»»
Asuanski jez že gradijo dobro leto is sovjetskim denarjem. Američan (stric Sam) in Nemec (Mihel) sta prišla z dolarji in markami
prepozno.
(Karikatura »Die Zeit«)
v tujih državah. Tako so na primt Rusi prehiteli Američane s svoji! kreditom za graditev Asuanskega j1 za na Nilu. Sovjetska zveza je izkot stila ameriško obotavljanje in samy podelila kredit Egiptu.
0!
V svoji kreditni politiki naspro. 1 Kitajski je Sovjetska zveza že o . konca leta 1958 bolj previdna. KitaNa cem namreč ne podeljuje posojil P. 1 dolge roke, temveč se ta nanašaf!ve bolj na nabavo določenega blaga; nf v vadno se sovjetski krediti obračune®1 jo že ob koncu leta. Nasproti Indij1 ’ s kjer gre za to, da se izpodrine pori J: tični in gospodarski del Zapada, jT0,’ Sovjetska zveza bolj širokogrudni c Kmalu po proslavi 40-letnice oktobe * ske revolucije so Rusi ponudili if 11 diji kredit 500 milijonov rubljev. Sp{ c* mladi leta 1959, ko so Indijci sesta®lc^ ljali tretji petletni načrt, so Rusi ponudili Indiji posojilo 1500 milijona12*' rubljev. S tem denarjem naj bi Ifas dijci povečali železarno v Bhilajt1 e' Prav pri. finansiranju graditve želfc*a žarne je prišla do izraza tekma mePri* Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami. Medtem ko so zahodne drž? k ve, Američani in Angleži, finansira®® graditev jeklarn v Rourkeli in Dorg:g01 puru, so Rusi dajali kredite za želF- 1 zamo v Bhilaju.	18k:
ov,
Sovjetska kreditna politika ima nerazvitih deželah svoje posebne zn^jj čilnosti. V veliki meri uspeva zattj ker se Sovjetska zveza za pcvrači$]e posojenega denarja zadovolji s ph,
jevE
čevanjem v blagu. Rusi sprejemajo lnj(
nerazvitih dežel včasih tudi tehničn
Izvoz električne energije
Jugoslovanska podjetja še bolj neodvisna
Že več mesecev 50 trajale razprave gospodarstvenikov, finančnikov, strokovnjakov in predstavnikov podjetij o gospodarskih spremembah, ki jih je bilo treba v Jugoslaviji izvesti, da se poslovanje in organizacija podjetij, ki se bavijo s proizvodnjo, trgovino in uslugami, spravi v sklad z naglim gospodarskim razvojem pa tudi s prer ,obrazbo deviznega režima in uvedbo carin namesto dosedanjega sistema koeficientov. Delo na teh spremembah je bilo v glavnem zaključeno in Zvezni izvršni svet je, odobril potrebne zakonske osnutke, katerih vsebina je bila v glavnem objavljena. Med člani vlade so pri teh izpremembah sodelovali zlasti podpredsednik M. Todorovič, Min-čev .in Zoran Polič iz državnega sekretariata za finance, predsednik komiteja za zunanjo trgovino Sergej Kraigher in sekretar za blagovni promet dr. M. Brecelj. Zdaj so zadevni zakonski osnutki pred Ljudsko skupščino.
O spremembah deviznega režima smo že večkrat poročali, obširneje zlasti v zadnji številki. Carinska tarifa bo po dosedanjih napovedih uveljavljena 15. marca; že danes so znane nekatere podrobnosti, ki jih navajamo niže. Spremembe so nastale v sistemu razdelitve dohodkov (plač, v politiki cen, v bančnem sistemu pa tudi glede poslovanja podjetij). Pri teh spremembah je v veliki meri odločevalo načelo, da se podjetjem, t. j. proizvajalcem o-mogoči čim svobodnejše delovanje, ki naj ga urejajo predvsem gospodarski zakoni, ne pa upravno poseganje, to je države in drugih javnih ustanov. Pri postavljanju smernic za razdelitev dohodkov (plač) je odločevalo načelo, naj bo delavec ali nameščenec plačan po delu, to je po učinku njegovega dela, da bi mu tako dali spodbudo in veselje do dela ter s tem dvignili storilnost. V bodoče ne bodo podjetja več odvajala toliko denarja kakor doslej; tako jim bo omogočeno, da si sama ustvarijo trdnejšo finančno osnovo. Nič manjšo vlogo ni pri izpremembah igrala skrb za čim hitrejše dviganje življenjske ravni. Cez dobrih 5 let naj bi narodni dohodek na prebivalca dosegel 1000 dolarjev na leto.
ZVIŠANE TARIFE V PROMETU
Državni tajnik za promet Marin Ce-tinič je napovedal, da bodo železniške tarife v Jugoslaviji zvišane povprečno za 15%. Da bi bil promet na železnicah postavljen na gospodarsko osnovo, bi
tarife morali zvišati za 25%. V prevozu potnikov se bo tarifa zvišala povprečno za 15%, v blagovnem prometu za 12,7%, v letalskem za 15-20%, v cestnem prometu za potniški prevoz za okoli 15%, za blagovni 8-15%, v rečnem pa za 15%. V pomorskem prometu bo zvišanje različno in odvisno od vrste plovbe. Vozne olajšave v potniškem prometu za potovanje na letne počitnice in razvedrilo ostanejo v dosedanjem razmerju 75%. Teh bodo deležni dijaški izleti, skupinska potovanja pionirjev, otroci in mladina, posamezna potovanja rednih dijakov, narodni heroji, nosilci partizanske spomenice, Karadjordjeve zvezde, slepci, invalidi itd. Zmanjša se vozna olajšava za mesečne vozovnice dijakov, odpravljena pa bo olajšava za sejme, razstave in druge prireditve, za nedeljska in praznična potovanja in za kolektivna potovanja družbenih organizacij.
Tarifa za prevoz nekaterih vrst blaga, kakor na primer lignita, se zniža, izjemne tarife za prevoz nekaterih drugih vrst blaga, kakor premoga, boksita, živinske krme, sadja in sočivja itd., pa ostanejo še vedno v veljavi.
na, azbestna vlakna, kavstična in kal-cinirana soda, sulfitna celuloza (viskoza za rajon) in nikelj.
Pri zveznem državnem sekretariatu za finance bodo ustanovili strokovno carinsko komisijo, ki bo dajala svoje mnenje o uporabi carinske tarife. Njen namen je, da prepreči pogreške in zastoj pri carinskem postopku. Določbe nove carinske tarife bodo veljale za uvoz blaga iz vseh tujih držav. V primerih, ko nekatere, dežele ne priznavajo Jugoslaviji uporabe klavzule o največjih ugodnostih, bodo jugoslovanske carinarnice na blago iz teh držav zaračunavale posebno doklado.
Po sedanjih vesteh se nova carinska tarifa uveljavi 15. marca. Carinarnice bodo obračunavale carine v smislu te odredbe na vse blago, ki bo uvoženo v Jugoslavijo od 15. marca dalje.
(Nadaljevanje s 1. strani)
stanje ostalo neizpremenjeno. Ta etapa bi trajala do konca 1965.
V četrti etapi, ki bi se začela leta 1966 z začetkom obratovanja elektrarn TrebiSnjica in Senj ter bi trajala do leta 1970, bi dosegla izmenjava vrhunec. Za izmenjavo z Avstrijo bi zgradili 220 kV daljnovod od Kidričevega čez Šoštanj do avstrijske transformatorske postaje Na selu (Obersielach) na Koroškem, kar bi omogočilo prenašati v obeh smereh energijo z močjo 200,000 kW. Z Italijo pa bi še nadalje izmenjavali energijo po že omenjenem daljnovodu Senj - Padriče - Somplago napetosti 220 kV z možnostjo prenosa moči 103.000 kWh v obeh smereh. Tako bi bil \' četrti fazi možen prenos 660: milijonov kWh letno iz Jugoslavije v Italijo in Avstrijo ter istotoliko v nasprotni smeri iz Italije in Avstrije v Jugoslavijo.
Izmenjava energije bi se vršila v odnosu ena proti ena. To velja pa le načelno, medtem ko bi za posebne primere bila predvidena tudi drugačna količina in drugačna cena. Predvideva se, da bi se izmenjava vršila tako, da bi Jugoslavija izvažala energijo v mesecu decembru, januarju, februarju in marcu, uvažala pa bi jo v mesecu avgustu, septembru in oktobru, verjetno, pa tudi v juliju. Podrobneje bo treba obravnavati še nekatera tehnična vprašanja, kot so ozemljitev, zaščita in podobno.
svmmmmmimmmmjmmmtmmimm
POSOJILO MEDNARODNE BANKE ŽA HIDROCENTRALO
Med predstavniki Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter ju^oslo
VIŠJE POKOJNINE IN INVALIDNINE
Pokojnine se povprečno povišajo za 15%, in sicer v višjih razredih manj, v nižjih pa za več, tudi za 24,3%. Invalidnine, se zvišajo za 10%, dodatek za ločeno življenje pa za 12,5%,
vanske vlade so v Washingtonu sklenili pogodbo o posojilu. Madnarodna banka bo podelila posojilo 30 milijonov dolarjev za finansiranje graditve hidroelektrarne pri Senju in za napeljavo 1264 km daljnovodne mreže.
MED ZAHODNO NEMČIJO IN JUGOSLAVIJO
V študijski komisiji »Jugelexport« sodelujejo naslednje elektrogospodarske organizacije: Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva, italijanski e-lektrogospodarski družbi SADE in SE NEL, avstrijska družba Verbundgeše.ll-schaft ter zahodonemšlca družba DVG. Ker pa Zahodna Nemčija ne meji na Jugoslavijo, je njeno stališče nasproti izmenjavi energije z Jugoslavijo neko-
liko drugačno kot ono Italije in Avstrije. Nemški predstavniki so izrazili mnenje, da bi zaradi velikih razdalj izmenjava med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo le težko prihajala v poštev. Vendar je Zahodna Nemčija pripravljena izmenjavati z Jugoslavijo energijo po posebnem dogovoru, pri čemer je zainteresirana v prvi vrsti na dnevni zimski energiji. Podobne dogovore ima Zah. Nemčija s Švico in Avstrijo ter se zdaj pogaja za sklenitev takega dogovora s švedsko. Tudi Italija je pripravljena uvažati poleg izmenjave še zimsko dnevno energijo. V zvezi S tem so jugoslovanski predstavniki naglasili, da bi poleg količin, predvidenih za izmenjavo, ki bi bile zajamčene, Jugoslavija lahko dala na razpolago še znatne količine energije za izvoz izven zamenjavnih količin.
Zainteresirane, družbe proučujejo sedaj rezultate študijske komisije z namenom, da zavzamejo glede količin in časa izmenjave svoje dokončno stališče. Prihodnji sestanek »Jugelexporta« bo verjetno v Jugoslaviji. Izdelana študija bo služila za podlago za sklepanje pogodb med posameznimi elektrogospodarskimi organizacijami omenjenih štirih držav. Vendar elektrogospodarski oduosi med njimi niso omejeni samo na okvir »Jugelexporta«, temveč se. lahko razvijajo tudi preko tega o-kvira. Tu gre posebno za sodelovanje pri nabavi opreme in dolgoročnih kreditov, ki bi jih Jugoslavija plačevala v električni energiji. Kaže, da so italijanska podjetja na takem sodelovanju zainteresirana, kajti italijansko elektrogospodarstvo bo od leta 1965 dalje gradilo samo še termoelektrarne, ki so sicer v pogledu gradnje cenejše kot hidroelektrarne, glede pogona pa dražje, ker je treba kupovati gorivo. Zato bo jugoslovanska energija, ki jo bodo proizvajale hidroelektrarne, še vedno cenejša od energije, ki jih bo gradila v bodoče Italija.
