~ . . ■


Glasilo Zveze sindikatov Slovenije	Ljubljana, 6. junij 1986
ofcomfuredSk^raSekKavčič	številka 22, letnik 45, cena 45 dinarjev
IZVLECI ZAGOZDO IZ SAMOUPRAVNEGA KOLESJA
Družba, kakršna smo dane! j* nobenega delavca ne mor ‘n ideal. Se manj je lahko z ^ lade, ki najbolj ostro sodijo ,Sern, kar krni družbeni razvo„ ar sprošča ustvarjalne sile h zzvoj samoupravljanja. Ni bil l^zpravljalca na zadnjem sind. alnem kongresu, ki ga ne b ^skrbelo najprej, kaj se dogaj sarnoupravljanjem, ki bi n ^0z°nl, da so delavci skoraj d h r/fteni 0<^ odločanja o dc saaU ~ ustvarjanje pogojev i. njV s.voieSa dela ter odloča sJe 0 njih pa je temeljna prvin 'noupravnega socializma ukler se nismo znašli v hudii k°spodarskih in družbeni, L ^Pcih, tako rekoč zaspal, j' ni bild';Socialnih in politič nemirov,' in pričakovali, d
ke.
je samoupravljanje samodejni proces, smo bili za marsikoga zgledna družba. Izziv smo bili za napredno delavsko gibanje in trn v peti marsikomu, ki si zamišlja socializem brez demokracije.
Danes vsi družno - tudi krivci - trdimo, da nam je zagozdo v razvojno kolo samoupravljanja vtaknil lastni etatistično-bi-rokratski aparat, ki je takšna sila, da nikdar ne moreš konkretno uloviti njegovega nosilca. Ta večglavi zmaj je v vseh prvinah našega dela. Tako kot inflaciji prispevamo vsak svoj delček, strpno gojimo tudi birokracijo, kajti oportunizem je značilnost dela vr marsikaterem družbenem okolju in besedovanjem, resolucijami in s ponav-
ljanjem starih receptov se dani danes več ne da živeti. Pa vendarle vsako ravnanje, ki pride iz pristojnih središč družbenega odločanja, ni vnaprej biro-kratično in vsak poslovodni delavec ni avtomatično tehnokrat. Na velikih zborovanjih ljudi - tudi na kongresih - ne potegnemo ločnice, kar je v škodo družbenim organom in stroki.
Zato pa ploskamo uspešnim napadalcem birokratizma in tehnokratizma. Včasih ploskamo, pa ne vemo čemu. Vsesplošno odobravanje nas je že pripeljalo skorajda v mišjo luknjo, kajti brez treznega premisleka smo dovoljevali (morda pa bili tudi zmanipulirani!?) v razmere, ko delavec nima več
odločati o ničemer. Zdi se, daje to naj hujši greh predvsem socialističnih subjektivnih sil, ki so dovoljevale to, tudi sindikata, ki seje v temeljnih samoupravnih okoljih ubadal z manj pomembnimi delavskimi skrbmi, v vrhovih pa sprejemal stališča in usmeritve, vendar pa bil prešibko organiziran, da bi to tudi udejanil.
I^red nami je še zvezni partijski kongres na katerem bodo prav gotovo prevladovala, ista vprašanja kot na vseh drugih. Sklepi, morajo biti tašni. da bo smer jasna, in zavezujoči za vsakega, da se bodo spremenili v materialno silo spreminjanja razmer. Dandanes besede ne štejejo več. štejejo dejanja.
Marjan Horvat
IZ VSEBINE:
10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije:
•	Brzec je odpeljal na pol prazen
•	Kdo je kriv, da se vsak počuti ogroženega
•	Ali smo pripravljeni tudi za dejanja
•	Tarnanje in govori ne pritegnejo dealvcev
•	Bika naj primejo za roge vsi
•	Ogroženo celo zategovanje pasu
Ali bo izvoz tisti, ki bo začel zapirati tovarne
•	Žalostna simbolika prve padle domine
Podlistek: Dinar in deviza v teoriji in praksi
•	Država ima še vedno monopol nad devizami
VOZ IN KONJI
Odpor proti gradnji jedrskih elektrarn dobiva v svetu vse večje razsežnosti. Omajano je zaupanje v jedrsko energijo, kot najbolj »čisto« in najbolj »varno«. Černobilska nesreča ni opozorila le na to, kako nevaren je lahko ptom, ko pobegne iz svojega oklepa, ampak predvsem, kako nevarno je pustiti ljudi neobveščene in nepripravljene na tovrstne nesreče. To namreč skriva v sebi nevarnost manipuliranja z ljudmi na tem področju.
Zaskrbljenost je toliko večja, ker je svetovna javnost zvedela, daje 4. maja določena količina radioaktivnih snovi »ušla« tudi iz jedrske elektrarne v zahodnonemškem Hammu. To so oblasti v ZR Nemčiji skušale prikriti. Javnost je zajelo sumničenje, da je bila že večkrat, ne da bi to vedela, žrtev tovrstnih nesreč, četudi morda manjših. To pa pomeni, da se radioaktivne snovi zlagoma, a vztrajno kradejo v naš vsakdanjik, v naš življenjski krog, prehrambeno verigo, skratka, v vse pore.
A kaže da so bile potrebne ravno takšne katastrofe, kot jih doživljamo zdaj, da se je javnost začela tega zavedati, in se streznje-vati. Toda naši strokovnjaki iz »Jugela«vso še naprej gluhi za razpoloženje javnosti. Čeprav kar 75 odstotkov naših ljudi nasprotuje gradnji jedrskih elektrarn - kot je pokazala nedavna anketa - ti strokovnjaki za zaprtimi vrati mirne duše premlevajo jedrske načrte. In to v razmerah, ko je splošno znano, da nimamo niti dovolj denarja niti kadrov niti ustrezne ravni tehnološkega razvoja, da bi lahko mirno načrtovali našo jedrsko prihodnost.
Sozvočje med znanjem, tehnološko inteligenco in okoljem pač pri nas slejkoprej ni vzpostavljeno. In tam, kjer tega ni, tudi ni pričakovati ustvarjalnega odnosa do okolja.
Nauk, da tehnološkega voza ne smemo postavljati pred konje naših zmogljivosti, pa bi moral veljati predvsem za kočijaže te družbe.	Marija Frančeškin
DRUGA STRAN
Ljubljana, 6. junija 1986
Delavska enotnost 2
Brzec
odpeljal
napol
prazen
Kongres je za nami. Ali je izpolnil pričakovanja, ali bo vplival na več samoupravljanja in boljše življenje, bomo kmalu videli. Ni pa odveč zapisati, da bo slabo, če bomo tudi v pokongresnem delu zagrešili napake, kot smo jih pri nekaterih organizacijskih vprašanjih, ki sojih na svoji koži neposredno občutili delegati, gostje in tudi novinarji kot dejavni udeleženci kongresa.
Že zdaj je mogoče razčleniti povedano, zapisano in sprejeto na kongresu. Najprej lahko ugotovimo, da je bilo kar dovolj črnega slikanja politične in gospodarske stvarnosti, pozivanja na pomoč in kazanja na vsemogočne in čimbolj oddaljene krivce ali kar na neko izmišljeno družbo. Opazili smo, da je imelo veliko delegatov nekakšne mini referate, v katerih so na ta ali oni način pozivali k premagovanju gospodarske krize in izhodom iz političnih zagat. Nekateri med njimi so ponavljali že ničko-likokrat izgovorjene besede, ki so postale že politične fraze, ki ne morejo nikogar pritegniti. Najmanj pa je bilo tistih razpravljalcev, ki so skušali s prikazovanjem svojih dosežkov (mogoče tudi z njihovim olepševanjem) navdušiti tudi druge, in jih pritegniti k delu in jim pokazati način za spreminjanje stvarnosti.
Za oceno kongresa je pomembno, koliko so delegatski nastopi pripomogli k spreminjanju in dopolnjevanju kongresnih listin in koliko k splošnemu kongresnemu razpoloženju. Ob tem se moramo tudi vprašati za usodo oddanih pisnih razprav skoraj polovice prijavljenih delegatov, ki iz teh ali onih razlogov niso nastopili za govorniškim odrom. Upoštevati je treba, da bi moral kongres podaljšati kar za ves dan. če bi se hoteli pred mikrofonom zvrstiti vsi prijavljeni. Kdo vse seje odločil, da bo oddal skrbno napisano razpravo, ki je nastala v njegovem delegatskem okolju, je seveda treba posebej ugotavljati. Verjetno je med njimi več takih, ki so se ustrašili javnega nastopa in tudi pritiskov nestrpnih delegatov, ker mogoče tudi zaradi neznanja jezika niso mogli skrajšati napisane razprave na dogovorjenih deset ali pet minut, kot pa tistih, ki so ugotovili, da so tisto, kar bi radi sami rekli, povedali že govorniki pred njimi. Kakšna je usoda teh pisnih prispevkov, lahko le ugibamo, verjetno pa se z njimi ni ukvarjalo nobeno delegatsko telo niti kongresna služba, povečali bodo kup papirja, ki ne bo nikoli strokovno in politično proučen.
Tudi sicer večina predlogov, pobud in dopolnil, ki so jih na kongresu izrekli delegati, ni našla zadostne potrditve v kongresnih listinah. Hočeš nočeš smo dobili celo občutek, to velja predvsem za komisijo za politični sistem in organiziranost, da v poročilo komisije ni moglo prodreti skoraj nič drugega kot tisto, kar je bilo dogovorjeno že pred kongresom. Mogoče tudi zato ker praktično ni bilo mogoče, razen redkih dopolnil resolucije in statuta, karkoli uskladiti med delegati, ki so se enakomerno razporedili po petih kongresnih komisijah, ki so delale neodvisno druga od druge.
To pišemo tudi zaradi tega, ker bo treba enkrat le razmisliti o drugačni organizaciji kongresov, stereotipih in scenarijih (zlasti kadar jih je v pol leta več deset), kot jih poznamo skoraj na pamet, in ki jih kljub posameznim poskusom tudi delegati na 10. kongresu niso uspeli spremeniti. To sprašujemo tudi zaradi truda, ki so ga delegati vložili v pripravo svojih razprav in je bil po našem mnenju zaman, če njihovih razprav niso uspeli zabeležiti niti novinarji in če so šle tudi mimo zbiralnikov redkih sprememb in dopolnitev kongresnih listin. Tako pa ostaja grenak občutek, da demokratičnost in ustvarjalnost delegatov nista našla zadostne potrditve v listinah, in da tudi zato ne moremo pričakovati drugačnega učinkovitejšega sindikata, o katerem so delegati in funkcionarji toliko govorili.
Besede, ki so bile slišati prepričljive, so zvodenele
Ko se je mariborska skupščina Zveze pisateljev Jugoslavije ukvarjala s pravimi vprašanji, je izginila s prvih strani dnevnih časopisov in iz najbolj aktualnih »špic« televizijskih in radijskih poročil. Kot da tema jugoslovanske književnosti danes, pa delo Zveze pisateljev Jugoslavije po lanskem novosadskem kongresu, ugotovitve komisije za spremljanje uresničevanja poslanice tega kongresa in druge pobude niso dovolj pomembne.
Kot dokaz, da moramo pri nas kulturna ali literarna vprašanja spolitizirati, če naj bodo zanimiva, je dejstvo, da so bile volitve predsedujočega v jugoslovanski pisateljski zvezi daleč najpomembnejše vprašanje. Tako po pričakovanju javnosti - to smo že vse od novega leta sem pripravljali na spektakel, kot množice novinarjev in gostov. Obojih je bilo za dostojen kongres ali skupščinsko zasedanje.
O dogajanju pred skupščino vemo dovolj, scenarijev razpleta v vseh mogočih verzijah smo že pred skupščino imeli možnost prebrati kar nekaj, tudi razplet je znan in dovolj »dramatičen«, da bo še naprej razburjal duhove.
Ob zdrahah, ki se jih je dalo vnaprej predvideti, pravočasno rešiti, kot jih bo treba rešiti septembra, po drugem, nepotrebnem odlogu, nismo niti za izkušnjo bogatejši.
Da polovica društev ne bo sprejela kandidata za predsednika, ki jim je v minulem času opljuval vse, kar jim je bilo vrednega in nedotakljivega, je jasno. Vse naprej je bilo posiljevanje demokracije in merjenje, kdo naj bi bil močnejši.
Skoda. Škoda zato, ker so s tem zvodenele tiste besede pisateljev o demokraciji, pa o pravicah, o njihovem položaju ali o položaju knjige pri nas, ki so bile slišati prepričljive.	Igor Žitnik
KEMA RAZPADA
Mnogo manj bučno in slavnostno, kot je bilo pri ustanavljanju in praznovanju obletnic mariborske Kerna, je danes, ko je na dlani, da bo tudi to združenje razpadlo. Kot so ugotovili tudi družbenopolitični dejavniki, Kerna ni opravičila svojega poslanstva. Z izstopom Ruš, največjega in najpomembnejšega člana, je tudi praktič-
no onemogočeno normalno delo.
In kot je že v navadi, za to nikogar ne boli glava. Direktor bo šel v pokoj, nekaj delavcev se bo vrnilo ali dobilo zaposlitve v starih kolektivih, preostali pa kot vedo in znajo. To, kaj je skoraj šestdeset ljudi vsa ta leta počelo in delalo, je znano. Malo ali skoraj nič za mastne denarje.	js
PROFESORJI PADLI NA IZPITU
Predsedstvo univerzitetne konference ZSMS je 30. maja na tretji izredni seji podprlo bojkot študentov AGRFT, ki so ga začeli že osem dni pred tem zaradi neurejenih razmer na Akademiji. Študentje AGRFT so se za bojkot odločili zato, ker so se naveličali večletnega čakanja na »ureditev razmer.« Z bojkotom predavanj in sklepne prireditve ob bliž-
njem praznovanju obletnice Akademije ter z zahtevo po odstopu dekana, prodekana ter več profesorjev (zahtev je za dobri dve strani) skušajo na ta način opozoriti javnost na razmere, v katerih se šolajo in kako.
Osnovna zamera študentov je v ugotovitvi, da jih Akademija s temi profesorji ne usposobi za-delo .. . js
NOVI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Na 10. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije so izvolili novi svet Zveze sindikatov Jugoslavije v katerem so: Alija Alič, Alija Avdič, Ida Avšič, Husamedin Azemi, Bojana Babič, Gojko Belada, Pal Benak, Petar Bendevski, Ivan Bilandžija, Boris Biščan, Ljubica Bračko, Ramo Bučaj, Jožica Cigič, Janez Ciglar, Jakup Čučala, Milo-rad Čolič, Jordan Dimovski, Asim Dizdarevič, Stojmir Domazetov-ski, Budimir Dragovič, Dušan Drljača, Selim Džanovič, Bogdanka Djordjevič, Milo Djurovič, Rasim Emruli, Novica Filipovič, Martin Fitoš, Lojze Fortuna, Franjo Fnščič, Milan Frkovič, Miroslav Georgi-evski, Stevan Gledič, Stipe Grgič, Živko Grubor, Asim Hasanbego-vič, Laslo Horak, Zvonimir Hrabar, Živko Hristovski, Hasan Hrnjič, Marijan Ištvanovič, Emin Jašarbašič, Jovo Jakšič, Zoran Jašič, Ivanka Jeftič, Maja Jerkovič, Stojče Jordanov, Zlata Josifova -Rakič, Ana Jovanovič, Momir Jovanovič, Nemanja Jovanovič, Radi-slav Jovanovič, Zija Jusufi, Erne Kiči, Radojka Kocijančič, Dušan Kocoljevac, Josip Kolar, Vasil Kostovski, Ivan Kramer, Selma Krstulovič, Milojka Lahajnar, Dobrosav Lazarevič, Boris Lipužič, Miladin Lišanin, Janko Lončar, Boško Lukič, Milan Lukič, Branko Mačič, Josip Mandič, Mira Marko. Mirko Mečava, Srečko Meh, Ljubica Milinkov, Ljiljana Miloševič, Jozefma Musa, Elizabeta Nadjpa-stor, Anka Obradovič, Draboljub Obradovič, Marjan Orožen, Vesna Padrov, Milič Pantič, Vasilije Pavlovič, Miroslav Podbevšek, Marija Pukl, Rifat Raci, Milorad Radevič, Radmila Radoman, Petar Rakočevič, Kemal Ramič, Miha Ravnik, Jordan Risteski, Blagoje Ristič, Vjera Rolovič, Vaskrsije Savičič, Franc Sikošek, Blagoja Sifjanovski, Milun Simič, Jovan Stajič, Jagoda Stojanovič, Stojan Stojčevski, Fahrije Sulaj, Vaselj Sulja, Bobek Šuklev, Bogdan Šunderič, Milun Tadič, Dragiša Tanaskovič, Nadica Tasevska, Marija Todorovič, Milica Tonkovič-Lojovič, Novko Trajanov, Marija Trivič, Slavko Uršič, Slavica Ušinova, Andjelko Vasič. Dragica Veljovič, Slavko Vlajič, Mile Vorkapič, Mirko Vujanovič, Radomir Vujovič, Božidar Zan, Radoica Zižič, Miloš Zorič.
NOVO VODSTVO ZSl
Na zadnji plenarni seji so delegati 10. kongresa ZSJ izvolili novo vodstvo Zveze sindikatov Jugoslavije. Za predsednico sveta z enoletnim mandatom so izvolili Marijo Todorovič (Srbija), za sekretarja pa Petra Rakočeviča (Črna gora).
Za člane predsedstva so bili izvoljeni:	Husamedin
Azemi, Pal Benak, Ivan Bilandžija, Jakub Čučala, Milo Djurovič, Novica Filipovič,
Miroslav Georgijevski, Zvonimir Hrabar, Jovo Jakšič,
Maja Jerkovič, Radojka	...
Kocjančič, Dušan Kocolje- Stojan Stojčevski, Mari) vac, Srečko Meh, Marjan Todorovič, Milica Tonkovi Orožen, Petar Rakočevič, Lojovič, Slavica Ušinova 1 Kemal Ramič, Miha Ravnik, Andjelko Vasič.
LEŠČANI OBUVAJO MERCEDESE
Kovači v Tovarni verig v Lescah so v teh dneh zadovoljni zavoljo zaupanja vodstva Mercedesa, ki je v svoj program sprejelo njihove verige in naročilo iz leta v leto povečuje. V ostri kon-kureci svetovno znanih proizvajalcev zimske opreme za
avtomobile so si Leščani s svojimi verigami in njihov0 kakovostjo izborili zavidlj1'" prostor. Mercedes je naročij kar štirideset tisoč verig- J dogovorih so tudi s predstavniki BMW, ki prav tako kaže zanimanje za njihovo novo snežno verigo. Js
ZMANJŠANJE
OPTIMIZMA
Jugoslovani smo vse bolj zaskrbljeni. Kot kaže raziskava, ki sta jo lani naredila ZIT in CEMA, 85 odstotkov Jugoslovanov skrbi gospodarski položaj (možen odgovor v raziskavi je bil »povprečni« oziroma »zaskrbljujoči« ali »zelo dobri«). Zavoljo splošnih razmer v družbi je zaskrbljenih 77 odstotkov vprašanih.
Ti so odgovarjali tudi na vprašanja o možnostih izhoda iz krize s svojimi močmi ter jih je 34 odstotkov odgovorilo z da, gotovo lahko, 39 odstotkov da, veijetno lahko, 13 odstotkov jih je menilo, da, to ne bo mogoče s svojimi močmi, medtem ko jih 14 odstotkov ni vedelo kaj odgovoriti. Na prvi pogled so lahko ti podatki ohrabrujoči, če pa jih primerjamo s podobnimi iz raziskave leta 1983, tedaj je opazen precej manjši optimizem. ŽA 14 odstotkov se je zmanjšalo število Jugoslovanov, ki menijo, da se lah-
ko izvlečemo s svojimi moc' mi iz krize, za 7 odstotkov Je naraslo število tistih, ki v ne verjamejo.
Na vprašanje, kdaj bod° premagane družbene in ek°' nomske težave, so odgovar' jali: »čez dve leti,« »do 1990«, »leta 1995«, do lej3 2000«, »krizo bomo imeli s° v 21. stoletju«, »ne vemj’ »ne morem oceniti«, »ne slim, da imamo težave«, p dva odstotka jih je menil0’ da lahko stvari uredimo če dve leti, trinajst odstotkoV’ da je to moči storiti do lej3 1990, 17 odstotkov do lel 1995, 22 odstotkov jih ver)3' me, da bo kriza obvlada11 do leta 2000,10 odstotkov Ji11 je menilo, da se bo razteg111' la še v prihodnje stoletje, ^ odstotkov tega ne more oce' niti in trije odstotki an!f e rančev misli, da krize ni- k petnajst odstotkov je op11 mistov in kot doktor Vrank Horvat (generacijski cik*1 verjame, da bo kriza odpja ■ Ijena za dve ali največ šh leta, je zapisal Danes.
Ljubljana, 6. junija 1986
jpTKONGRES ZSJ
RESOLUCIJA SREDSTVO ZA MOBILIZACIJO DELAVCEV PRI SPREMINJANJU RAZMER
Skoraj do ranega jutra je Komisija za resolucijo pripravljala dokončno besedi-,°- Mnogo pobud, predlogov lr> dopolnitev, ki so bili tudi ^asprotni, je pripomoglo k ternu, da člani komisije -^orjetno najbolj delavne na kongresu - niso mogli brez ohtanja, prepričevanja in JPdi polemičnih razprav, ka-K? oblikovati resolucijo, da P' bila čim bolj zvest odsev Pogajanja na kongresu, in hkrati gradivo, v katerem bi Vsaka organizacija in vsak °rgan našel svoje mesto.
Resolucija 10. kongresa o nalogah Zveze sindikatov v o°ju za nadaljnji razvoj soci-anstičnega samoupravljajta, uveljavljanja vloge de-lavcev v odnosih družbene reprodukcije in krepitve Materialne osnove združe-jjega dela je' zlasti v prvem dolu, kjer je govor o samoupravnih družbenoekonom-skih odnosih in razvoju, do-jjvela precejšnje spremem-oe v primerjavi s predlogom jn bržkone tudi dobila več Kakovosti.
. Sindikalnim organizaci-Jam in organom nalaga, da s ( Pobudami in konkretnimi Političnimi dejanji zlasti v | ?druženem delu preprečujejo odmike pri urejanju dohodkovnih odnosov v združenem delu in tudi takšno samoupravno organizira-‘ host, ki omogoča zapiranje v | lozdovske meje ter s tem ; Prispeva delež k neizpolnjevanju obveznosti tozdov v delovnih organizacijah in j drugih organizacijah združenega dela. Zasnova tozda, K°t je opredeljena z ustavo | ju zakonom o združenem de-j ju. z njuno izvirno vsebino [ j°rej, uveljavlja resolucija Kot tisto celico ekonomskega in političnega sistema, v Kateri delavci upravljajo družbena sredstva in razširjeno reprodukcijo in prek i delegatskega sistema tudi Vse družbene zadeve. Poudarjena je zlasti naloga sin-J dikata pri spodbujanju graditve celovitega sistema sa-■ Moupravno organiziranega združenega dela z ustvarja-Ujem asociacije na jugoslo-
vanskem gospodarskem področju, kjer na osnovi ekonomskih mehanizmov urejajo odnose med tozdi ter pogoje za združevanje dela in sredstev po načelih skupnega dohodka ob skupnem tveganju in udeležbi v rezultatih skupnega gospodarjenja. V to je treba všteti seveda tudi zahtevo po svobodnem kroženju sredstev družbene reprodukcije in oblikovanju skupne strategije razvoja.
Ob obilnih zahtevah resolucije po drugačnem in predvsem doslednem urejanju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, kakor tudi v dovolj konkretnih nalogah, kijih ima sindikat v boju za večjo proizvodnjo, večji izvoz in učinkovitejše gospodarjenje je v njej tudi zahteva po pravočasnem uvajanju ukrepov razvojne in ekonomske politike, da v družbi čim prej premagamo strukturna neskladja v gospodarstvu, še posebej pa v proizvodnji surovin, reprodukcijskega materiala, energije, hrane in gospodarske infrastrukture. Na vseh teh področjih imajo družbeni dejavniki svoje obveznosti in odgovornosti. Če sledimo misli resolucije, velja po-
udariti, da se je kongres zavzel za jasno razmejitev le-teh, zlasti med poslovodnimi in strokovnimi organi upravljanja, saj se je doslej precej stvari skrivalo za sklepi samoupravnih teles, čeprav le-ta za takšne sklepe niso bila strokovno pristojna. Sindikat mora s svojim političnim delom na vseh ravneh družbene organiziranosti ob sodelovanju seveda tudi drugih dejavnikov zagotoviti celovito odgovornost samoupravnih in poslovodnih organov za vse odločitve in še posebej bedeti nad uveljavljanjem samoupravnih pravic delavcev in varovanjem družbene lastnine ter se postavljati po robu vsem oblikam kršenja le-teh.
V resoluciji je še posebej poudarjena zahteva po krepitvi življenjske ravni delavcev kot ene izmed najbolj pomembnih motivov za delo in samoupravno angažiranje delavcev v združenem delu. Pri tem sta delitev po delu in rezultatih dela ter razvoja dohodkovnih odnosov in sistema delitve dohodka sploh težiščna naloga. Očitno je, da smo se v Jugoslaviji tudi na tem področju uskladili, kajti sindikalna reso-
lucija gradi zahteve po takšni delitvi sredstev za osebne -dohodke kot že dolgo časa v sindikatu uveljavljamo in kar je podprl tudi CK ZKJ s svojimi stališči do uveljavljanja vloge delavca pri gospodarjenju s sredstvi družbene reprodukcije.
Sicer pa ni področja v našem družbenem in gospodarskem življenju, na katerem kongres sindikalnim organizacijam in organom ne bi začrtal jasnih usmeritev za njihovo delo. Šestdeset strani resolucije je seveda kar obsežna listina in lahko rečemo, da je oblikovana povsem skladno z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in kritično analizo političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Listina je splošna in-dovolj konkretna hkrati in taka omogoča predvsem oblikovanje konkretnih akcijskih programov v sindikalnih organizacijah in z republiškimi kongresnimi listinami prav gotovo dobro sredstvo za mobilizacijo sindikalnega članstva pri spreminjanju razmer v družbi in gospodarstvu.
