SLOVENEC wm numm&ki jcist m smeriki Stota Km vera in mm — mi prtim I* £mj»&i — »1 Jo?« Bi nt«2«l GESSILQ SLOV. KATOE. DEE&VSTVX V AMERIKI IN URADNO GEASILO DRUŽBE SV. DRUZlNB M IOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOBJ23 X CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLOM IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH. '(Official Organ of fout Slovenian OrganixntiontJ NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH« ŠTEV. (NO.) 66. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. APRILA LETNIK (VOL). XLVIII. Mussolini utrjuje razne strategične točke v Sredozemlju. — Poročila govore, da namerava zasesti Albanijo, ki bi mu služila kot oporišče na vzhodu Jadrana. — Svarilo Anglije. Rim, Italija. — Med tem, ko so oči cele Evrope obrnjene proti severu, na Nemčijo, na Anglijo in pa na Poljsko, od katerih zadnja tvori točas-110 nekako središče pozornosti, izrablja Mussolini to priliko in v vsej tihoti vodi velikopotezno premikanje svojih vojaških čet na kraje, ki bi v slučaju kakega spopada igrali važno vlogo. Kakor se je ugotovilo, vlada posebna živahnost v pristanišču jugovzhodnega italijanskega mesta Brindisi. Na tisoče in tisoče vojakov se je od tam odpeljalo zadnje dni, oziroma zadnje noči, na razne točke, katere pa so po večini "neznane". Kakor se sodi, se odpošiljajo od tamkaj čete v severno Afriko, na Sardinijo, na otok Rod, a, kar je še bolj važno, .tudi proti severu, nam-ieč proti AlbaSniji. Ta ugotovitev povzroča znatno razburjenje med evropskimi političnimi krogi, kajti možnost obstoja, da se utegne ravnati Mussolini po Hitlerjevem vzgledu in pričeti na svojo roko osvajati sosednja o-zemlja. Pošiljanje čet proti Albaniji je zato zelo sumljivo. Albanija je bila sicer nekaka varovanka Italije že več let in je ta potrošila že dosti denarja v njej, da ji pripomore do ugodnejšega gospodarskega obstoja. Baje pa vsi ti stroški niso dosti zalegli in je gospodarski položaj v Albaniji tak, da vzbuja resno nezadovoljnost prebivalstva. Tako je zdaj možno, da se je Italija odločila, da bo to deželo enostavno zasedla. Ker pa se stroški, ki jih je imela Italija tamkaj, niso obrestovali, je razvidno, da gre Italiji v prvi vrsti za to, da ji služi Albanija v politične svrhe, in iz tega vzroka tudi izdaja denar za njo, da jo t hrani na svoji straJni. V slučaju vojne bi služila ta država Italiji kot ugodno oporišče, od koder !bi imela pod kontrolo vzhodno obalo Jadrana, zlasti fronto proti Jugoslaviji, ako bi se namreč zadnja odločila, da bi se postalvila proti fašističnim državam. Kako resna možnost obstoji, da namerava Italija v resnici zasesti Albanijo, kaže to, ker je obrnila svojo pozornost na njo tudi angleška vlada sama in je v torek posvarila Italijo, naj ne podvzame tega koraka,češ, da bi s tem kršila prijateljski dogovor med Londonom in Rimom, sprejetim lansko leto. Tako se s svojim zasedanjem in utrjevanjem raznih točk Mussolini pripravlja, da bo lahko udaril, kakor hitro bo nastopila prilika. Domnevati bi se moglo iz tega, da se Nekateri opazovalci trdijo, da SPORAZUM DOSEŽEN Belgrad in Hrvati se zedinili v glavnih točkah. Belgrad, Jugoslavija.