R. K.
nedovršene proizvode in upoštevaj^ okolnost, da se industrija in obrt L, nerazvitih deželah nista mogli še iLjj. popolni ti. Pogosto prodajajo Rusi Cna uvožene proizvode dalje v tretje dtlv‘ žele, in sicer tudi ceneje. Podoben d(;s||. govor ima Sovjetska zveza z Egiptoi! ki plačuje sovjetsko posojilo z izv< zom bombaža.	1
Računajo, da je vzhodni tabor (brt Kitajske) doslej podelil tujim ned 2. zvitim državam za okoli 3 milijard dolarjev posojil; pri tem ni računan 3. vojaška pomoč raznim arabskim d žavam, ki naj bi po računih zahok^ nih izvedencev znašala okoli milijaf do dolarjev. Sovjetska zveza je Ih diji do konca leta 1960 podelila sJ milijonov dolarjev gospodarskih p1 sojil (okoli 3500 milijonov rubljev Doslej nista bila realizirana obljublj1 na kredita 500 milijonov od noveli bra 1957 in 500 milijonov rubljev z V tretji indijski petletni načrt. Sovjet®! ska zveza je podelila posojila dvaPif setim nerazvitim državam.	®h
i i;
V tem času so ZDA podelile nerazv-
tim deželam v raznih oblikah, med tj; mi brezplačno pomoč in posojila v zn»lei sku 12.000 milijonov dolarjev. Nadall]ar je treba omeniti zlasti sporazum skl4l0x njen z indijsko vlado maja 1960 gledL; dobave ameriškega žita Indiji. Am^j riška pomoč tujim državam, torej tC,Q gospodarsko razvitim deželam, j ^
v povojnem času, vštevši izdatke &,js Marshallov načrt, dosegla okoli 60 ®:tve lijard dolarjev, ako upoštevamo tud denar za vojaško pomoč.	^
Po višini podeljenih kreditov in g^Er spodarske pomoči Sovjetska zveza dav dosegla Združenih ameriških držaji vendar je zahodne gospodarske, fio nančne in politične kroge presendčin tilo že dejstvo, da je Sovjetska zvProi za s svojo kreditno politiko preši meje tako imenovanega vzhodne?; 1 bloka ter segla na področje izven t?*-C ga.	lo
Američani si v zadnjem času plfarl
zadevajo, da bi vsaj nekaj denarju® ki so ga izdali po vojni kot gosp1®1 darsko in vojaško pomoč tujim drSri žavam, spravili zopet domov. S t'n politiko je začel že predsednik E*1181 senhower, ko so Američani pričePač bolj čutiti pritisk težkega bremeD ®n primanjkljaja plačilne bilance, ki s^v.a suka okoli 4 milijard dolarjev. 0‘n*ii tod tudi njihov pritisk na Zah. NeC^Pr čijo, da bi vrnila posojeni denar i18*0' hkrati več prispevala za vojaške V
datke v okviru Atlantske zveze (N\,J TO). Pa tudi za gospodarsko pomo^
nerazvitim deželam.
Nova carinska tarifa 15. marca
terem so bili dve Francozinji in dva Francoza. Obe ženski sta zgoreli, moška pa sta se rešila.
DVA OBOROŽENA TABORA V KONGU. Čete ministrskega predsednika Gizenge, ki se ima za edinega pravega naslednika ubitega Lumumbe, bivšega predsednika enotne vlade za ves Kongo, so izvršile ofenzivo iz Vzhodne dežele v smeri proti jugozahodu v deželo Kasai in zasedle njeno glavno mesto Luluabourg; vendar niso nadaljevale ofenzive proti Leopoldvillu, glavnemu mestu vlade Ilea in Kasavubuja. Luluabourg je v rokah čet Organizacije združenih narodov. Medtem so J. Ileo, predsednik tako imenovane rudniške vlade A. Kalonji in predsednik Katange Čombe sklenili vojaški sporazum, da bi zaustavili prodiranje Lu-mubovih čet. Po vsem tem sta se v Kongu ustvarila dva velika tabora, na eni strani Lumumbovi pristaši, na drugi njihovi nasprotniki. Hruščev je med tem poslal vsem vladam sveta spomenico, v kateri zahteva odstop Hammar-skjoelda, glavnega tajnika Združenih narodov. Predsednik Gane Nkrumah predlaga, naj bi poveljstvo čet OZN prevzeli Afričani.
Glede nove carinske, tarife, ki jo bodo v Jugoslaviji uvedli 15. marca, so že znane nekatere podrobnosti. Kakor je bilo že napovedano,, se hkrati z u-vedbo nove carinske tarife odpravi dosedanji tistem tako imenovanih koeficientov, s katerimi so doslej urejali jugoslovansko zunanjo trgovino, torej tudi uvoz. Glede uvoza blaga, ki ga izvršijo sami državljani, ne prinaša nova tarifa posebnih sprememb. Uredba določa, da smejo jugoslovanski državljani iz tujine uvoziti za 30.000 dinarjev blaga, seveda pod določenimi pogoji, ki so veljali tudi doslej; sicer ne plačajo nikakšne carine na predmete, ki predstavljajo njihovo osebno prtljago. Poleg tega ne bodo Jugoslovani plačevali carine na blago, ki ga bodo prejeli iz tujine kot dediščino; carine je oproščeno tudi reklamno gradivo, nadalje vzorci, kakor tudi znanstvene publikacije, ki jih prejemajo podjetja brezplačno iz tujine ter proizvodi kmetijstva in živinoreje, ki jih pridobijo na posestvih jugoslovanskih državljanov v obmejnem pasu.
Carina se bo plačevala po vrednosti, in sicer na podlagi faktur za uvoženo blago. Izračunavanje vrednosti tujega blaga v dinarje z namenom, da se postavi carinska osnova, se bo izvršilo po obračunskem tečaju, ki velja za tujo valuto na dan vložitve deklaracije. Postopek glede ocarinjenja blaga, ki je bilo začasno izvoženo zaradi predelave, je nekoliko drugačen; za uvoz takšnega blaga plača uvoznik 10 odst. na fakturno vrednost izvršene predelave.
V smislu uredbe o uvedbi nove carinske tarife bo državni sekretariat za finance sporazumno s komitejem za zunanjo trgovino, z drugimi organi Zvezne uprave ter z Zveznim izvršnim svetom določil količino proizvodov, za katere predvideva carinska tarifa kontingente. Na te. količine bo carina znižana ali pa je sploh ne bo treba plačati. Carinski kontingent bo uveden na sledeče predmete: tetra-etil-svinec, brez-šivne cevi, magnezij, manganova ruda, boljše vrste gline, loj, žveplena kisli-
H&id
J&lauUa
Med
Odprt vse leto. Tekoča, topla In mrzla voda. 61 postelj. Sobe ■ kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAŠ z lastno restavracijo,45 postelj, kurjava s pečmi. • Žičnica
Le ste neb svetilke, popotne opreme za kopalnice
m, • po cenah, ki se ne dajo primerjati !
Branclolin
Via S. Maurizio, 2
mednarodna špedicija in transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav: Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajexm, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi.I
Splošna plovba - Piran
Župančičeva ul. 24
tel. 51-70 - telex 03-122
hči
-Hin
Šap
Hos
ian
sPr.
*itie
dal
Komercialni oddelek - Ljubljana Igriška ul. 12
telefon 23-147 - telex 03-13;
Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni.
Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte.
Izleti z jahtama »Burja« In »Plranka«
Tiftdka SILA	JOŽEF
uvo z	,	IZVOZ
TRST — Riva Gromula 6-1 ' Telefon 37-004	
	Telefon 55-689
UVOZ - IZVOZ
Vremec r.
Opčine • Narodna 78
Telef. 21-306
Prispele so prve pošiljke!
Cme uradne-!
m

T
LJ C
O I— l
'in
sej
in
Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope.
Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do Nevv Yorka, Philadelphie i Baltimora.
Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa.
Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie.
Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra.
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do
Ranguna.
Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana
do japanskih luka.
Daleki Istok — Brza praga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama plovi 35 brrih i modemih bro-dova, koji Imadu preko 230.000 tona nosivosti, ras-hladni prostor, tankove za biljna ulja 1 470 putnič-kih mjesta.
*aš
ie
t>oE
vaš
škE
Ulil
8».
\
6te
slo
4q
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«
200
boi
vai
U:
*h;
<iai
»j;
Ur,
F
me
>jit
j'
:oi
vestni
ibLUV.
Vsi na volitve 11 v obrtniško komisijo!
r0 Obrtniki, včlanjeni v sekcijo obrtni-Jv Slovenskega gospodarskega zdru-jta!nja, so v posebnem pozivu ostalim ^rtnikom pojasnili razloge, ki so jih 53jTivedli do tega, da so predložili za nplitve članov v pokrajinsko obrtniško anpmisijo, ki bodo v nedeljo, 12. marnji, svojo posebno listo. V pozivu ugo-Jvljajo, da dosedanji zastopniki obrtnikov v imenovani komisiji, zlasti zadnji čas, z vso vnemo ponavljajo že zna-0bE in nikdar uresničene obljube, ker ji hoteli, da bi ostalo vse pri starem 5p) da bi bilo mogoče še slabše. Zato laandidati liste, št. 4 pozivajo vse obrt-pjke, da se udeležijo volitev, kot jih in(pzivajo dosedanji voditelj , toda svoj l/as naj oddajo samo listi št. 4, ker je ajJ> edina opozicijska lista, katere kandidati jamčijo, da se bodo resnično -neprili za koristi obrtnikov. V pozivu ržPozarjajo na številna resna vprašanja, ržfi katere do danes, kljub vsem oblju-iraSm, ni bila najdena ustrezna rešitev, rgigotavljajo, da ni še ustreznega zako-iel1®’ ki bi resnično zaščitil dosego obrtniških poklicev v korist vseh obrtni-pv, kakor tudi potrošnikov. Tudi bol-1 pka blagajna ne deluje povsem zadovoljivo; potrebna so razna izboljšanja Jfi podeljevanju pokojnin. Potrebne bi Jle. tudi primerne olajšave pri pode-^ |evanju posojil za obnovitev in izbolj-"Ijnje obrtniških obratov.
;aj
Na koncu svojega poziva kandidati rde št. 4, dajejo kratka navodila o vo-"..ivah: vsak volilec bo prejel od svoje hčine volilno potrdilo, na katerem bo ^načen volilni sedež in urnik volitev. Irečrta naj za to določeni koriček pri 0/li številka 4.
zV(	LISTA ŠTEV. 4
J h Colja Srečko (Felice), klepar, Natri brežina;
eri 2. Feriani Ferdinand(o), tapetnik, trd Trst;
as 3. Renar Andrej (Andrea), mizar, Bane;
10^
4.	Carli Danijel (Daniele), mizar, Boljunec:
5.	Novak Ivan (Giovanni), kovač, Trst;
6.	Smerdel Ivan (Giovanni), krojač, Trst.
ZASTOPNIKI LISTE ŠT. 4 ZA VOLITVE POKRAJINSKE OBRTNIŠKE KOMISIJE
Za vsak volilni sedež so kandidati liste štev. 4 imenovali po enega zastopnika liste.
Stanarina po novem zakonu
ZAKON Z DNE 21. DEC. 1960 ŠT. 1521 O STANARINAH DOLOČA SLEDEČE:
1.	Najemninske in podnajemninske blokirane pogodbe mestnih nepremič nin se po novem zakonu podaljšajo do 31. decembra 1961.
2.	V primerih, kjer se prenehanje najemninskih pogodb ravna po običajnem pravu, je konec določen za naslednji običajni konec.
3.	Za razkošna stanovanja je omejeno podaljšanje na 30. sept. 1961.
4.	Za razkošna stanovanja se razumejo tista, ki so navedena na tablicah ministrskega odloka z dne 7. jan. 1950, pod št. 1 in 2.
5.	Novi zakon določa, kakšno stanovanje je razkošno.
6.	Po novem zakonu so razkošna: a) hiše zgrajene na prostorih v okrilju regulacijskega načrta, ki so namenjeni graditvi vil in zasebnih vrtov; b) hiše, ki jih obdajajo vrtovi ali prostor 6-krat večji od zasedenega prostora, stanovanja, ki imajo več kot 200 kv. m površine.