Marjan Horvat
Komisija za vloge in pritožbe
: Tri PRITOŽBE IZ SLOVENIJE
0
Sindikalnemu kongresu ob rob
Še tako ostre besede in pozivi, naj bo sindikat bolj borbena delavska organizacija, naj odločneje posega v družbena dogajanja in naj se ne pusti zapeljati le v zaščitništvo, nam ne bodo pomagale. Ne nam ne komu drugemu, ki bi si včasih zaželel blažilniku ali pol prevodniku podobno organizacijo. Kakor koli že, še tako ostre in pogumne besede ne bodo spremenile sindikata, kaj šele, da bi obrnile svet. Obračati ga bomo morali sami. To spoznanje, čeprav izrečeno v podton-nih večine manj glasnih, včasih tudi okornih razprav-Ijalcev - pa je - po opazovalčevem mnenju - vendarle prevladovalo. Bilo bi nezdravo, predvsem pa nestvarno pričakovati, da bo naš sindikat dober, če se bo že zato, ker je delavski predstavnik - postavil po robu poslovodni ali, recimo ji tehnobirokratska sestavi v svojem kolektivu. Za to pa je treba več znanja (in časa) ter občutka za odbiro pomembnejših od nepomembnih »delavskih« zadev.
V kriznih razmerah se veliko govori, in o tem je bil govor tudi na 10. kongresu - o nalogah sindikata pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev. Saj veste -delavska solidarnost, vzajemnost, pa takšna in drugačna pomoč, sociala skratka. Verjamem, da jih je vedno več, ki jim gre ob vsem tem na jok, vedno več pa je bržčas takih, ki jim gre vedno bolje. Ne, držalo bo najbrž prav nasprotno: slednjih je vedno manj - a jim gre toliko bolje. Živijo toliko bolje, kolikor večja je inflacija... No, in prav ta zmaj z mnogimi glavami je bil'deležen dokajšnje pozornosti. Zdi pa se, da bi ga nekateri radi zadušili kar z ukazom z najvišjega mesta, pa za takim modrim vodstvenim ukrepanjem menda stoje tudi delavci.
Ob evforičnem razpoloženju in klicih za učinkovitejše premagovanje republiških etatizmov ter zahtevah po enotnem in enovitem urejanju najbolj perečih vprašanj v državi - z - recimo uvedbo tretjega zbora (združenega dela) v zvezni skupščini, so se kar nekam izgubili predlogi za doslednejše uveljavljanje tržnih zakonitosti in podobno. Hočemo enotnejši delavski razred - je eno od gesel pravkar minulega kongresa. Že prav, vendar s pozivi in novimi organizacijsko-političnimi telesi (če jih imamo toliko, pa imejmo še enega - ne bo škodilo) - ga ne bomo okrepili. Okrepi se lahko le z dejavnim sindikatom, ki se bo zares postavil po robu monopolom in pritiskom take in drugačne vrste. Nevihta, kije razpihnila tropsko vročino z beograjskih ulic, je po strmcih in mestnih klancih odplavila v sotočje naše največje reke tudi pozive za večjo storilnost. Kako do nje - tudi to je tema, na katero ni mogoče dati vsem enakega dogovora, bržčas pa je v iskanju poti do nje moč strniti delavske vrste. Imamo vse več zgledov po vsej državi, da so spremembe mogoče, v večjih ali tudi manjših zamahih. Vendar pustimo ljudem, naj resnično gospodarijo sami s seboj, z delom in sadovi njihovega dela.
Upoštevati velja tudi razlike, zlasti tiste, ki so posledica različnega kulturno zgodovinskega razvoja in ki po svoje pripomorejo k avnojski enotnosti. Gre za posebnosti, ki so konstituanta nove Jugoslavije in ki lahko zgolj pripomorejo k višji ravni odnosov, ne pa k enakosti v revščini. Takšno vrednost naj imajo tudi razlike, pridobljene z delom, ne pa tiste, ki temeljijo na odtujenem ali monopolnem dohodku ali na dohodku zaradi izjemnih ugodnosti. Dobro je, daje 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije ostreje odprl nekatera od teh vprašanj; še bolje je, da seje do nekaterih ostrih zahtev opredelil previdno - ali pa se do njih sploh ni opredelil. Za zdaj je tako bolje. To pa pomeni, da se bomo o marsičem še pogovarjali, prepirali in sporazumevali, in upajmo, tudi sporazumeli. Nekaj novih priložnosti bo že prihodnji teden. Na kongresih se bosta sestali dve skrajni generaciji - nekdanji delavci, revolucionarji in borci ter mladi, bodoči delavci. Prav radoveden sem, kako bodo opredeljevali razmerje med nacionalnim in razrednim, kaj bo zanje enotnost.
Tudi za sindikat velja nekoliko spremenjeno geslo enega od mnogih letošnjih kongresov, spremenimo sebe, da bi lahko spreminjali tudi druge.
Andrej Pengov-Bitenc
Komisija za vloge in pri-°žbe na 10. kongresu Zveze sMdikatov Jugoslavije je poravnavala skupno 55 pri-?zb iz vseh koncev države, j Jveč in sicer 26 jih je bilo z Srbije, iz Bosne in Herce-|?vine 13 iz Hrvaške 5, iz sf- . edonije in Črne gore po Jlri, p0 trj iz Slovenije in °jvodine, medtem ko je frjšla s Kosova le ena pritožba.
, tz Slovenije je komisija “bila dve osebni in eno Kupinsko pritožba Slednjo 0 skupaj poslali Čazim Za-j1’ Vojislav Kolarič, Boris ančigaj, Marjeta Bajrič, ; tojan Sotošek, Avdo Žari Željko Skribič iz Ljublja-Skender Kruezi in Petar j^rjanovič iz Kranja, Franc remžar iz Litije in Viktor rem iz Logatca.
V tej skupinski pritožbi navajajo primere, ko so po njihovem mnenju sodišča združenega dela v Sloveniji sprejela sklepe, ki naj ne bi bili v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti, oziroma primere, ko v postopku niso upoštevali dejstev, na katerih so temeljile zahteve delavcev. Nekateri teh delavcev so se že prej obračali na zvezne organe pa tudi na svet ZSJ in opozarjali na ta vprašanja, pri tem pa so omenjali tudi nacionalistične pojave. Že vrsto let so se pritoževali organizacijam in organom na vseh ravneh, od občine do zveze.
Glede pritožb teh delavcev je komisija Zveze sindikatov Slovenije za vloge in pritožbe že ustrezno ukrepa-
la in zavzela stališče. Kongres ZSJ je potrdil mnenje komisije, da je pritožba neutemeljena in da ne spada v pristojnost organov in organizacij Zveze sindikatov. Toda delavci so takšno pritožbo poslali tudi 13. kongresu
ZKJ in Russellovemu sodišču.
Ostoja Indjič s Ptuja navaja v svoji pritožbi, da je žrtev birokratskih sestavov v delovni organizaciji Metalna. Poudarja, da je dobil odpoved zato, da bi tako prikrili
OD ATOMOV K DRINI
Vojislav Borisavljevič iz Beograda si ni mogel kaj, da ne bi na sklepnem zasedanju kongresa ZSJ stopil na govorniški oder in povedal tole:
»Med sklepe tega kongresa smo zapisali, daje treba delavski razred povprašati o vseh predvidenih velikih naložbah. Ravno zdaj, v času kongresa, pa tovariši iz Jugela mirno zasedajo v Smederevu in odločajo o gradnji jedrskih elektrarn. Sploh se ne vznemirjajo, da hoče imeti delavski razred besedo pri takšnih velikih naložbah. Preselijo naj se raje na našo Ijepo Drino, kjer bodo hitreje in ceneje prišli do tako potrebne energije.«	M. F.
napake vodilnih delavcev v tem tozdu. Obrnil se je tudi na 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki je naložil občinskemu svetu zveze sindikatov Maribor Tezno in osnovni organizaciji v Metalni, naj se zavzameta za ponovni sprejem Ostoje Indji-ča v delovno razmerje. Prizadeti pa opozarja, da stališč slovenskega kongresa nihče ne upošteva. Pred temeljnim sodiščem združenega dela teče vtem postopek za ureditev te zadeve. Komisija za vloge in pritožbe je predlagala kongresu ZŠJ, naj sprejme stališče 11. kongresa slovenskih sindikatov, in kongres je to potrdil.
Milena Trap, upokojena delavka iz DO Florina iz Maribora, je v svoji pritožbi za-
pisala, da se že več let obrača na organe v Sloveniji in zvezi zastran ureditve pravic iz delovnega razmerja, zdaj pa se s tem vprašanjem obrača tudi na deseti kongres ZSJ. Kot pravi, je v delovni organizaciji, ima srednjo izobrazbo, opravljala več nalog, vendar zatrjuje, da je dejansko opravljala dela pravnika. Zahtevala je razliko za osebni dohodek za leti 1977 in 1978. Izčrpala je že vsa redna in izredna pravna sredstva, vendar je postopek izgubila. Zahtevala je tudi, da bi jo upokojili kot pravnico, češ daje vtem diplomirala na pravni fakulteti. Kongres ZSJ pa je njeno pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.
M. F.
10. KONGRES ZSJ
Ljubljana, 6. junija 1986
Delavska enotnost 4
Komisija za družbenoekonomske odnose, razvoj in naloge sindikatov
KDO JE KRIV,
DA SE VSAK POČUTI OGROŽENEGA
Čas je neusmiljen sodnik. Pokaže na vse stranpoti, zmote in predvsem na razliko med obljubami in dejanji - ta pa je najbolj značilna za naše družbenoekonomske odnose in njihovo urejanje. V komisijo 10. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se je ukvarjala z družbenoekonomskimi odnosi in razvojem ter nalogami sindikatov v tem procesu, se je pokazalo, da smo v minulih štirih letih, po devetem kongresu ZSJ torej, zabredli v čuden vrtiljak neurejenih razmer in odnosov, če ne že čiste zmede, kar lahko označimo za zastoj samouprav-
ljanja in razvoja njegove gmotne podlage. Dokazov za takšno trditev tudi komisiji ni zmanjkalo, kajti, kot na dlani je, da so gibanja in ravnanja drugačna, kot zahtevajo ustava, zakon o združenem delu in tudi gospodarski načrti. V preteklih štirih letih smo bili priče celo močnim nasprotnim težnjam, kajti samoupravno odločanje delavcev je prepustilo (!?) prostor etatistično birokratskemu odločanju in po mnenju razpravljalcev velja v tem iskati tudi vzroke za odtujevanje dohodka od njegovih ustvarjalcev, za zapiranje gospodarstva in za
Ali smo
pripravljeni tudi za dejanja
Lahko je zgolj naključje, vendar pa neverjetno, da v kongresni komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj ter naloge sindikata nismo slišali od razpravljal-cov konkretnih predlogov za reševanje težkih problemov v našem gospodarstvu in še manj o tem, kako bo sindikat v prihodnje, s katero metodo dela, poskrbel, da dogovorjeno na jugoslovanskem sindikalnem kongresu ne bo ostalo na papirju. Milo rečeno in tudi brez zlobe se lahko opazovalec povpraša, če morda zaradi te »nepomembne« pomanjkljivosti delegati premalo poznajo vlogo sindikata na vseh ravneh družbene organiziranosti v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja ali pa jim je bilo laže pristati le na »zaščitniško« vlogo, ko delegati postavljajo zahteve nekomu zunaj sindikata, premalo pa se zavedajo tvorne in odločilne vloge tega dejavnika v samoupravnih procesih.
Morda je k temu pripomogel tudi dosedanji predsednik Lazar Djodjič s svojim referatom. V njem je bila obilica stališč, opredelitev in predvsem nizanja težav jugoslovanskega delavskega razreda, a le megleni odgovori na to, kako spreminjati razmere. In zgolj retorika je lahko vse, tudi priseganje na delavski razred in njegovo avantgardo Zvezo komunistov, če jasno ne nakažemo kako, kje in zakaj seje treba tolči za izpolnjevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in za samoupravno odločanje delavcev.
Za marsikaterega delegata, predvsem pa sindikalnega političnega delavca, je verjetno to groba trditev, morda bo kdo skušal tudi zanikati takšno mnenje, vendar to resnici na ljubo odraža delo komisije za družbenoekonomske odnose in razvoj.
Toda imperativ današnjega časa je odgovor na vprašanje, zakaj v sindikatu nismo zmogli moči, znanja in prave volje, da bi pokazali vrata tistim, ki ogrožajo temeljni samoupravni proizvodni odnos in delavčevo oblast, in jih izključili iz kroga državnih in družbenopolitičnih delavcev - pa tudi poslovodnih - ter jih zamenjali s samoupravno čutečimi in v praksi tako usmerjenimi. Izogibati se centrom dejansko gospodarske in politične moči v družbi, jih ne kritizirati ali pa le s pavšalnim gobezdanjem, s katerim mečemo v isti koš dobre in slabe, je navadni oportunizem. Bojni klici za delavčevo oblast, za samoupravljanje in urejanje družbenogospodarskih razmer pa navadno demagogija. Boj mora teči vsak dan, v vseh okoljih, vendar ne sme biti lov na čarovnice, temveč mora pritegniti delavca za boljše delo in gospodarjenje, za več samoupravljanja, in v takšnem boju bodo nepravi tudi odpadali. Nebogljenost sindikalne organizacije in njenega dela se bo kazala tako dolgo, dokler ne bo razščistila sama pri sebi nekaterih vprašanj, dokler bomo sami sebi sejali iluzije, da lahko kaj premaknejo kongresi, seje - ne pa konkretna družbena akcija delavcev. Spraviti v življenje dogovorjeno na kongresnih potemtakem zahteva, ki mora zadeti vsako okolje.
Matjan Horvat
samozadostnost, ki zanemarja skupna hotenja delavskega razreda v Jugoslaviji.
Takšnim razmišljanjem v komisiji seveda ni moč oporekati, saj je kar nekaj razpravljalcev iz vsake gospodarske in družbene dejavnosti govorilo o ogroženosti njihove dejavnosti, o nepovezanosti v jugoslovanskem prostoru, o posebnostih teh dejavnosti in mačehovskem odnosu družbe do le-teh -kar vse je bila voda na mlin nekaterim razpravljalcem. Resda so bili ti v manjšini, ki so prepričevali, kako potrebno je ponovno ustvariti enoten sistem v nekaterih dejavnostih (energetika, promet in zveza, izobraževanje in še kaj) ter se zavzemali celo, da bi republiške grbe zbrisali z delovnih knjižic, kot da bi s tem na mah rešili vsa vprašanja in globoka družbeno gospodarska nasprotja. Za vse to naj bi bile krive skupinice etatistov, birokratov in tehnokratov, ki so sedle za vrat delavskemu razredu, ga molzejo in z njim ravnajo po mili volji.
Enake možnosti niso enak dohodek
Toda pri vsem tem, še posebej pa pri zavzemanju za izenačenje pogojev za gospodarjenje v naši državi (nekateri veterani govorijo o tem že desetletja) pozabljajo zlasti na dve pomembni »malenkosti«, ki se ju ne da odpraviti kar z administrativnim izenačenjem pogojev za gospodarjenje. Mislimo na soglasja tudi delavcev za projekte, ki so zahtevali mnogo uvoznega kapitala, ki ga je sedaj treba seveda vračati, vendar ne dajejo ustreznih sadov, na podvajanje zmogljivosti in še več različnih zmogljivosti v isti dejavnosti ter na zanemarjanje dohodkovnega povezovanja po ekonomski logiki, kar vse so sicer blagoslovili različni »izmi«, zdaj pa ne znajo iz začaranega kroga neuspešnega gospodaijenja. Izenačenje pogojev za gospodarjenje pa ne more pomeniti hkrati tudi enakega dohodka, prej le podlago, enako možnost za pridobivanje dohodka, kar je v resnici na ljubo tudi sedaj težko uveljaviti, kajti zakonodajo po posameznih republikah in pokrajinah krojijo objektivno različne potrebe in verjetno imajo zategadelj tudi različne obremenitve dohodka tudi svoje logično ozadje.
Nekako z zanosom je večina razpravljalcev govorila o uveljavljanju tržnih zakonitosti v naši družbi, predvsem v gospodarstvu, vendar ne toliko evforično in glasno, kot pri naslavljanju različnih zahtev za ureditev položaja posameznih dejavnosti in gospodarskih razmer sploh. Glede prve evforije se včasih zazdi, da je klic po ekonomskih zakonitostih
v naših razmerah dobil že prizvok tistega, ko popje kličejo boga, kot je dejal eden izmed razpravljalcev. Mislimo na »trditev«, da je »vse, kar nas zadene - božja kazen, zato ker ne spoštujemo boga.« Tudi v sedanjih jugoslovanskih razmišljanjih je moč opaziti tezo, da je vse, kar nas doleti, le posledica in kazen, ker ne upoštevamo ekonomskih zakonitosti. Toda ne gre le za spoštovanje in uveljavljanje ekonomskih zakonitosti, temveč tudi za njihovo zavestno uporabo, ne pa za njihvo poveličevanje brez pomislekov ali pa zanikanje. Prav čudni smo
Med močne težnje pri delu v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj velja vljučiti tudi naslavljanje zahtev za drugačno ekonomsko politiko in za uveljavljanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ni bi razpravljalca, ki bi v svoji razpravi določno imenoval organ v družbi, ki mora kaj storiti na tem področju. Tokrat niti ZIS - kajpak v prejšnji sestavi - ni dobil neposrednih »udarcev«, pa čeprav je bilo mnogo govora o neurejenem ekonomskem sistemu, nesolidnih ukrepih zvezne in republiških administracij, ki po delitvi dela pripravljajo ustrezne rešitve in jih ponujajo skupščinam. Celo tedaj, ko so razpravljal-ci govorili o tem, kako ne uresničujemo nekaterih pomembnih opredelitev, ki jih je sprejelo delegatsko telo, krivca za takšno ravnanje niso našli. Skrivati se le za osmimi sistemi - pa naj gre za katero koli področje, ki je življenjskega pomena za celovit družbeni in gospodarski razvoj, in ne jasno povedati, kaj je narobe in zakaj, v resnici pomeni lov na čarovnice. Tako denimo tudi v jugoslovanskem elektrogospodarskem sistemu govorimo o osmih sistemih, kar pa je delegat Srečko Meh ozna-
prav velja solidarnost, kot je vložil. Če je v tem spor, se ga da s čistimi računi bržkone kaj hitro odkriti in tudi odpraviti.
Več, več, več dejanj
Tudi vprašanjem hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin se seveda v delu prve komisije ni bilo moč izogniti. Delegati s Kosova so navedli spodbudne rezultate v rasti industrijske proizvodnje, v sanaciji gospodarskih razmer sploh in tudi v sodelovanju med organizacijam1 združenega dela iz razvitih predelov in Kosovom. To je zagotovo spodbudno in kaže dosedanje usmeritve tega sodelovanja -ki naj temelj1 bolj na neposrednh stikih med ozdi samimi -podpreti. Vse to vključuje tudi resolucija, ki jo je sprejel 10. kongres ZSJ.
V njej so označene glavne smeri delovanje sindikata v prihodnjih letih in temelju0 na spoznanjih dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Večja proizvodnja, večja produktivnost)
večji izvoz, večji pravni red in predvsem večja odgovor-nos vseh subjektov gospo-
S plenarne seje 10. kongresa ZSJ
iitiiit
_______ A'/*"""""
Miha Ravnik (drugi z leve) je kljub obilici dela našel čas tudi za pogovor s slovenskimi novinarji, ki so spremljali kongres.
pri tem prebivalci Jugoslavije, kaj hitro se ogrevamo, hitro zaploskamo in smo za - zdi se, da tudi delegati na desetem kongresu niso bili izjema, saj so ploskali tudi (ne)posrečenim, namigom, včasih tudi nerazumnim zahtevam in tezam.
čil za laž. Bržkone bi to lahko rekli za vse »super sisteme«, kajti po njegovem mnenju je sistem enoten, medsebojno povezan in vsi iz njega ne jemljemo enako, pa se nam dogaja, da tisti, ki je v preteklosti manj vlagal, hoče danes dobiti več, pa če-
darjenja in še posebej oblikovalcev ekonomske politike je bržkone tista smer, kjer je treba z dejanji pokazati mnogo več kot v minulih štirih letih. Enako velja za urejanje gospodarskih odnosov v združenem delu, kjer samoupravna organiziranost ne sme ovirati dobrega poslovanje, zaplotništvo tozdov pa tudi ne praksa, kjer se lomijo kopja o razrednih interesih delavcev in vse družbene skupnostr Razlaganja kritike in vsega je bilo dovolj v prvi kongresni komisiji. Toda za spreminjanje razmer imamo stališča, malce samokritike sindikata samega in prcej kritike različnih »izmov«, vendar odločno premalo dogovora, kako se bomo slednjih znebili, kako mora ravnati sindikalna organizacija kot celota in njen posamični dei
pri uveljavljanju v ustavi zapisanih norm in zahtev. To je bržkone največja slabos dela v prvi komisiji, ki se m znala otresti ponavljanja (n včasih tudi z demagogi!0 (denimo okrog zbora združenega dela v zvezni skupščini) ploskati nekaterim zahtevam, ki nimajo stvarne P°d' lage.
Marjan Horvat
10. KONGRES ZSJ
Ljubljana, 6. junija 1986

Komisija za politični sistem, organiziranost in kadrovsko politiko
tarnanje in govori ne
PRITEGNEJO DELAVCEV
Najpomembnejša konkretna zahteva je nedvomno ta, da je za bolj borben in učinkovit sindikat potrebna bistveno drugačna kadrovska politika v sindikatih.
Tako je nekatere delegate motila že sestava novoizvoljenih organov ZSJ, v katerih je premalo pravih delavcev pa tudi sama sestava kongresa je prej kazala sliko tistih, o katerih so razprav-
Ne manjka nam papirjev, stališč, kongresov, govorov o samoupravljanju, primanjkuje pa nam volje in discipline, da bi vse to, kar sprejemamo, tudi izpolnili. Rabimo tudi drugačen, bolj samostojen sindikat, ki si bo lahko izboril samoupravljanje, ki bo delavca res postavil 2a nosilca oblasti nad delom in njegovimi rezultati.
Kongres se enotno zavzema za nekatere spremembe 0rganiziranosti združenega dela, ki podpirajo znane Predloge iz kritične analize političnega sistema in spre-jnembe zakona o združenem delu. Od republike do republike pa se razlikujejo stališča o delegatskem sistemu iz 2druženega dela zlasti o organiziranosti novega zbora *druženega dela zvezne skupščine.
Stavke oziroma prekinitve dela postajajo vedno bolj Ustaljena oblika reševanja protislovij in konfliktnih situ-acij. Tudi sicer naraščajo razlike med normativnim in stvarnim položajem v družbi, o tem govore tudi vse več Pfitožb delavcev (tudi anonimnih), ki dokazujejo, da sindikat ne opravlja svojega osnovnega poslanstva.
Brez drugačne in svoje kadrovske politike sindikat ne Uiore postati učinkovitejši. Sindikalni funkcionarji se uiorajo dokazati z delom med članstvom v osnovnih 0rganizacijah, ne pa v bitkah za papirje v sindikalnih °rganih.
To je nekaj misli, ki bi naj Pokazale, da osrednje vpra-jj^nje političnega sistema ta Pip ni spreminjanje sistema,
Samoupravljanje je uajbolj human proizvod-ui odnos, vendar mora biti najprej human za dobre delavce. S huma-nostjo do slabih delavcev smo nehumani do delavcev, ki hočejo delati.
Novica Filipovič, Srbija
na katerega še vedno bolj ali JPanj prisegamo, temveč bit-za zmanjšanje razlike ^cd določili ustave, zakona ° združenem delu in drugih kstin in stvarno odtujenostih delavcev od odločanja. Za s}ndikat pa je važnejše od ^atutarnih sprememb, kijih * sprejel kongres (o njih je ouo več polemike v pripravah na kongres kot na njem) kako narediti sindikat drugačen oziroma učinkovitejši sindikat. In še nekaj kaže dodati: kongres je bil bolj
Da bi zmanjšali birokracijo, bi bilo potrebno uvesti reelekcijo v strokovnih službah sisov, DPS in DPO, za vse strokovno politične delavce, sposobni strokovnjaki naj bi v teh službah delali največ osem let. S svojimi izkušnjami bi bili Potem lahko ustvarjalni v združenem delu.
Vukadin Rakovič, Črna gora
°dprt in sproščen v razpravi d načinu postavljanja vpra-ard» v zahtevanju odgovo-
Ta referat, ki smo ga slišali danes, je podoben Ijstim, ki jih lahko poslušamo kjerkoli. Vsi go-y°rijo, dosegli smo to in to> dejansko pa smo naredili premalo. Takšnih govorov ne potrebuje-jUo, referati bi nas mora-j1 Pozivati k delu, ne pa k Jurnanju, delavci imamo tarnanja dovolj.
Marija Ilič, Zadar
:iesa gospodarsk 'dzaja, kot pa bogat i ;rn’ kako vso to pot Pripravnost sprerr Ilstme, ki bi jih bilo i
že jutri uporabiti za delo sindikalnih organizacij in jiho-vih aktivistov.
Tako je začel kongres že dosedanji predsednik sveta ZSJ, ki je v uvodnem referatu na kongresu opozoril, da je neučinkovitost političnega sistema eden od glavnih vzrokov poglabljanja protislovij v proizvodnih odnosih in v družbenem razvoju. Delavci so vse bol odrinjeni od odločanja o rezultatih njihovega dela, samoupravno odločanje je vse bolj formalno, kar velja tudi za referendume in druge oblike neposrednega odločanja. Namesto delavcev samoupravljal-cev pa odločajo birokratske in tehnokratske sile in drugi entri, ali, kot je dejal Mladen Herceg v uvodnem govoru za razpravo v komisiji, da se je v senci delegatskega sistema oblikoval močan sistem neformalnega odločanja. To diagnozo seveda že dolgo poznamo, novo je le to, da prihaja z govorniškega odra najvišjega sindikalnega organa in da pri tem ni več nobenih olepševanj, kot smo jih bili navajeni še nedavno.
Slišali smo seveda tudi kritična mnenja o takšnih političnih ocenah in ponavljanjih tega, kar smo že nič-kolikokrat sklenili, nikoli pa udejanili. Marija Ilič, delegatka iz Zadra, je odkrito dejala, da takšnih referatov, kot ga je imel predsednik zveznih sindikatov, delavci ne potrebujejo več. Menila je tudi, daje čas, da prenehamo nasploh govoriti o birokraciji in o tem, da nekdo ovira dolgoročno stabilizacijo. Tako kot drugi delegati je pravzaprav zahtevala, da birokracijo že enkrat odkrijemo, da bomo vedeli, kdo je kdo, identificirati je treba tudi vse tiste posameznike in subjekte, ki delajo proti dolgoročnemu stabilizacijskemu programu.