— Nova pogajanja, ki jih je pod-vzela jugoslovanska vlada s hrvatsko manjtjino, obetajo roditi ugodne uspehe in napraviti konec dvajsetletnemu notranjemu sporu. V torek se je izdala uradna objava, v kateri se sporoča, da se je med •obema strankama dosegel sporazum "v principu". Pogajanja glede podrobnosti pa se bodo nadaljevala po Veliki noči. Razgovori se vodijo v Zagrebu med voditeljem Hrvatov, dr. Mačkom1, in min. predsednikom, Cvctkovičem, ki je v ta namen odpotoval tja. NAPAČNA KANDIDATA VODILA KAMPANJO Hayti, Mo. — Dva člana tukajšnjega šolskega odbora, namreč W.T. Nethery in T.A McNail, sta celi mesec vodila ognjevito kampanjo za ponovno izvolitev pri volitvah ta torek. Skoraj na predvečer volitev pa se je ugotovilo, da tema dvema sploh termin še ?no leto ne poteče, in je bila torej njuna kampanja popol-no'm'aj brezpotrebna. Dočim pa je za ta dva pomenila cela zadeva le nekoliko sramote, je bila za druga dva člana odbora, katerima je termin zdaj v resnici potekel, stvar bolj resna, kajti podvzeti sta morala kampanjo takorekoč v zadnjem trenotku. PORAST BREZPOSELNOSTI V ZED. DRŽAVAH Ženeva, Švica. — Mednarodni delavski urad je te dni izdal poročilo o delavskem stanju tekom prvega Četrtletja 1939. Iz njega se razvidi,' da se je tekom tega časa dvignila brezposelnost v 13 državah nad številom v zadnjem četrtletju zadnjega leta. Najbolj se je to število dvignilo v Zed. državah, namreč za skoraj poldrugi milijon, da je tamkaj zdaj brezposelnih 11 in pol milijona. TEŽKA GLOBA ZA DELJJNIJO Sedeča stavka jo utegne stati nad $700,000. Philadelphia, f*a. — Unija nogovičarskih delavcev bo morala plačati Apex tovarni zfi nogovice nekaj manj kot $712,000 v poravnavo škode, povzročene med 48 dnevno sedečo stavko v 1937. Tako je odločil zadnji ponedeljek sodnik Kirkpatrick v federalnem distriktnem sodišču. Resnična odškodnina, ki je bila prisoje-na družba, znaša le $237,-310.85, toda ta znesek je sodnik na podlagi določb proti-trustnega zakona potrojil. Unija je v torek objavila, da bo vložila priziv in bo gnala zadevo do vrhovnega sodišča, ako bo potrebno. ■-o- HITLER POMAGA ANGLEŠKIM PRIPRAVAM London, Anglija. — V enem oziru najdejo Hitlerjevi bojeviti govori vedno ugoden učinek v ^.ngliji, namreč pri re-krutaciji moštva pri edinici za obrambo proti zračnim napadom. Kakor se je neki član parlamenta izrazil, je Hitler "naš najboljši rekrutacijski agent". Kakor hitro namreč naprdvi kak nov korak, se pri omenjeni edinici takoj zviša število novih rekrutov. PREDSEDNIK MOTRI EVROPSKE DOGODKE Warm Springs, Ga.— Predsednik Roosevelt, ki je točas-no na kratkem oddihu v tukajšnjem resortu za žrtve o-troške paralize, katerega je on sam ustanovil, zasleduje s paznim očesom razvoj političnih dogodkov v Evropi. V svr-ho takojšnjih informacij stoji v direktni telefonski zvezi z ameriškim poslaništvom v Londonu, kakor tudi z državnim departmentom v Wash-ingtonu. Odločno stališče Anglije proti nazijški agresivnosti predsedniku očividno ugaja! ČAS ZA PLAČILO ZEMLJIŠKIH DAVKOV Chicago, 111. — Prvi obrok zemljiških davkov v Cook o-kraju za 1938 mora biti plačan do 1. junija, kakor so zadnji ponedeljek objavile o-krajne oblasti. Pravzaprav bi imel biti ta termin končan s 1. aprilom, a je podaljšan zaradi zakasnelosti pri odpoši-ljanju računov. Kdor pa ne bo plačal do 1. junija, bo podvržen kazni, ki se bo računala' cd 1. aprila naprej. KRIZEMJVETA — Bagdad, Irak. — Tukajšnji kralj Ghazi je ta torek umrl na posledicah poškodb, zadobljenih v avtomobilski nesreči. Pokojni je bil star 27 let in je zalsedel prestol v letu 1933 ter zapušča ženo in enega otroka. — Berlin, Nemčija. — Vlada je odredila, da ostane vojaški letnik 1917 a v službi za celi dve leti, dočim je bilo ob času vpoklica objavljeno, da ostane le za kratko vežbalno dobo. Intenzivno vežbanje je odrejeno za rezerviste sploh. — Varšava, Poljska.