7.	Za stanovanja, ki služijo v druge namene, se podaljša zapora do 31. dec. 1964, le če prostori služijo za: a) izvrševanje svobodnega poklica (zdravnika, inženirja, komercialista, geometra, odvetnika itd.), b) poslovanje obrtniškega podjetja, ki ga za takega prizna zakon z dne 25. julija 1956, št. 860, c) proizvodnjo dobrin ali nudenje uslug
PRVE NOSTRIFIKACIJE en SLOVENSKIH PROFESORJEV
z V zadnjem času so na filozofski fa rjeimteti (Facolta di Lettere) v Rimu no-va'll"ificirali svoje diplome z ljubljanske Piverze naslednji slovenski profesor-‘z Trsta, ki so bili s tem promovirani za »doktorje književnosti«: klasični1 filolog Alojz Rebula (z razpravo •evodi Danteja v slovenščino); slavist
artin Jevnikar (»Krištof Schmidt pri ovencih«); slavist Pavle Merku (»Po-
alj,l
e avi ekspresionističnih teženj v sloven-™‘ki literaturi«) in slavistka Anica Kalc j Openski go\'or«).
Ob tej priložnosti se je izpitna komisija laskavo izrekla o visoki znanstveni ravni ljubljanske univerze, ud
UVEDBA TUJIH JEZIKOV NA SLO SCENSKIH STROKOVNIH ŠOLAH.
Ravnatelji slovenskih nižjih strokovnih 101 so bili uradno obveščeni, da lah-P uvedejo na šole poučevanje angle-Fine ali nemščine, kot prost predmet, tofesorje bo nagrajevala država.
, TRIJE NAČRTI ZA UZAKONITEV SLOVENSKEGA ŠOLSTVA. Te dni bo-
u V zakonodajnem odboru rimskega farlamenta pričeli razpravljati o žalskih osnutkih za ureditev slovenjih šol v Italiji. Poleg zakonskega 3snutka vlade obstajata še dva druga, n sicer načrta socialistične in komu-■1|stične stranke,. V smislu vladnega j.ačrta ni slovenskim šolam zagotov-Jcaa zadostna avtonomija; ta tudi ne ,y.aja slovenskih šol v Beneški Slove-IJ1- Z zakonom naj bi končno uredili Pravni položaj šolnikov in pouk na °venskih šolah.
.ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI EšANI ODBOR, ki v smislu london-I e8a sporazuma sledi izvajanju do-, o pravicah manjšin na Tržaškem h1. Koprskem, nadaljuje svoje delo v t lrt|U. Na dnevnem redu je. več vpra-anh tako vprašanje uvedbe dvojezič-■ °SU in tudi šolsko vprašanje. Itali-anska vlada je načela tudi vprašanje Im membe poitalijančenih priimkov in len. ki so jim jugoslovanske oblasti a'e zopet prvotno slovensko obliko.
St°VENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
* soboto, 4. marca, ob 20. uri v Avditoriju v Trstu
Goodrich-Hackett »DNEVNIK ANE FRANK« Zadnjič — Zelo znižane cene!
V nedeljo, 5. marca, ob 16. uri
Pavel Golia »SNEGULJČICA«
Češkoslovaški tranzit čez Trst
( p°sebno odposlanstvo Tržaške trgovke zbornice, ki ga je vodil pred-
ZARADI UKINITVE OBMEJNEGA PROMETA VELIKA ŠKODA TRŽAŠKI IN GORIŠKI TRGOVINI
Kakor znano, so obmejne oblasti sporazumno ukinile obmejni promet s prepustnicami do 9. marca, da bi preprečile širjenje slinavke. Že po nekaj dneh, odkar je bil promet ustavljen, čutijo trgovci v Trstu in v Gorici ve liko škodo. Ta se pravzaprav čuti skO' raj v vseh trgovinah, saj so Jugoslova ni kupovali v Trstu najrazličnejše vrste blaga za domačo potrebo, kakor tkanine, gospodinjsko opremo, pa tudi kmetijske potrebščine. Posebno očitno je mrtvilo po goriških trgovinah, saj je Gorica še najbolj navezana na okoliške. kmete. Udarec je toliko večji, ker se trgovina pravzaprav n-e omejuje samo na obmejni pas, temveč gre po raznih kanalih globlje v notranjost. Zato trgovci komaj čakajo, da bo obmejna zapora odpravljena.
Obmejni promet s propustnicami je bil ustavljen na vseh prehodih od Golega brda do Škofij oziroma Lazareta. Severno od Golega brda na blokih proti trojni meji med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo so prehodi odprti; sicer je dovoljen prehod s potnimi listi na mednarodnih blokih pri Škofijah, na Pesku, Fernečah in pri Rdeči hiši v Gorici. V Kopru so se sestali predstavniki obmejnih oblastev na posvetovanje o bodoči ureditvi obmejnega prometa. Načeli so tudi vprašanje, ali bo treba zaporo na meji podaljšati. Doslej se slinavka ni pojavila na jugoslovanski strani, pač pa je bilo nekaj novih primerov v Bazovici in na Opčinah.
VIŠJI PREJEMKI IN DAVKI. Ministrski sve.t je sprejel zakonski osnutek o povišanju prejemkov sodnemu osebju, profesorjem in učiteljem. V ta namen je bilo treba povišati razne davke. Med drugim so bili povišani davki, ki jih državljani plačujejo državi v zvezi s sodnijskimi postopki; kol-kovne pristojbine za razne prošnje, potrdila itd.
NAŠE SOŽALJE
Na Opčinah je umrl Martin Danev, v Bazovici Ana vd. Križmančič, v Ric-manjih Lino Vovk, v Gorici Rudolf Persolja in Marija Žniderčič vd. Cej; v Benetkah dr. Herman Ferjančič, sodni svetnik v pokoju. V
umetniškega značaja ali navadnega, če v podjetju dela lastnik ali družinski člani ne v večjem številu od 5.
8.	Za stanovanja, ki služijo v druge namene in niso navedeni v kategorijah a), b) in c) pod točko 7, je omejeno podaljšanje le do 30. sept. 1961.
9) Od L jan. 1961 znaša odstotek poviška za blokirana stanovanja do 31. dec. 1964 20% na znesek stanarine plačan 31. dec. 1960. Prihodnji poviški se bodo šteli od stanarine, plačane 31. dec. 1961 in tako dalje.
10.	V primeru, da je podnajemnik v slabih gmotnih razmerah ali pa gre za nepremičnine, ki so oddane v najem prvič po 31. oktobru 1945 in do 10. marca 1947.
11.	Nobenega poviška ne določa zakon za stanovanja v slabem stanju, v katerih stanujejo revni stanovalci.
12.	Dovoljen je 100% povišek (vedno od 31. jan. 1961), če so gmotne razmere podnajemnika zelo dobre in mnogo boljše od lastnikovih.
13.	Prejšnji zakoni so določali, da so zasebne pogodbe nične, medtem ko novi zakon določa prav nasprotno, in sicer, da imajo od L jan. 1961 popolno veljavo zasebne najemniške pogodbe.
BOLNIŠKA BLAGAJNA ZA TRGOVCE
Odbor SGZ je poslal generalnemu vladnemu komisarju vlogo, v kateri poziva oblasti, naj nemudoma im:nu-jejo nove člane, v pokrajinsko komisijo za bolniško blagajno za trgovce na mesto prejšnjih, glede katerih je zaradi večkratne neupravičene odsotnosti upravičena domneva, da so odstopili.
LETNA PRIJAVA DOHODKOV PO VANONIJEVEM ZAKONU
Vabimo vse člane, naj ne čakajo zadnjih dni za prijavo letnih dohodkov. Zberejo naj vse potrebno: davčne kartele za leto 1959/60/61, vsote stroškov in dohodkov in jih prinesejo na tajništvo združenja.
DRUŽBENI PREMIKI NA SLOVENSKEM
Prejšnji torek je v »Gregorčičevi dvorani« v Trstu predavala Marija Vilfanova o »družbenih premikih na Slovenskem«. Predavateljica je nazorno prikazala pereča vprašanja delovnega človeka v Jugoslaviji. Omenila je, da je bila Slovenija do nedavnega še pretežno agrarna dežela in je morala premagovati velike ovire, da se je v tako kratkem času razvila v industrijsko deželo. Industrije lizačija še napreduje in nujno vodi do sprememb v družbenem ustroju. Pereče je tudi vprašanje vzgoje delavskega kadra; nastajajo nove šole, ki naj bi v čim krajšem času usposobile delavce za samoupravljanje ptf-djetij. Veliko spodbudo delavcem je dala nova ureditev nagrajevanja po učinku; ti se vedno bolj zavzemajo za soodločbo pri vseh ukrepih v podjetju. Predavateljica je tudi kratko označila pomen komune, ki ni več Zadnja stopnica v družbeni enoti, ampak samostojen organ, ki vodi v decentralizacijo v državnem upravljanju.
ZA POCENITEV BENCINA V TRSTU. Preteklo nedeljo in 'v ponedeljek so stavkali tržaški uslužbenci pri bencinskih črpalkah v Trstu. Do stavke je prišlo v znak protesta proti osrednjim vladnim organom, ki šč niso vzeli v pretres predloga, da bi Trstu dovolili posebne davčne olajšave na bencin. Izjemni položaj Trsta in bližina jugoslovanskih črpaik narekujeta, da naj bo Trst deležen vsaj tistih olajšav, ki jih je vlada priznala Gorici.
STAVKA ZA STAVKO
Staka delavcev in uslužbencev Združenih jadranskih ladjedelnic (GRDA) še traja. Osebje zahteva izboljšanje svojega položaja v podjetju. V znak solidarnosti so priredili stavkovno gibanje tudi pristaniški delavci. Stavka ’ v podjetju AFA se še nadaljuje in tudi tem stavkajočim delavcem sc je pridružilo osebje drugih podjetij, kakor Dilfi, Orion, Marcovigi, Taurus, Atlas, Frausin, Trafilerie Triestine, Svem, itd. Stavkali so tudi nameščenci tržaških krajevnih ustanov (občine. pokrajine, itd.), ki zahtevajo povišanje plač; poleg tega delavci v čistilnici ESSO ter pri Mobiloilu in Raisonu. Eno uro so stavkali tudi uslužbenci tržaške davčne izterjeval-nice. V sredo so se sprevodu delavcev po mestu pridružili tudi študentje. Stavkali so tudi v ladjedelnici v Tržiču.
Glas iz občinstva
Hal pa vzijola
mlatiiae ?
Gospod urednik,
Dovolite, da se tudi jaz oglasim in nekaj povem v zvezi z nedavnim razgrajanjem italijanskih dijakov proti Slovencem v Trstu. To je že za nami, vendar nas kokarde, ki jih dijaki italijanskih srednjih šol še vedno nosijo v gumbnicah, pa tudi bomba, ki so jo nastavili na dvorišču Primorskega dnevnika v Trstu, opozarjajo, da žerjavica še vedno tli pod pepelom. Mislim, da je prav zaradi tega važno vprašanje, kje so skriti tisti, ki so dijake pognali na ulico. Ti so prav gotovo v političnih taborih. Človek se tudi vprašuje, kako je bilo mogoče, da se da mladina s takšno lahkoto nahujskati proti Slovencem. Na prvo vprašanje, kdo je pravzaprav nahujskal italijansko mladino, je naš tisk že odgovoril, ko je navedel, da je šlo za organizirano gonjo proti dvojezičnosti tik pred sestankom italijansko - jugoslovanskega mešanega odbora v Rimu. Sicer se tega vprašanja nisem hotel dotakniti. Bolj me zanima drugo: Kako je bilo mogoče, da so italijanski dijaki takoj in brez premisleka planili na ulico proti Slovencem ter se spozabili tako daleč, da so vzklikali celo »Smrt Slovencem« ter so se v enem primeru lotili celo slovenskih dijakinj.