Vprašanje zveznega zbora združenega dela je precej pritegnilo delegate. Ta novi zbor so zelo glasno zahtevali zlasti delegati iz Srbije pa tudi od drugod. Že uvodni govor Lazarja Djodjiča je vseboval misel, da se morajo interesi delov združenega dela povezati v skupni interes, ki bo prodiral v vse institucije političnega sistema, od občine do federacije, torej mora biti ustrezno zastopan tudi v skupščini SFRJ. Kljub
vsem nasprotnim dokazom, tudi tistim, da tudi zbori združenega dela občin, pokrajin in republik v zborih
Združeno delo samo mora biti nosilec samoupravne integracije, pri tem ga ne morejo ovirati ne politične ne nacionalne in ne regionalne meje. Tega ne more zamenjati nobena normativna rešitev ali nova institucija, takšno načelo pa je v predlogu resolucije za 13. kongres ZKJ.
Ladimir Brolih
in institucijah, ki jih že imajo, delavcem ne zagotavljajo oblasti, so razpravljalci tudi na plenarni seji, ko so sprejemali poročila komisij in kongresne listine, zagovarjali eno samo preprosto logiko: če smo delavska država, če so delavci na oblasti, potem naj imajo tudi mesto v zvezni skupščini in zato se borim za zbor združenega dela zvezne skupščine.
Kaže, da lam, kjer delujejo čustva, ne pa argumenti, noben govornik, ki skuša nastopati z dokazi iz načel našega političnega sistema, ne more dobiti aplavza, če za-
Sindikalna organizacija v Uljaniku spremlja delo samoupravnih organov in delegatov, kjerkoli odločajo. Pred sprejemanjem odločitev imajo naši delegati stališča sindikata in na tej podlagi ocenjujemo delo sindikata. Če bi povsod naredili samo to, bi bilo veliko manj težav v delovnih organizacijah in v vsej družbi.
Branko Bulič, Pula
govarja nepotrebnost novega zbora zvezne skupščine. Dobil pa ga je Dušan Gačnik, ki je dejal, da bi glede na neobdelana polja in številne še večje probleme v kmetijstvu morali oblikovati tudi zbor kmetijskih proizvajalcev. Hotel je v bistvu povedati, tako kot številni drugi razpravljalci, da oblike ničesar ne rešuje in da je bistveno, da delamo in premagujemo težave, za kar pa nam že sedaj ne manjka ustanov in drugih možnosti, ki jih odpira naš široko razvejen politični sistem. Kongres je sprejel le formulacijo, ki je bila zapisaha že v predlogu resolucije, da je treba preučiti tudi možnost za oblikovanja novega zbora zvezne skupščine in oceniti ali sedanje oblike tega ne zagotavljajo. Tako je v bistvu ostalo vse tako, kot je bilo pred kongresom. Nekateri so še naprej prepričani, da bi ta zbor morali oblikovati drugi pa, da ni potreben. Tako različne komentarje smo lahko slišali tudi v sredstvih množičnega obveščanja. Pričakujemo lahko, da bo o tem vprašanju tekla še ostra razprava na zveznem partijskem kongresu, ki pa ne bo mogla ostati nedorečena. Glede na to, da pri nas že tako ne velja uradni delegatski sistem, temveč se neformalno odloča drugod, ima
verjetno tudi to vprašanje pravzaprav veliko manjši pomen, kot so mu ga pripisali delegati na sindikalnem kongresu.
Vprašanje kritične analize političnega sistema socialističnega samoupravljanja je tudi precej razdvojilo delegate, čeprav so tej analizi posvetili precej manj pozornosti kot zboru združenega dela. Eden od razpravljalcev je zahteval celo ponovno javno razpravo o kritični analizi, večina pa je kritično ugotavljala, da je premalo predlogov za izhod iz zapletenega
Izbira poslovodnih organov mora biti izključno v pristojnosti delavcev v ozzdih in njihovih delavskih svetov. Tako bomo preprečili, da se direktorji bolj opirajo na dejavnike zunaj ozdov kot na delavce in probleme znotraj njih. To bo zahtevalo tudi odločno delo sindikata, ki bo moral podpirati dobro delo in kritizirati slabosti poslovodnih organov.
Mladen Herceg
političnega položaja. Glede na to, da so nekateri znanstveniki ugotovili, da se ta analiza razhaja s programom
gospodarske stabilizacije, je pravzaprav razveseljivo, da takšnih mnenj na kongresu nismo slišali. Sicer pa kritične analize, razen pri tistih, ki so jo hoteli zavreči, tudi na kongresu ni vzbudila potrebnega zanimanja. Ostala je listina, na katere prvi del se sklicujejo tisti, ki zahtevajo večje spremembe v sistemu, na drugi del pa tisti, ki mislijo, da moramo le delati tako, kot smo zapisali.
Prav malo je bilo tistih, ki so na podlagi lastnih izkušenj dokazovali, daje možno tako tudi dejansko delati. Delegat iz Uljanika, ki je, če sprejmemo njegovo poročilo kar za stvarnost, najbolj konkretno pozval, naj nehamo le govoriti in začnimo delati tako, da bo delegatski sistem resnično zaživel. Takšni konkretni pozivi na podlagi lastnega zgleda bodo zanesljivo laže spreminjali sedanje kaotično razmere, kot je dejal eden od bolj kritizerskih razpravljal-
cev, v urejen samoupravni demokratični sistem.
Delegati na kongresu so z razpravami in s sprejetjem listin znova izpričali, da so za socialistični samoupravni sistem, vendar tudi jasno povedali, da tega prepriča-
Neproizvodno delo ima boljši položaj kot delo v proizvodnji, tako pri OD kot pri stanovanjskih in drugih vprašanjih. Sindikalne organizacije so se zrasle s poslovodnimi in drugimi sestavi, zato je sindikat v primežu interesov delavskega razreda in teh struktur. To neproizvodno delo ustvarja tako imenovano tehnokratsko sprego, ki je tako močna, da sindikat izgublja svoj osnovni smisel. Zato delavci izgubljamo zaupanje v sindikat, zato tudi prihaja do štrajkov.
Vasil Kostojčinovski, Makedonija
nja ne bodo zadržali v nedogled, če bomo še tako pogosto in ostro le govorili, da je treba ustavo spoštovati, dejansko pa bodo delavci vedno manj samoupravljali. Združeni delavec je temeljni subjekt socialistične samoupravne družbe, nosilec obla-
sti, in če mu tega resnično ne bomo omogočili, bo dejansko izgubil še tisto že omajano zaupanje v partijo in sindikat, ki ga danes ima.
Delegat iz Konjiča, ki ga omenjamo na drugem mestu, je edini poročal, kako se je pripravljal na kongres. Kongresno gradivo je sam razposlal osnovnim organizacijam in zahteval, da o njem tudi razpravljajo. Tako je posredoval kongresu mnenje, da članstvo podpira kongresne listine, ter nekaj opozoril v zvezi z njimi. Priznati moramo, da je takšen prijem delegata v njegovi enkratni dolžnosti izjemen, čeprav bi moral biti pravilo za vsakdanje delo sindikata in njegovih aktivistov. Tako pa so delegati v glavnem načelno kritizirali forumsko delo sindikata in zahtevali aktivnost članstva in obrnje-nost aktivistov in organov h konkretnim delavcem namesto k raznim drugim dejavnikom.
Včasih gremo v akcije, čeprav ne vemo, ali bomo zmogli to, kar sklenemo. Tako je bilo npr. za akcijo »imaš hišo, vrni stanovanje«. Poskušali smo, vendar nas je nekaj zaustavilo. Tudi zaradi takih stvari članstvo izgublja zaupanje v svojo razredno organizacijo.
Špargo Husein, Konjic
Ijalci kritično govorili, kot pa pravih delavcev. Kritične pripombe so letele tudi na način sindikalnih volitev, ker pretežno zaprte liste omogočajo izvolitev tudi tistih, ki so že izgubili stik s sindikalno bazo, to je z delavci v neposredni proizvodnji. Že v bližnji prihodnosti lahko tudi v sindikatu pričakujemo pomembne kadrovske premike, zlasti ljudi, ki bodo bolj kot na zvestobo splošnim ciljem socialistične družbe in podrejenost vladi in zvezi komunistov mislili na interese delavcev, ki so jih izvolili.
Mogoče se vam bo na podlagi tega poročila zdelo, daje bilo na kongresu pravzaprav najmanj ali vsaj bistveno premalo govora prav o sindikatu kot množični organizaciji delavcev. Moramo pritrditi temu vtisu, imeli smo ga tudi novinarji, ki smo tri dni sedeli med delegati in jih po-
slušali ter tudi iz magnetogramov skušali izbrskati kakšno novo misel, ki nam je ušla zaradi zgoščenega dogajanja na kongresu. (Včasih smo namreč skušali spremljati razprave tudi v drugih treh komisijah, ki so sočasno delale). Res, bilo je malo novega in premalo tistega, kar bi bilo treba še enkrat zapisati. Eden izmed delegatov je bil še natančnejši, ko je dejal, da je kongres kot največji sindikalni forum namenil največ pozornosti sindikatu v bazi, to je v združenem delu, povsem pa je pozabil na svet ZSJ in tudi na republiške, pokrajinske in občinske sindikalne organe. Dokaz za to lahko najdemo tudi v poročilu komisije, ker smo šele po razpravi ob sprejemanju poročila dobili dopolnitev, ki omenja eno izmed nalog sveta ZSJ in republiških sindikalnih svetov.
Živojin Isajlovič je bil neugnan. Najprej seje zavzemal za izredni kongres ZSJ čez eno leto in potlej še na plenarni seji, ob sprejemanju resolucije zahteval uvedbo zbora združenega dela v Skupščini SFRJ. Posnetek je zgovoren.
10. KONGRES ZSJ
Ljubljana, 6. junija 1986
Delavska enotnost 6
Iz dela komisije za razvoj dohodkovnih odnosov, pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke
BIKA NAJ PRIMEJO ZA ROGE VSI
Precej delegatov seje strinjalo z Vladimirov Vojinovi-čem iz Svetozareva, ki je dejal, da med resolucijo prejšnjega kongresa in letošnjo ali med sklepi obeh kongresov ni našel nobenih razlik. Tudi iz razprav je bilo moč dokaj pogosto razbrati, da so težave po štirih letih enake, mnoge še večje in da tudi predvidene rešitve doslej še niso presegle kratkoročnosti in pomanjkljive strokovne obdelave. Lahko bi tudi malce zlobno dejali, da so si razprave »letnik 82« in letošnje podobe: sindikat mora to, sindikat mora ono, delavci zahtevamo to, terjamo ono.
Vendar je to samo površni vtis, zunanja podoba kongresa za naključnega spremljevalca. Spod pepela klasične sheme kongresnih dejavnosti, katerih osnovna značilnost sta deklarativnost re-
solucijskih sklepov in pa la-kiranost ocen in stališč uradnih, funkcionarskih krogov in tudi delegatske baze, je tokrat vendarle prodrlo nekaj plamenčkov (sicer ne prvič, vendar pa nekaj močneje, kot kdajkoli doslej) pravih delavskih misli. Med njimi velja omeniti predvsem večjo agresivnost zahtev, da je treba nekatera vprašanja vendarle začeti razreševati, in pa mnogo manj razprav po stari funkcionarski šoli (slepo okoli vrele kaše, da kdo ne bi bil prizadet in da ne bi svetle preteklosti in še lepše prihodnosti umazale kake podrobnosti). Čeprav od kongresa ni mogoče pričakovati takojšnjega preloma s starimi preživetimi metodami dela in reševanja vpršanj, je na 10. zveznem sindikalnem kongresu vendarle prišlo vsaj do enega preloma: vsaj v tako imeno-
vani tretji komisiji, ki je obravnavala razvoj dohodkovnih odnosov,, pridobivanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke, je preveč delegatov, da bi ta pojav lahko imeli za izjemo, v referatih izrazilo precejšnjo nestrpnost svojih okolij zaradi počasnega reševanja kritičnih družbenogospodarskih vprašanj. Skratka, delovni ljudje so se naveličali praznih obljub in visoko-donečih fraz o akcijah, za katere iz izkušenj vedo, da bodo za prvim ovinkom izgubile sapo. Zahtevajo, daje treba težave v resnici tudi premagovati, iskati izhod iz slabega gmotnega položaja združenega dela družbenih dejavnosti ter nizke socialne varnosti ne le delavcev, ampak tudi upokojencev, invalidov ...
Pravzaprav ni čudno, daje
v tretji komisiji, ki je obravnavala omenjena vprašanja, razprava dobila takšen tok. Obravnavala je pač najbolj občutljiva vprašanja in odnose v družbi, a razmerja so pri nas ne le zelo zapletena, ampak v marsikaterem pogledu tudi izmaličena zaradi napak in teženj, ki so doslej prevladale.
Poleg tega so ljudje - to je bilo iz referatov jasno razbrati - začutili, da je »vrag odnesel šalo«, da je skratka treba bika zagrabiti za roge v areni, ne pa o njem govoriti s tribun. In pri tem zahtevajo, za vse, ki bodo skušali bika ukrotiti, vsaj približno enake možnosti za boj z njim in (uspešni) tudi približno enako nagrado. Tudi tisti, ki bi radi samo gledali bitko in od borcev pobrali delež, naj pridejo v areno. Ljudi je navsezadnje moč dokaj lahko ra-
zumeti. Saj pravzaprav hočejo samo dobro in pošteno delati ter dobiti, kar jim po zdravi pameti za tako delo pripada.
Ker sklepi komisije, ki je obravnavala vprašanje pridobivanja in delitve dohodka, čistega dohodka ter sredstev za osebne dohodke ter kongresna resolucija vsebujejo zahteve iz takšnih razprav, nikakor ne moremo pritrditi, da zdjšnja resolucija samo ponavlja dogovore in sklepe spred štirih let ali nemara osmih. Povsem drugo vprašanje pa je, ali bo sindikatom, torej družbi,- tokrat uspelo bolj ali manj jasne zahteve delovnih ljudi in občanov za drugačno, uspešnejše ter zlasti hitrejše reševanje družbenoekonomskih zadreg v prihodnjih letih tudi »spraviti v življenje«.
Toda, če bo sindikat - kot je zahtevala tretja komisija -okrepil svoje delovanje v vseh ustanovah političnega sistema in odločno zahteval ukrepe, ki bodo zagotovili enakopravnejše pogoje za pridobivanje dohodka, (o tem morajo odločati delavci sami, ne sile zunaj združenega dela); hitrejše interesno povezovanje organizacij združenega dela na dohodkovnih osnovah; ekonomsko vlogo osebnega dohodka in njegov večji delež v dohodku itd., potem na prihodnjem kongresu kajpak ni pričakovati toliko kritike na račun kongresnih gradiv, kot jo je vsaj deloma upravičeno izrekel na letošnjem delegat Vladimir Vojinovič.
Kdor bo kongres doživel, bo to zlahka ugotovil.
Boris Rugelj
Paberki iz kongresnih dvoran,
hodnikov, bifejev
Bernardo Jurlina, Reka:
V poročilo komisije bi rad dal te tri predloge. Prvi je, da je treba vnesti v delovne organizacije razredni in ustvarjalni nemir. Drugi, da je treba odstraniti vse ideološke in druge blokade z inovatorstva, pameti in drugih dejavnikov ustvarjanja dohodka. Tretji, da je treba izrabiti razredne zahteve v DO, ki se izražajo v prekinitvah dela, ko delavci zahtevajo višje osebne dohodke. Kaj naredimo mi? Povečamo osebne dohodke, ker mislimo, da če bo padlo kakšno vodstvo, bo padel sistem.
Koliko poslovodnih sestavov pa seje zrušilo na Zahodu in potegnilo za sabo sistem? Ponavljam, treba je izrabiti ta pozitivni razredni nemir in na njegovo čelo bi morala stopiti sindikat in partija.
Tomislav Radojkovič, Smederevska Palanka: Pri
nas je postalo priljubljeno, da vsako leto, včasih celo dvakrat, spremenimo zakonske predpise, odvisno od položaja, v katerem smo. Delavcem niso potrebni zakoni in predpisi, ki jih celo pravniki komaj razvozljajo, temveč čvrsta zakonska
podlaga, ki jo je moč menjati, vendar redkeje in bolj demokratično, samupravno.
Josip Zmajšek, Kavadar-ci: Že oče je kot sindikalni aktivist trdil, da je delavec temelj vsega. Šele danes razumem, daje delavec temelj sveta zato, ker mora prenašati vse težave, ki mu jih naprti neka družba. V zgrešeni naložbi najkrajši konec potegnejo delavci. Res, v Peniju so padle tudi druge kazni. Tako je sobranje Makedonije nekemu 75-letnemu politiku izreklo prepovedi opravljanja dolžnosti. Toda kljub temu delavec nosi naj-
večje breme za zgrešene naložbe. Kajti noben sis ni zmanjšal obsega dela (beri: potrebnih sredstev) niti osebnih dohodkov, prav tako pa ne sestave v družbenopolitične skupnosti.
Erika Vogrinčič-Barba-rič, Murska Sobota: Opozarjam in sprašujem: zakaj v državi delavskega samoupravljanja delavec čedalje manj odloča o vsem, kar vpliva na pridobivanje in delitev dohodka? Kaj bomo storili na kongresu in po njem, da bi lahko namesto nakopičenih birokratskih zaprek odprli možnosti de-
lavcem, da bomo s svobodnim izvozom plačali dolgove v tujini, čeprav se mi nismo zadolžili?
Radovan Vasic, Aran-delovac: Govorimo, da mora delavec obvladati pogoje za ustvarjanje dohodka ter njegove delitve. V sedanjih gospodarskih razmerah je to velika umetnost. Kako naj to dosežemo, ko večina dohodka ni odvisna od dela, temveč predvsem od administrativnih ukrepov, novih zajemanj iz dohodka, nenadnih sprememb predpisov. Prepričan sem, da je položaj delavcev vse bolj odvisen od zunanjih vplivov, ukrepov ekonomske politike, položaja v delitvi dohodka, vse manj pa od lastnega dela, prizadevanja.
Staleta Milojkovič, Beograd: Delavec sem, kije prešel vse republike in vse naše kraje. Delal sem z delavci vseh narodnosti, kar jih je v Jugoslaviji. Zato trdim: nobeno narodnostno vprašanje ni nastalo med delavci. Delavci smo se vedno poznali po delu, nikoli po narodnosti. Če je tako, potem dovolite, da povprašam, od kod takšna nacionalna nestrpnost in zaprtost ne le republik, ampak celo sosednjih občin. Trdim, da je to delo družbenopolitičnih organizacij in politikov.
Marija Koren,: Združevanje dela in sredstev mora postati pravna kakovost in ekonomsko učinkovit način za urejevanja odnosov soci-
alistične blagovne proizvodnje. Zato predlagam, da se v resoluciji kongresa še posebej močno poudari pomen samoupravnega združevanja dela in sredstev na gospodarskih temeljih in interesnih, po potrebah in volji delavcev v združenem delu. To je temeljni način za ustvarjanje celovitega sistema samoupravno povezanega združenega dela v vsej Jugoslaviji. Obenem je treba poudariti nujnost gospodarskih spodbud za pospeševanje samoupravnega združevanja dela in sredstev, ne pa da jih zadržujemo z natančnimi predpisi.
Mladen Stankovič,: Delavci v proizvodnji so siti obetov, ker leta ne vidijo konkretne akcije, konkretnih ukrepov in pozivitnih sprememb v materialni proizvodnji. V delovni organizaciji, kjer delam, že dolgo ne vemo, kaj je regres za letni dopust. Vendar ti delavci namenjajo skromen delež za regres delavcev v svetih Zveze sindikatov, delovnih skupnostih DPS in sisih in za letovanje tovarišev >z omenjenih ustanov, ker se bodo borili za boljšo življenjsko raven delavcev.
Marko Belinič, Zagreb: V referatih pogrešam razredno revolucionarne misli. Da primer: delavski razred je spremenjen, v njem je vraščena inteligenca, kije proizvod našega delavskega razreda in je njegova kakovost. Žal pa še vedno prevladuje lumpenproletarska miselnost, da je izobražen človek sovražnik delavca, bur-žuj, protikomunist.
jo. KONGRES ZSJ
Ljubljana, 6. junija 1986
Delavska enotnost 7
Komisija za življenjske razmere in socialno politiko
OGROŽENO CELO ZATEGOVANJE PASU
P2račje med razpravo na komisiji za življenjski standard 1,1 socialno politiko je bilo vseskozi nasičeno z ostrino do Perečih vprašanj, ki opredeljujejo položaj delavcev in Pjihovih družin v vsakdanjem življenju. Vprašanja, ki so ^.e v razpravi najpogosteje pojavljala, so: padanje živ-'jenjske ravni, brezposelnost, stanovanjska stiska, prezgodnja invalidnost zaradi težkih delovnih razmer. V kri-tleni razpravi, na katero je pritiskala neznosna sopara, *hanilka bližajoče se nevihte, je sodelovalo kar 137 dele-Sotov, to je malone vsak drugi.
. Razpravljale! so enodušno gazili zaskrbljenost in nezadovoljstvo delavcev, zlasti še !2 neposredne materialne pro-■tvodnje, zaradi nastalih razdor, pri tem pa so bili še po-?ebej ogorčeni, ko so opozar-Wi na vse več pojavov razslojevanja in na rast neupraviče-socialnih razlik. V tem Pogledu so še zlasti odmevale posede Marije Kaščelan iz Rotorja, matere petih otrok, Kije na začetku razprave opozorila, da stabilizacije ne čutijo vsi enako - eni žive v izobilji, drugi pa »si ne morejo ku-Piti niti stabilizacijskega pa-?u, da bi si ga lahko zategni-,1<<- Hkrati je vprašala navzoči »Kako naj pojasnimo de-bvcem v materialni proizvodnji, da morajo od ustvarjene-Sa dohodka najprej drugi vze-P svoj delež, plače pa se nato Polij o od tistega, kar ostane?«
. Ton razpravi v tej komisiji le dal Zdravko Krvina, ki je v Svojih uvodnih besedah po-Pdaril, da brez izboljšanja živ-‘lenjske ravni ni izhoda iz kri-2e, hkrati pa opozoril, da je s°cialno razslojevanje napad Po samoupravni proizvodni 0(lnos. Brezposelnost je eden Paših n^jvečjih gospodarskih.
Ko pa je potreben denar za delavca, za zaposlovanje, za zdravstvo, šolstvo in kulturo, tedaj so nam potrebni referendumi, da se tovariši delavci odločite, kaj želite...«
Razpravljale! so zamerili sindikatu, ker ni dovolj odločen v zahtevah, naj bi z davčnim sistemom izpeljali prerazporeditev bremen gospodarske stabilizacije na vse družbene sloje in naj bi preprečili prelivanje družbenih sredstev v zasebno last. Niso bili redki, ki so terjali ponovno ustana-Ijanje komisij za ugotavljanje izvora premoženja na vseh ' ravneh. Hkrati so zahtevali, naj bi slehernemu zaposlenemu zagotovili vsaj minimalne eksistenčne možnosti.
Življenjska raven delovnih ljudi in občanov čedalje bolj ogroža skokovita rast življenjskih stroškov, nezadržna rast cen in naraščajoče inflacije. Najbolj so prizadeti delavci z nizkimi dohodki, ki žive v velikih mestih, samo od svoje plače. Kako rešiti zagate standarda? »Opredelitev sindikata in vseh nas je, da z delom«, je rekel Milorad Čolič in Bačke Palanke. »Toda, ali pošteno delo še kgj velja? Najbolj bode
Jordan Angelovski (Skopje): - V Makedoniji je število brezposelnih približno 145 tisoč ali več kot 26 odstotkov delovno sposobnih prebivalcev, kar je največje povprečje v Jugoslaviji. V Skopju je blizu 40 tisoč brezposelnih med njimi 61 odstotkov žensk. Zato zahtevamo, da se ponovno prouči odločitev ustavnega sodišča Jugoslavije, ki dopušča širjenje pravice žensk do upokojitve od 35 na 40 let.
Političnih in socialnih proble-Ppov, je dejal. Povečanje sta-Povanjske zidave je potreba razvoja in pomemben dejav-Pik življenjske ravni delavcev.
Med tistimi, ki so v razpravi Poželi največ aplavza, je bil tu-Pi Josip Milardovič iz Siamskega Broda, ki je dejal: "Pravimo, da smo revni, da je akumulacija nizka, storilnost s*3ba in da zato ne moremo Pstrezno vrednotiti proizvod-Poga in ustvarjalnega dela. Pa j® res tako? Ne vem, ali se je Kdo pozabaval s preračunava-Plem tega, koliko smo imeli v
Srečko Čarter iz Žalca: - Ukrepi zvezne administracije za nadzor nad končnimi proizvodi v živilstvu ob hkratnem zanemarjanju naraščajočih vhodnih surovin so pripeljali do tega, da smo v Sloveniji v minulem letu na rovaš disparitete cen izgubili 1.800 milijard. Družba, ki jo hranimo, nam je povrnila le okrog 230 milijard. V imenu vseh, ki smo ta sredstva izgubili, sprašujem, kje je naših 1.570 milijard, kje je denar, ki smo ga krvavo zaslužili in bi ga uporabili za razvoj naše dejavnosti.
j Pr ali minulem letu simpozi-1 v> posvetovanj, seminarjev ,P drugih zborovanj - in s Kašnimi rezultati?«
, Slavoljub Lijovič iz Osije-K® je šel še korak naprej, ko je ,ekel, da ne držijo povsem tr-Pkye, po katerih nimamo de-Pprja: »Nimamo sredstev, ko ®re delavca, a ko gre za grad-P)° športnih objektov, jih ngj-Peirio čez noč. Zmerom je do-Pv denarja, ko gre za univerze in podobne prireditve.
skih družinah narašča umrljivost dojenčkov. Povečuje se število bolniškega staleža zaradi poklicnih obolenj in nesreč pri delu.