—Bivši trikratni min. predsednik in vodilna politična osebnost za časa Pilsudskija, W. Slawek, je v ponedeljek podlegel rani, ki si jo je dan prej saim zadal. Baje ga je potrlo, ker je bil poražen v zadnjih volita vah. OBRAČUNAVANJE V ŠPANIJI M'adrid1, Španija. — Število bivših republikanskih pristašev je bilo postavljenih pred vojaška sodišča, osumljenih raznih "vojnih zločinov". V Valenciji je bilo zadnje dni spoznanih krivim in obsojenih na smrt 21 oseb. SPOR GLEDE POGODBE Ker se operatorji in unija niso še zedinili glede nove pogodbe, je stotisoče mož brez dela. New York, N. Y. — Skoraj 400,000 premogarjev v okrožjih mehkega premoga na vzhodu je bilo zadnji ponedeljek brez dela in položaj se utegne nadaljevati morebiti še par dni. Vzrok za to je, ker ne obstoji nikaka pogodba med lastniki premogovnikov in med rudarji; prejšnja pogodba je potekla z 31. marcem, na novo pogodbo pa se obe stranki še niste mogli ze-diniti, kljub temu, da potekajo pogajanja med njima že od 14. marca. Zahteve, ki so jih stavili premogarji, se glase na povišanje plače po 50 centov na dan, 30 ur dela na teden, garancijo za najmanj 200 delovnih dni na leto in pa plačane počitnice. Povrhu še, da se smejo zaposlovati samo linijski delavci. Operatorji so sprva zahtevali, da se zniža dnevna plača za 50 centov na dan, a so pozneje pristali na določila prejšnje pogodbe. Glede drugih razlik so se vodila v torek še pogajanja. JAPONCI UTRPELI PORAZ Hongkong. — Kitajske čete so zadnji ponedeljek izvršile nepričakovan napad na Japonce v bližini južnokitajske-ga mesta Kongmoon; kakor govori poročilo, je bilo do 3000 Japoncev ubitih, dočim so ostali pobegnili na ladje. Omenjeno mesto je velike važnosti, ker tvori zdaj glavno točko za kitajski uvoz in izvoz; zato so ga pripravljeni do skrajnosti braniti, dočim so Japonci iz istega vzroka odločeni, da ga zavzamejo. DVE NOVI LADJI točasno on in Hitler ne šalita, uvidita oba, da se njun položaj činidalje bolj slabša, čim bolj dolgo čakata, ter sta zato odločena za odločilni udarec v doglednem času. Značilen dokaz, kako temeljito se Italija pripravlja, je odredba, ki je bila izdana ta torek, po kateri se pod kaznijo tukajšnjemu prebivalstvu naroča, naj se natančno drži določb, veljavnih v slučaju zračnega napada. , „ J i 'j m yf iMiFillflpi! / y / ** - * ($ ' ¥ ' ' £MdL*i ■ JJ;. "'^'MkAi- Iz ladjedelnice v Bay City, Mich., ste bili nedavno spuščeni v jezero dve novi ladji, last federalne obrežne straže. Slika kaže, ko ste obe ladji zaplavali, čemur je prisostvovalo na tisoče gledalcev. Iz Jugoslavije Obsojanja vreden dogodek blizu Litije, kjer so divji lovci ponoči prišli k hiši lovskega čuvaja in ga ustrelili. — Huda nesreča mladega turista blizu Šmarne gore. —■ Smrtna kosa in drugo. & "Podkrnoški gospod" je zanimiv roman, ki se prične v jutrišnji številki tega lista. — Cenjene čita-telje opozarjamo, da obnove svojo naročnino pravočasno, da se jim tekom romana list ne ustavi. — Opozorite na to tudi svoje prijatelje in sosede, da se na list naroče in tako čitajo ta zanimivi roman od začetka. _ Žrtev divjega lovca Ljubljana, 15. marca. — Lovski čuvaj Jože Odlazek iz Zagozda pri Dolih pri Litiji je bil v službi g. inž. Žmuca iz Hrastnika. Preteklo nedeljo je šel s svojim 12 letnim sinom Francetom, da pregleda svoje lovske revirje, ker so se vedno pojavljali