Po mojem gre za šolsko vzgojo. V tej zvezi naj navedem, da mi je slučajno prišla v roke knjiga pod naslovom Paride Piasenti:	»1818-1848:
»da Vittorio Veneto alla repubblica« (Milan, Santi editori, 1960). Pisec te knjige se je namreč pogumno dotaknil tudi vprašanja vzgoje v italijanskih šolah. Sam je mnogo trpel med prvo in drugo svetovno vojno in za časa fašizma. Prav zato se čuti dolžnega, da da nekaj naukov italijanski mladini, ki izvirajo iz njegove lastne življenjske skušnje.
Tako pravi tudi, da je fašizem lahko zavedel mladino na kriva pota, ker io je najprej zaslepil v šoli, kjer so jim profesorji obvezno vcepljali fanatizem pa tudi vojaškega duha. Držav ljanska vzgoja je bila povsem zgrešena.
Mislim, da je Piasenti pokazal prav na najbolj boleče mesto. Z njim se tudi mi vprašujemo, kakšna je vzgoja v italijanskih šolah danes, posebno v naših krajih. Po zadržanju premnogih profesorjev med zadnjimi dogodki v Trstu, in po vedenju njihovih učenecv pa lahko sodimo, v kakšnem duhu vzgajajo mladino še danes v tržaških šolah.
L. T.
OBNOVIMO ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO!
Slinavka je te dni mnogo naših živinorejcev spravila ob vso živino in jih s tem gospodarsko uničila. Tudi tisti, ki so še utegnili pravočasno prodati živino za meso, so bili silno prizadeti, ker so pri prodaji izkupili kvečjemu eno tretjino vrednosti goveda. Česa naj se naučimo iz te bridke izkušnje? Zavarujmo pravočasno svojo živino! Samo v Bazovici še posluje domača zavarovalnica za živino, ki je rešila že marsikaterega živinorejca, drugod je delovanje zavarovalnic zamrlo. Cas je zdaj, da zavarovalnice obnovimo. Morda bi kazalo, da bi dale za to pobudo naše kmečke organizacije.
Napovedane ladje
JUGOLINIJA (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
— Indija — Pakistan: Vojvodina 6 marca, Baška 25. marca.
— Indonezija — Daljni vzhod: Baška 25. marca.
— Sev. Kitajska — Japonska: Baška 25. marca.
— Severna Afrika: Rijeka 7. marca. — Sev. Evropa: Rijeka 7. marca.
— Perzijski zaliv: Avala 25. aprila.
JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje —
— Dalmacija — Grčija (tedenska):
Lastovo 7. marca.
— Dalmacija — Grčija — Kreta (14-dnevna): Orebid 3. in 17. marca.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE
Ladja Bled je 13. februarja odplula. iz Nevv Yorka namenjena v jadranska pristanišča. Ladja Bohinj je 26. februarja odplula z Reke. Bovec je 25. februarja priplula v Tanger, nato čez Gibraltarsko ožino v Palermo, Genovo, Dubrovnik, Benetke in na Reko.
Zgodba o spomeniku v Pevmi
k	4.UUU11UC, M gd jv 'ouu K1 v v.
jnatlik zbornice dr. Romano Caidassi c,v katerem je bil tudi ravnatelj tr-j(.Sk*h javnih skladišč dr. Bernardi, se le dni vrnilo iz Prage, kjer se je
v Rajalo za nov sporazum o češkoslo-§,skem tranzitu čez Trst. Ceškoslova-se je obvezala, da bo letos odpre-g a čez Trst najmanj 250.000 ton bla-Igj Kakor znano, je bil spomladi leta
Podpisan podoben sporazum, ki je
ljdvideva] tranzit le 150.000 ton češko-iil 'aškega blaga, V resnici je češko-Wfw>ki tranzit čez Trst lani presegel Kof °° ton' Letos Pa se podjetje Ce-Vg.^acht obvezalo, da se. bo češkoslo &.ki tranzit še povečal, o Leta 1959 je železniški promet s Če-Ce“sWaško dosegel 42.095 ton, in si-16 25.374 ton v smeri proti Trstu in /kL;1 v smeri iz Trsta; leta 1960' pa je v asal 214.745 ton, in sicer 87.076 ton $tt1Stlyeri Proti Trstu in 127.669 ton v (per* iz Trsta proti Češkoslovaški.
'Pominjamo, da so bili v naši pre-
Medn- ni
^tV-1 v Gospodarstvu 10. febr. polja • ° češkoslovaškem tranzitu zame-j)0/**■ in sicer so bili pod leto 1959 , avl j eni podatki za leto 1960. Prip.
Vj.J
V Pevmo sem prišel že zjutraj. Pripeljal sem se do soškega mosta z avtobusom, ki vozi vsako uro v Podgoro in Ločnik. Moj namen je bil, da ostanem v Pevmi tudi popoldne, ker pa nisem mogel dobiti v pevmskih gostilnah obeda, sem se vrnil ob eni uri popoldne v Gorico. Razen krčem je od soškega mosta do Števerjana ena sama gostilna, in sicer nekako v sredini med Pevmo in Borjačem, kamor zahajajo lovci, kjer se dobi kos lo in kjer sem pred leti obedoval, in sicer še precej dobro. Vidi se, da Goričani ne obiskujejo mnogo Pevme, bolj jih mika Štandrež, ki ima zelo ugodne avtobusne zveze.
Pevma nima ugodnih pogojev za poljedelstvo, za trte je lega prenizka. Nekoliko vinogradov je nad novimi hišami v Grojni in pod Oslavjem. Tudi za zelenjavo ni primerne zemlje, kakor je na primer v Štandrežu. Vina je seveda malo in se ne da primerjati z oslavskim; kar ga pridelajo, ga popijejo doma. Velikih kmetov ni, samo trije do štirje srednji, ki redijo po eno do dve kravi v hlevu in nekoliko manjši. Nekaj imajo svoje zemlje ,nekaj pa v najemu od barona; glavni pridelek sta koruza in krompir.
»Baron Tajfenbach odpre osmico v Pevmi, in celo dvakrat na leto, pravite? Saj ste vendar -rekli, da pridelajo malo vina v Pevmi in to samo za domačo porabo.«
»Da, ali baron ne toči v svojih os-
micah pevmsko vino, ampak briško.«
»Kakšno briško?«
»Iz Vipolž; on ima namreč tam svoje vinograde.«
Ker je govora o vinu, sem se spomnil, da so mi v Pevmi zraven domačega vina postregli tudi s pustnimi cvrtnjaki. Vi morda ne veste, kaj so cvrtnjaki? To so čisto navadni »fritli« ali »fancli«. Bil je namreč pustni ponedeljek, ko sem bil v Pevmi. Toda pevm-ski cvrtnjaki niso bili navadni fancli, ampak imajo, kakor naši presneti, znotraj nadevek iz orehov, rozin in drugih takih zapeljivih dobrot. Zaradi -tega nadeva niso tako zagatni kot navadni. Cvrtnjaki se seveda cvrejo, vendar jih tudi pečejo, potem pa niso več cvrtnjaki, ampak postanejo nekaki miniaturni presneti.
Tri kilometre severno od Pevme, ob vznožju Sabotina ležeči ŠentmaVer ima približno enake pogoje za poljedelstvo kakor Pevma, vendar ima več vinogradov in za trte zelo ugodno, naravnost proti jugu obrnjeno lego.
V središču Pevme na trgu zraven pošte stoji spomenik padlim partizanom iz Podgore, Pevme in Šent-mavra. Ta spomenik s slovenskim napisom in slovenskimi imeni teh treh vasi je seveda trn v peti fašistom in filofašistom, ki so pri nas še vedno skoraj edini odločujoči činitelj. In kaj so si izmislili, da bi ga odstranili? Trg, na katerem je postavljen spomenik, je nastal šele po prvi svetovni vojni, pred
tem je bila tam le cesta, ob kateri je bila Mikluševa trgovina z jestvinami. Kakor, druge, je bila v prvi svetovni vojni porušena tudi ta hiša. Po vojni jim niso dovolili, da bi zgradili novo hišo na starem mestu, ampak so se morali umakniti za nekoliko metrov nazaj, da se je mogla cesta razširiti v trg. V sredini tega trga so po drugi svetovni vojni postavili že omenjeni spomenik, obrnjen proti cesti.
Tak je bil položaj, ko so prišli neke noči delavci na trg in začeli zabi-. vati železne kole v zemljo. Zjutraj je bilo delo že končano in med spomenikom in Mikluševo trgovino je. stal zamrežen trikot. Ko sem bil jaz v Pevmi, so razkladali s tovornega avtomobila v ta trikotni prostor debla, posekana v bivšem gozdu zavoda Tre Ve-nezie. Zagonetna zadeva. Zakaj je trg sredi vasi najprimernejše skladišče za debla iz posekanega gozda? Zame je stvar jasna: nekdo si je hotel s tem dejanjem zapečatiti svojo pravico do zemljišča v zamreženem trikotu, ki je uničil trg med spomenikom in Mikluševo trgovino. Kdo je odstopil javni trg, edini trg v Pevmi, v zasebno last in zakaj? Mimogrede bodi omenjeno, da se je s tem ponovil v Pevmi tržaški primer, ko je magistrat prodal za-sebiniku del zemljišča na trgu pred bivšim Narodnim domom, kjer so potem sezidali palačo, ki ga zdaj zakriva. V Trstu pred slovenskim narodnim domom, v Pevmi pa za hrbtom sloven-
Multura in življenje
Tri politične
SOLIDARNOST S KOROŠKIMI SLOVENCI. Občnega zbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki je bil te dni v Celovcu, sta se udeležila tudi predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu dr. Jože Dekleva in dr. A. Kukanja. Zborovalce je v imenu tržaških Slovencev pozdravil dr. Dekleva, ki je naglasil, da imajo koroški Slovenci in Slovenci v Italiji pred seboj ista vprašanja in iste smotre, da zavarujejo svoj obstanek; oporo v tem boju in zaveznikov bodo iskali v naprednih krogih, ki jim jo po svojih političnih načelih lahko dajo. Hkrati pa bodo tesno povezani s svojim matičnim narodom, ki jih bo moralno podprl. Glavno poročilo je na občnem zboru podal predsednik dr. Franci Zwitter. V njem je primerjal tudi položaj Slovencev na Koroškem in Nemcev na Južnem Tirolskem.
VPRAŠANJE DVOJEZIČNOSTI V GORICI. Na prvi seji v novi dvorani goriškega pokrajinskega zbora je pristaš Italijanskega . socialnega gibanja Sampiero nastopil proti uvedbi dvojezičnosti. Njegovim izvajanjem sta se uprla slovenska svetovalca Miladin Černe in dr. Makuc. Naglasila sta, da dvojezičnost ne ogroža nikogar, kakor tudi ne ovira izvedbe deželne avtonomije, temveč je v skladu z ustavo. Za prijateljsko sožitje s Slovenci se je zavzel krščanski demokrat Pecorari.
NA SHODU SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE v Gorici sta poročala o delovanju te skupine dr. A. Sfiligoj in dr. A. Kacin. Prvi je spregovoril o političnem delovanju, drugi pa o šolskih vprašanjih. Dr. Makuc je poročal o delu v pokrajinskem svetu. Poročali so tudi naslednji občinski sve- I tovalci: Frandolič iz Dobrdoba, župan ! Podveršič iz Števerjana in K. Černič iz Sovodenj.	‘
Goriška prosta cona -
V	Gorici bo imela predvolilna agitacija za obnovo občinskega in pokrajinskega sveta tudi gospodarsko osnovo. Da bo tako nam kažejo prve predvolilne številke socialdemokratskega pet-najstdnevnika, »La Strada« in liberalnega mesečnika »La Gazzetta«; ti objavljajo namreč vrsto člankov z gospodarskega področja, in to seveda*v polemiki z demokristjani, ki imajo tako v občinskem svetu kot v pokrajinskem svetu absolutno večino.
V	Gorici obstaja že od leta 1949 »prosta cona« za nekatere vrste blaga; zato prejemajo Goričani na mesečne karte majhne količine bencina, sladkorja, kave in semenskega olja po nižjih cenah. Goriška industrija ima precej koristi od proste cone. Tako so nastale v zadnjih letih v Gorici mnoge nove tovarne in proti temu so nastopili tržaški in še zlasti videmski gospodarski krogi.