O socialnih zagatah priča tudi to, da se kmečki in delavski otroci vse teže šolajo zunaj kraja svojega bivanja, zaradi visokih stroškov šolanja. Omenili pa so tudi težavne razmere delavcev v družbenih dejavnostih, med katerimi je veliko kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, inženirjev, prosvetnih, zdravstvenih, kulturnih, znanstvenih in drugih strokovnjakov.
mo pri nas čedalje bolj »nerazviti« tudi zastran zamisli in predlogov. Žalostno je, da so pri nas štiri desetletja po vojni ženske po 15 do 20 letih dela za tekočim trakom že docela izmozgane, zlasti še v tekstilni industriji. Nič čudnega torej, da so vse delegatke iz tekstilne industrije - iz vseh republik in pokrajin - zahtevale beneficirani delovni staž za tkalke in predice.
Dobrila Stefanovič iz Poža-revca je povedala, da je pri njih v tekstilni industriji povprečna delovna doba za ženske le 20 let, ker se morajo
ši državi več delovnih kot pa starostnih upokojencev: predlani je bilo 776.000 invalidov in 736.000 starostnih upokojencev.
drugače, saj vsako leto omejujejo sredstva, kijih dajejo banke za kreditiranje stanovanjske zidave. Zvečine pa so se razpravljalci premalo zavedali tega, da si morajo tudi sami - s pomočjo delovnih organizacij, kjer so zaposleni - reševati stanovanjsko vpašanje.
Poglavitne misli iz razprave v tej komisiji je strnil na koncu Andjelko Vasič, ki je med drugim poudaril, da je večina delavcev tudi vnaprej pripravljena požrtvovalno delati, hkrati pa tudi z vso pravico pričakujejo in zahtevajo, da uživajo sadove takšnega dela. Le delo oziroma rezultati dela morajo opredeljevati gmotni in družbeni položaj delavca. Ne bi smeli več dopuščati, da bi tam, kjer so izpolnili proiz-
Ljiljana Miloševič iz Beograda: - V naši državi je okrog 400.000 registriranih alkoholikov, neregistriranih pa je trikrat toliko, kar predstavlja armado več kot milijon alkoholikov. To so več kot argumenti, da se sproži akcija in sprejmejo ukrepi za odločno zmanjševanje alkoholizma, še posebno v združenem delu. Alkoholizem slabi fizično in psihično stanje delovnih ljudi in njihovih družin, hkrati pa zmanjšuje storilnost.
Jovan Stambatovič (Titograd): - Povprečni jugoslovanski novinar ima 37 let, enega otroka, j c; razvezan ali pred ločitvijo, čaka na stanovanje, pokadi 40 cigaret dnevno, nima avtomobila, ima čir na želodcu in razne bolezni srca, pije in sicer veliko, a živi 12,5 let manj kot ljudje iz raznih drugih poklicev. Kaj hoče? Boljše delovne razmere, dva prosta dneva v tednu, daljši letni dopust, boljšo zdravstveno'zaščito, ustreznejš nagrajevanje. To pa pomeni hkrati boljši materialni položaj novinarskih hiš, ki ga morajo zagotoviti ustanovitelji.
v oči bogatenje. Dve vrsti milijarderjev imamo. Eni so nagrabili veliko bogastvo kot vodilni funkcionarji na vseh ravneh, od ozdov do federacije. Drugi pa so to postali s špekulacijami, preprodajo, s^j je bila in je še pri nas davčna politika le na papirju.«
Zdenko Skok iz Sarajeva seje zavzel za izenačene pogojev za gospodarjenje, tako da bi samo delo in rezultati dela opredeljevali delavčev položaj. Zvonko Duvnjak in Banjaluke pa je dejal, da bo »delavski razred izpeljal stabiliza-
cijo, a čutiti morajo na svoji koži tudi funkcionarji, od občine do federacije.
Ljudje čedalje bolj varčujejo tudi pri hrani, čeprav bi to morala biti zadnja stvar, pri kateri kaže varčevati. Zato je načeto zdravje in pojavljajo se celo takšne bolezni, za katere je značilno, da so doma v revnih družbah. Tako je še posebej aktualna danes tuberkuloza, kot je opozoril Marjan Kompasi iz Zagreba. V delav-
Zato so razpravljalci tudi zahtevali - in to pozneje tudi dopolnili v resoluciji - naj bi imeli delavci v družbenih dejavnostih izenačen položaj z drugimi delavci v združenem delu.
Bresposelnost je nedvomno eno izmed najpomebnejših in najbolj občutljivih gospodarskih, socialnih, razrednih in političnih vprašanj v jugoslovanskem prostoru. Malone ni bilo razpravljalca, ki se tega vprašanje ne bi dotaknil in zahteval njegovo rešitev. Kalili Shukrija iz Dragoša na Kosovu je rekel, da so v nekaterih družinah zaposleni skoraj vsi, a da so to najpogosteje družine funkcionarjev, medtem ko so na drugi strani družine, kjer je zaposlen le eden ali pa celo nobeden. Nekdo izmed delegatov je omenil, da zdaj še dinarji niso več dovolj, če hoče kdo zagotoviti svojemu otroku delovno mesto, saj je treba zanj odšteti »2500 do 5000 mark«.
Veliko je bilo razpravljal-cev, ki so predlagali, naj bi brezposelnost odpravili tako, da bi skrajšali delovno dobo za pet let in sicer s 40 na 35 oziroma s 35 na 30. Dušan Cvi-jetin iz Niša je predlagal, naj bi delovno dobo najprej skrajšali le za eno leto. »To gotovo ni drastično skrajševanje, a tako bi sprostili znatno število delovnih mest, zaposlili bi več kot 100.000 mladih ljudi. V poznejših letih pa bi še naprej skrajševali delovno dobo do predvidenih 35 oziroma 30 let.«
Nihče od razpravljalcev pa ni pojasnil, od kod denar za pokojnine tolikšnega števila novopečenih upokojencev. Redki so bili tisti, ki so odpravo brezposelnosti videli predvsem v nenehnem povečevanju materialne proizvodnje, ki bi omogočila odpiranje novih delovnih mest, v uvajanju več izmen, v tehnološkem posodabljanju in v širšem dohodkovnem povezovanju in združevanju dela in sredstev, pa tudi v drobnem gospodarstvu.
Medtem ko se v vsem razvitem svetu zavzemajo za podaljševanje delovne dobe. ob hkratnem izboljševanju delovnih razmer in skrajševanju delovnega časa, da bi lahko delavec svoj prosti čas čim bolje izrabljal za svoje telesno in duševno zdravje, pa postaja-
nato invalidsko upokojiti. Delegatke iz neposredne proizvodnje so v tej zvezi zvečine govorile takole: »Ko slišiš raz-
Povečuje se tudi število delavcev, ki so na bolniški, in sicer od šestih milijonov v letu 1981 na dobrih osem milijonov predlani. Olga Bošcvska iz Bitole je menila, da je za takšne razmere odgovoren le sindikat in da je ravno njegova dolžnost, da poskrbi za zdravo življenjsko in delovno okolje delavcev. Zamenjati bi morali stare stroje, urediti klimatske naprave, vpeljati sistematske preglede delavcev.
Stanovanjske zagate danes najbolj pestijo mlade družine v večjih mestih, pa tudi starejše, saj se pogosto dogaja, da
vodni načrt in dosegli dobre rezultate, delavci ne prejemali takšnih osebnih dohodkov, da bi jim zagotavljali njihove temeljne življenjske potrebe.
V razpravah je bilo čutiti ogorčenje delavcev - večkrat čustveno obarvano, da stabilizacijskih bremen niso razporedili enako na vse, ampak so zvečine padla na ramena delavcev. Tisti, ki so odgovorni za iskanje izhoda iz krize, premalo napravijo in udobno živijo, so rekli. Delavski razred - od delavca za tekočim trakom do profesorja za univerzitetnim pultom - najbolj boli
Franc Hribar (drugi z desne v zadnji vrsti), sekretar RS ZSS, in Jože Šketa (na njegovi levi) budno spremljata razprave v komisiji.
mišljanja nekaterih žensk in odgovornih ljudi, da je tr§ba ženskam podaljšati delovni staž in jih tako izenačiti z moškimi, potem veš, da to zago-
delavec prej pride do starostne pokojnine kot do stanovanja. Delegati so se zavzemali za revalorizacijo stanovanjskih sredstev in za nadaljeva-
Razprava v torbi
Delegat iz Skopja Fidal Aslani bi moral govoriti v komisiji za življenjske razmere in socialno politiko, a je predsedujoči poklical naslednjega prijavljenega delegata. Predsedujoči je takole obrazložil to spremembo:
»Tovarišu Fidalu je nekdo zamenjal torbo, v kateri je bila njegova razprava. Govoril bo takrat, ko se bo našla torba in s tem njegova razprava. Pazite na svoje torbe, da ne bo prišlo do pomote in zamenjave...
tovo niso ženske, ki delgjo v neposredni proizvodnji, za tekočim trakom, dan za dnem, leto za letom, v težavnih razmerah.«
Makedonci so predlagali dopolnitev, ki sojo nato sprejeli in zapisali v resolucijo, naj bi ukinili možnost alternativne upokojitve žensk po končanih 35 letih delovne dobe. Vendar pa bo zadnjofbesedo o tem izreklo ustavno sodišče.
Sploh so neurejene delovne razmere postale rakova rana našega delovnega vsakdanjika. V Makedoniji je bilo lani 12.909 nesreč pri delu, z življenjem pa je plačalo 50 delavcev. V Jugoslaviji so lani vložili 245.000 zahtev za invalidsko upokojitev. Sploh je v na-
nje akcije Imaš hišo - vrni stanovanje. Dragan Alimpijevič iz Kragujevca je dejal takole: »Akcijo Imaš hišo - vrni stanovanje bi kazalo v prihodnje zastaviti nekoliko drugače. Dozdaj je potekala od spodaj navzgor, zdaj pa naj bi od zgoraj navzdol.«
Omeniti kaže tudi razpravo Branka Babiča iz Novega mesta, kije rekel, da so stanarine prenizke, rok za uvedbo ekonomskih stanarin, ki bi naj omogočile vsaj enostavno reprodukcijo, pa se vse bolj odmika zaradi zveznih in republiških ukrepov za zaščito standarda delavcev. V vseh listinah je poudarjeno, da so stanovanjska sredstva izvzeta iz omejevanja, v praksi pa je
to, da je dandanes vse manj pomembno to, kako delaš, ampak bolj to, kje delaš.
Delavci zahtevajo urejene delovne in življenjske razmere in ustrezno plačilo za opravljeno delo.
Tam, kjer danes tega še ni mogoče doseči, pa bi bila potrebna večja solidarnost delavcev.
Zato delavci zahtevajo bolj borben sindikat, tako da bo lahko bolj smelo zastopal njihova hotenja, imel več svežih, izvirnih zamisli, kako rešiti posamična vprašanja, da bi lahko delavec lažje in bolje delal in živel. Za uveljavitev svojih pravic in dolžnosti pa se morajo tudi delavci sami bolj borbeno potegovati povsod tam, kjer delajo in živijo, ne pa pričakovati rešitve od drugod.
V dolgoročni program gospodarske stabilizacije smo zapisali, da mora vsakdo dati po svojih sposobnostih družbi tisto, kar od njega pričakuje, šele nato pa ima pravico pričakovati pomoč od drugih. Če je danes drugače, so krivi pogoji za gospodarjenje, predvsem pa nesposobnost vodstvenih oziroma poslovnih sestavov. Naloga sindikatov je tudi pomoč delavcem tudi v takšnih težavnih razmerah.
SEDEM DNI V SINDIKATIH
Ljubljana, 6. junija 1986
Delavska enotnost 8
I
Razmisleki o samoupravni reorganizaciji
POT NAZAJ JE ŠE TEŽJA
»Predlog za novo organiziranost ne sme biti le ureditev razmer, temveč mora biti iz njega razvidna tudi perspektiva razvoja,« je med drugim dejal predsednik RS ZSS Miha Ravnik med včerajšnjim pogovorom na Jesenicah o predlogu za novo organiziranost Železarne Jesenice. Navzoči so bili tudi Vinko Hafner, predstavniki republiškega komiteja za industrijo, GZS, sodišča združenega dela in družbeni pravobranilec samoupravljanja, zavoda SRS za produktivnost dela, sozda slovenske železarne in drugi.
Sedanja organiziranost Železarne z 20 tozdi in tremi delovnimi skupnostmi je stara 10 let. Medtem se je dostikrat pokazalo, da je neracionalna, na glas pa so začeli o tem govoriti predvsem leta 1984, ki je bilo za Železarno eno najbolj črnih. Sanacijski ukrepi, ki jih je uredil delavski svet, so vključevali tudi zahtevo po izboljšanju organizacije poslovanja. Železarna se je glede tega na predlog Gospodarske zbor-# niče Slovenije povezala z zavodom za organizacijo poslovanja SRS, ki je pripravil primerjalno analizo o tem, kako povečati uspešnost Železarne.
Analiza je ob drugih poslovnih slabostih še posebno opozorila na izredno razdrobljen poslovni sistem, ki zmanjšuje učinkovitost poslovanja, z odpravo razdrobljenosti ter z boljšim izkoristkom zmogljivosti in zaposlenih pa bi v kratkem času lahko precej povečali dohodek.
Na pogovoru je bilo slišati,
da je nova organiziranost ekonomska nujnost, potrebna tudi zaradi razvoja železarn. Sedanja organiziranost je toga, pretoga, da bi se lahko hitro odzivala na spremembe na tržišču. Tozdi najprej gledajo na to, kaj je dobro zanje, šele potem pa, kaj je dobro za Železarno kot celoto. Zaradi razdrobljenosti prihaja do podvajanja poslovnih funkcij in povečevanja stroškov. V proizvodnih in storitvenih tozdih bi z združitvijo lahko zelo veliko prihranili že z zmanjšanjem zalog.
Po novem predlogu, ki sta ga sestavila Železarna in zavod za produktivnost dela SRS,'naj bi imel več kot 6000-članski kolektiv šest tozdov, od teh tri proizvodne in enega storitvenega 110 ter delovno skupnost skupnih služb. Osnova so bili tehnološki programi. Pri tozd naj bi zajemal metalurški del (plavž, jeklarno, livarno), drugi ploščati del, tretji pa proizvodne enote, ki predelujejo žico, od žične valjarne do žebljarne. Za storitveni tozd naj bi združili vzdrževanje, remontne in strojne delavnice, energetiko ter transport.
Boris Bregant, predsednik poslovodnega odbora je dejal, da od take organiziranosti, seveda, če bodo izpolnili vse naloge, pričakujejo večjo učinkovitost in rast dohodka, k temu pa dodal, da se administracija, o čemer je bilo doslej med delavci že dosti vprašanj, bistveno ne bo zmanjšala; ponekod se bo zmanjšala, drugje pa se bo zaradi novih programov povečala, vendar pa morajo izboljšati sestavo zaposlenih
v tem delu Železarne. »Zavedamo se, da moramo krepiti strokovno usposobljenost, povečati število zaposlenih v razvoju in spremljanju kakovosti,« je rekel.
Udeležence pogovora je še bolj kot poslovni učinki nove organizacijske zgradbe zanimalo, kakšno bo njeno samoupravljanje, ob čemer so poudarili, da je bila Železarna s svojimi samoupravnimi delovnimi skupinami, 280 jih ima, na tem področju dolgo zgled. Nekateri so menili, daje samoupravljanje v predlogu dobilo premalo prostora, Albina Tušar, članica poslovodnega odbora Železarne pa je dejala, da samoupravljanje ne bo okrnjeno. Število samoupravnih delovnih skupin bo ostalo tako, kot je, pa bodo skušali še izboljšati. Zmanjšalo se bo le število delavskih svetov tozdov in njihovih izvršilnih teles.
Predvideno je, da bo referendum o novi organiziranosti septembra. Dotlej bo treba opraviti seveda veliko dela, da bi delavce prepričali, da bi bila nova oblika boljša od današnje. Na vsa vprašanja najbrž ne bo lahko odgovoriti. (V Železarni so se odločili, da bodo za pojasnjevanje na sestankih delovnih skupin izobrazili okoli 500 vodstvenih delavcev in vodij izmen.) Tako je eden od delegatov na zadnji seji delavskega sveta vprašal približno tako: »Zakaj ste nas pred desetimi leti silili v tozde, zdaj gremo pa nazaj?« Po vsem slišanem lahko zapišemo, da sedanji predlog temelji na pretehtanih strokovnih odločitvah.
Vlasta Felc
Na dvodnevnem obisku v Sloveniji seje mudil član vodstva Federacije svobodnih delavcev Filipinov in Bratstva azijskih sindikatov Renato Reamillia, ki ga je v Domu slovenskih sindikatov sprejel in se z njim pogovarjal član predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Lojze Fortuna. Filipinski gost seje posebej zanimal za razvoj agrokompleksa v Sloveniji in za delavske pravice. E. L.
PROFESORJI V OSNOVNO ŠOLO
Vodstvo Gospodarske zbornice v Podravju se je odločilo, da se bodo njihovi delavci dodatno izobraževali, ker bodo le tako lahko bolje in učinkoviteje delovali v teh zaostrenih gospodarskih razmerah.
Zamisel ni niti nova niti slaba. Kvečjemu potrebna, če upoštevamo dosedanje rezultate in mnenje združenega dela o dosedanji učinkovitosti, pomoči in poslanstvu te pomembne združbe.	js
V torek, 3. junija, so v Domu sindikatov v Ljubljani predstavili knjižico Milana Pahorja »Delavska enotnost - Unita operaia«. Knjižica, ki opisuje delovanje Delavske enotnosti - Unita operaia med vojno v Trstu, je izšla ob 40-letnici osvoboditve ispod jarma nacifašizma prejšnji mesec v Trstu. Kot je povedal avtor Milan Pahor, je to prvi korak, ki naj bi z zgodovinskimi listinami in pričevanji osvetlil obdobje v letih 1944 in 1945. Knjižica je napisana v slovenščini in italijanščini. V italijanščino jo je prevedel Franc Uršič-Rudi tudi sam udeleženec dogajanj tistega časa. Kot je povedal, doslej nismo imeli tako zbranih zgodovinskih prispevkov ampak le raztresene odlomke po posameznih publikacijah. Izid te knjige pa je že spodbudil druge pisce, k zbiranju zgodovinskega gradiva.
Se poseben pomen te knjige je, da je dvojezična in da temelji na zgodovinskih podatkih. Odmevi nanjo pa so spodbuda za preučevanje dela Delavske enotnosti -Unita Operaia tudi v krajih, kot so Milje, Tržič in Gorica.
Predstavitve knjige so se poleg avtorja Milana Pahorja udeležili tudi nekateri veterani delavskega gibanja, ki so v času NOB delovali na Tržaškem: Branko Babič, Rudi Uršič in drugi. Navzoči so bili tudi člani sveta RS ZSS za izročila delavskega gibanja. Predsednik RS ZSS Miha Ravnik, kije ob izidu izrazil zadovoljstvo ter poudaril pomen osvetlitve delavskega gibanja med vojno v Trstu, saj je dogajanje v tistem času pomembno tudi za mlajše rodove, ki zdaj živijo na območju, kjer se prepletata slovenski in italijanski narod. Poudaril je tudi, da bi morali čimprej in čimveč napisati o tistem času, in to ne spominov posameznikov, ampak zgodovinsko dokumentiranih dejstev.	Andrej Agnič
Črnomaljci	izgovo-
NAJBOUŠI KOVINARJI ROV NE NA DOLENJSKEM	ZMANJKi
Konec maja je bilo v delovnih organizacijah Belt v Črnomlju, Iskri v Semiču, IM V v Novem mestu in srednji šoli TZU Boris Kidrič tretje proiz-vodno-delovno tekmovanje kovinaijev Dolenjske in Bele krajine. V 13 poklicih seje pomerilo 80 tekmovalcev iz novomeške, trebanjske, črnomaljske in metliške občine, najbolje pa so se odrezali Črnomaljci, Letos so se črnomaljski kovinarji že desetič udeležili občinskega tekmovanja v preizkusu delovnih spretnosti in teoretičnega znanja.
Po dva najboljša tekmovalca v vsakem poklicu na regijskem tekmovanju sta se uvrstila na republiško, najboljši pa so prejeli tudi diplome in denarne nagrade. V posameznih poklicih so se najbolje odrezali: strugarja Jože Zorec (Iskra Semič) in Miloš Dragoš (Belt Črnomelj), brusilca Martin Šprajcer (Iskra Semič) in Ljubomir Perla (Belt Črno-
melj), rezkalca Branko Jurman (Iskra Semič) in Ivan Kegljevič (Iskra Upori, Šentjernej), ključavničarja Franjo Rehorič (SCT Metlika) in Franc Matoh (GIP MKI Novo mesto), orodjarja Branko Plaveč (Iskra Semič) in Vladimir Magličič (Belt Črnomelj), avtomehanika OTTO Stanko Miketič in Anton Plut (oba Integral Črnomelj), avtomehanika Diesel Stanko Cvejič (Integral Črnomelj) in Marjan Kralj (ŽG-gozd za vzdrževanje prog Novo mesto), obratna elektrikarja Dušan Grahek (Belt Črnomelj) in Zvone Kolar (IMV-Obrat Suhor), varilca plamen-sko Anton Malnarič (Iskra Semič) in Anton Dragovan (IMV - obrat Suhor), varilca REO Jože Vranešič in Zdravko Žugelj (oba Kovinar Črnomelj), varilca TIG Anton Jakša in Anton Jakša (oba Iskra Semič), varilca MAG Franc Hudoklin (Iskra Upori, Šentjernej) in Anton Kobetič (Gorenje Črnomelj).
Mirjana Bezek
Te dni smo lahko prebrali; daje slovensko kmetijstvo zaradi sevanja, ki je nastalo p° jedrski katastrofi v Černobilu, utrpelo okoli dve milijardi d'" naijev škode. Te v celoti še niso mogli ugotoviti, že zdaj pa sodijo, da bi jo morali obravnavati kot narodno katastrofo.
V času, ko smo bili najbolj občutljivi in smo skrbno prisluhnili vsaki novici o posledicah sevanja, so »plasirali" tudi vest o prepovedi izvoza šunke v ZDA. No, kasneje se je izkazalo, da gre za problem iz »drugega vica«, ki s sevanjem nima povezave.
Skoraj obenem smo zvedeli, da so kmetje iz zadruge s koš; njo v zamudi, da je najboljš1 čas pred cvetenjem, ko je tra; va najbolj bogata s hranilnimi snovmi, zamujen. In to že drugo leto, ob tem ko jadikujemo, kako vse dražja umetna krmila dražijo mleko in meso. Pa je
bil maj že drugič nenavadno sončen in izjemno naklonjen košnji in sušenju sena. Vzrok je bil bojda spet v jedrski nesreči.
DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV
Pod pokroviteljstvom sozda Slovenske železarne, Železarna Ravne, seje v četrtek na Ravnah začelo 10. delovno srečanje kovinarjev Slovenije - memorial Franca Leskoška-Luke. Poleg tekmovalnega dela, ko bodo v posameznih poklicih tekmovali v Železarni, srednji šoli TNPU ter v Prevaljah (v štirinajstih poklicih) so Ravenčani pripravili še številne spremljajoče prireditve. Tako so lahko tekmovalci in gostje poslušali koncert moškega pevskega zbora Fužinar, pihalnega orkestra DPD Svoboda Prevalje, si ogledali kulturne znamenitosti Črne ter spominski park »Svobodi in miru« na Poljani in Prežihov muzej v Kotljah. Za ogled pa so se pripravili tudi v koroški osrednji knjižnici Dr. Franc Sušnik, delavskem muzeju, kjer je razstava ob 40-letnici srednjega šolstva na Ravnah v likovnem salonu, kjer razstavljajo likovniki železaiji in kovinarji. In še vrsta drugih prireditev spremlja 10. delovno srečanje kovinaijev Slovenije na Ravnah na Koroškem. Srečanje bodo sklenili v soboto, 7. junija, v hotelu Mera, z razstavo tekmovalnih izdelkov in podelitvijo priznanj najboljšim tekmovalcem.	A. A.
Primere bi še lahko naštevali. Če ni Černobila, je potres, če tega ni, pa toča, sicer Pa imamo izgovorov še v zalogi in si izmislimo kaj tretjega.
V EGS silimo z izvozom g°~ vedine, ko se ta otepa z njenimi presežki. Iz vinskih afer v dveh velikih izvoznicah vina smo iztržili v glavnem le to, da si lahko poplaknemo g_rl°. s španskim »torrom«. Polže izvažamo spomladi, ko imaj najnižjo ceno, pa bi se kar sami zalizali in počakali brez zahtev na jesen, ko se njih°va (devizna) vrednost podvoji-
Da bi šlo morebiti za nemarnost, vsaj kanček? Ne, to Pa ne. Vedno nas odreši kateri od dežurnih »ujm«. J-
I
i
%
1
1
l
\
(i
(]
g
V
t
tl
k
ti
v
ti
t
s
t
c
1
I
1
c
\
1
2 C
r
s
r
2
§
S
V
c
i:
t
l
f
i
a
s
i
I
t
1
t
t
s
j
1
c
1
1
j
t
I
I
(
(
Kako gospodarimo
Ljubljana, 6. junija 1986
Delavska enotnost 9
prav toliko opevani izvoz tisti, ki bo začel zapirati tovarne?
ŽALOSTNA SIMBOLIKA PRVE PADLE DOMINE
^°varna pohištva Brežicč, sicer članica sozda Slovenija-es> je dobila lepo naročilo iz ZDA. Tja bi lahko izvozila a 2,5 milijona dolarjev knjižnih polic. Toda, glej šmenta, ^ Podatkih splošnega združenja smo našli, da bi morali za l °lar dobiti kar 1.546 dinarjev, če naj bi ta izvoz pokrili z njim tudi zaslužili). Kako se kanijo izkopati iz te ®0(llje, smo povprašali Franca Puhnerja, direktorja to-varne:
, To sploh ni noben pro-ta račun nam ne dela tl°t)enih težav več.«
9??
»Se čudite, kaj? Saj ni ta-zapleteno. Čisto enostav-110 smo ukinili izdelek. Iz-v°zno naročilo je tako ostalo ^uresničljiva želja, toda če se ga lotili, bi tovarno pojavili na kocko.«
po črno humorističnem Uvodu nam je Franc Puhner položaj izvoznika po-jštva dandanes. Oris je bil e. še črn, brez bumoristič-n,h primesi:
»Težav z izvozom je toliko, aa ne veš, kaj zastaviti. Že Rednost dolarja sama je po-t:oP. Podcenjen je približno 2a 60 odstotkov. Kajpak je ?6visno od tega, zakaj izva-2aš- Če te ven sili le plačevaje obveznosti, je druga pe-Sern, kot če izvažaš zato, ker Toraš izrabiti - proizvodne zmogljivosti.