divji lovci. Kmalu je zagledal dva mlada fanta s puškama v rokah. Odlazek je dvignil svojo puško in za-klical fantoma, naj obstaneta in odložita orožje. Fanta sta ubogala, odložila puški in nato zbežala v gozd. Lovski čuvaj je pobral puški in krenil s sinom proti domu. Ko je šel skozi Dole, je pokazal ljudem zaplenjeni puški. Ljudje kai? verjeti niso mogli, da sta divja lovca iz uglednih kmečkih družin in sicer Anton Okraj-šek in njegov prijatelj Vilko Božič. Ko je prišel Odlazek domov, se je z družino, ki šteje pet otrok, kmalu podal k počitku. Proti večeru pa so se priplazili k Odlaizkovi hiši fantje, od katerih sta bila dva oborožena s puškama. Navalili so ga na hišna vrata in zahtevali, naj Odlazek vrne puški, ki ju je zaplenil. Odlazek jim je odvrnil, da pušk ne da in jih bo izročil orožnikom; tja naj jih gredo potem iskat. Pozval je skozi okno napadalce naj se odstranijo, sicer se bo branil s puško. Ko je to spregovoril, je počil strel, ki je zadel Odlazka v desno sence. Puška, ki jo je imel Odlazek v rokah, je padla .-vkozi okno na tla, sam pa je o-mahnil nazaj v naročje svoje žene in pri priči izdihnil. Vsa družina je zaplakala, napadalci pa so se razbežali na vse strani. 15 letni Odlazkov sin je odhitel v vas Sv. Križ, kjer je najbližja orožniška posta ja, kjer je povedal, kaj se je zgodilo. Orožiniški komandir g. Slak je takoj odšel s svoji mi orožniki za napadalci. Proti jutru so našli puško, s katero je bil ustreljen Odlazek. Ugotovili so, da je puška last Antona Lavriča. V njegovi družbi so bili še Anton Okraj-šek, Rudolf Škoda in Avguštin Anžič. Orožniki so kmalu aretirali Okrajška in Lavriča, ki sta priznala zločin. Okrajšek je organiziral napad, Lavrič pa je ustrelil lovskega čuvaja. Lavrič. je povedal, da je za strel porabil nasekane žeblje, zato je imela krogla tako moč, kakor dum-dum krogla in je nesrečnemu Odlatcku raznesla vso glavo. -o- Smrtna nesreča Ljubljana, 14. marca. — Tako zvani "Turne" pri Grmadi za Šmarno goro je na videz nedolžna tura, ki naj bi veljal za nekakšno plezalno šolo v najbližji okolici Ljubljane. Je to visoka in priostre-na skala, na katero pride vsa- ko leto nešteto inladih turistov. Do sedaj je bilo že nekaj primerov, da so se na Turncu nevarno ali celo smrtno ponesrečili taki turisti, ki se jim niti pri plezanju čez Severno triglavsko steno ni pripetilo nič hudega. Na Turncu se je na primer pred 13. leti ponesrečil eden najbolj slo-večih mladih slovenskih alpinistov, študent medicine De Reggi. Podobna nesreča se je pripetila v nedeljo popoldne. 17 letni dijak Srednje tehnične šole Branko Pirš iz Podj un-tfke ulice 12, je šel s svojim prijateljem na izlet na Šmarno goro. Pričela sta se po-vzpenjati na Turne. Na nevarnem mestu pa je Pirš — morebiti zaradi trenutne o-medlevice, morebiti zaradi onemoglosti — omahnil ter padel s sorazmerno visoke takale v globino. Obležal je a polomljenimi udi in z razbito glavo ter je bil očitno takoj mrtev. Lisica napadla žensko Neka posestnica iz Gru-skovja, tako poročajo iz Ptu-ia, je zaslišala ponoči iz ko-košnjaka močno kokodakanje kokoši. Sla je pogledat in o-pazila, da se v hlevu lisica gosti s kokošmi. Naglo je zaprla vrata, toda lisica jo je v tem že napadla in jo ugriznila v zgornji del roke. Na klice so prihiteli domači in lisico pobili. Posestnica je morala zaradi ugriza iskati zdravniško pomoč. -o- Smrtna kosa V Zavodu sv. Male Terezije na Ponikvah je umrla Marijana; Majer, učiteljica v