V	novih tovarnah je bilo zaposlenih nekaj tisoč delavcev in uslužbencev. V zvezi s tem povečanim kroženjem denarja so nastale nove trgovine in obrtniške delavnice. Nizka cena bencina je dala pobudo za ustanovitev močnega avtoprevoznega parka in seveda tudi za večji nakup motornih koles in avtomobilov.
V	takih razmerah so se seveda našli ljudje, ki so položaj znali izkoristiti v svojo izključno korist. V prvih letih proste cone so nastajale po Gorici kot gobe po dežju tovarne likerjev in piškotov, ki pa so jih lastniki zaprli čim je bilo nad podeljenim kontingentom poostreno nadzorstvo. U-pravljanje kontingentov proste cone in njih razdeljevanje je vlada poverila Trgovinski zbornici; ta je sestavila komisijo, ki te stvari ureja. V njej so predstavniki raznih javnih in strokovnih organizacij in njeno delo ni bilo vedno znano javnosti. V začetku so podeljene kontingente objavljali. Ko so komunisti pričeli na podlagi teh številk kazati na visoke zaslužke nekaterih oseb in tvrdk, je Trgovinska zbornica zakrila javnosti vse številke v zvezi s prosto cono.
V	zadnjem času pa so pričeli spet objavljati podatke o kontingentih, in prav ob teh podatkih je spet nastala polemika, tokrat načeta z druge strani, s strani liberalcev in socialdemokratov. Vse to je povezano s predvolilno agitacijo. Gorici županuje že 12 let dr. Bernardis, mož, ki ga imajo za eksponenta desničarske struje v krščanski demokraciji in ki ga sedanji voditelji stranke, fanfanije.vci, ne marajo. Verjetno ga ne. bo več na kandidatni listi. Ker so demokristjani pred štirimi leti zbrali absolutno večino verjetno prav zaradi njega, upajo predstavniki ostalih strank, zlasti še liberalci, da bodo uspeli večinski stranki odtrgati precej glasov. Zvezo s prosto cono ima seveda tudi goriška občina, saj dobiva samo od trošarine na pro-
skega spomenika; pred spomenikom niso mogli tega napraviti, ker je tam glavna cesta. Kaj pa jim bo to koristilo? S to zahrbtno politiko (zares dobesedno zahrbtno) upajo, da se jim bo posrečilo — ako se Pevmci pravočasno ne zganejo in zahtevajo odstranitev trikota — odstraniti spomenik.
Do zdaj je bilo namreč okoli spomenika dovolj prostora in nihče ni mogel trditi, da spomenik ovira promet, po zgraditvi trikota pa je trg izginil in bodo njegovi nasprotniki in naši gospodarji, ki nam z levico jemljejo, kar nam dajo z desnico, trdili, da je spomenik na sredi ceste in da mora izginiti.
Kakor sem že omenil, so se Miklu-ševi s svojo hišo morali umakniti, da je pred novo hišo lahko nastal trg. Sedaj nenadoma trg ni več potreben, ker pač stoji na njem slovenski spomenik. Da bo ta izginil, mora izginiti tudi trg. Mikluševa trgovina, ki je bila nekdaj na glavni cesti in potem na trgu, bi morala priti sedaj v ozko slepo ulico. Našli so baje neki stari papir iz časov francoske zasedbe, ki naj bi dokazoval, da je zadevno trikotno zemljišče pripadalo neki rodbini, kateri so ga sedaj odstopili,. Zanimivo je tudi dejstvo, da se na tehničnem uradu goriškega županstva nikakor ne da zvedeti, kdo je izdal odlok in dovoljenje, da se trikot zagradi.
Kakor se vidi tudi ob tem primeru, imamo Slovenci v Italiji vse pravice lepo zapisane in podpisane na papirju ter skrbno shranjene v železni blagajni, da bi jih miši ne pojedle.
Drago Godina
PO SLIKARSKIH RAZSTAVAH: SREČANJE Z RUDOLFOM SAKSIDO
Tudi v tem tednu je vladalo pri nas kulturno mrtvilo. Gledališče gostuje s Sneguljčico po deželskih odrih in žanje veliko uspeha: njegove predstave so vedno polno obiskane. Medtem so napovedali, da bo to soboto v Avditoriju zadnja predstava Gcodrich-Hackettovega Dnevnika Ane Frank.
Svojevrsten kulturni užitek nam je pretekli petek nudilo Planinsko društvo. Priredilo je predavanje vrhunskega slovenskega planinca Aleša Kunaverja, ki je sodeloval v lanski jugoslovanski odpravi na Himalajo, kjer so jugoslovanski planinci zavzeli nad 7.000 metrov visoka orjaka Trisul L in II. Kunaver je svoje zanimivo pripovedovanje ilustriral z lepimi sk optičnimi slikami. Na koncu je napovedal, da se jugoslovanski lrmalaisri pripravljajo, da se bodo čez kaki dve leti lotili 8.000 metrov visokega velikana v himalajski gorski verigi, in sicer vrha Lhotse II. ali pa Kancendženge II.
Ljubiteljem likovne umenosti pa se je nudilo prijetno srečanje z goriškim rojakom Rudolfom Saksido. V intimno vplivajoči galeriji »Alla loggia« za občinsko palačo nam je Saksida pokazal izbor svojih najnovejših del. Gre za trinajst olj, ki so jedro obširnejšo razstave, ki jo ima slikar v mislih. Saksido redko srečujemo, ker se v svoji skromnosti rajši predaja Uhemu delu, namesto da bi tudi javnosti omogočil, da bi se od časa do časa seznanjala z njegovim umetniškim razvojem Iz bežnih stikov, kj smo jih doslej lahko imeli z njim, smo imeli priložnost opazovati njegov stilni vzpon iz magič-
kosi vole agitacije
izvode proste cone nad 200 milijonov lir letno. S tem denarjem izvede vsako leto mnogo javnih del in izenači mestni proračun. Poleg tega pa ima goriška občina tudi svojega predstavnika v komisiji Trgovinske, zbornice za prosto cono, podžupana dr. Poterzia (tudi tega imajo fanfanijevci na »piki«); on je ravnatelj oddelka za prosto cono pri Trgovinski zbornici. Razdeljevanje kontingentov je bilo do pred nekaj leti izključna stvar komisije pri Trgovinski zbornici in šele pred tremi leti je ta komisija sestavila osnutek pravilnika, o katerem je na dolgo in široko razpravljal tudi občinski svet. Od tega časa pa ni bil še pravilnik dejansko sprejet, čeprav ga deloma v praksi že izvajajo; kajti sama Trgovinska zbornica ga je deloma spremenila. V Gorici govorijo, da je zaradi tega pravilnika nastal na sejah občinskega upravnega odbora oster spor med županom in podžupanom.
Na drugi strani pa nastopajo liberalci proti sedanjemu predsedniku Trgovinske zbornice Bigotu, ker je on istočasno trgovec na drobno in na veliko ter je torej zainteresiran pri razdeljevanju kontingentov blaga za široko potrošnjo, kot so sladkor, kava in olje. Znano je, da so predsedniki Trgovinskih zbornic v Italiji imenovani od pristojnega Ministrstva in zaradi tega je razumljivo, da imenujejo na to mesto ljudi, ki jih vladajoča stranka ima za svoje. Bigot je bil postavljen na to mesto pred nekaj leti in govori se, da je bil tesno povezan s fan-fanijevsko skupino v KD, čeprav je nekajkrat pokazal, da ne soglaša popolnoma s politiko tukajšnje večinske stranke. Liberalci so mnenja, da bi bil moral podati ostavko, češ ni pravilno, da soodloča o kontingentih.
Drugi argument polemike je razdeljevanje posebnih skladov, ki so nastali v zvezi s prosto cono. Ko dvignejo Goričani bencinske bone na Avtoklu-bu, morajo plačati za vsak liter bencina »prostovoljno« liro v sklad za pospeševanje kulture in umetniške dejavnosti. O dodelitvi tega denarja (ki gre v desetine milijonov) so se slišali razni nasprotni glasovi, vendar je vsakdo razumel, da je stvar potrebna in zaradi tega se je vse poleglo. Bolj ostra polemika pa je nastala o skladu, ki ga zbirajo trgovci z jestvinami s prispevkom na vsak liter olja, kilogram sladkorja, kave itd. V ta sklad prispevajo trgovci prostovoljno, a denar praktično ni njihov, ker se cena določenim proizvodom poviša. V preteklih letih so s tem denarjem zgradili telovadnico »Ginnastice« in razširili klubske prostore iste organizacije. Ko je bilo delo s tem zaključeno pa so pričeli trgovci ta denar podeljevati jezuitom za zgraditev mladinskega centra. Ob tej priložnosti so laične politične skupine pričele z akcijo proti takemu ravnanju. Zanimivo bo videti, kako se bo polemika na tem področju nadaljevala; saj so listi napovedali nova »odkritja«.
m. v.
I 11111111111 I :|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllll!|lllllll!llll!!ll
.VISTfl
TBST, Ul. Ctrdncd 15, tel. 29-636
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov
in fotografskega materiala.
nega realizma. Tej izhodiščni struji je tudi do danes ostal bolj ali manj zvest, le magično zamaknjenost, ki ga je v začetku preveč odmikala od stvarnosti, čeprav zasanjano dojemane, je polagoma prešinilo treznejše gledanje, spretno odeto v razmišljujoči simbolizem; ta pronica iz vseh njegov h de!. Ljubil je močne kontraste, danes pa so mu barvni prehodi prefinjeno razneženi. Še vedno rad sega po živalskih motivih. Prijetno učinkujejo med zdaj razstavljenimi slikami Nebotičnik, U-mirajoči bik, Zmaj, Igre in Okna. Obetamo si skorajšnjega srečanja z izdatnejšim izborom Saksidovih del.
ZEH PRED SMRTJO
Zeh pred smrtjo je naslov najnovej-šcca odrskega dela Josipa Tavčarja. Moral bi biti na letošnjem sporedu tržaškega Slovenskega gledališča. Njegovo uprizoritev pa so morali odložiti zaradi pomanjkanja primernih mladih igralcev. Delo so zato objavili v Gledališkem zborniku, kakor smo poročali že zadnjič.
Zeh pred smrtjo je po vsebini podoben ostalim Tavčarjevim odrskim stvaritvam : tragična farsa je. Z grenkim posmehom sega pisatelj v tragičnost sodobnega človeka, ki je izgub 1 — ne bomo rekli ideale — ampak zavest o lastni družbeni vlogi. Pri takšnih družbenih anatomskih prerezih izpade Tavčar celo krut, nikdar pa ne krivičen ali pristranski. Nekaj pirandellijevske-ga lahko tu pa tam v njem zasledimo! Težko je gledati sebe na odru ali v knjižnem dramskem razpletu, toda človek, ki je odkritosrčen, se bo pri tem zamislil in se z avtorjem poglobil v družbeno analizo, ki se pred nami razvija brez predsodkov točno po določenem načrtu, ki mu Tavčar sledi že od začetka svojega dramskega snovanja. Motivi, po katerih sega, so le razne stopnjujoče se inačice neizprosno vrtajočega miselnega razvoja.
Zdaj je na vrsti »la dolce vita«, sladko življenje, ki se mu predaja tudi slovenski človek, ki je otopel sredi morečega atomskega vrtinca, ki ga ne'z-prosno suče in premetava. Moti dej-stvujoča omejitev na delavsko mlad-no oziroma na delavski sloj, kar nekako neprepričljivo učinkuje. Gre pa za simbolno farso, ki jo moramo seveda tudi kritično širše, motriti.