Ceno kajpak oblikujemo Slede na veljavno inflacijsko st°Pnjo v Jugoslaviji. Čene modnih materialov in tečaj ?°larja pa so takšne, da cena jzdelka potem ne pokrije ni-časa izdelave. Že tu zmanj-10 odstotkov. Pridejo še ‘ksni stroški, in če hočeš Ustvariti vsaj 5-odstotno UfUmulacijo, zmanjka 55 od-jotkov.«
Rebolj v prodajo delo
»Vse izvozne izdelke smo uzporedili po metodi ABC. zdelke skupine C, teh je 35 dstotkov, smo vrgli iz pro-zvodnje. Ne le, da niso do-nosni, resno zažirajo v sub-stanco. Kupec pač hoče tak zdelek za, denimo pet dolar-Jev- Če cene ne zmoremo, [Te na Tajvan ali kam arugam.
, V skupini B so izdelki, za atere cene res ne krijemo a anko realno načrtujemo, da ■j0 v kratkem času bomo -ul s tem, da bo reprodukcij-naaterial last kupca in vair> ga bo dal le v predela-°- To proizvodnje • ne .manjša, prodajaš pa le delo družba ostane brez devizna priliva. V skupini B je ,re 45 odstotkov vaše proiz-
vodnje.
, ^ skupini A so izdelki iz ^°mačih materialov, ki še osegajo ceno za minimalno °Pnjo pokritja. Za 20 od-u^kov jih proizvedemo.« n Ptavzaprav katastrofal-(a'Sestava. Je res vzrok le v eaju dolarja? Dostikrat je .• 00 slišati, da ceno našega kn°Za?bija tudi slabo obli-tf. Vanie> nelojalna konku-doma, nesposob-
P0mine bodo Se Padale
^ »Nekaj imate že prav. To-jv,- Poglejmo podrobneje. PH t ^ver^a je za sto mark i kubičnem metru cenejša fjr U menda ni več kaj filozo-bif i Enostavno ne moreš 1 konkurenčen in pika.
Potem omenjate oblikovanje. Že res, toda mi ne oblikovno ne tehnološko ne moremo izdelati izdelka, kon-kurečnega tujim proizvajalcem - ker nimamo osnovnih možnosti. Jaz že znam lakirati z italijanskim lakom prav tako kot Italijan. Z našim pa ne morem tako kot on, in če se na glavo postavim. Isto velja za okovje. Ni kaj, v polfinalni industriji smo statični, kar se le da. Ta nerazvoj potem prenašajo v ceno, ker še niso prizadeti, mi kot finalisti smo že, a ostale domine pridejo na vrsto. Za nami, res, a nič manj gotovo in nič manj boleče.«
Je kaj upanja, da bi ta zaostanek v razvoju nadoknadili?
»Jaz ga ne vidim. Tehnološko smo za dvajset let zadaj. Pred leti smo bili lesarji prav blizu razvitim, potem so nam prepovedali uvoz tehnologije, strojne opreme, tudi če smo imeli dovolj deviz. In zaslužili smo jih sami! Stroje smo začeli izdelovati
sami - oni pa so imeli že razvite in jih stalno izpopolnjujejo. Tega razkoraka ni moč nadoknaditi, ker se logično veča.«
Celo pravljice so utihnile
Kako pa je z nelojalno konkurenco? In tudi o trgovini bi radi kaj slišali. Že zato, ker ste člani Slovenijalesa, ki doživlja največ kritik o oderuštvu, nenormalno visokih plačah, razbohoteni režiji...
»Ob velikih zmogljivostih in padcu kupne moči doma je bil prodor na tuja tržišča nujna posledica. Še sploh za novince je jasno, da vsi njihovi prijemi niso bili ravno čisti. To je kruta borba.
Za trgovce sam pa povem, da v vseh časih in vseh sistemih najlažje uidejo težavam. Zakaj bi bilo torej pri nas drugače?! Skupno tveganje, skupna delitev dohodka, to so bile res precej glasne, a povsem deklarativne pravljice. Namesto da bi jih vsaj poskusili uresničiti, smo odstopili še od deklaracij. Kupoprodajne osnove so vladale in bodo še!
Mi ne krijemo niti materialnih stroškov, trgovina pa za tak izdelek pobere prav toliko, kot za izdelek, ki gre
v prodajo s profitom. Nobenega selektivnega prijema ni, nič jih ne briga, kaj se s proizvajalcem dogaja.«
Splača se manj delati
Kamor sežemo, se znajdete v kleščah. Kaj se zdaj dogaja z vašimi izvoznimi načrti. Boste splavali?
»Letošnji plan je bil
3,200.000	dolarjev izvoza, vse na konvertibilna tržišča. Do zdaj smo že trikrat menjali projekcijo glede na spremembe tečaja, cene reprodukcijskega materiala, zakone ... Če bo na koncu leta ostalo pri dveh milijonih dolarjev, bomo imeli to za čudež. Računi so zdaj taki, da se bolj splača manj delati, ker je potem manjši negativni saldo. Nižje cenovne razrede smo povsem zavrgli, v najvišje tako ne sežemo, obdržali smo le še izdelke srednje kakovosti in srednje cene - za Portoričane, kot pravimo po domače.«
Torej bo še naprej tako, da bodo vsi tuji konkurenti dosegali bistveno večje cene za kubik predelanega lesa - celo takšni konkurenti, kot so Korejci in drugi novinci na tem področju?
»Kajpak. Prav v Ameriki
smo uspeli z lastnim oblikovanjem, ki sta ga omenjali kot vzrok nekonkurenčnosti. Uveljavili smo ga skupaj s kupci in prodrli, ustvarili svoj trg, kar je sila pomembna stvar. Toda zdaj enostavno zavračamo naročila kupcev, mirno odbijemo ponudbo utečenega partnerja, ki sam ponuja naročilo za dva milijona dolarjev. Čeprav smo mu z zmogljivostmi in tehnološko kos, bi sprejeti ga pomenilo - stečaj.«
Zgoraj ne vedo, kaj se dogaja
Imate sploh še perspektivo, da ne rečemo vizijo razvoja?
»Izvoz je dosegel 60 odstotkov vrednosti proizvodnje. Vizija je res bila - povečati ta delež. Zdaj pa je ostala perspektiva, spraviti izvoz na 45 odstotkov. To le za preživetje, životarjenje. Če pa se bodo odgovorni tam zgoraj sploh zavedli, kaj se dogaja, kam tonemo, če bo tečaj drugačen, če nujnost, izvoza ne bo le demagoška parola, če, če . . . Potem bomo videli.
Razmišljamo tudi o delni preusmeritvi proizvodnje, toda danes ni niti ene trdne osnove, na katero bi takšno odločitev lahko oprli.«
Dotlej pa?
»Ne bom začuden, če se bodo tovarne začele zapirati. Še en problem je namreč, ki ga nismo omenili. Čeprav smo letos spravili precej deviz v državo, poravnali vse svoje obveznosti, banke že od januarja niso izplačale naših obveznosti tujim dobaviteljem. Naj ponovim, naše obveznosti, ki smo jih z izvozom več kot pokrili. Tuji dobavitelji resno in utemeljeno grozijo, da bodo usta-
vili dobavo. To pa bo ustavilo tudi stroje.«
Če ne veš, koliko si zaslužil
In koliko je teh deviz, ki ste jih spravili v državo?
»Ne vem. Vem, da nam jih družba prizna le 31 odstotkov in niti teh ne nakaže za plačilo naših obveznosti. Koliko je vsega skupaj, je skrito v bančnih evidencah. Če je, nam jih ne pokažejo. Kar pa spremljamo sami, bi ne bil uraden podatek.
Zdaj se v tem sistemu nihče ne vpraša, ali so tuji nakupi sploh pokriti z izvozom. Rekli so, da bodo to poračunali v četrtletju, potem so rok pomaknili na polletje in ker spet ni nič, na konec leta. To pomeni, da lahko mnogi veselo uvažajo in se za izvoz sploh ne zmenijo. Lepo živijo in nihče ne pomisli, kaj bo prihodnje leto, ko bo do poračuna prišlo. Če bo res.«
Če torej strnemo - izvoznih spodbud ni, tečaj je nevzdržen, na cene vhodnih materialov nimate vpliva, trgovina se za vaš položaj ne zmeni, obveznosti do družbe izpolnjujete, banke pa svojih ne... In delavci vse to mirno trpijo?
»Ti delavci delajo več kot lani, več izvažajo, da ni dohodka, niso sami krivi - držijo pa naj se družbenega dogovora o osebnih dohodkih! Prav, naj se ga, toda kdo si bo upal nositi posledice, če se ga bodo res?!«
Pravite »oni«? Vi ste za dogovor?
»Z vsem srcem, jaz ga podpiram in branim kolikor in kjer morem - saj mi sicer menda preti razrešnica, ne?«
Ciril B raj er
Vse manj razumevanja za naš sindikalni turizem
MAČEHOVSKI ODNOS PO POČITNIŠKIH DOMOV
Vse večja zadrega, kje in kako preživeti dopust
Sestavni del boja za boljše gospodarjenje in učinkovitejše delo je vsekakor tudi skrb za človeka. Razumljivo, saj je le zdrav in razpoložen delavec voljan še višje zavihati rokave in še bolj poprijeti za delo.
Zato ni naključje, da sindikati skrbe za organiziran letni oddih delavcev in rekreacijo. Človek naj bi si namreč privoščil vsaj ene poštene počitnice na leto in se na ta način oddahnil od celoletnega naprezanja. Problem pa je, da je postal dopust zunaj domačega kraja presneto drag in zato marsikomu že nedostopen. Rešitev so seveda sindikalni počitniški domovi. Toda, žal, le delno, saj je teh počitniških postojank premalo in je zato povpraševanje po sindikalnem dopustovanju precej večje od ponudbe.
Kljub temu je odnos posameznikov in ponekod celotnih birokratskih sestavov do tega perečega vprašanja precej nerazumljiv. Sindikalnemu turizmu se namreč pišejo vse slabši časi. Posebno na obali postaja skorajda nezaželen, saj občinski možje v njem ne vidijo pravega vira dohodka, tisto, o čemer smo govorili uvodoma, pa jim očitno ni dosti mar. Zdi se, da prav kmalu Za domačine, vsaj v poletnih mesecih, ne bo več prostora na naši oba-
li. No, morda bo drugače, ko se bomo izkopali iz gospodarskih težav in bo tudi dinar dobil svojo veljavo. Če ne bo že prepozno, saj so se temelji mnogih naših počitniških domov močno zamajali.
Primerov seveda ni malo. Nasprotno, iz leta v leto več. Eden izmed bolj svežih je tudi primer počitniškega doma mežiških rudarjev v Luciji pri Portorožu.
»Aprila smo zvedeli oziroma bili obveščeni, naj bi dali soglasje za izgradnjo dveh cest. Ene pred našim domom in druge tik za objektom. Tako naj bi bili čez noč kar s treh strani obdani s prometnimi žilami. Že zdaj je preveč hrupa, kaj bi bilo šele potem!« pripoveduje Franc Gorza, upravnik Počitniškega doma Rudnik Mežica. »Čeprav je spodnja cesta presekala vogal našega zemljišča in vzela veliko cipreso, se nismo imeli kaj dosti pritoževati. Cesta je del dvopasovnice in pomembna prometna povezava širšega družbenega pomena. Povsem drugače pa je s cesto, ki naj bi jo zgradili nad počitniškim domom. Če bi prišlo do izpolnitve tega načrta, bi bili še ob zadnjo možnost bivanja oziroma zadrževanja na prostem, da ne omenjamo, kaj bi bilo z nočnim počitkom. Cesto hočejo
mreč speljati tik ob naši terasi, kar pa je za naše rudarje povsem nesprejemljivo.«
Kot že rečeno: brez predhodnega soglasja je buldožer globoko zaoral v zemljišče mežiških rudarjev in v nekaj urah napravil na zelenici in parkirnem prostoru veliko škodo. Med drugim je z zemljo zasul tudi del terase, ki je bila doslej še edini kolikor toliko miren kotiček počitniškega doma v Luciji.
Zakaj ?
»Kdo ve. Očitno pa je, da nas nekateri tu ne jemljejo resno, čeprav mnogi domačini radi zahajajo k nam, saj ima naš počitniški objekt na stežaj odprta vrata za vse ljudi, ne le mežiške rudarje. K temu bi rad dodal, da so naše tukajšnje počitniške zmogljivosti dobro izkoriščene, vsako leto od začetka junija in tja do zadnjega septembra, da svoj dom lepo vzdržujemo. Zato ne more biti kamen spotike ali v napoto komercialnemu turizmu,« pravi Franc Gorza.
Gradnja nove ceste, ki naj bi povezala obalno dvopasovnico z nekaj bloki v bregu, je za zdaj ustavljena. Kdo ve, za koliko časa.
Seveda imajo težave s svojimi počitniškimi zmogljivostmi na obali tudi drugi kolektivi. Med njimi delovna organizacija Iskra -
driji združuje svoje zmogljivosti v okviru Počitniške skupnosti Zatišje.
»S strani občinskih mož smo nemalokrat slišali, da preživljamo dopust v neustreznih sanitarnih okoliščinah. S tem smo soglašali in svoj počitniški paviljon s štirimi sobami razširili za dober meter in tako pridobili prostor za potrebne kopalnice in stranišča. S tem smo zadostili zahtevam občine in izboljšali razmere za dopustovanje naših delavcev,« pravi Andrej Kajdiš, vodja kadrovske službe v Zmaju. »Ker pa za prenovo nismo
imeli pisnih dovoljenj, tega ne moremo zanikati, so nam dragoceni prizidek porušili. Tako smo spet pri starem, to je pri sanitarno-higienskih razmerah, ki ne nam ne občini niso všeč . . .«
»Ja, tudi Počitniška skupnost Zatišje, ki je pred dvaindvajsetimi leti zasadila lopato v divjino, se je znašla v precepu. Očitajo ji, da ima zmogljivosti, ki ne ustrezajo predpisom, po drugi plati pa ji onemogočajo kakršne koli obnovitve. Ima torej zvezane roke, in kar je najbolj zaskrbljujoče, nič kaj svetlo prihodnost.
Tako se godi našim počitniškim domovom. Razumevanja zanje in naš sindikalni turizem sploh je na naši obali vse manj. Zato je tudi zadrega, kje in kako preživeti zaslužen letni oddih, iz leta v leto večja. Ni kaj, tudi s tem si gotovo režemo eno izmed vej, na kateri sedimo.
Andrej Ulaga
na- Zmaj, ki v Bašaniji pri Savu-
»Nova cesta nad domom bi nas prikrajšala še za edini kolikor toliko mirni kotiček,« pravi Franc Gorza, upravnik počitniškega doma.
uuWi,na e ia 986 Peiavsfca enotnost 10!
KAKO GOSPODARIMO
Dinar in deviza v teoriji in jugoslovanski praksi (2)
DRŽAVA IMA ŠE VEDNO MONOPOL NAD DEVIZAMI
Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča v Ljubljani je prejšnji teden pripravila študijski tečaj za diplomirane ekonomiste, ki so se lotili teme »Dinar in deviza v toeriji in jugoslovanski praksi«. Štirje uvodni referati in okrogla miza udeležencev posvetovanja so bili zelo zanimivi s teoretično-strokovnega in praktičnega vidika delovanja jugoslovanskega gospodarskega sistema. V prejšnji številki Delavske enotnosti smo v krajši obliki povzeli razmišljanja prof. dr. Ivana Ribnikarja o devizni in dinarski bančni vlogi. Tokrat se bomo pomudili pri uvodnem referatu prof. dr. Iva Fabinca, ki se je lotil razčlenjevanja devize kot državne in družbene lastnine.
V	začetku je prof. dr. Ivo Fabinc poudaril, da smo se pri nas v povojnem obdobju pogosto srečevali s t.i. državnim zunanjetrgovinskim monopolom nad devizami. Značilno zanj je, da gre za državno last deviz, ki se v čisti obliki uveljavlja z obveznim odstopanjem deviz centralni banki in z njihovim razdeljevanjem na podlagi odločitev v centraliziranem sistemu planiranja. Devizni tečaj ima v tem primeru le tehnično-obračunski značaj, brez neposrednega ekonomskega pomena za subjekte zunanje-trgovin-skega poslovanja.
Obvezna
repatriacija deviz
V	Jugoslaviji smo z uvajanjem delavskega samoupravljanja nekajkrat poskusili opustiti načela in prakso državnega deviznega monopola, da bi se devizno poslovanje prilagodilo razvojnim potrebam gospodarstva. Toda odpori proti spremembam na deviznem področju so bili zelo hudi. Devizne reforme, ki smo se jih lotili le-
ta 1961, šest let kasneje, 1972. leta, in ob sprejetju nove ustave leta 1974. leta, so bile tako bolj ali manj neuspešne. Korenine našega »deviznega sistema« po mnenju dr. Iva Fabinca izvirajo iz globokega zgodovinskega dualizma med domačimi in tujimi sredstvi plača-nja in njihovim različnim položajem v našem denarno-finančnem sistemu. Zato smo tudi uvajali notranje devizne račune, jih ukinjali in podobno.
Z opuščanjem državnega monopola nad devizami so se krepile skupinsko-last-ninske težnje v deviznem sistemu (okoli sedemdesetih let). Imeli smo težave z zunanjo (ne)likvidnostjo, ki so bile povezane s hitro industrializacijo države in z upočasnjenim prilagajanjem sistema gospodarjenja mednarodnim spremembam. V središču družbene pozornosti je bilo vprašanje, kako uveljaviti družbeno last deviz (namesto državnega ali skupinsko-lastninskega monopola). V tem tridesetletnem procesu pa seje oblikoval pojem devize kot blaga in postopoma se je razvijalo
spoznanje o deviznem trgu kot sistemu specifičnih odnosov v blagovnem gospodarstvu. Prav to spoznanje je omogočilo, da smo začeli odpravljati ločenost dinarskega in deviznega področja, ki je bila tipična za obdobje državno deviznega monopola. Postopoma se je oblikoval tržni mehanizem domačih in tujih plačilnih sredstev, tečaj dinarja oziroma deviz pa je postal instrument ekonomske politike, ki je izražala ceno deviz v dinarjih. V sedemdesetih letih se je odprla še možnost vzporednega obstoja dinarja in deviz v denarni obliki družbenega kapitala in njune tržne povezave.
Devize in protislovja družbene lastnine
Kljub tem spremembam na bolje so plačilno-bilančne omejitve nenehno ovirale enako obravnavanje dinarja in deviz, vseh posledic državnega deviznega monopola nismo uspeli odpraviti in namesto državnega se je uveljavil bančni devizni monopol (zaradi obvezne repatriacije deviz). Organizacije združenega dela torej niso nikdar gospodarile z deviznimi vlogami, ampak le z bolj ali manj uspešnim evidentiranjem deviznih pravic. Z drugimi besedami to pomeni, da smo stalno krčili obseg poslovnih funkcij gospodarstva in zmanjševali njihovo konkurenčno sposobnost na mednarodnem tržišču.
Po mnenju dr. Iva Fabinca so prišla protislovja družbene lastnine na deviznem področju do polnega izraza. Pokazalo seje, daje družbena lastnina hkrati skupna in osebna. Potreba po drugačnem obravnavanju deviz v družbeni lasti je kot že rečeno - le s težavo prihajala do izraza. Razpravljali so predvsem o pojmu »družbeni kapital«, ki ga je Edvard Kardelj opredelil kot tisti del dohodka organizacij združenega dela, ki se v socialistični družbi akumulira in podružblja kot skupno sredstvo delovnih ljudi za razširjeno reprodukcijo. Seveda je Edvard Kardelj - kar je zapisal v svojih delih - mislil le na ekonomske funkcije kapitala, ne pa na kapital v smislu lastninske kategorije oziroma razredne sile, ki bi reproducirala kapitalistične lastninske odnose. Združeno delo naj bi organizirano združevalo dela in sredstva, do veljave pa naj bi prišle tiste ekonomske kategorije, ki določajo ekonomsko sestavo dohodka (na primer dobiček, izguba, posebni dohodek, renta, kazalci proizvodnih stroškov, ekonomska merila produktivnosti ...)
Neobjavljene brionske razprave
Pred desetimi leti so naši strokovnjaki na dolgo in široko razpravljali o deviznem sistemu, vendar brionske razprave žal še danes niso objavljene. Iz obstoječe dokumentacije pa je mogoče
Prof. dr. Ivo Fabinc
razbrati, da so se polemike vrtele okoli dveh tez. Eni so namreč trdili, da bi morali z devizami gospodariti predvsem končni izvozniki, drugi pa so vroče zagovarjali centralizirani devizni trg. Na koncu je bilo nekako sprejeto stališče, da je treba devize nujno prerazporediti, vendar ne le s pomočjo deviznega trga, kar bi pomenilo v končni posledici popuščanje stihiji in državnemu centralizmu, kot je opozarjal Edvard Kardelj. Osnova deviznega sistema naj bi bilo združevanje dela in sredstev (s samoupravnimi sporazumi in družbenim dogovarjanjem), šele nato pa naj bi nastopili organi države. V brionskih razpravah je bilo poudarjeno, da bi morali poglavitni delež deviz razdeliti prek načrtov združevanja deviznega dohodka gospodarskih subjektov.
Kot je poudaril Ivo Fabinc, je seveda nesprejemljivo vedno bolj nenadzorovano državno ali bančno birokratsko poseganje v ekonomsko poslovanje združenega dela. Pri oblikovanju novega deviznega sistema naj bi predvsem težili k zmanjševanju plačilnobilančnih omejitev, ustvarjanju možnosti za postopno zagotavljanje konvertibilnosti dinarja, vse močnejšemu spodbujanju gospodarstva za povečanje izvoza (seveda donosnega). Za krepitev konkurenčne sposobnosti gospodarstva bi bilo precejšnjega pomena tudi odstopanje od obvezne repatrr acije deviz, ta proces pa b! moral biti povezan z gospodarsko ozdravitvijo, ki pa se še ni začela.
Pripravlja Emil Lah
Neenakomerno razdeljena svetovna turistična pogača
ŠTIRI PETINE V ROKAH RAZVITIH
Čeprav so v turističnem pogledu bolj ali manj zanimive vse dežele, notranjost in obale vseh celin, cvetejo turistične rože le ponekod in je velika pogača, ki jo prinaša ta pomembna gospodarska dejavnost, razdeljena zelo zelo neenakomerno. Mnoge, lahko bi rekli velika večina dežel, so deležne le bornih drobtinic.
V skupnem svetovnem turističnem prometu je udeležena Evropa kar z 68 odstotki in je v tem pogledu daleč pred drugimi predeli, sveta. Slede Severna Amerika z 12 odstotki, pa Latinska Amerika in Karibi z 8 odstotki, Azija in Avstralija (6,5 odstotka), Afrika (2,7 odstotka) itd... Na dežele v razvoju, to je na revne s 3,5 milijarde ljudi s povprečnim letnim bruto narodnim dohodkom 750 dolarjev na prebivalca -torej dva dolarja dnevno -
pa odpade komaj 15 odstotkov obilnega svetovnega turističnega kolača. Te države, kijih pestijo dolgovi v višini 1000 milijard dolarjev, nimajo od skupnih 16 milijonov turističnih postelj niti četrtino. Kar 80 odstotkov skupnega svetovnega turističnega prometa ima razviti svet.
Ekonomska neenakost med industrijsko razvitimi državami in revnim delom sveta torej močno vpliva med drugim tudi na usmerjanje turističnih tokov. Razlike so skorajda neverjetne. Medtem ko je denimo v Združenih arabskih emiratih letni dohodek na prebivalca skoraj 23 tisoč dolarjev, v Kuvajtu 18, na Švedskem več kot 16 ipd., je v Etiopiji komaj 120. V nerazvitem svetu je zaradi pomanjkanja hrane ogroženih 600 milijonov ljudi. Samo v afriških državah umre dnev-
no zaradi podhranjenosti dvanajst tisoč otrok.
Vsi ti podatki so za razvoj turizma v revnem delu sveta vse prej kot spodbudni. Ne gre sicer za vojno, ampak za lakoto. Je v deželo, kjer ljudje umirajo od lakote, moč privabiti ljudi z vseh koncev sveta in jim zagotoviti prijetno, brezskrbno in zanimivo bivanje? Težko, skorajda nemogoče. Ob ekonomskem in tehnološkem zaostajanju za razvitimi, ob pomanjkanju prometnih povezav, slabi infrastrukturi, pomanjkanju kadrov in celo hrane je razumljivo težko kaj iztržiti od turizma. Pa bi bil ta vir dohodka, posebno za nerazvite še kako dobrodošel.
Ekonomskim težavam in vsem problemom, ki izvirajo iz pomankanja najosnovnejšega za življenje, moramo dodati še krizna žarišča in vojne, ki so tako značilne za
dežele v razvoju in nerazvr te. Tam, kjer je v zraku vonj po smodniku, kjer spremil3 vsakdanjik strah za golo življenje, je seveda iluzorno računati na kakršenkoli turistični razvoj.
Eno z drugim je torej turizem še vedno privilegij bogatih in razvitih. Ne glede na to pa ga vse pogosteje omenjajo številne mednarodne listine in deklaracije. Razumljivo je, da z nikakršnimi akti ne moremo poskrbeti za mir in pomagati turizmu. Mir mora sloneti na razumu in spoštovanju, na P°: štenem sodelovanju, sa^ drug brez drugega, vsaj v ne; dogled, ne moremo. Prav P13 iskanju izhoda iz mnogoterih kriz, ki danes tarejo večino človeštva, pa so v turizmu še bogate neizkoriščen
rezerve.	. rr
^red letnim posvetom slovenskih sociologov
Nova filozofija razvoja
Slovensko sociološko dru-tvo bo sredi tega meseca Popravila v Dobrni vsako-etni posvet, katerega osredja tema bo znanje kot sestaja našega razvoja. Kot je a nedavni novinarski kon-erenci povedal predsednik Popravljalnega odbora Mi-pp Pintar, naj bi se letošnji Posvet bistveno razlikoval , d dosedanjih, ki so izzvene-dokaj anonimno. Porok tej rditvi so krizne družbene azrnere, ki same zahtevajo Ociološki presek stanja, na Podlagi česar se utegnejo tu-a,1 sociologi dejavneje vklju-iti v družbena prizadevanja a izhod iz krize.