pokoju in velika dobrotnica revežev. — V Ljubljani je umrla Marija Schau, mati žene upravitelja botaničnega vrta stara 85 let. — V Sm'artnem pod Šmarno goro je umrla Frančiška Rotar, zasebnica stara 83 let. Nesreča Posestnik Jožef Čeh iz Kr-čevine v ptujski okolici je kopal vodnjak. Skopal je že v globino 24 metrov. Zemljo je spravljal iz vodnjaka s pomočjo železno- posode, katero je privezano na vrvi s škripcem Vlekel navzgor. Pred kratkim pa se mu je vrv utrgala in posoda je z višine 18 metrov padla na posestnika. Z veliko težavo se je izvlekel iz vodnjaka na! dvorišče, kjer ie od prevelikih bolečin omedlel in so ga morali oddati v ptujsko Wlnico. Obesila se je V hlevu se je obesila v Čr-novi pri Št. Jan žil 43 letna Frančiška Hrustel. Revici se je v zadnjem času omračil um in je bila zaradi tega pred letom dni v Novem Celju. ——o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' ar.&srs«B UN1T2D 1HA1 . . . Ob istem- času, ko sta se Tarzan in Herkuf borila z oboroženimi vojaki, je druga četa vojakov, po skalovju prispela pred skrivni vhod, v katerega so izginili Tarzan in njegova družba- Tukaj 'Sta pričakovala Lavac in Helena Tarzana in Herkufa, da bi 'ju;' Se- l>i-bU»"aun#i,' 6« opaafli'. . . Stran 2____AMERIKANSKI SLOVENEC__'__Četrtek, 6. aprila 1939 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja rsak dan razun nedelj, pone-Acljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOSt PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto__________________________$5.00 Za pol leta_______________________ 2.50 Za četrt leta ___________________________ 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: .... Za celo leto___________$6.00 Za pol leta_____________3.00 Za četrt leta ________________________ 1.75 Posamezna številka _____________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ______________________ For half a year ______________ ....$5.00 2.50 __ 1.50 For three months .................. Chicago, Canada and Europe: For one year_______________$6.00 For half year_________________3-00 For three months ____________________ 1.75 Single copy _________________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office st Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Kdo bo ustavil Hitlerja? (Konec) Kdo naj pa potem Hitlerja ustavi? Ali ga bodo Francozi in Angleži sami? Kaj ti zmorejo proti njemu? Francija ima sicer dobro vojsko, toda kje naj ta nastopi? Pritisnila bi proti Reni. Toda na severni in vzhodni strani Rene imajo Nemci skoro neprodirno Siegfriedovo linijo, o kateri pravijo, da nadkriljuje Maginotovo linijo na francoski strani. Na podlagi tega bi Francozi težko prodrli delavce, da se Jbodo naveličali Hitlerjevega jarma in da pride do notranje revolucije v Nemčiji. To pričakovanje je pa zelo brezupno. Tisti, ki to pričakujejo in to so v prvi vrsti marksisti, so najbrže pozabili, da so podobni računi glede Nemcev v svetovni vojni zelo prevarali vsa taka pričakovanja. Nemec ni Slovan! Nemec je pokazal v svetovni vojni, da zna nositi za svojo domovino najtežje žrtve, da se zna v dneh preizkušnje podvreči najstrožji disciplini, samo če je to dobro, ali vsaj kaže dobro za njegovo domovino in njegov narod. Upati, da bodo Nemci strmoglavili Hitlerja ni pričakovati, vsaj toliko časa ne, dokler bo isti osvajal svet za Nemce na take. lahke načine, kakor to dela sedaj. Diplomacija v Londonu in Parizu pričakuje tudi to, da bo Hitler prej ali slej naskočil Rusijo, da izvede svoj načrt v Ukrajini. Tu pričakujejo, cla bo Rusija potegnila meč in se pomerila z Nemčijo v boju na življenje in smrt. Ali se bo, je drugo vprašanje?