Farsa je razdeljena na tri dejanja, prvo in tretje s po šest prizori, drugo s sedmimi. Delavec Ivan, ki veruje v skorajšnje uničenje človeštva po atomski sili, se uveljavlja kot predsednik hedonističnega kluba, ki svoje člane pred težko bodočnostjo uspava z vrsto lahkotnih užitkov. Pomaga mu žena Angela. Prijatelj Valter je tudi z njim, ko pa se zave, da je v Ivanov vrtinec zabredla tudi njegova zaročenka Irena, ki se v njem oplaja z naslado, se upre. Misleč, da je Ivana ubil, napravi samomor. Irena se mu je namreč odtujila in propadla. Ivan se strezni. Sklene, da se bo sam kaznoval, ker je s svojo čudno filozofijo omrežil toliko nedolžnih, ki so vanj slepo verovali. Skliče zadnjo sejo svojega kluba, in sicer v gostilno ob čaši trpkega terana. Na sejo pride v spremstvu smrti, saj je pred tem stoično zavžil strup, ki neizprosno opravi svoje delo.
Zeh pred smrtjo, čeprav ne sodi med najboljša Tavčarjeva dela, je pomemben mejnik na Tavčarjevi umetniški poti.
jj.
IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllUIIIII
l/lahl&dufi hoteli be priporočalo
Hotel COLUMBIA
Trst, ul. Geppa 18,‘ tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije, e Sedemdeset postelj.
Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vldj"* čeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in to pla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75C
lir dalje.
Hill lllllll IIIII lil lil lllllllll III lil Hilli lllllllllllllll Ulili lllllllll llllll lil lllllllllllllllllllllllll
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 20.— NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 700 din, polletna 350 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir. — Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. — Založnik: Založba »Gospodarstva«. — Tiskarna »Graphis« v Trstu.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P.A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. TO
TELEFON ŠT. 38*101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
NOBILI NADAL0§§0
Mclzute
permafles
Trst • Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianci, tel. 35-740
Pohištva — dnevne »ob« — oprema
’a urade - vozički - posteljice
RAZSTAV*: UL. VALDIMVO, M — UL. F. FILZI, 7
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Pretekli teden je bil italijanski trg s sadjem dobro založen. Čuti se manjše povpraševanje po pomarančah in mandarinah, medtem ko so se cene jabolkom in hruškam nekoliko dvignile. Zelenjava se dobro prodaja. Na trgu z živino na&plošno prevladuje ponudba goveda, kakor tudi prašičev. Cene še vedno težijo navzdol. Povpraševanje po mlečnih izdelkih nekoliko narašča; sir gorgonzola gre. dobro od rok, medtem ko se grana prodaja teže. Cena pšenici kakor tudi pšenični moki, pada; prevladuje ponudba. Vino je ohranilo svojo ceno, povpraševanje po novem vinu je zmerno. Tudi trg z oljem jo ostal neizpremenjen. Boljše vrste surovih in strojenih kož se dobro prodajajo, povpraševanje je precejšnje, cene so še vedno visoke.
KAVA
TRST. Cene so v lirah za kg, blago ocarinjeno f.co Trst: Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 1220, Santos Fan-cy 18 1310, Victoria V 18/19 1150; Sred-njeafriška kava: Ecuador extra supe-rior 1220, Haiti naravna XXX 1310, S. Salvador naravna 1410, Kostarika 1460; Arabska in afriška kava: Gimma 1250, Moka Hodeidah št. 1 1340, Uganda očiščena in oprana 1070; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1085, AP special 1130, Rob EK/1 3-5% 1070, Rob EK/1 special 1120, Rob EK/3 1012% 1060 lir kilogram.
POPER
TRST. Saravvak beli 450-470 šilingov za cvvt. cit. Trst, Saravvak črni 330 šilingov pod jstimi pogoji, Malabar Gar-bled 340-350 šilingov pod istimi pogoji, Tellicherry garbled 360-370 šilingov, Tcl-licherry e,xtra bold 370-385 šilingov za cvvt. cit. Jadransko morje.
SLADKOR
TRST. Angleški rafiniran sladkor v vrečah iz jute cif. Trst 37/8/6 funta šterlinga za tono; francoski rafiniran sladkor, f.co Ventimiglia; v vrečah iz papirja 55 lir za kg; Cristallisee Pariš št. 3, f.co Modane, v vrečah iz jute 53 lir za kg; belgijski rafiniran sladkor cif. Jadransko morje, v papirnatih vrečah 450 belg. frankov; turški kristaliziran sladkor, fob. turško pristanišče, v vrečah iz jute, 24/10 funta šterlinga za tono.
KOŽE
MILAN. Cene veljajo od zbiralca do strojarne, prometni davek vključen: krave z glavo in parklji do 30 kg 250 do 260, čez 30 kg 225-245, junci do 30 kg 325-335, 3040 kg 260-270, voli 40-50 kg 235-245, biki čez 40 kg 190-205, goveji hrbti do 40 kg 450-480, čez 40 kg 420440, ramena volov in krav do 40 kg 290-310, čez 40 kg 270 280, biki do 40 kg 135-150, čez 40 kg 150-180, teleta brez glave in parkljev do 4 kg 800-850, 3-6 kg 800-850, 6-8 kg 760-800, 8-12 kg 620 do 700, 12-20 kg 500-600, žrebeta do 12 kg 360-390, konji 240-270, mezgi 140150, osli 115-125, jagnjeta berger 13201370, jagnjeta z belo volno 50-60 kg za 100 kož 900950, druga 5060 kg 750800, ovni 150180 kg 670700, kozlički 26502750, koze 850900 lir za 100 kož. Eksotične kože: Cordova 380410, Buenos Ayres Americanos 5-10 kg 460470, 1011 kg 380 do 400, Addis Abeba 0/8 funtov 430-440, Bahia suhe. 340360, Vzhodna Afrika 0/4 funti 820850.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Prvovrstni živi domači piščanci 9501000, drugovrstni 830900, prvovrstni piščanci 380390, zaklani domači piščanci 10001050, I. 480550, II. 400 do 450, zaklani zmrznjeni iz Madžarske 450500; .žive domače kokoši 600 do 650, zaklane 850900, uvožene kokoši zaklane v Italiji 560650, uvožene zmrznjene 450520, zaklani kopuni 9501000, žive pegatke 10001050, zaklane 1200 do 1350, zaklani golobi 1. 11501250, II. 1100 do 1150, žive pure 650730, zaklane. 800 do 1000, inozemske zmrznjene 400530, živi purani 550560, zaklani 700750, uvoženi zmrznjeni purani 400500, žive race 500530, zaklane 450650, živi zajci 450460, zaklani s kožo 550620, brez kože 570680; domača sveža jajca 22,50 do 23,50 lir jajce, navadna 20,5021,50, sveža ožigosana uvožena jajca 21-22, II. 18-20 lir jajce.
VINO
MILAN. Cene veljajo za stop/stot, trošarina in prometni davek nevraču-nana: rdeče piemontsko vino 10-11 slop. 520570, 11-12 stop. 570590, Barbera 12 do 13 stop. 630680, piemontski moškat 12-12.500 lir stot, Oltrepo pavese 10-11 stop. 520570, 11-12 stop. 570590, rdeče mantovansko vino 9-10 stopinj 470500, Valpolicella Bardolino 10,5-11 stopinj 580-600, Soave belo II stopinj 630660, Raboso 10-11 stopinj 510540, reggiano 1(011 stopinj 500530, 11-12 stopinj 530 do 580, rdeče emilijsko filtrirano vino
VALUTE V MILANU		
	20-2-61	28-2-61
Dinar (100)	69,00	69,00
Dolar amer.	628,75	626,75
Francoski fr.	126,40	126,05
Švicarski fr.	145,39	144,50
Avstrijski šil.	24,08	24,01
Funt šter. pap.	1759,00	1753,50
Zlato (gram)	717,00	715,00
Kanadski dol.	633,00	633,00
Funt šter. (zl.)	5950,00	5975,00
Napoleon	4850,00	4800,00
BANKOVCI	V CURIHU	
28. februarja 1961		
ZDA (1 dol.)		4,310
Anglija (1 funt šter.)		12,00
Francija (1 fr.)		85,50
Italija (100 lir)		0,686
Avstrija (100 šil.)		16,50
CSR (100 kron)		13,00
Nemči ja (100 DM)		102,75
Belgija (100 fr.)		8,25
Švedska (100 kron)		82,50
Nizozemska (100 gold.)		113,00
Španija (100 pazet)		7,05
Argentina (100 pezov)		4,80
Egipt (1 funl šler.)		8.00
Jugoslavija (100	din.)	0,425
Avstralija (1 funt šter.)		9,57*
11-12 stop. 76008000 lir stot, modensko vino 10-11 stop. 500530, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 500520, rdeče 9-10 stop. 490510, bel moškat iz Romagne 9-10 stop. 450460, klasični Chianti 12-13 slop. 360400 lir toskanska steklenica, Chianti 12 stop. 260 lir stop-stot, navadno toskansko vino 9,5-10,5 stop. 470 do 500, aretino belo 9,5-10,5 stop. 470 do 500, belo vino iz Mark 10-11 stop. 520-540, rdeče 10-11 stop. 510-530, Bar-lettano extra 14-15 stop. 550 do 570, navadno 13-14 stop. 520-540, Sansevero belo 11-12 stop. 550-570, Squinzano 13-14 stop. 530-550, Martina Franca 11-12 stop. 550-570, filtrirano sladko vino iz Brin-disija 9500-10.000, iz Barlette 9200 do 9800 lir stot, Rionero Barde 12-13 slop. 650-700, Milazzo 12-13 stop. 540-570, Al-camo 13-14 stop. 510-520, Babo 300-320, belo sardinjsko vino 12-13 stop. 540 do 560, rdeče 13 14 stop. 540-560 lir stop/ stot.
ZELENJAVA IN SADJE
M11 .AN. Cene veljajo za kg, embalaža je čista teža: suh česen 140-250, kuhana repa 48-84, repica 72-108, kar-čofi Riviera 3045 lir kos, sardinjski karčofi 7-36, korenje krajevnega pridelka 24-48, od drugod 36-78, cvetača 50-72, iz Neaplja 36-54, zelje 36-84, cikorija Katalonija 38-75, čebula krajevnega pridelka 72-84, od drugod 60-80, dišeča zelišča: bazilika, rožmarin in žajbelj 120250, koromač s Sicilije 54-84, od drugod 48-84, cikorija s koreninami 150212, rdeča cikorija iz Verone 287-375, trokadero 100188, krompir Bin-thje inozemski 42-50, Majestic 3842, o-krogel krompir 32-34, paradižniki 228 do 312, peteršilj 150250, zelena 48-120, špinača iz Toskane 75-113, od drugod 100200, jabolka Abbondanza I. 3060, merkantilna 24-72, Delicious extra 114 do 156, 1. 84-108, Imperator 1. 42-72, Re-nete extra 96-132, I. 72-96, hruške dobre merkantile 36-96, rumene pomaranče L 78-102, merkantile 48-80, rdeče I. 108-156, Taroki L 120192, merkantile, 96-114, limone I. 110144, merkantile 84 do 108, mandarine Palermo extra 240 do 300, I. 192-240, merkantile 72-192, praženi zemeljski lešniki 260300, orehi Sor-rento 300350 lir kg.