Milan Pintar je zbranim ovinarjem dejal,, da je pred ociologi ta čas vrsta poja-°v in nerešenih družbenih , Prašanj, ki zahtevajo teme-Pte spremembe na mnogih Področjih družbenega življe-I ?Ja kot tudi v samem druž-enem sistemu. Po njego-om mnenju se utegne celo Soditi, da bodo sociologi na Posvetu izrazili potrebo po Redefiniciji razvojne vizi-| ]e'S ki temelji na obstoječem amoupravnem sistemu. rišli smo namreč do tiste topnje družbenega razvoja, kateri postavljamo znanje Pa oltarje, dlje od tega pa se Pekakov ne moremo prema-KPiti, Če pa se res želimo az vij ati na podlagi lastnega Panja in se ponovno povedi z deželami onstran Julijev in Karavank, potem bo-jP° morali vsi skupaj najprej ePaeljito razmisliti, kaj je oslej oviralo razmah naše-§a znanja.
i- 30 si zamislili priprav-j Jaioi, naj bi letošnji posvet ocioiogov potekal v štirih .^resnih skupinah, v kate-■ P Paj bi prišel še zlasti do ^raza dialog. Bržda ob takš-n Pipotezi, kot je na primer 'Paenjava naše razvojne filo-PP-ie«, drugače tudi ne mo-^ biti. Sociologi namreč gotavljajo, da se bo sloven-a (bržda pa tudi jugoslo-rainS^a’ °P- avt-) družba mo-ia kar najhitreje posloviti ' . a tise razvojne filozofije, ki Postavljala na prvo mesto gotavljanje socialne var-t °sd Pa podlagi planov, ka-rin osrednji motiv so bile 1 PčiPe. s tem v zvezi je Mi-ha "’n^ar dejal: »Naša druž-v Se Je doslej v proizvodnji , dia kot nerazvita, kar se ; ^ sklepati po velikih količi-rak- cenenih izdelkov, v po-1 Pa kot bogata. Takšna Ubranost nujno zahteva y iip razvojne strategije, . Po od nas zahtevala, da se v sami proizvodnji vede-‘‘0 kot razvita družba. To pa Pleni veliko selekcijo pro-n„,mov, ki bodo čislali teh-p; °n0 zahtevne proizvod-snv °osiedice takšnega za-.a se bodo odražale v nuj-P Piiri podražitvi energi-nl’^Pitala in še zlasti zna-| SQ L' Po njegovih besedah, Voh • ^osiejte prvine proiz-Cp .PJe pri nas izrazito pod-i oiiJerle’ ^ar je tipična zna-ost nerazvitih družb.
bo«t jmo sdšali, je bila sla-
sWndi°Sudanjih Posvetov So , epskih sociologov ta, da
tokr + PresPl°šni, zato bodo čistrf i e razPrave potekale o rpf° konkretnih rečeh ali
Pieznl sociol°ško: o posa-ezpih subsistemih. Obrav-
navali bodo: zaposlovanje, izobraževanje, organizacijo znanosti, kadrovsko politiko, izvoz-uvoz (kjer po mnenju Milana Pintarja z žagano bukvijo, aluminijem, jugom in drugimi izdelki sicer kratkoročno dosegamo devizne učinke, dejansko pa se z njimi vse bolj izključujemo iz mednarodne delitve dela) in še mnoga druga področja.
Če povzamemo še nekaj na hitro nametanih zagat in dilem, ki smo jih lahko slišali na tej konferenci, potem lahko rečemo, da bo na posvetu veliko govora o tako imenovanih (ne)racionalnih oblikah družbenih dejavnosti in učinkovitosti uprav-Ijalskega podsistema nasploh. Ko so po svetu v 70 letih racionalizirali delovanje družbenega sektorja, smo se pri nas odločili za obliko interesnih skupnosti, ki pa nas za razliko od razvitih ni pripaljala do nikakršne racionalizacije. Nasprotno: prišlo je do hiperinstitu-cionalizacije. Podatki o tem so naravnost grozljivi. Verjetno bo marsikaj jasnega, če povem, da mora nek predlog znanstvenika skozi sedemnajst ravni najrazličnejših usklajevanj, preden pride do odločanja o njem v skupščini. Samo mislite si lahko, koliko časa izgubimo s takšnim odločanjem. S tem v zvezi prav nič ne presenečajo trditve nekaterih naših sociologov, da je čas odločanja o neki zadevi daljši od aktualnosti te odločitve.«
Lahko si predstavljamo, kako bodo potekale razprave v Dobrni in kako bo konec koncev izzvenel omenjeni posvet, če vemo, da sociologe zelo zanima vprašanje, zakaj je denimo naš delavec na delovnem mestu približno enako učinkovit kot v razvitem svetu, medtem ko
je učinkovitost na ravni delovnih organizacij že v razmerju 1:3, v našo škodo seveda. Zanima jih tudi, zakaj slovensko računovodstvo zaposluje kar od 38/000 do
40.000	delavcev, zakaj naš bančni sistem zahteva štirikrat več uslužbencev kot nek zahodni in je za nameček še štirikrat bolj počasen. Ni kaj, v Dobrni pri Celju se nam na posvetu 12. in 13. junija na katerem bo imel uvodni govor podpredsednik izvršnega sveta skupščine Slovenije dr. Boris Frlec, obetajo zelo zanimive reči...
Ivo Kuljaj
ODMEVI
Odrezati
raka
Ker v članku novinarja Iva Kuljaja informiranje ni popolno (ne trdim, da namerno, zaradi vzbujanja negativnih asociacij pri bralcih), prosim, da v skladu z zakonom o javnem obveščanju poskrbite za objavo mojega odgovora.
• Nerazumljivo deklarativna in tendenciozna je oznaka vodstvenih delavcev splošnega sektorja za »privilegirano birokracijo« (ena od nalog birokracije je razčlovečenje), da pa oznaka ni naključna, potrjuje nadalj-
nje besedilo, ki navaja na sklepe, da je skrb za zakonitost demagogija in da so samoupravljanje in samoupravni postopki le alternativni poskus birokracije. V spopad naj bi se delavci vključili šele na zboru delavcev, kjer so sprejeli priporočila, v bistvu direktivo družbenopolitičnih organizacij. Naj poudarim (o tem obstaja dovolj dokumentacije), da so delavci svojo voljo že izrazili v prvih - kasneje razveljavljenih na predlog družbenopolitičnih organizacij -volilnih postopkih.
Volja je eden od pogojev za uveljavitev samoupravljanja. Prav tako znanje in obveščanje. Da v DO JUB obveščanje ni zadovoljivo, ne bom izgubljal besed, naj samo opomnim, (tudi za to je dovolj dokazov), da je bilo tako meni kot vodji sektorja onemogočeno sodelovanje na številnih sejah družbenopolitičnih organizacij, da o neobjavljanju zapisnikov raje ne govori (smo sploh še enakopravni??). Pravica samoupravljanja pomeni v DO JUB le pasivno sprejemanje odločitev vodstva; zaradi »provokativnih« delegatskih vprašanj so delavce tudi klicali na zaslišanja, kjer so jim grozili. Nesprejemlji-
SOCIALNI MIR DA ALI NE
Zadnje čase večkrat slišimo, da pri delitvi osebnih dohodkov, ki so krepko presegli začrtane okvire, upoštevamo, samo še »socialni mir«. Skratka, neupravičeno povečevanje osebnih dohodkov in vedno večja uravnilovka naj bi bili posledica težnje, da se ne glede na sadove vsakomur nekaj da, da bi tako pomirili rastoče nezadovoljstvo delavcev.
Nedvomno pomeni deliti več, kot ustvarimo, žagati vejo, na kateri sedimo. Me pa osebno moti poudarjanje »socialnega miru«, kot da je to kaj slabega. Ali bi nam socialni nemiri v sedanjih razmerah koristili.
Da so takšni osebni dohodki, kakršni so, deloma neupravičeni, je jasno. Če se dohodek ne povečuje, je osebne dohodke mogoče dvigovati samo na račun koga drugega. Ker pa je teh »drugih« tudi vse manj, pomeni taka delitev isto kot izdajanje nekritih čekov - ki jih je pa na koncu vendarle treba pošteno plačati. Če bodo višji osebni dohodki spodbujali večjo proizvodnjo, takšna gibanja ne bodo usodna, če pa se to ne bo zgodilo, je posledica nujno večanje inflacije in slabšanje razmer. Opozorila organov, ki spremljajo gibanja osebnih dohodkov, so vsekakor na mestu.
In kaj ima pri vsem tem socialni mir? S tem hočemo ponavadi povedati, da se osebni dohodki ne povečujejo samo tam, kjer je moč vsaj pričakovati dobre sadove, ampak tudi tam, kjer za to ni nobenih osnov. Ali, če hočete, da se dohodki enako povišujejo pridnim, kot manj pridnim delavcem, pač po logiki, da se življenjski stroški povečujejo vsem.
Brez dvoma dvigovanje osebnih dohodkov, ki upošteva predvsem rast cen, ne pa sadov dela, ni prava pot.
Toda resnici na ljubo velja povedati, da tako visoka inflacija sama po sebi vsiljuje socialna merila za delitev. Podražitve gotovo bolj prizadenejo tiste, ki s svojimi dohodki komaj pokrivajo osnovne življenjske potrebe. Ko smo sprejeli dolgoročni program gospodarske stabilizacije, je bilo poudarjeno, da je breme stabilizacije treba porazdeliti enakomerno med vse sloje prebivalstva. Kasneje pa smo nenehno ugotavljali, da ni bilo tako. Naraščanje cen, zlasti cen osnovnih življenjskih potrebščin, in zaostajanje različnih socialnovarstvenih prejemkov, je povečevalo breme revnejših. Nazoren prikaz delovanja te ekonomije so razmere na področju pokojnin: čeprav so se pokojnine v zadnjih letih usklajevale večkrat kot prej, je razlika med zadnjo »plačo« in prvo pokojnino zmeraj večja. To velja za delavce, ki so izpolnili polno pokojninsko dobo, še bolj pa za tiste, ki odhajajo v pokoj predčasno, za invalidske upokojence in druge. Tako je v nekaj letih praktično večina upokojencev že skoraj prešla prag »sociale«.
Podobno se je dogajalo z osebnimi dohodki. Le-ti so se sicer v letu 1985 realno ponovno dvignili padec od leta 1979 pa je vseeno precejšen. Seveda je to prizadelo tudi družine z višjimi dohodki, odreči so se morale marsičemu, kar je bilo prej normalna sestavina življenjske ravni. Vendar je bilo to odpovedovanje neprimerno manjše kot pri družinah, ki so že prej komaj pričakale konec meseca. Posebno družine z več otroki, kajti prav življenjski stroški za otroke so rasli hitreje od ostalih. Znatno težje je tudi v družinah, ki niso »tipične«: tam, kjer je zaposlen le eden, kjer
gre za bolezen, invalidnost in podobno.
Lani so se začeli nekoliko dvigati tudi socialnovarstveni prejemki, denarne pomoči družinam za otroke so se tudi realno nekoliko povečale, zajeli so tudi nekaj več družin, bolj stvarno so se usklajevali prejemki invalidov. Vse to pa seveda ne more nadomestiti rasti cen, saj vsi ti prejemki sledijo gibanjem z nekoliko zamude. Zato je naravno, da seje povečal pritisk na osebne dohodke in da so ti že skoraj povzeli logiko sprotnega usklajevanja.
Z drugimi besedami: vseskozi smo ugibali, kako zmanjšati inflacijo, ni pa bilo načrtov, kako naj jo prenašamo. Visoka inflacija pa je že nekaj let stvarnost, in bo zelo verjetno še nekaj časa, ker ni bilo ukrepov, ki bi lajšali breme najbolj prizadetih, so pod socialnim pritiskom to vlogo prevzeli osebni dohodki. S tem pa so se še bolj odmaknili od delovnih dosežkov in seveda postali tudi dodatni spodbujevalec inflacije.
To pa nikakor ne more biti razlog, da bi podcenjevali socialni mir. Le-ta je tudi eden izmed osnovnih pogojev za izboljšanje gospodarskih in družbenih razmer. Slabo ni to, da si za socialni mir prizadevamo, ampak to, da si prizadevamo po napačni poti, ker pač nismo našli prave. Po mojem mnenju pot iz te zagate nikakor ne more biti zgolj opuščanje takega načina delitve, ki se ozira na socialni mir, narobe, tako delitev bo moč opustiti, če bodo začeli delovati drugi mehanizmi. Kakšni in kako jih uporabiti, se da naučiti tudi iz izkušenj nekaterih drugih držav. Če pa takih mehanizmov ne bo, se po mojem tudi ne bi smeli obre-gati ob delitev, ki upošteva socialni mir. Marija Cigale
voje, daje kljub normativno urejenemu stanju (ustava, zakoni, programi) o vlogi in pomenu socialistične morale, v DO na prvem mestu »denarna morala«, s katero »tehnokracija« še kako uspešno manipulira.
• Članek v nadaljevanju navaja, da ima kadrovik B. Cilenšek eno glavnih besed v splošnem sektorju. Ne bom teoretiziral o pomembnosti kadrovske funkcije (ki jo tehnokrati do skrajne meje otežujejo). Opozoril bi le, da je bil moj »greh« ta, da sem bil na prvi temeljni kandidacijski konferenci splošnega sektorja (le direktor je bil proti), predlagan za kandidata v delavski svet. V drugem kandidacijskem postopku (kot navaja v nadaljevanju članek), so izpadli nekateri ljudje, med njimi tudi Brane Celinšek, ki so imeli opravka z disciplinsko komisijo. Do tod je navedba točna, bila pa bi nepopolna, če ne bi bralcu odkrili vsega ozadja te trditve. Disciplinska komisija me je res obravnavala pred leti, delavski svet je na seji, na kateri so glasovali tudi delavci, ki niso bili delegati (sekretarka OOZK) s šest glasovi proti petim od 15 voljenih delega-
tov potrdil sklep disciplinske komisije, sodišče združenega dela v Ljubljani pa je obravnavalo mojo pritožbo ter sklep delavskega sveta razveljavilo kot nezakonit, sklep disciplinske komisije pa je izbrisan. Mimogrede naj le omenim, da je disciplinska komisija obravnavala tudi sedanjega sekretarja OOZK, to se seveda ne(sme) navaja.
• V nadaljevanju članek navaja, da so izpadli tudi takšni, ki imajo bore malo z našim družbenopolitičnim sistemom. Citata ne ponavljam, ker ni potrebno. Moram pripomniti, da se citat nanaša na starejšega delavca v DO JUB, ki ga je S. Sraka na poniževalen način zasliševal (omeniti moram, da je
S. Sraka starejše delavce na nehuman način silil v predčasne upokojitve, češ da so nekoristni.) O tem, koliko ima omenjeni starejši delavec, s statusom borca NOV, z našim družbenopolitičnim sistemom, pa naj pove kar sam.
• Izraz, da je treba »odrezati raka«, je na neki seji februarja uporabil upokojenec iz KS Dol, ki seje (zaradi enostranskega informiranja) že pokazal kot slab poznavalec razmer glede kadrovika.
Če za vse omenjeno ne bi imel dokazov ali če bi dvomil v svojo socialistično in samoupravno naravnanost, ne bi zahteval objave svojega odgovora.
Brane Cilenšek
Obiščite knjigarno Delavska enotnost Tavčarjeva ulica 5
DELAVSKO GIBANJE V SVETU	^ ^ ° ^ ,98S Delavska enotnost Ij!
Pustite številke,
verjemite
obljubam
Dialog med razvitim in nerazvitim svetom, ki postaja zaradi nakopičenih razvojnih protislovij v posameznih delih sveta vse bolj dramatičen, se je nadaljeval tudi te dni in žal spet spominja na pogovor slepih in gluhih. Predstavniki revnih držav namreč ponovno opozarjajo na težke posledice sedanjega gospodarskega položaja v svetu, ki potiskajo na rob eksistenčnega minimuma vse več ljudi, medtem ko diplomati industrijsko razvitih držav modro molčijo ali pa se zatekajo k preizkušenemu receptu, obljubam, češ, no, vam bomo pa pomagali. Takšnemu scenariju smo bili na primer priče ta teden v generalni skupščini Združenih narodov, v razpravah o perečih vprašanjih surovin, mednarodne trgovine, financ in dolgov afriških držav. Razvite države namreč niso pristale na zahtevo afriških držav, naj bi mednarodna skupnost v prihodnjih petih letih za razvoj Afrike namenila 128 milijard dolarjev, same afriške države pa naj bi zbrale približno 82 milijard dolarjev (od zahtevane pomoči), ostale države pa naj bi prispevale 45 milijard dolarjev. Približno 35 do 55 milijard dolarjev naj bi afriške države poleg tega dobile še z odpisom posojil in z nižjimi obrestmi za najeta posojila. Kot že rečeno za afriške države, iz te moke ne bo kruha, saj so najbolj razvite države vztrajno zagovarjale stališče - pustite številke pri miru, bodite zadovoljni z obljubami, da vam bomo pomagali, kolikor bo pač v naši moči. To pa v preprostem vsakodnevnem besednjaku ne pomeni nič drugega, kot da bodo Afričani še naprej životarili, vlade posameznih držav pa bodo morale kar naprej prosjačiti za nova posojila, ki ne bodo zastonj.
Zmotno bi bilo misliti, da so razvite države nenaklonjene samo do nerazvite afriške celine, kajti njihova taktika stalnega fmančno-političnega pritiska na dolžnike se kaže tudi v Latinski Ameriki. Poglejmo samo najbolj zgovoren primer, to je Mehiko, ki seje zaradi padca cen nafte znašla v sila neprijetnem položaju. Pred časom je na primer s prodajo nafte ustvarjala kar 70-odstotkov deviznih prilivov, tako da je lahko bolj ali manj redno odplačevala obresti za dolgove. Sedaj tega ne more več. Mehiški dolg se namreč v zadnjih dveh letih povečuje (trenutno znaša okoli 101,8 milijarde dolarjev, leta 1983 je bil 92^1 milijarde dolarjev), naftni prihodki pa so vse manjši (v letošnjem prvem četrtletju so znašali 1,7 milijarde dolarjev, lani 14,77 milijarde dolarjev, leta 1983 pa 16,02 milijarde dolarjev). Mehika je bila zato prisiljena zmanjšati državne izdatke, razpoloviti državni proračunski primanjkljaj, kruto zmanjšati uvoz. Padec cen nafte pa je čez noč izničil velikanska odrekanja mehiškega prebivalstva. Zato je morala mehiška vlada upnike zaprositi za novih štiri do devet milijard dolarjev, ki pa jih ni dobila. Posojilodajalci so namreč takole razmišljali: če Mehiki odobrimo posebne ugodnosti, bodo to zahtevali od nas tudi drugi dolžniki, ki jih je prizadela pocenitev nafte, na koncu pa bodo prišli s podobnimi zahtevami na dan še ostali posojilojemalci.
Pogajanja Mehike z Mednarodnim denarnim skladom in bankami so se tako znašla v slepi ulici, iz katere bodo tako upniki kot dolžnik morali najti zasilen izhod. Komu pa se bolj mudi in kdo je v časovni stiski, pa verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Ali pa morda le, saj imajo nekatere ameriške banke v Mehiki več kot polovico svojega kapitala.
Emil Lah
Cenejša nafta sili Združene arabske emirate k varčevanju
OKLEŠČENI RAZVOJNI NAČRTI
Če hočejo preprečiti znižanje zaslužkov v javnih službah, bodo morali v Združenih arabskih emiratih uveljaviti varčno proračunsko politiko. Ob koncu minulega leta so omejili naložbe za 15 odstotkov, da bi se tako prilagodili padcu cen nafte in da bi v tem letu lahko še naprej vzdrževali slabše razvite severne emirate, ki nimajo naftnih nahajališč.
Združeni arabski emirati so za nihanja na trgu z nafto še posebno občutljivi, ker pomeni nafta kar 85 odstotkov njihovega izvoza. Upoštevati je tudi treba, da za Abu Dhabijem med emirati drugi največji proizvajalec nafte Dubai ne more povečati črpanja, ker je že dosegel maksimalno zmogljivost 350.000 sodčkov dnevno, Abu Dhabi pa je bil pri črpanju preudarnejši (njegova
politika je zdaj jedro spora med združenimi emirati) ker ni pripravljen z večjo proizvodnjo mašiti proračunskih lukenj zveze.
V desetletnem načrtu predvidevajo naložbe, s katerimi naj bi ustrezno povečali zmogljivost črpališč nafte. Prve vrtine so že postavili, naftnemu polju Sajaa pa so dogradili velik obrat za utekočinjevanje naravnega plina z letno zmogljivostjo 400.000 ton, kjer je doslej plin brez haska izgoreval.
Štirje severni emirati zavzeto raziskujejo domnevna nahajališča nafte, vendar vse kaže, da lahko le eden, Ras al-Khaimah, računa na skromne količine surove nafte.
Razvoj združenih emiratov je tako kot razvoj vseh arabskih držav, bogatih z nafto, odvisen od položaja
na mednarodnem trgu z nafto, na katerem letos še ni mogoče pričakovati nikakršnih, za naftne proizvajalce spodbudnih sprememb. Dohodki od prodaje nafte se bodo letos zmanjšali od 5,7 milijarde na le dve milijardi dolarjev, in še to pod pogojem, da cena surove nafte ne bo padla pod petnajst dolarjev za sodček. Državni proračun bo imel predvidoma dve milijardi dolarjev primanjkljaja.
Že lani so pocenitve nafte in manjše povpraševanje po njej Združene emirate prisilile k varčevanju, ki je prizadelo predvsem naložbeni proračun. Nekatere razvojne naloge so opustili ali preložili na kasnejši čas.
Letos bodo varčevalni ukrepi prizadeli predvsem gradbeni sektor, pa tudi kmetijstvo in industrija bo-
sta morala precej omejrt1 svoje razvojne namere.
Nekaterim tudi neproiz-1 vodnim razvojnim načrtofl1! pa se Združeni emirati Z| Abu Dhabijem, kjer bo novembra letos zasedanje sve-i ta za zalivsko sodelovanj®’j vendarle ne nameravajo odvreči. Maja letos se iztek® rok za razpis del pri gradit^11 radijske in televizijske P®'; staje v Abu Dhabiju v vred] | nosti sto milijonov dolarjev, j v načrtu imajo tudi morsko i oporišče za približno milijar' do dolarjev.	|
V Dubaiu še naprej gradijo ceste, najugodnejši P°' nudniki bodo v kratkeij1 prevzeli gradnjo povezovalne ceste Dubai-Al-Ain.
Severni emirati, ki nimaj® nafte, pa se bodo še nap™ soočali z razvojnimi težavami.	A
Stavke zahodnonemških delavcev so težko breme za sindikate
DELODAJALCI Sl POMAGAJO Z ZMANJŠEVANJEM ZALOG
Sindikati pogosto očitajo industrialcem, da skušajo tipično podjetniško tveganje zaradi zniževanja stroškov zalog surovin in izdelkov, prevreči na delavce. Te težnje je mogoče opaziti predvsem v avtomobilski industriji, kjer skušajo delodajalci zniževati stroške tudi z odpuščanjem delavcev.
Kakor so prepričljivi omenjeni očitki sindikatov, tako se zde logični tudi argumenti delodajalcev, ko zagovarjajo ukrepe za smotrno gospodarjenje, katerih posledice usodno vplivajo na življenjske razmere zaposlenih.
V polemiko med sindikati in delodajalci so posegli tudi nekateri politični funkcionarji, ki poudarjajo, da je delodajalce k takšnim ukrepom prisilila ostra konkurenca na trgu z avtomobili. Ta je med drugim še okrepila povezave med podjetji in zaostrila njihove medsebojne obveznosti.
Glede zalog, so se zahteve povečale, da smejo nekateri deli za avtomobile ostati v skladiščih le pol delovnega dne, povprečne pa le pet dni. Zlasti za dražje sestavne dele so na primer pri koncernu Volkswagen skrajšali
dopustno skladiščenje na vsega pol do največ tri delovne dni. Tako so prihranili milijarde mark, ki po besedah predstavnikov delodajalcev zadoščajo za stroške stavk in drugih oblik delavskega boja za prihodnjih deset in več let.
Delodajalci opravičujejo omenjene in druge raciona-lizacijske ukrepe z ugotovitvijo, da se je kritično povečala občutljivost proizvodnje za motnje in prekinitve. Tudi stavke so poleg motenih dobav elektrike, poplav, požarov in okvar strojev eden poglavitnih vzrokov za
izpad proizvodnje, ki v zaostreni konkurenci lahko povzroči tudi izgubo nekaterih tržišč.
Delodajalci mislijo predvsem na nove oblike delavskega boja (minimax), ki jih uporablja IG Metali.
Po mnenju predsednika delodajalskega združenja Gesamtmetall je treba delovno zakonodajo (člen 116) spremeniti zato, »da bi spet vzpostavili ravnotežje v tarifnih konfliktih«. Spremenjena stavkovna taktika IG Metalla naj bi težišče sil v delavskem boju premaknila izrazito v prid sindikatov.
Sindikalisti ugovarjajo tem trditvam, češ da se število stavk pri proizvajalcih avtomobilov in njihovih dobaviteljih v zadnjih petnajstih letih skoraj ni spremenilo, v najnovejšem delavskem boju pa je očitno, da so delodajalci s pravico do odpuščanja delavcev finančno dokaj oslabili možnosti sindikatov za stavkanje v moralnem in finančnem smislu. Dokaz za to so na primer podatki, da je v delavskem boju lani na 55.000 stavkujočih na tarifnih omočjih severnega Wurttemberga in Badena prišlo trikrat več delavcev, ki zaradi tega ali onega vzroka niso imeli pravice udeležiti se stavke. Znano pa je, da mora stavkujoči sindikat po veljavnih predpisih prevzeti finančna bremena za vse ob stavki odpuščene delavce na območju, ki ga je zajel tarifni boj. Za svoje člane je tokrat na stavkovnem območju IG Metali izplačal nič manj kot pol milijarde mark, iz proračunskih sredstev pa
je tistega leta prejel koma! okrog sto milijonov.