- V Berlinu celo upajo, da bo Ukrajina padla v nemške roke brez boja in večjih žrtev. Nazijska propaganda ima načrt, da bo Ukrajince pripravila do revolucije proti Rusiji s tem, da bo intenzivno propagirala politično samostojnost za Ukrajino, na način, kakor je to storila s Slovaki, a nazadnje jih bo postavila pod svoje "varstvo". Upanje angleške diplomacije je, da v takem slučaju bi zapadne države podpirale Rusijo iz razloga, da se z dolgo borbo obe oslabi. V Rusiji bi taka borba oslabila komunizem, Nemčijo pa bi na drugi strani gospodarsko oslabila, s katero bi potem končno zavezniki lažje obračunali, kakor zdaj. Toda vse to so le zopet sama upanja. Kako bo, kaj bo? To vprašanje stoji pred svetom. Os Berlin—Rim—Tokio tvori močno linijo, ki se širi in v moči narašča. Na strani demokratičnih držav je za' enkrat še premoč v vojaštvu in bogastvu. Hitlerja demokratične države lahko še zaustavijo, toda samo potom težke borbe in velikih žrtev. Teh pa kakor zgleda se zavezniki bojijo. na nemško stran, kakor tudi Nemci na francosko stran. Zabarikadirani bi tu stali na obeh straneh, obstreljevali' Kdo bo torej Hitlerja ustavil? Lepa beseda ga ne bo! Ka^-eden drugega in ta dvoboj bi lahko trajal leta in leta brez j dar se bo uklonil; bo to storil le iz razloga, če bo prisiljen vsake odločitve. s silo v to. JKaj pa Angleži? Angleži so najmočnejši na morju. Prav. Ampak ali se bodo Angleži v svojih ladijah vozili po evropskih kontinentih. Nemogoče. Medtem, ko bi imeli Angleži in Francozi na zapadu ob Reni več ko dovolj opravka z Nemci, ostanejo Nemcem prosta pota proti vzhodu in jugu, Hitler lahko osvoji vso srednjo Evropo, kolikor je je še izven nemških mej, ves Balkan in. še kaj drugega, predno se morejo Angleži in Francozi sploh postaviti proti njemu v kako resno obrambo. In to v Londonu in Parizu dobro vedo. Tam vedo, da so igro zaigrali, kakor hitro so malomarno pustili Hitlerja, ko je pred letom segel po Nemški Avstriji. Zraven vsega ima pa Nemčija danes vse boljše zaveznike, kakor jih je imela v zadnji svetovni vojni. Ne smemo pozabiti, v svetovni, vojni so bili proti njej tudi Italijani in Japonci. Ti so zdaj njeni zvesti zavezniki. Vrhu tega, Francova Španija bo v vsakem sporu bolj naklonjena Italiji in Nemčiji, kakor pa Angliji in Franciji. Ako nastane kaka splošna vojna, bo sredozemska pot za Angleže in Francoze sploh ukinjena. In to mnogo pomeni. Zanaša- ^ nje na Rusijo je kaj dvomljivo. Čifutski boljševiki niso zanesljivi. Kdo drugi naj pa sploh nastopi proti Hitlerju in ga ustavi na njegovih pohodih? Kdor trezno presodi položaj, vidi, da ima današnja Nemčija sploh vse ugodnosti proti demokratičnim državam na zapadu. Vprašanje je le, kedaj pridete na vrsto Anglija in Francija. Gospoda v Londonu se sicer tolaži, z sodelovanjem Združenih držav proti totalitarnim državam. Seveda, vsaka tolažba je boljša kakor nič. Angleži računajo na krvno in duhovno sorodnost med Anglijo in Združenimi državami. Saj izjava o krvnem sorodstvu in istem jeziku se je že velikokrat čula. Res je, da take vezi precej štejejo in da izdatna pomoč bi prišla od te strani. Ampak, končno štejejo armade in vse druge ugodnosti, katerih je zdaj na strani zaveznikov vedno manj in manj in na nasprotni strani več in več. Edina ugodnost za