OLJE
SIDERNO. Cene veljajo za stot, f.co skladišče, davek in trošarina nevraču-nana: oljčno olje »deviško« izpod stiskalnice največ 1% kisline 51.000 lir stot, extra z rahlim priokusom, 1% kisline 48.000, s primesmi 1,20% kisline 46.000, do 2% kisline 42.500, navadno oljčno olje 3% kisline 43.000, »lampan-te« do 8% kisline 41.000, »lam.pante« .slabše vrste 39.500, retificirano »B« 35 tisoč, rafinirano »A« 47.000 lir stot.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
LODI. Cene veljajo za kg žive teže., prometni davek in trošarina nevraču-nana, f.co hlev: prvovrstni voli za zakol 340-380, II. 300-335, III. 250-295; debele krave za zakol I. 250-300, II. 200 do 250, lil. 175-195; biki za zakol I. 335-370, II. 310-330, III. 290-305; junci in junice za zakol 1. 340-380, II. 305 do 335, III. 250-300; teleta za zakol I. 610640, II. 530-585, III. 420-450; voli za vprego 320-350.000 lir par; junci do 1 leta stari 70-80.000 lir glava; krave mle-
Na londonskem trgu je baker še napredoval, in sicer zaradi političnih zapletov v Kongu in zaradi stavke v čilskih pristaniščih. Tudi cena cina je nekoliko pridobila, medtem ko je močna ponudba sovjetskega svinca potlačila ceno le kovine navzdol. Rusi so nastopili tudi na trgu s kavčukom in so z velikimi nakupi okrepili ceno tej prvini. Cene žitaricam so v preteklem tednu ostale skoraj neizpremenjene, držijo pa sc še vedno čvrsto. Trg s sladkorjem je le malo sledil zasedanju Mednarodnega sveta za sladkor, in cene so ostale pri prejšnjih kola-cijah. Cena kakava je nazadovala zaradi obilnega pridelka, kava pa je ohranila čvrst položaj. Na ameriškem trgu z bombažem je cena napredovala zaradi višje podpore, ki jo bodo s strani države deležni ameriški pridelovalci. Na trgu z volno je mirno.
ŽITARICE
Cena pšenice je v Chicagu v tednu do 24. februarja nazadovala od 210% na 210'A stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Cena koruze je ostala neizpremenjena pri 11434 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Sladkor je na newyorški borzi le za malenkost napredoval, in sicer od 2,92 na 2,93 stotinke dolarja za funt proti takojšnji. izročitvi. Cena kave je v pogodbi »M« napredovala od 42,56 na 42,75 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. Kakao pa je nazadoval, in sicer od 19,95 na 19,16 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu.
VLAKNA
Na ne\vyorškl borzi je cena bombaža napredovala od 32,45 na 32,90 stotinke tlolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V New Yorku je volna vrste suint nazadovala od 114,5 na 110,5
karice 120-160.000, prvesnice 140-180.000 lir glava; junice za vprego 90.000 do 150.000, teleta za rejo 30-80.000, biki za pleme 150-200.000 lir glava; konji za zakol L 210-240 lir kg, III. 185-200, žrebeta za zakol do 6 mesecev stara 335 do 370, konji za vprego 160-170.000 lir glava, kobile za rejo 170-200.000, žrebeta čez 1 leto stara 130-140.000, odstavljena žrebeta 80-90.000 lir glava; neodstavlje-ni prašiči do 15 kg težki 500-530 lir kg, do 25 kg .470-490, svinje za pleme 700 do 750, suhi prašiči 40-50 kg težki 410 do 435, 5080 kg .370380, 80100 kg 355 do 365, debeli prašiči 130150 kg težki 355-360, 150180 kg 358-362, čez 180 kg težki 360365 lir kg.
ŽITARICE
LODI. Cene veljajo za stot blaga, prometni davek nevračunan:	mehka
domača pšenica 73507450, dobra merkantile 71507200, merkantile 69007050; trda domača pšenica 8900-9100, merkantile 88009000; fina domača koruza 5150 do 5250, navadna 3950-4050, uvožena koruza 39504150; ncoluščen riž. Arborio 8900-10.400, Vialone 930010.100, Carna-roli 83008900, R. B. 87009600, Rizzotto 7500-8100, Maratelli 78008400; oluščen riž Arborio 17.50018.300, Vialone 16.200 do 17.300, Carnaroli 16-16.600, R.B. 15.700 do 16.100, Rizzotto 13.60013.900, Maratelli 13.40013.900; uvožen ječmen 4150 do 4200; uvožen oves 4350-4500; uvožena rž 3800-3900; proso 41004300; pšenična moka tipa »00« 90009100, krušna moka tipa »0« 87008800, tipa »1« 8400 do 8500, lipa »2« 80008100, moka za testenine tipa »0« 93009500; otrobi tipa »0« 11.35011.400, tipa I. 10.500 10.900 lir stot.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Cene veljajo za kg blaga, prometni davek in trošarina nevračunana, brez embalaže, f.co skladišče: maslo iz centrifuge 740750, lombardsko maslo iz smetane 640650, krajevno maslo 650 do 660, emilijsko 630640, emilijsko zmrznjeno maslo 610620; sir reggiano proizvodnje, 1960 600630, grana iz Led ja proizv. 1959 730750, -proizv. 1959/60 700 do 710, proizv. 1960 590610, grana svež 450460, postan 480500, sbrinz svež 470 do 480, poslan 560580, emmenthal svež 520-540,	postan	570590,	švicarski	em-
menthal 700720, provolone svež. 530 do 550, postan 570590, italico svež 410 do 430, postan 460480, crescenza svež 290 do 310, postan 390410, gorgonzola svež 290-305,	postan	520-560,	taleggio	svež
350370,	postan	460490;	sirčki švicar-
skega tipa (6 kosov) 170200, slan sir brez maščobe svež 140150, postan 220 do 230 lir kg.
KRMA
LODI. Cene veljajo za stol, prometni davek nevračunan: majsko seno v balah 3300-3400,	11. rez	32503350,	III.
rez 2700-2800, seno iz zdravilnih zeLšč I. rez 29003200, II. rez 26002700, lil. rez 24002500; suha trava 17001800, rožiči 37003900; pšenična slama v balah 20502150; koruzne pogače 41504250, lanene 56505850, kokosove 46004700; moka iz zemeljskih lešnikov 51505300, kokosova moka 39004000, moka iz pese 27002900, iz sončnic 2300-3400, iz koruze 36003800, lanena moka 49505050, sojina moka 52005400 lir stol.
stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je volna vrste 64’s B nazadovala od 94 na 9234 penija za funt proti izročitvi v marcu. V Roubaixu (Francija) je cena nazadovala od 12,50 na 12,25 franka za kg.
KAVČUK
Vrsta RSS je v Londonu napredovala od 23'4-23% na 23 7/8-24 penija za lunt proti takojšnji izročitvi. V New Vorku je cena prav tako napredovala, in sicer od 28,60 na 29,30 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu.
KOVINE
Londonski trg: baker 23056 (prejšnji teden 224), cin 804 1/8 (prejšnji teden 7945ž), svinec 65J (prejšnji teden 67), cink 84 7/8 (prejšnji teden 84) funtov šterlingov za tono (1016 kg). Na nevv-yorški borzi so bile konec tedna kola-cije naslednje: baker 29,10 (prejšnji teden 28,18), svinec II (neizpr.), aluminij v ingotih 28, antimon Laredo 29,50 stotinke dolarja za funt; lilo železo 66,44, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 33,50 dolarja za tono; živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 208-211 (prejšnji teden 209-212) dolarjev jeklenka.
ZMANJŠAN IZVOZ SLADKORJA
Med zadnjim zasedanjem v Londonu je Mednarodni svet za sladkor sklenil zmanjšati kontingente za izvoz sladkorja iz držav, kjer ga pridelujejo, in sicer za 2,5%. Tako so ti kontingenti dosegli 82,5% količine, ki je bila prvotno določena z mednarodnim sporazumom. S tem sklepom hoče Mednarodni svet za sladkor zmanjšati ponudbo na trgu; v zadnjem času je bilo namreč preveč blaga na razpolago. Tečaj sladkorja na svetovnem trgu bo v bodoče povprečni tečaj njujorških in londonskih kotacij. Mednarodni svet je prejel zagotovilo, da bo Sovjetska zveza sladkor, ki ga nabavlja na Kubi, uporabljala na domačem trgu in da ga torej na bo izvozila drugam.
	TT	yf	V
MEDNARODNA	TRZISCA		
CHICAGO	7.2.61	7.2.61	28 2 01
Pšenica (stot. dol. za bušel)		. . 211 —	211.-	210.«/,
Koruza (stot. dol. za bušel)		. .116«/,	116.«/,	114.7,
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) .....	-	•	29.	29,-	29.
Cin (stot. dol. za funt)		.	. 10U.S0	100.50	101.37
Svinec (stot. dol. za funt)		. . 11).80	10 80	11.-
Cink (stot. dol. za funt)		. . 11 80	11.50	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . 26.-	26,—	26,—
Nikelj (stot. dol. za funt)		.	.	74.-	74,-	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)		32.25	32.55	33,-
Živo srebro (dol. za steklenico) ....	208,-	208,—	20(1,-
Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) .	36.75	37.50	37.75
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . 821.V,	220.*/.,	227.‘/z
Cin (funt šter. za d. tono)		.	. 788,-	797.‘/,	BUL—
Cink (funt šter. za d. tono)		. . 81.—	84. Vi	84.1/,
Svinec (funt šter. za d. tono)		65,—	67,-	64 s/,
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	.	. 609,—	609,—	609,-
tmiJt KMEČKE ZVEZE
KMETJE, BRMIIIVR) SI/IME PRAVICE!
Zato vsi na noileljsld olivni zlmv
V nedeljo, 5. 3. ob 9. uri bo v »Gregorčičevi dvorani« v Trstu (ul. Geppa 9111) redni občni zbor Kmečke zveze.
Tudi na letošnjem občnem zboru bo upravni odbor podal pregled dela, ki ga je naša organizacija izvršila po zadnjem občnem zboru. Prepričani smo, da se bodo tudi sami člani oglasili k besedi in povedali svoje mnenje o izvršenem delu in da bodo kot vedno tudi letos sodelovali _ pri sestavljanju sklepov, ki naj služijo v napotilo z.a nadaljnje delo in bodoče nastope. Upravni odbor se pripravlja na občni z.bor v prepričanju, da je organizacija storila vse, kar je bilo v njenih močeh, za člane in druge kmete, da bi z.boljšala njihov položaj.
Za nami je dvoletna delovna doba, doba borbe za korist naših ljudi. Nekaj naših nastopov je bilo kronanih Z uspehom, toda več naših zahtev je ostalo brez odgovora s strani pristojnih oblastev. V prvo skupino sodijo nastopi, združeni v posameznih primerih z vlaganjem dokumentov za kmečke pokojnine in kmečko bolniško blagajno, kakor tudi nastopi za neposredno obrambo kmetov in skupnosti. V drugo skupino, to je med zahteve, ki so ostale brez odziva, sodijo - izključno naše vloge na obla-stva. Te zahteve se nanašajo v večini primerov na vloge, ki smo jih izročili oblastem, da bi našim organizacijam priznale pravico, da v ustreznih javnih ustanovah zastopajo našega kmeta.
Oblasti	so sistematično vodile do
Kmečke zveze diskriminacijsko politiko. Jalovi izgovori, ki so se jih posluževale	proti	Kmečki	zvezi,	doka-
zujejo samo, da se oblasti nočejo ali ne morejo vživeti v naše dejanske razmere.	Kljub	vsemu	temu	lahko
trdimo, da naša organizacija predstavlja tako močan faktor, da jo bodo morale tudi oblasti prej ali slej upoštevati v vsakem pogledu.
Na našem občnem zboru bomo obravnavali tudi vprašanja, ki jih bo treba rešiti v bodoče. Gre za vprašanja, ki zanimajo posameznike, kakor tildi vso našo skupnost.
Potrebno je, da živinorejci spregovorijo jasno in	glasno	besedo	v o-
brambo svojih koristi. Mi vidimo, da vsi: delavci, trgovci, uradniki itd. zahtevajo priznanje svojih osnovnih živ-
ljenjskih pravic. Ko mi podpiramo zahteve delovnih ljudi, ne moremo in ne smemo pozabiti, da so naše kmečke koristi zelo zapostavljene. Zahteva se zvišanje cene mleka, češ da se je cena pri proizvajalcu povišala. V resnici pa nam ni znano, da bi se kmetom našega področja plačevalo mleko vsaj tako, da bi jim priznali trud in stroške, ki jih vlagajo za dosego svojega proizvoda. Ne smemo in ne smemo pozabiti, da je življenjska raven našega kraškega kmeta podobna ravni beneškega. Dohodki, ki jili kmet doseže z velikimi napori, niti ne dosežejo že tako nizkih dohodkov industrijskega delavca. Kaj naj torej rečemo na to, da trgovci zahtevajo povišanje cene mleka, češ da se je cena pri kmetu povišala? Naj bomo tihi? Ne! Kmetje morajo dvigniti svoj glas v čim večjem številu.