To pomeni, da ne gre le za tveganje delodajalcev ob delavskih bojih, marveč ten1 bolj za tveganje sindikatov, ki si takšno stavko kot let® 1984 lahko finančno privoščijo le vsakih pet let. Medtem ko torej sindikat (t^ Metali) potrebuje leta za to. da nadomesti sredstva, P°' rabljena v delavskem bojd. je kovinska industrija P° lastnih podatkih posledic stavke leta 1984 odpravila z tisto leto.
IG Metali ima v rokah mo^ čan adut, ko ugotavlja, d pomenijo omenjeni in drUe racionalizacij ski ukrepi (zla sti tolikšno zmanjšanje za' log materialov in delov z delodajalce zdaleč večje tv® ganje kot stavke, ki Pa a neposredna posledica Prlt2 ska na delojemalce, da bi nižjimi zaslužki sprejeli na® večje breme stroškov sed njih strukturnih spremene
Nande Žužek
jžoBP aževanje, znanost, kultura	e se Delavska enotnost 13
^ lanskem šolskem letu je šolanje in študij končalo 112 štipendistov mladih delavcev in otrok delavcev
ŠTIPENDIJE IZ TITOVEGA SKLADA TUDI
Za delavce z nerazvitih območij
JUGOSLAVIJE
^edsedstvo Titovega sklada za štipendiranje mladih ^lavcev in otrok delavcev SR Slovenije je tudi letos JJSotovilo, da število štipendij kot vsa leta doslej ne ‘^dovoljuje, medtem ko je sestava podeljenih štipendij i^meroma ugodna, in to na vseh stopnjah izobraževanja. ^ dolskem letu 1985/1986 je štipendije Titovega sklada ^jemalo 528 štipendistov. V zadnjem šolskem letu so £a*pisali 267 štipendij, podelili pa 200. Med 345 kandidati bili tudi taki, ki niso izpolnjevali razpisnih pogojev, je ostalo 67 štipendij neizkoriščenih.
| , štipendije Titovega skla-| ja so namenjene mladim de-I aveem in otrokom delav-j Cev, ki so si s svojim odno-' Sorh do dela in učenja, z
■	Ustvarjalnostjo in nadaije-a°stjo, s poštenostjo in tova-
| [fštvom ter z družbenopoli-( ‘‘čnim delom pridobili ' HSled v svojem življenjskem , a delovnem okolju.
. Tudi letos je namenjenih ^5 štipendij mladim delav-Peiu, ki se odločajo za izobraževanje iz dela ali ob ?iem - tudi za podiplomski študij in specializacijo. Do-? ej je skoraj polovica teh ?tipendij ostajala neizkoriščena. V minulem šolskem etu, ki se izteka, je za študij °b delu te štipendije prejemalo 155 mladih delavcev,
■	m študij iz dela pa 28. Novih štipendij za študij iz dela je
i mio 69, za študij ob delu pa ' la. Predlogov je bilo več, 92,
-	^endar je ostalo še 63 neiz-> ^°riščenih štipendij.
! .Pri zavrnjenih kandidatih
-	•raže upoštevati dokaj ostre • pogoje dodeljevanja štipen-, mj. saj kandidati morajo z
-	dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo
i d0;
segati nadpovprečne de-
i ~
°vne uspehe v svojih delov-mh okoljih ter biti dejavni v družbenopolitičnih organi-^acijah, samoupravnih in delegatskih organih, druž-
Novost letošnjega razpisa je 10 štipendij za šolanje mladih delavcev, ki jih za študij iz dela ali ob njem lahko predlagajo organizacije združenega dela izmed delavcev, zaposlenih v delovnih organizacijah v nerazvitih republikah in avtonomni pokrajini Kosovo, kjer združujejo delo in sredstva. Iz Titovega sklada v Sloveniji desetino denarja vsako leto solidarnostno združujemo v Titovem skladu Jugoslavije, ta pa ga naprej anonimno dodeljuje za štipendije. Poslej naj bi bilo teh sredstev osem odstotkov, ostanek pa bi namenili mladim delavcem v organizacijah, s katerimi združujejo slovenske organizacije delo in sredstva. To je začetek uresničevanja načela, da bi vsa solidarnostna sredstva sklada postopoma podeljevali po neposrednem dogovoru med štipenditorjem in štipendistom.
benih organizacijah in društvih.
Ob pogoju, da imajo kandidati za štipendije najmanj dve leti delovne dobe, so le-
i Litija:
; Za delavce predilnice bralna značka za odrasle
Občinska matična knjižnica dr. Slavko Grum v Litiji je za delavce predilnice v Litiji pripravila akcijo “bralna značka za odrasle«. Lani je praznovala 100-tetnico čitalništva in je Predilnica prevzela pokroviteljstvo nad prireditvami, ki so potekale več kot dva Meseca.
,, Letos, ko Predilnica praznuje enako obletnico, se jim bo knjižnica oddolžila. Spodbuda za akcijo sta bila tensko srečanje pisateljev kmetiških povesti in dogo-v°r, da knjigo približamo delavcem.
Delavci knjižnice so s tovarno sestavili seznam Poučnih in leposlovnih knjig. Iz predlaganega seznama bodo bralci prebrali po eno poučno knjigo, po knjigi slovenskih pisateljev ter po eno knjigo pisateljev drugih jugoslovanskih narodov in tujih pisateljev. Svoje mnenje o prebranih delih bodo bralci vpi-sali na posebne liste.
Izbira knjig ni bila preprosta, saj mora biti število (čojig dovolj veliko. Bralci si bodo knjige lahko izposo-lali v tovarni ali v knjižnici.
Akcija se je začela 15. aprila, končala pa se bo Uovembra v mesecu knjige. Časa za branje bo torej dovolj. Bralci bodo na koncu povabljeni na srečanje s Pisatelji kmetiških povesti, prejeli pa bodo tudi Gru-diovo bralno značko. Akcija ni omejena le na delavce Predilnice, bralni znački se bodo pridružili lahko tudi drugi občani.
tos starostno mejo premaknili od 30 na 35 let. Zato lahko pričakujemo, da se bo krog kandidatov razširil, saj si mladi ljudje do te starosti največkrat rešijo osnovna eksistenčna vprašanja in se potem lažje posvetijo nadaljnjemu izobraževanju.
Otroci delavcev prejemajo 345 štipendij. Med njimi je 254 študentov in 91 srednješolcev, v zadnjem šolskem letu pa so podelili še 80 štipendij študentom in 38 štipendij učencem. Za 122 razpisanih štipendij je bilo 253 kandidatov, vendar so štiri ostale neizkoriščene.
Titov sklad vsako leto razpisuje tudi 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev na začasnem delu v tujini. Teh štipendij so v minulem šolskem letu podelili sedem.
Od 200 novih štipendij jih je največ za študij tehnike, in sicer 70, ekonomsko komercialne usmeritve ter zdravstva, farmacije in veterine (po 24), družboslovja in jezikov (16) ter sociologije, politologije in novinarstva (15). Za podiplomski študij je mladim delavcem podeljenih 12 štipendij za študij ob delu in ena za študij iz njega.
Kandidate za štipendije Titovega sklada predlagajo sveti šol po obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in organi konference ZSM Slovenije v občini, mlade delavce ter učence in študente, otroke delavcev na začasnem delu v tujini, pa vodstva klubov in društev naših delavcev po po-
svetovanju z našimi konzu- prejšnjih letih ni rodilo pri-larnimi predstavništvi in čakovanih sadov, učitelji slovenskega dopol- Mladi delavci prejemajo nilnega pouka. Rok za te pri- štipendijo za izobraževanje jave je 30 junij.	iz dela v višini poprečnega
mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, za študij ob delu pa v višini 50 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka oziroma povračilo stroškov, ki nastanejo s šolanjem in izpopolnjevanjem ob delu. Mladi delavci naj bi tudi pri drugih prejemkih delili usodo oziroma imeli enak družbenoekonomski položaj kot drugi delavci v združenem delu. To določilo bodo uveljavili tudi v Titovem skladu v drugih republikah.
Za mlade delavce, ki jih V prihodnje bodo štipen-predlagajo samoupravni or- dije usklajevale z rastjo gani organizacij združenega osebnih dohodkov vsake tri dela po enaki obravnavi, je mesece in tako preprečili letos rok prijav podaljšan do njihovo zaostajanje, ki je bi-31. avgusta, saj vsakoletno lo zaradi hude inflacije v podaljševanje razpisa v zadnjih letih.
Leta 1985 je Titov sklad razpolagal s 145,
193.044.85	dinarja. Največ je sredstev solidarnosti (0,5% od bruto osebnega dohodka) 126 milijonov dinarjev. Izdatkov je bilo za 139,933,
842.85	dinarjev, od tega 134,153,305,50 za izplačilo štipendij. V Titov sklad federacije so vplačali 5.671,016 dinarjev.
O podelitvi štipendij Titovega sklada SR Slovenije razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje oziroma izvršni odbori skupščine udeležencev samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah. Ker imajo pri pred-
Štipendisti Titovega sklada dosegajo pri šolanju in študiju razmeroma dobre učne uspehe. Od 518 štipendistov v zadnjem letu jih je 341 ali 65,8 odstotka bilo uspešnih in prejemajo štipendijo še naprej. Šolanje jih je uspešno končalo ^112 ali 21,6 odstotka. Štipendijo so odpovedali 65 štipendistom ali 12,6 odstotka. Od 31 odpovedanih štipendij mladim delavcem ob delu 11 štipendistom štipendija miruje, enako tudi trem študentom in bodo ponovno obravnavani, zato bo število končnih odpovedi nekoliko drugačno. Izmed 17 štipendistov - otrok delavcev in mladih delavcev na začasnem delu v tujini - jih še naprej prejema štipendijo 13, štirje pa so šolanje končali in se zaposlili.
laganju kandidatov in presojanju njihove ustreznosti pomembno vlogo tudi družbenopolitične organizacije, čaka pri tem zlasti sindikalne in mladinske organizacije precej dela.
Igor Žitnik
V poletnem času bo ZKOS pripravila kopico strokovnih srečanj
LETNA LITERARNA ŠOLA IN GLEDALIŠKI SEMINAR
V družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi v ljubiteljskih družbenih organizacijah ter društvih običajno štejemo jesenski in zimski čas za sezono seminarjev, srečanj pa tudi za najugodnejši čas pripravljanja različnih oblik usposabljanja za uspešnejše prihodnje delo. Zveza kulturnih organizacij Slovenije to očitno demantira. Zadnji majski dnevi in mesec junij ter vse poletje zanje pomenijo čas, ko se prireditve in srečanja kar vrstijo. Komaj se je v Novem mestu izteklo srečanje gledaliških skupin Slovenije, kjer so se zvrstili štirje dnevi gledališča, obogateni s predstavami mladinskih, otroških in lutkovnih skupin, že je bilo na vrsti republiško srečanje pisateljev in pesnikov začetnikov v Ljubljani.
Zdaj spet napovedujejo kar tri prireditve. Odbor za literarno dejavnost bo v Radencih pripravil letno literarno šolo, združenje gleda-
liških in lutkovnih skupin pa začetni gledališki (lutkovni) seminar v Radencih in kasneje še gledališki (lutkovni) simpozij v Škoiji Loki.
Literarna šola je namenjena mentorjem in vodjem literarnih skupin v šolah, klubih in delovnih organizacijah. Na njej bodo sodelovali tudi’ člani literarnih skupin, uredniki literarnih revij, časopisov in prilog, knjižničarji in drugi, ki s svojim delom kakorkoli pripomorejo širjenju bralne kulture in dvigovanju njene ravni, pomagajo ter usmerjajo pišoče h kvalitetnejšemu ustvarjanju ali širjenju literature.
Na literarni šoli bodo udeleženci dopolnjevali svoje znanje o novejši slovenski in svetovni literaturi, raziskavah in o kritičnem vrednotenju jezika in književnosti, izpopolnjevali znanje o vsebini in oblikah dela v krožkih in pri glasilih, se seznanjali z možnostmi in oblikami or-
ganiziranega literarnega gibanja. Ob predavanjih bodo imeli praktično delo pa tudi bogat dopolnilni program.
Na začetnem gledališkem (lutkovnem) seminarju bodo - kot pravijo organizatorji -skušali gledališče čutiti in razumeti in ne definirati. Seminar je namenjen predvsem mladim udeležencem z manj izkušnjami. Animativ-no-izobraževalni seminar želi oborožiti gledališčnike z osnovnim znanjem, ki si ga iz tega ali onega razloga še niso mogli pridobiti.
Seminar pripravljajo z vso pozornostjo, saj menijo, da napačno zastavljeni prvi koraki večkrat otežijo naslednje. Delo bo potekalo v skupinah po največ deset udeležencev. Tak način bo primeren za igralce, režiserje, lutkarje, mentorje gledališke vzgoje in tiste, ki na kak drugi način sodelujejo z gledališkimi skupinami. Teme bodo vodili člani strokovnega odbora za gledališko dejav-
nost ZKOS in zunanji sodelavci, ob intenzivnem praktičnem delu, ki bo pomenilo glavnino seminarja, bodo organizirali tudi teoretična predavanja, ogled gledaliških predstav in video posnetkov ter kritično analizo vsega, kar si bodo ogledali.
Gledališki simpozij, ki bo potekal na temo gledališče med Stanislavskim in Brechtom, ,bo namenjen izpolnjevanju najbolj osveščenih in perspektivnih, ki jim seminarji v Radencih ne zadoščajo več. V petih dneh intenzivnega dela v gledali-ško-raziskovalnem laboratoriju se bodo poskušali približati biti gledališča z dveh navidez popolnoma nasprotnih smeri. Spet bo v ospredju praktično delo, ki se bo prepletalo s teoretičnimi predavanji, pogovori in ogledi. Lutkovni laboratorij bo letos vodila gostja iz
KAKO GOSPODARIMO
Ljubljana, 6. junija 1986
Delavska enotnost Tj
Milan Tacinger iz Lešjega pri Kidričevem je prvi kmet v Jugoslaviji, ki je prejel prvomajsko nagrado dela. Kot jo je po eni strani vesel, ima po drugi o njej povsem svoje mnenje
NAGRADA LE PESEK V OČI
bom samo to rekel: zajebi takšnega kulaka, ki od petega leta svoje starosti ni videl nič drugega kot krave, hlev, stroje, ki vsak dan smrdi po gnojnici, ki na desetih hektarjih redi 130 glav živine. Poglejte moje roke. So to roke kulaka, kapitalista? Kolikor vem, so kapitalisti danes gospodje v frakih, obiskovalci najmondenejših plaž po svetu. In kolikor vem, tudi nekdanji kulaki niso imeli takšnih rok, kot jih imam jaz. Bili so kulaki zato, ker so samo gospodarili, ukazovali in se naokoli prevažali s
verjetno v teh krajih počne' jo mnogi kmetje?	?.
»Sem vam že rekeL " zdaj delam z zadrugo. Ce s bodo razmere izboljša*6’ bom še naprej, če se ne h°, do, bom razmislil. Imam ra pošten odnos.«
- Ali tisti, ki trgujejo * Hrvati, bolje živijo od v&'
»Nič ne živijo bolje, kajti’ kot vem, tudi Hrvatje nis° več tisto, kar so nekoč bi*’-Kasnijo s plačili, kar je šp®: kulacija na špekulacijo- v zadrugi dobiš vsaj v štirina)' stih dneh plačilo.«
Če bo šlo tako naprej, potem je zdaj že moč z gotovostjo trditi, da bodo ambiciozni slovenski načrti o pridelavi malodane zadostnih količin lastne hrane padli v vodo. O tem smo se lahko te dni vnovič prepričali v pogovoru z Milanom Tacinger-jem, kmetom iz vasi Lešje pri Kidričevem. Tacinger je za naše razmere zelo močan kmet. V njegovem velikem in sodobnem hlevu je več kot 130 repov, dvajset telic pa ima na paši pod milim nebom. Njegova beseda bi morala zato nekaj veljati, če odmislimo, daje letos v Beogradu prejel prvomajsko nagrado dela, za katero vemo, komu in za kaj jo podeljujejo.
- Tovariš Tacinger, če se ne motimo, ste prvi kmet v Jugoslaviji, ki je prejelto visoko delavsko priznanje. Kakšni so vaši občutki?
»Takole se zmeniva: nagrade sem vesel. Ponosen sem nanjo. Prepričan sem tudi, da sem jo zaslužil, saj sem v vseh teh letih, že od
rane mladosti, garal kot črna živina. Še bolj pa bi bil vesel, če bi prišlo to priznanje kot plod in odraz urejenih razmer v našem kmetijstvu, ki bi potrjevale pravilnost usmeritve našega zadružništva. Ker pa te razmere niso urejene, je tudi ta usmeritev vse bolj na trhlih nogah. Zadružništvo in kooperacija s kmeti se majeta, zato se mi vse bolj dozdeva, da je ta nagrada le pesek v oči. Tembolj, ker"v obrazložitvi zanjo piše, da sem zgled uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov na tem področju .. .«
- Ali to pomeni, da se tudi vi odrekate sodelovanju z zadrugo?
»Za zdaj še ne. Z zadrugo sodelujem že vrsto let in od tega sodelovanja sem imel koristi jaz kot tudi zadruga. Prepričan sem, da ta gospodarska anarhija, ki se v prireji kaže v strašanskih cenovnih nesorazmerjih, ne more dolgo trajati in da bomo stvari skupaj uredili. Kakšen zadružnik bi pa bil,
če bi se kar takoj podelal v hlače. Toda če se te razmere ne bodo uredile, bom pač tudi jaz začel razmišljati drugače. Je pač tako, da človek ne more od zore do mraka garati za prazen nič.«
- Razmere res niso rožnate. F letošnji resoluciji piše, da se bodo cene mesa v maloprodaji v tekočem letu povečale za 42 odstotkov, nič pa ne piše o tem, kako bodo naraščali stroški prireje. Nekje smo prebrali, da ti za kilogram prireje mladega pitanega goveda znašajo že 700 dinarjev, medtem ko kmet za ta kilogram po zadnji podražitvi dobi le 485 dinarjev. Po ekonomski logiki bi morali tudi vi imeti izgube. Pa jih ?
' »Bodite no pametni. Kmet še nikoli ni propadel pa tudi danes ne bo. Pa tudi sicer: kdo pa kmeta vpraša za izgubo. Kdo te vpraša, če lahko na desetih hektarjih preživiš družino, pokriješ vse stroške proizvodnje, če se ti je mehanizacija amortizirala, če . ..«
Urejanje razmer v Inde na Vranskem
TOVARIŠ DIREKTOR, KDAJ BOMO ZIDALI
Po večletnem životarjenju in nezadovoljstvu delavcev Inde na Vranskem, zdaj KOTO Ljubljana, tozd Inde, kaže, da se zaupanje v svojo delovno organizacijo delavcem vrača. Po izrednih kadrovskih težavah in menjavanju direktorjev ali vršilcev dolžnosti je KOTO razmere izboljšal, z novo strojno opremo pa usnjarjem na Vranskem omogočil, da se lahko uspešneje kosajo na tujem trgu.
Kaže, daje danes 128-član-ski delovni kolektiv Inde, na Vranskem naj večji, končno prebrodil usodo dislociranih obratov in tozdov, katerih matične organizacije so zunaj občine. Po peripetijah o odcepitvi od Koteks Tobu-sa, ki po mnenju skoraj polovice delavcev ni uresničil obljub in napovedanih načrtovanj, so se tudi v Ljubljani vzdramili. Referendum o odcepitvi ni uspel, o tem smo v Delavski enotnost takrat obširno pisali, pripomogel pa je, da je Koto resneje obravnaval razmere na Vranskem.
Resnici na ljubo je treba ponoviti, da za nerazpolože-nje usnjarjev na Vranskem ni kriv samo Koto, kajti težave v Inde so se kopičile vrsto let, ker jih tudi v matični občini, v Žalcu, tedanji načrtovalci gospodarskega razvoja niso resno obravnaval. Tako je že kazalo, da bo Inde doživel usodo njemu podobnih delovnih organizacij.
Stara strojna oprema in zastarela tehnologija sta z nesposobnim vodstvom delavce pripeljala na rob bankrota. Tako je zdaj videti, da je neuspeli referendum o priključitvi k Tekstilni tovarni v Preboldu bil kljub vsemu uspešen. Novo vodstvo je ob spremenjenih od-
nosih matične delovne organizacije že v tem sorazmerno kratkem času uspelo izboljšati razmere na Vranskem. Z nakupom nove strojne opreme, skoraj 90 odstotkov strojev je mlajših od dveh let, z zaključevanjem proizvodnega procesa in razmejevanjem proizvodnje so se v Inde že kar trdno postavili na noge.
Tudi vedno isto vprašanje delavke, članice delavskega sveta; »Tovariš direktor, kdaj bomo zidal?« je v teh dneh odpadlo, ker so gradbinci začeli postavljati temelje novega dela usnjarne. Upoštevajoč ekološke in druge razmere na Vranskem, načrtujejo usnjarno, ki bo specializirana za potrebe lastne proizvodnje.
Odrekli so se kovinski proizvodnji in obdržali le usnjarsko ter konfekcijsko. Delavce pa je sprejelo Kovinarstvo, druga največja delovna organizacija na Vranskem, ki se je z osamosvojitvijo, kot kaže, končno izkopala iz težav. Po dograditvi usnjarne in dokupovanju potrebnih novih strojev na Vranskem načrtujejo delo v dveh izmenah, seveda z zaposlitvijo novih delavcev.
Bolj kot o denarju je zdaj v Inde slišati tožbe na račun
kadrov. Direktor in še dva strokovnjaka se dnevno vozijo na Vransko iz Ljubljane, svojo upokojitev pa za letos napovedujeta še računovodja in vodja usnjarne. V Inde se zavedajo, da niti osebni dohodki niti Vransko nista tista odločilna dejavnika, ki bi bila za visoko usposobljene kadre vabljiva. Osebni dohodki v Inde so zdaj že tolikšni, povprečje v maju je bilo 87.832 dinarjev, da niso več čisto na repu v panogi, toda niti niso to, kar bi lahko bili. Zdaj so se odločili, da bodo spet prešli na individualne norme, ki pa niti s preseganjem ne bodo rešitveni ključ ob sedanji inflaciji in nenehnih podražitvah surovin.
V Inde vsako leto pripravijo dve kolekciji s po 40 modeli, skoraj polovico svojih izdelkov izvozijo. Celotni koncept sedanje proizvodnje in delaje tako oblikovan, da znotraj matične hiše zagotavljajo oskrbo s surovinami in prodajo. Zaradi znanih težav, ki jih je povzročila nova zakonodaja o deviznem poslovanju in zamrznitvi deviz pri bankah, se trenutno otepajo z izrednimi težavami, ker jim v carinskih skladiščih ležijo prepotrebne surovine. To pa so težave, na katere s še tako pridnim delom na Vranskem ne morejo vplivati. Tako se v tej ali oni obliki pred delavci Inde vedno znova porajajo težave od zunaj, manj-kot lastne. S tistimi tostran tovarniškega plota se praviloma učinkovito spoprimejo.	J. S.
-	Pa je po vašem prav tako, da to nikogar ne zanima?«
»Seveda ni. To je le dokaz, da govorimo eno, mislimo pa drugo. To je dokaz, da v tej družbi nikogar ne zanima, kako živi in še zlasti, kako se razvija kmet. Vsi pač mislijo, bo že kako. Da bo tako, mislim tudi jaz in to sem vam že povedal. Jaz se bom že preživel. Toda kaj bomo jutri jedli vsi skupaj? Na dlani je namreč, da brez razvoja kmetije jutri tudi hrane ne bo.«
-	Vse to je prekleto res in ministri in vlada bi o tem še kako morali razmišljati, toda na vprašanje o vaših izgubah pa le niste naravnost odgovorili...
»Če bi jaz računal tako kot ekonomisti in kot to počnejo v družbenem sektorju, bi kajpak lahko prikazal velike rdeče številke. Ampak noben kmet ne dela tako. Pač še bolj stisne in še bolj razmišlja. Če ne razmišlja in samo dela, ga pač povozi čas. Izgube pa nimam, ker sem v hlevu domala noč in dan, ker se moram bolj kot doslej truditi s košnjo in silosi. Izgube ni, ker krmila, kolikor se to le da, nadomeščam z lastno krmo. Tu je še velik delež lastnega gnojila itd. Zdaj bo vsakdo mislil: aha, izgube ni, kmet se bo že preživel, mirna Bosna torej. Pa ni tako, ker ta kmet ni tako neumen, kot mislijo politiki. Ta kmet danes ni več zaru-kanec. Jaz imam kmetijsko šolo, imajo je tudi mnogi drugi. Vsi skupaj imamo tudi precej informacij. In po vsem tem ta kmet ve, koliko je vredno njegovo delo, koliko mu mora na leto ostati, če se hoče razvijati. Razvijati pa se moramo vsi, če nočemo postati Albanci.«
-	Vrziva karte na mizo: koliko bi moralo letno ostati vam, če bi se hoteli normalno razvijati?
»Kakšne dve do tri stare milijarde. S tem bi lahko živel primerno svojemu delu, kupoval nove stroje, zaposlil kakšnega delavca. To je zame razvoj. In . . .«
-	In bi bil kulak?!
»Čutim vašo ironijo in
poznam to pesmico. Pa vam
koleslji. Jaz moram pa predvsem delati. Če bi na podlagi tega rad primerno živel in se razvijal ter sem zato kulak, tudi v redu.«
-	Ja, hlapci in dekle... Tu pa razen vas, zdelanega očeta in matere ter psa, ne vidim žive duše. Pa ne boste rekli, da redite takšno veliko čredo le vi trije?
»Včasih priskoči na pomoč še sestra, ko pride iz službe.«
-	Ste pa produktivni. Bi lahko primerjali vašo storilnost z družbenim sektorjem? ,
»Ne, tega ne bi mogel primerjati. Vem samo, da imajo v družbenem hlevu v Pod-lehtniku 80 krav in da pri vsaki zabeležijo na leto po
150.000	dinarjev izgube. Da stroški za pridelavo enega litra mleka znašajo 120 dinarjev, kmet pa dobi za liter v povprečju 65 dinarjev. Vem tudi, da v Ptujskem kombinatu na kakih 6000 do 7000 hektarjih zemlje redijo le 300 glav živine. In končno vem tudi to, da bi jaz že zdavnaj »crknil«, če bi posloval skladno z načeli poslovanja v družbenem sektorju. Samo pomislite, računovodstvo, poslovodstvo, sekretarji, tajnice, delavci.. . Jaz sem za svojih 130 glav vse to sam.«
-	Kje je torej naša prihodnost? V zadružništvu?