Ni ta edini problem našega kmetijstva. Ne moremo in ne smemo ostati brezbrižni, ko z vojaškimi vajami prizadevajo težko škodo privatnim zemljiščem. Pomislimo n. pr., kaj bi rekli tovarnarji, če bi kdo delal škodo njihovim tovarnam. Ali niso naše njive, naši travniki, naša privatna lastnina tovarna, v kateri dela naš kmet? Kakor delavci branijo svoje pravice za svoja delovna mesta, tako moramo tildi mi voditi borbo za ohranitev zemlje, ki nam daje naš skromni kruhek.
Zelo važno vprašanje predstavlja. Uidi kmetijsko socialno skrbstvo. O-blasti zanikajo v nekaterih primerih pravico do pokojnine našim kmeticam, ki so se vse življenje trudile na skopi zemlji; zanikajo tudi pravici) upokojenim kmetom, do bolniškega zavarovanja. Ali ni to vprašanje, ki more in mora združiti vse prizadete kmete v borbi z.a priznanje njihovih pravic?
še vedno se razraščajo naša zemljišča. Mi moramo nastopiti proti razlastitvam, ki krčijo naš kmetijski prostor in nam jemljejo zemljo, ki nas redi s svojimi pridelki.
Celo vrsto več ali manj važnih problemov bomo morali proučiti na našem občnem zboru. Zato smo prepričani, da bodo naši kmetje sodelovali pri obravnavanju teh vprašanj in da se bodo udeležili občnega zbora. svo je organizacije v velikem številu
ko se ustanovi.
Preden drevo posadimo, mu obrežemo korenine in vrh. Debelejše korenine skrajšamo toliko, da odstranimo ranjeni konec, tanke korenine varujmo, kolikor se le da. V vrhu pustimo navadno po pet stransk.h vej in eno navpično. Vse skrajšamo za dve tretjini.
Ko drevescu določimo pravdno lego in višino, naravnamo in razpeljemo korenine kolikor mogoče na vse strani v .pravo lego; pod nje,, med nje in nanje nadevamo tesno dobre rodovitne zemlje in komposta. Ko so korenine na ta način popolnoma pokrite, zemljo ne koliko potlačimo ter denemo okrog m okrog notranjega oboda jame, torej ne okrog debla, predelanega gnoja, ki ga nazadnje pokrijemo z najslabšo zemljo iz dna jame. Okoli drevesa napravimo nato drevesni kolobar v obliki široke sklede, ki naj ho najmanj tako širok, kakor je bila jama. Na zunanjem robu naj bo najvišji, proti deblu pa naj pada, da bo deževnica ostajala okoli drevesa.
Končno privežemo drevo h kolu samo narahlo, da se lahko prosto poseda z zemljo vred v tla in ne obvisi na kolu. Tesneje in trajno ga bomo privezali šele na jesen ali še bolje dru-go pomlad. Kol ne sme biti previsok, ker bi sicer drgnil veje.
ZELENA BARVA PRIJA TUDI ŽIVALIM
Znano je, da rdeča barva razburi nekatere živali, posebno govedo; zl Sti biki se vznemirjajo ob rdečih pre metih. Na barvo so v zadnjem čai postali pozorni posebno angleški j vinorejci. Ugotovili so, da prija žiti ni zelena barva. Ko so začeli po a*, gleških hlevih uvajati penasti gum za tlako namesto stelje, so ugotov"
- 5VW
da je priporočljiva zlasti za kravl
Te postanejo mnogo bolj zdrave, r drugi strani pa vpliva zelena bar nasplošno ugodno na živali. Društy
za varstvo živali je ugotovilo, da z lena barva vpliva tudi na bike, ki ! v zelenem prostoru pomirijo. Zal priporoča živinorejcem, naj za ba vanje hlevov uporabljajo zeleno ba vo.
fliiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiii,ii,n,um,[m,,.iininiiiiiMmuinnuumJin
- UMRI IN ZLATARNA —«‘
tmkot) ttmel - USI F
-a,
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
ne!
la
2
del
no:
-ta
Gospodarstveniki- iz vsega sveta sodelujejo na prireditvah, ki jih organizira:
ZAGREBŠKI
VELESEJEM

tlO'
5 ki da ar vo< sc X ba kei žk: - 'pl ten

za
bje
Kaki) sadimo sadno droi/jc
Pravilno posajeno drevesce v trdih tleli. Za mehkejše lege |pa je jama nekoliko pregloboka
Toplejše vreme je. letos prej zbudilo zanimanje naših sadjarjev za sadno drevje; opazili smo, da so ga premnogi že obrezali, drugi zopet se pripravljajo na sajenje novih drevesc. Nekateri so si že v jeseni ali vsaj pozimi pripravili jame, da so se te med tem časom prezračile.
Vprašanje je, kako sadimo sadno drevje, da se bo prijelo in lepo razvilo. Ako ga posadimo slabo, imamo pač škodo, ker smo po nepotrebnem zapravili denar in čas. Pri sajenju je treba upoštevati naslednje nasvete:
Najprej izberimo za sadno drevje pripraven prostor. Ne sadimo mladih drevesc med staro drevje, zlasti pa ne na mesto, kjer je slalo poprej drevo islega plemena, če nameravamo posaditi količkaj več dreves — priporoča »Praktični sadjar« — odločimo prostor z ugodno lego in s primerno zemljo, kjer prej ni še slalo sadno drevje. Jablane so razmeroma najmanj občutljive za lego, a najbolj izbirčne za zemljo. Hruške sodijo le bolj v zavelne in tople lege z globoko zemljo, oreh pa uspeva samo v legah, ki so zavarovane proti spomladanskemu mrazu, vendar prenaša suho kamnito zemljo, ki ima dovolj apnenca. Splošno velja pravilo: žlahtno sadje v zavetje in najboljšo zemljo blizu doma, gospodarske in mostne vrste pa na piano in dalje od hiše!
Drevje je treba sadili v pravih razdaljah. Neizkušen sadjar ne pomisli, kako obsežno bo drevo čez 10 ali 20 lel! Lesna, strnjena saditev je primerna samo za prav močne brežinaste lu-
travnikih, njivah in sploh v prostorih, ki so namenjeni za kako drugo glavno kulluro, je pa boljša razmaknjena saditev. Vprašanje je. tudi, kakšne vrste sadja sadimo: ali gre na primer za hruške pletilke, ki jih sadimo v brajdi. Med takšnimi drevesci ni navadno razdalja posebno velika.
Drevo moramo posadili v dobro pripravljeno zemljo. Jama naj bo dober meter široka in v kraških kamnitih legah čim globlja, da se bodo korenine lahko razvile; v mehki zemlji pa naj ne bo jama pregloboka. K vsaki jami je treba pripraviti po potrebi dobre vrtne zemlje, komposta in predelanega gnoja. Preden sadimo, postavimo v sredo jame čvrst kol, ki ga poprej namočimo v modri galici, da bo del j časa trajal, nato jamo napolnimo. Zgornja dobra prst pride spodaj med korenine. Spodnja zemlja, ki smo jo izkopali iz jame, naj ostane za površini, kompost in gnoj pa uporabimo pri saditvi. Tako sc zemlja sama enakomerno, usede in je ni treba potlačiti.
Sadimo v pravi višini. Vsakoletna izkušnja nas uči, da sade največ drevja pregloboko. To delajo navadno iz nemarnosti ali nevednosti, včasih pa pozabljajo na to, da se zemlja usede in da se z njo pregloboko potopi tudi vsajeno drevesce. Vedeti moramo, da sadno drevje, uspeva le tedaj, ako sega površje zemlje potem, ko se je popolnoma ustanovilo, ločno do korenjače, to je do tistega dela, kjer prehaja deblo v korenine. Ker pa sc drevo prvo ieto z zemljo vred kolikor toliko pogrezne, ga moramo posaditi najmanj
SLINAVKA
Po veliki škodi, ki jo je slinavka prizadela živinorejcem na Opčinah in v Bazovici, nam niso znani novi primeri okuženja na Tržaškem. Po prvem cepljenju s cepivom AOO se nadaljuje sedaj cepljenje z antivirusnim cepivom »C«. Kaže, da se je širjenje te bolezni ustavilo.
V	zadnjem trenutku se je zvedelo, da so se pojavili novi primeri okužbe v Bazovici in na Opčinah. Iz jugoslovanskih obmejnih krajev poročajo, da se bolezen šc ni razširila čez mejo.
MNOGO AMERIŠKEGA ŽITA ZA ITALIJO
V	Rimu so podpisali predstavniki Amerike in Ilalijc pogodbo, po kateri ho Italija kupila za 20 milijonov do'ar-jev ameriškega žila (12.420,000.000 lir). Italija bo plačala žito v zamenljivih lirah. Pogodba je bila sklenjena v smislu Mutual Securitv Act iz leta 1954.
Mednarodni spomladanski ZAGREBŠKI VELESEJEM 14. — 23. IV. 1961
»Ulili
C
c
obsega:	Ca/
MEDNARODNI SEJEM BLAGA >ai
ŠIROKE POTROŠNJE MEDNARODNI SEJEM PREHRANE MEDNARODNI SEJEM POHIŠTVA
MEDNARODNI SEJEM TEKSTILA IN KONFEKCIJE Pa Z MODNO REVIJO p
6%
ral
ba
en
lai
P«:
RAZSTAVA
7>;
MEDNARODNA »MEDICINA IN TEHNIKA«
in stalne prireditve zagrebške- hir, ga velesejma:	\iih
Razstavo jugoslovanskega tu- j? rizma ln gostinstva, Mednarod- ':ai no razstavo merilne ln regula- 101 cijske tehnike in avtomaclje - F?
JUREMA ter Mednarodno raz-
stavo strokovne ln znanstvene knjige - ISIP
¥
Za vse informacije obrnite na naslov:
Zagrebški velesejem
Zagreb
Aleja Borisa Kidriča Telefon 51-666
ge in majhne prostore. Na ravnini, po, 10-15 cm višje, kakor bo slalo pozneje,
fpordiold POKLJUKA
(BLED 1250 m)
Moderno urejen hotel s tekočo 'n toplo in hladno vodo, centralno r®T kurjavo in dvigalom , Idealni v 1 smučarski tereni, krasni izleti.	r
Restavracija z domačimi in tu- K jimi specialitetami, kavarna z ~le glasbo in plesom , Železniška ,Ut postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. L?’ Stalna avtomobilska zveza # Obi- ,, Cl ščite nas, zadovoljili Vas bomo! \u^
A. PERTOT
Dl. Ginnastica THST
‘I
prodaja na debelo In drobno tkanine najbolj znanih tvornlc, vsakovrstni krojaški pribor, žensko In moško perilo, zadrge - gumbe In razno galanterijo
_____________—I
IMPEXPORT
UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Boaco 20 - Tel. 60010 Telegr.: Impexport - Trieste
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
POSREDUJE ra iZlSlEM 18 GORIŠKEM SPORAZUMU »IM« PODJETJE Z* VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVBZNlSKO podjetji x
E A GORIZIAIVA
G0RIZIA - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 TEL. 28-45 - 60S1CA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo

d. d.
IMPORT - EIPORT
vseh vrst lesa, trdih goriv In strojev za lesno industrijo
TRST - Sedet: ni. Cicerone 6/II Telefon : 4#-il4
AVTUPH6VUZ
Cunja Rihard
THST
Strada del Frlall 2HB telefon 35-379
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Konkurenčna cene
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL
tialeli
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortom.
TRfll	NS - TRIESTE
	Sedeti e r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele • Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Poravnajte
naročnino Z
<0 b
'■‘tt,
AVTO PREVOZNIŠKO nje PODJETJE	o
L POZAB
: Pot
K
TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzamemo vsakovrstne preveza za tu In Inozemstvo. — Postrežba hitra. Geue ugodne