»To vprašajte tiste, ki so snovali takšno obliko poslovanja. Zadruga ni nič drugega kot podaljšana roka države. Je posrednik med državo in kmeti, ki pa mora živeti. O učinkovitosti njenega gospodarjenja sem vam že povedal, lahko pa si o tem veliko preberete vsak dan v časnikih. Res pa je, da pogoji za gospodarenje, ali drugače rečeno, vsi ti birokratski nesmisli, še kako prizadenejo tudi zadrugo. Tudi njej ni lahko.«
-	Rekli ste, da mora živeti. Tudi na vaš račun?
»Presodite sami. Pitam 80 mladih govedi, ki sem jih dobil od zadruge. Za kilogram prirastka dobim približno štiri stare jurje in pet kil krmil.«
-	Pa vas ob tem ne mika, da bi trgovali s Hrvati, kot
-	Ali vse to rejce ne sili v zmanjševanje priveza?
»Ne samo, da jih sih> kmetje privez tudi dejansk0 zmanjšujejo. Zakaj bi delal1 zastonj, ko pa se da danes veliko bolje živeti zgolj o® smotrnega nalaganja 111 obračanja kapitala.«
-	Kaj pa to pomeni?
»Jaz vem in vi verjetno tudi. Za uraden odgovor Pa vprašajte tiste, ki so za uradno pristojni. TemboU’ ker so oni tvorci te politik6, ki nas je pripeljala tak° daleč.«
-	Kako daleč?
»Tako, da se ne splača ve6 delati, ker od dela človek nlC nima. Splača se špekulirat1' Pri nas pa se to lahko Po6^e tako, da je vse zakonito. Ta' ko daleč smo prišli.«
-	In kje je po vašem re' šitev?
»V inflaciji in visokih 6e' nah gotovo ne. Nam kme' tom je vseeno, ali so cen6
visoke ali nizke. Hočemo
da je v ceni priznan
delež
našega dela. Do tega pa D prišlo le, če bodo gospodarstvo vodili ljudje, ki se na t° spoznajo. Edini izhod je trd roka, ki bo odmerila pošte11 delež vsakemu, ki družbi nekaj daje. To pa se ne bo zg°' dilo vse dotlej, dokler ne b°' do dobili primernega »d6*6' ža« tudi tisti, ki družbi sarn jemljejo. Takih pa je v tein sistemu veliko preveč. Tu J po mojem mnenju rešite ■ Zal se do nje ne moremo dokopati ravno zaradi tega, k6 imajo prav ti slednji v roka vse vzode oblasti.«	;
Ivo KulPt
. t, -
jz ZGODOVINE
ŽIVLJENJSKA POT PROLETARCA
Odlomki iz še neobjavljenega rokopisa iz arhiva Muzeja °svoboditve v Mariboru
t	se sP°minjam dveh
aKih sestankov, enega smo neko nedeljo popoldne na Meljskem hribu. Tu nam c govoril tovariš Ljubo Šer-er’ ki ga takrat seveda ni-eni poznal, dobro sem si ga
P? zapomnil, predvsem pa Jegove besede. Verjetno je
®krat že živel v Mariboru. a je takrat vodil ta sesta-. ek Šercer, sem ugotovil še-6 nekaj let po končani vojni, f0 sem ga spoznal po sliki v isku, kjer so bili objavljeni aarodni heroji. Kot ga takrat u1Sern poznal jaz, ga prav ta-niso poznali niti drugi -azen nekaj starejših članov - tako da če bi bil takrat ^ed nami kakšen izdajalec, Sa ne bi mogel izdati.
. nrugi tak sestanek smo .^nli, oziroma bi ga naj ime-v neki gostilni ob Tržaški esti prav tako neke nedelje °Poldne. Kdo naj bi ta se-canek takrat vodil, ne vem. • ° vsej verjetnosti smo bili zdani, kajti še preden se je Ostanek začel, je v lokal drla policija. Nekaj so jih aretirali in odgnali v zapor, aradi pomanjkanja doka-°v pa so jih po nekaj dneh u u?tili- Mnogi smo ušli kar afcozi okna, ker je bila gostil-J*a v pritličju, in smo se raz-Dezali na vse strani.
Kot četrti način vzgoje, Pogovore s širokim krogom elavcev, smo prirejali izlete
Jože Rant Moša se je rodil 15. marca 1913 v Bukovici pri Škofji Loki. Bil je tesarski pomočnik, sedaj pa je upokojeni major milice. Od leta 1939 je član KPJ, leta 1941 pa se je pridružil NOB. Pred vojno je bil med vodilnimi revolucionarji med gradbenimi delavci. Zdaj živi v Slovenj Gradcu, Prečna ulica št. 5.
v naravo, najraje na Pohorje, predvsem za 1. maj pa tudi ob drugih priložnostih, kamor smo povabili vse delavce, ne glede na organiziranost posameznika, politično in razredno pripadnost. Starejši komunisti so govorili o aktualnih problemih delovnega človeka, o naši sindikalni organizaciji, o delavskem gibanju na splošno, o kapitalistični vladavini, o nevarnosti fašizma in podobno.
Tako je partija izkoristila, vsako možnost na takih sestankih in še v drugačnih oblikah, da je na široke ljudske množice vplivala, prinašala svoje gledanje na svet z razrednega vidika ter tako pridobivala razredno zaved-nejši in revolucionarni. Na podoben način kot sem opisal za študijske sestanke, so potekali tudi delovnoorgani-zacijski sestanki, največkrat pred kakšno akcijo, ki jo je bilo treba opraviti, včasih smo jo opravljali sami člani KP ali pa tudi s člani sindikata. Pri vseh takih sestan-
kih sem sodeloval oziroma bil navzoč, leta 1939, kot član sindikata in delavski zaupnik, leta 1940 pa kot član KP. Po sprejetju v članstvo KP, seje tudi moje delo in odgovornost razširilo, ne samo v sindikatu, temveč tudi po partijski liniji. Dobival sem vedno večje in težje naloge. Do tedaj sem samo sodeloval v raznih akcijah s članom KP, za katerega niti vedel nisem, da je član. Po sprejetju v članstvo sem pa moral voditi akcije in si za pomočnika izbrati enega od kandidatov - simpatizerjev, če mi ni bil že kdo določen. Na tak način so prej mene uvajali v delo, kasneje sem pa jaz druge.
Akcije, ki smo jih opravljali, so bile v glavnem napisane akcije v mestu, trosilne akcije - trosili smo letake z revolucionarno vsebino ali pa jih podtaknili pod hišna vrata, v poštne nabiralnike, odvisno od tega, kakšna so bila navodila. Zbirali smo podpise za Društvo prijateljev Sovjetske zveze, kije bi-
- ■
Ljubljana, 6. junija 1986
Delavska enotnost 15
- . ••

•>

e*.
la široko zasnovana in smo __ sjco, same od sebe, temveč zbrali veliko.,podpisov. De- • so'bile strogo načrtovane in laVci sO smelo dajali podpi- vodene iz centra, v našem se, braz strahu, da bi. imeli" ^primeru Mestne KPS Mari-zaradi tega kakšne posledi* bor. Iz opisanega se da logič-
ce, redko kdo je tak podpis odklonil. Pri napisnih in tro-silnih akcijah je bila zelo važna disciplina. Vse mesto z bližnjo okolico je bilo razdeljeno na posamezne sektorje. Vsaka celica je dobila svoj sektor, tega pa je razdelila med člane, tako da si dobil točno določeno eno ali več ulic ali trg. Po navadi si je vsak pred akcijo še v dnevnem času ogledal svoj teren in si napravil načrt, kje bo začel, končal in kam se bo umaknil, če bi pretila nevarnost. Akcija se je začela točno ob določeni minuti po vsem mestu naenkrat. Svojo nalogo si moral opraviti v nekaj minutah in se umakniti na varno. Po navadi se je akcija opravljala ponoči, če pa je bilo le možno, pa smo se po končani akciji umaknili tako, da smo lahko opazovali policije, kako so tekali po mestu in nas iskali. Razumljivo je, da je bilo nekaj policajev vsako noč v službi. Čim je kdo ugotovil, kaj se dogaja, je takoj obvestil druge, tako da je bila vsa policija in okoliške orožniške postaje na nogah. Pri vseh takih akcijah sva bila vedno po dva skupaj. Eden je delal, drugi pa je opazoval okolico, da bi opozoril na nevarnost. Ker so bile take akcije vedno v širšem krogu, to je po vsem Mariboru in okolici proti Košakom, Melju, Kamnici, Pobrežju, Studencih in Teznu, sem sklepal, da mora biti v Mariboru veliko takih ljudi, ki delajo in mislijo tako kot jaz in tudi takih, ki so nas vodili pri tem delu. Tako sem si predstavljal že v letu 1939, dokončno pa mi je postalo jasno leta 1940, daje to delo komunistov. Te akcije se niso pojavljale in opravljale spontano, stihij-
no sklepati, da je bila že leta 1939 v Mariboru številčno in idejno močna partijska organizacija, ki je skrbno bdela nad svojimi člani, člani SKOJ in sindikati, jih številčno stalno večala, vzgajala in vodila v boju proti takrat vladajoči osovraženi gospodi in vsem njenim hlapcem ter pripravljali napredne delovne množice, nacionalno in razredno zavedno ter pošteno delovno inteligenco na oboroženo vstajo, ki se je bližala s hitrimi koraki.
Komunisti smo spomladi leta 1940 dobili nalogo, naj preprečimo sestanek kultur-bundovcev neko nedeljo dopoldne v Unionski dvorani v Mariboru. Ta načrt se nam ni posrečil, kajti jugoslovanska policija je razstražila vse dohode v dvorano in sploh v to zgradbo, tako da se jim nismo mogli približati in jih kakorkoli ovirati pri njihovem delu. Iz tega je jasno razvidno, kakšna je bila bivša jugoslovanska oblast in kam je bila usmerjena, ko so hitlerjanci bodoče fašiste in gestapovce ščitili, nas marksiste pa preganjali, kjer koli so nas mogli. Mislim, daje o tem vsak komentar odveč.
Naša celica je dobila tudi nalogo, da na predvečer 1. maja 1940 napravi na Kalvariji nad Mariborom velik emblem: srp in kladivo, ga obloži z gorljivim materialom in ga v večernih urah prižge. To delo sva opravila z Medveščkom, pomagal pa je nama tudi Peter Leban. Že nekaj dni prej smo po večerih nosili material na ta hrib in ga skrivali v grmovje. Naj mi inženir Gabrijelčič oprosti, ker smo mu takrat za ta namen ukradli okoli 15 do 20 kg betonskega železa
in nekaj žice, iz česar smo napravili srp in kladivo ter tako svojo partijsko nalogo opravili. Srp in kladivo sta. bila velika štiri do pet metrov. Kladivo smo' naredili že na gradbišču, kjer smo imeli priprave za krivljenje železa in že narejenega odnesli na določen kraj. Na izdelani emblem smo z žico navezali borovo smoliko, vse skupaj pa pritrdili na daljši kol in ga postavili v zemljo pokonci, še pred tem pa smo ga polili z nafto, ob določeni uri pa smo ga prižgali ter se na hitro razbežali vsak v svojo smer. Ko smo ga prižgali, je bil takoj ves v plamenih in ga je bilo razločno videti tudi po vsem Mariboru. Ker smolika gori počasi, je emblem gorel precej dolgo. Obenem so okrog Maribora zagoreli kresovi, kar so napravili drugi člani KP in SKOJ.
S takim našim delom smo mariborski policiji dali mnogo dela, delavcem pa simbolično prikazali, da je 1. maj praznik njihovega dela. Policiji ni uspelo prijeti nobenega od nas, kajti preden je šla policija v akcijo, smo bili mi že v mestu in gledali na uspeh svojega dela. Kakšen moralni učinek je imela takšna akcija na delavski razred in kako porazno je vplivala na vladajočo gospodo, mislim, da ni treba posebej poudaijati. Kot komunist sem spomladi leta 1940 dobil nalogo, da se vključim v delavsko godbo, da se tam učim in da tam aktivno politično delujem kot komunist med godbeniki. To nalogo sem opravil, postal sem redni član te godbe in hodil na redne vaje vse do aretacije. Vaje smo imeli na Studencih v neki hiši, v stanovanju vodje godbe - kapelnika. Kje je to točno bilo in kako se je vodja pisal, ne vem več.
Nadaljevanje prihodnjič
Nagradna križanka	is
																
	KRALJEVINA V INDOKINI	S	MESTO V BOKI KOTORSKI	PREMERKA, KLEŠČE ZA MERJENJE DEBELINE	SESTAVIL; R. NOČ	SLOV. ZOOLOG (MIROSLAV)	PODOBA GOLEGA TELESA			TRGANJE PO SKLEPIH	ARGON	OTROŠKO OPRAVILO		fr—		
														In		
ameriški kemik 0NSAGER		■j			ZAJEČAR			ITALIJ. RADIO						y ZUPANC^ ki puuT		
					ENA OD TREH ERINU											
								PIŠČANČJA NOGA								
% f|lm.						i								I		i
					i										S0VJ. DVI-' GALEC UTEŽI	
ZAPUSTI. stanovanja											NASILNA KRAJA		T			KRAU TONE
kaplje						INDUSTR. MESTO NA JUŽNEM URALU	DORICA MAKUC				PRVI RIM. ZALOŽNIK					
							SADNO PECIVO				PISATEU i KARADŽiC					
1 __^PPAVIC^INDC)liN0STI																
■	c JJ.R0K0VNJAK ZA ■	SESTAVLJANJE NAPRAV																
Menart Janez			MINER. RDEČKASTA BARVA	ZBOR TREH GLASBEN.				1			UJČEVA ZENA						VZH. NEM. ŠAH. VELEMOJSTER (JOHANN)
										FINSKI ARHITEKT (ALVAR)						
				REKA V SLAVONIJI												
prevzet- ajNOST, OSABNdST								SKANDIN. I M0S.IME ;					RDEČI KRIZ			
								DELČEK NESNAGE '					RAVEN, VRŠINA			
arhitekt Matul zadetek - na tomboli					BLAGAJNA						100 M!	REKA V J. ANGLIJI				•
					NEM.MEŠČ. FILOZOF (GEORG)							KRAJ PRI LITIJI				
						TURČIJA	MLADI LJUDJE									
							MAZURIJ									
najstrož- JAKAZEN PRI NOGOMETU																
Radovan gobec			REKA V KOLUMBIJI								NEKD. UGLEDNA AMER. ILUSTRIRANA REVIJA					
Rešitve pošljite do 17. junija 1986 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška cesta 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 18. Nagrade so 1.500, 1.400 in 1.000 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 16: NASIP, ROMAR, ESTREMADURA, STROKEC, RABOTA, KRA, RC, EV, TRN, ROHAČEK, NAPAST, OL LANA, ALA, TO, MOSTINA, ITTEN, NGAMI, ATA, IAN, OITA, IFIGENIJA, SJENICA, ANANAS, TAN, KAS, RA, EKA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 16
1.	nagrada 1.200 din: Marija Štemberger, Rozmanova 37, 66250 Ilirska Bistrica;
2.	nagrada 1.100 din: Boris Županec, Trg svobode 13, 68290 Sevnica;
3.	nagrada 1.000 din: Antonija Homer, Vukovski dol 25, 62221 Jarenina.
Nagrade bomo poslali po pošti.
Delavska enotnost
•	Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije.
List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČGP Delo - tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43. poštni predal 313-VI, telex 31 787 • Glavni urednik in direktor tozda: Dušan Gačnik • Odgovorni urednik: Franček Kavčič • Člani uredništva: Marjan Horvat (pomočnik odgovornega urednika, politični sistem). Emil Lah (zunanja politika). Boris Rugelj (gospodarjenje), Andrej Ulaga (šport, oddih in rekreacija), Igor Žitnik (izobraževanje, kultura). Novinarji - reporterji: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Ivo Kuljaj. Marija Frančeškin. Janez Sever. Meri Jurca (tajnica), Sonja Seljak (redaktorica-lektorica). Brane Bombač (oblikovalec) • Pomočnik direktorja tozda: Milan Živkovič. • Telefon: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942, pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva 313-942 • Naročniška centrala 318-855 • Založba Delavske enotnosti. Celovška c. 43, Ljubljana, odgovorni urednik 318-855 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij Ljubljana. Celovška c 43. 311-956 • Uredništvo Naša žena, Ljubljana, Celovška c 43, 318-855 in 321-651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43. 323-951 • Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana. Celovška c. 43, 320-403 • Računovodstvo. Ljubljana, Hrvatski trg 3, 312-125 in 310-923 • Žiro račun 50100-603-41502 • Knjigarna galerija Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317-870 in 312-891
•	Posamezna številka Delavske enotnosti 45 din, letna naročnina 2.340 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk ČGP Delo, tpzd Tisk časopisov in revij. Ljubljana, Titova 35 • Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič. Vlajko Krivokapič, Ivo Miglič, Leopoltf Perc, Jože Peterkoč, Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik.
Marija Golobič, Inde, Vransko
KO GREŠ BREZVOLJEN V TOVARNO
Po osnovni šoli ji je mama rekla, naj gre za sestro v Ljubljano. In je šla. Tako je nevede stopila na pot, ki so jo dodobra shodili nešteti rodovi mladih, ki so šli s trebuhom za kruhom. Brez denarja, brez vedenja kako in kaj, z otroškim pričakovanjem in materinim blagoslovom.
Danes je Marija Golobič mati dveh hčera, modna modelarka, vodja šivalnice v Inde na Vranskem.
Rodili ste se v Čakovcu, mati vam je velela iti v Ljubljano, vi pa ste se ustavili na Vranskem?
»Točno, to je nekako vmes med Ljubljano in Čakovcem. Na Vranskem avtobusi dolgo stojijo in sem se tudi jaz ustavila,« 'pravi v smehu. Zgodba je v resnici nekoliko drugačna. Marija je v resnici šla v Ljubljano k sestri, ko ji je bolna mati rekla, naj odrine v svet, če hoče, da bo kaj iz nje. S sestro sta delili krožnik in posteljo, da bi materi lahko pisali, kako jima je dobro.
»Končala sem poklicno šolo in se zaposlila pri Novosti. Potem sem se zaljubila, mož je z Vranskega. Pred desetimi leti sem se zaposlila v Inde. Ob delu sem nato v Mariboru nadaljevala šolanje za modnega modelarja.«
Danes je Marija vodja šivalnice v Inde. Z možem, ki je kovinar in zaposlen prav tako na Vranskem, sta že prvi dan začela varčevati, najprej za parcelo, potem za cement, okna in vrata, da bi si zgradila lastni dom. In sta ga.
»Še ne povsem,« pribija Marija. »Manjka nama še zunanji omet. Ta je zdaj na vrsti.«
-	Rodili ste dva otroka, ob delu ste se šolali, zidali ste hišo... v
»Človek marsikaj zmore, če ve, kaj hoče?«
-	Mar ne bi bilo laže priti do družbenega stanovanja?
»Ne morem živeti v bloku. Moraš imeti nekaj svojega. Vsaj te štiri kvadratne metre, kjer lahko po svoje stopiš.«
-	Živite v Savinjski dolini, vendar niste tipična Savinjčanka.
»Zakaj ne? Tudi jaz imam zemljo. To je čisto dovolj.«
V	enem mandatu je zamenjala štiri direktorje
- Ko ste pred desetimi leti prišli v Inde, ste marsikaj pričakovali. Kaj se je v teh desetih letih spremenilo?
»Ne dosti. Šele zdaj, v zadnjih dveh ali treh letih kaže, da gre na bolje.«
-	Zakaj?
»Vsa ta leta smo živeli od -obljub. Starejše delavke znajo o tem še več povedati. Jaz vem samo to, da smo iz leta v leto nestrpneje pričakovali spremembe, ki jih ni bilo.«
-	In ste se zato odločili za združitev z večjim kolektivom.
»Načrtov je bilo precej. Obljub še več. Potem smo se združili s KO-TO iz Ljubljane.«
-	In se hoteli odcepiti.
»Da, to je bilo v času tistega nezadovoljstva in razočaranja. Ob tistem slavnem referendumu, ki je propadel. Ali uspel. Kakor vzamete.«
-	Propadel ali uspel? Kako to mislite?
»Za one, ki so se mislili priključiti k Tekstilni iz Prebolda, je propadel. Uspel pa je zato, da so se tudi v Ljubljani predramili in zavedli, da imajo na Vranskem del svojega kolektiva. Del neizpolnjenih obljub in načrtov.
V	tem je referendum za nas uspel.«
-	To so bili čudni časi. Vi ste bili prav v tem burnem obdobju predsednica sindikata.
»Da. Res so bili čudni časi. Kolektiv je bil razpolovljen, direktorji so se kar menjavali. V času mojega mandata so bili kar štirje. Eden izmed njih je bil vršilec dolžnosti samo dva meseca. Potem je jasno kako in kaj.«
-	Ste bili tudi vi za odcepitev?
»Tega doslej še nisem povedala nikomur na glas. Res pa je, da sem pozneje bila tik pred odločitvijo, da se zaposlim v Preboldu. Pa me je direktor prepričal, da sem ostala...
Škoda, da na Vranskem ni Volkov
- Katera je največja težava delavcev Inde?
»Teh je več, po moje so vzrok za nezadovoljstvo dosedanje razvojne in gospodarske politike. Inde je na Vranskem, torej na skrajni meji žalske občine, matični kolektiv pa na drugi strani trojanskega klanca, v Ljubljani. Zato smo bili priča ra-
zličnim interesom, žrtve različnih politik, gospodarjenje pa je šlo nezadržno navzdol. Edino, kar je raslo, je bilo nezadovoljstvo.«
-	Kako je v takih okoliščinah biti predsednik sindikata?
»Težko. Meni ali zame celo dvakrat težje.«
-	Zakaj?
»Zaradi otrok, zidave in šolanja nisem imela časa za dobro politično delo. Polovi-čarka pa nisem. In potem so me izvolili za predsednico. Pred tem sem bila enkrat članica izvršnega odbora sindikata. Toda tudi tam in takrat dela v sindikatu nisem dodobra spoznala. Veste, najlažje je biti brez dolžnosti. Kritiziraš in govoriš, v vse se lahko vtikaš, delali pa naj bi drugi. Ko pa si enkrat funkcionar sindikata, moraš tisto, kar si rekel ali kar si sprejel, tudi narediti. To pa je nekaj povsem drugega. Tudi zato nekateri najglasnejši nočejo sprejemati takšnih funkcij.«
-	Vi ste jo.
»Skušala sem funkciji sindikata vrniti pomen in vlogo. Kakorkoli je bilo težko, je bilo prav v tistem času za-
me v nekem smislu ugodno, ker je sindikat zastopal stališča delavcev in postavljal zahteve, ki so nam bile skupne. Šlo je za biti ali ne biti. In res seje premaknilo. Danes je že lažje. Tu so novi stroji, tu novi programi, začeli smo postavljati novo us-njarno, dobili smo novega direktorja. Jaz pravim, daje največja škoda za Inde ta ker je v Ljubljani samo en Volk, oziroma da na Vranske nimamo Volkov.«
Tega ne razumem povsem.
»Ko je prišel iz Ljubljane tovariš Volk za direktorja, se je v resnici začelo premikati. V Inde so težave s kadri. Imeli smo stare stroje, živeli s staro miselnostjo in delali po starem... Tako ne gre in ni šlo. Ko je tovariš Volk spet šel nazaj v Ljubljano, sem menila, da bo spet, kot je bilo... Potem je prišel sedanji direktor. Spet upamo da grem naprej...
Delavcu je najtežje, če nima dela
Torej ste dolžnost pred-
sednika predali več obeta?
v času, ki
»Da, mojemu naslednik11 bo laže. Ne lahko, laže.
Težave so in še bodo. Tod3 vsaj osnovno vprašanj6’ vprašanje jutrišnjega dnej6 za Inde vsaj kratkoročno r6‘ šeno. Pravim, da ni težk° postaviti tovarne in kupd1 stroj, težko je delo organih; rati tako, da tovarna in stroj vrneta vloženi kapital. To P3 je odvisno predvsem od čD' veka. Delavca. Ne moreš d°' bro delati in kaj ustvariti, 66 greš brezvoljen v tovarnOj Kot smo hodili mi. Ne moreš biti dober sindikalni dela-vec, če tvoji sodelavci nim3' jo kaj delati. Poglejte sed3' nje razmere. Zaradi zadrževanja v bankah, nam že nekaj časa v carinskem skladišču ležijo prepotrebne surovine. Jaz organiziram 111 odrejam delo 25 delavcem-Vsi imajo normo. Vsak si zna izračunati, koliko mu delo navrže. In kaj zdaj? Kaj naj jutri dam tem 25 delavcev v roke? Kongresne sklepe? Govore naših najodgovornejših tovarišev? Zako je to. Govorimo in govorimo, delamo pa drugače. Tu, v tovarni si z resolucijami 111 sklepi ne moreš kaj prid3 pomagati, če stroji stojijo-Kaj lahko naredi v takem primeru predsednik sindj; kata! Kaj vodja oddelka direktor tozda in delovne organizacije! Telefonarimo drug drugemu, na vse konce in kraje, mašimo vrzeli, °r' ganiziramo drugo delo, dohodek pa kopni, proizvodnja zamuja, se držimo se dogovorjenih rokov in ne obljub. Na koncu smo vsi nezadovoljni. Tako kot v stroj ne moreš vtakniti resolucij m sklepov, jih ne moreš dati tudi v kuverto delavcu. • •«
Janez SeVer
V NOVI
NAŠI ŽENI PREBERITE:
Koliko kaj stane v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Italiji, Avstriji in na Češkoslovaškem
CENE LETIJO V NEBO, DINAR PA TONE
Eva Štrausa, absolventka ekonomske fakultete
VSE PREVEČ JE SPRENEVEDANJA
Zdravje
VSE ZA LEPŠI SMEHLJAJ MARIBORSKIH OTROK
Šport
ZALE IN BORBENE ODBOJKARICE PALOME BRANIKA
Pletenje, vezenje
TRIJE PULOVERJI IN PRTIČEK
VELIKA KROJNA POLA
Srajčna obleka, hlače in bluza za otroke, hlače za najstnice in odrasle
A/^ / /7/
7=YZ^L-G L/ OS£S~
ZteTisrAr 7=^0^"