zaveznike bi bila blokada na morju, toda mogoča je le delna. Druga ugodnost bi bila ta, da Združene države s svojo industrijo proizvajajo lahko več letal, več tankov in več orožja, kakor Nemčija in Italija. Tretja ugodnost je bogastvo, ki je za enkrat še na strani demokratičnih držav. Ampak zopet pridemo tja, kjer smo že bili, da Angleži in Francozi sami ne bodo zaustavili Hitlerja. Morala bi v boj z milijoni vojakov še Amerika, pa še bi trajal dolgotrajen boj, ki bi zahteval velikanskih žrtev. Taka večletna borba bi končno Nemčijo izolirala. Skupna anglo-ameriška-francoska produkcija orožja, kot letal, tankov, itd. bi končno nad-krilila nemško-italijansko. Ampak do take zmage vodi pot le skozi velikanske žrtve. Tak je izgled, dokler bo delovala os Berlin—Rim—Tokio. Druga pot bi bila, da se prepusti ves razvoj tega nevarnega vprašanja bodočnosti sami, v kateri naj bi diplomacija vodila boj za politično izolacijo Nemčije s tem, da se počepi zavezništvo med Beriinom-Rimom in Tokiom. Podoba dosedanjih političnih dogodkov v Evropi je, da je Anglija to skušala. Chamberlain je baje žrtvoval Ceho-slovaško zgolj iz tega namena, misleč, da bo to pomirilo Hitlerja za nekaj časa, med tem pa bo čas spremenil razmere. Toda dosedaj se je Chamberlain goljufal vse sko zi. Kako bo v bodoče, je težko kaj zapisati. Med gotovimi krogi postoji še drugo upanje, namreč to, da se bo Hitlerjeva diktatura v Nemčiji sama ubila prej ali slej. Ti krogi zaupajo v nemški narod, v nemške FRANC BARBIČ SE PERE Cleveland, O. Ko je France Barbič v ob-ligatno številko Prosvete tisto svojo laž, da se računa od strani duhovnikov za pogrebe po $30 in nasvetoval radi tega članom civilne pogrebe, sem ga zavrnil in dokazal, da iaže. Radi njegovih večnih napadanj na vero in duhovne, ga je posvaril tudi odbor Zveze društev Najsv. Imena. To uporabil Barbič da je zanesel v radikalno časopisje tudi ime preč. g. kanonika Omana, lcot da je g. kanonik Oman kak paLstir. Barbič ni nič razložil ali rekel, da se mogoče kje računa kaj ali nič, ampak je dvakrat ■zapisal, da se računa po $30. Ta,ko člani, ki so daleč proč od mest in od cerkva in ki ne vedo drugega kot to, kar čita-jo v Prosveti, in pa taki, ki so vsak čas pripravljeni verjeti, kadar se udari po duhovnikih in cerkvi, so morda Barbičii verjeli in so se morda celo jezili na duhovnike, da "farji računajo toliko za pogreb in odirajo ubogo ljudstvo. Oni dan sem pa bral v Enakopravnosti, kako se Barbič pere, kako da je dobro mislil pri vsem' tem. Aha, praviš, da ni bilo lepo od mene, da sem te postavil na lažnjivo ^-----j,------, če se sam sebi smiliš se pa meni ne, dokler boš ljudi obrekoval po nedolžnem. Usmiljenja ne boš dobil pri nas, dokler ne priznaš, da si lagal in natolce-val, ko si trdil, da so računi za pogrebe po $30.00. Zastonj so tvoje krokodilove solze Vedi in znaj, da pogrebi niso po $30.00, kdor takih ne na-zastonj za tarn ore j o nič plačati. Naj navedem v svojo trditev par slučajev iz mojih po-grebniških knjig, kjer so bili cerkveni pogrebi veliko ceneje kot pa bi bili, če bi bili trupla v peči sežgali. Na pokopališču Kalvariji v Clevelandu imajo za vse katoličane, ki so revni,izjemne cene, Ako umre reven faran, mu računa vodstvo pokopališča s posredovanjem župnika za grob izjemno ceno $15.00. In takih smo že veliko pokopali, za katere ni duhovnik nikdar dobil kakega plačila. Pa so bili,med temi tudi veliki in slovesni pogrebi. In vem, da se za take ni nikdar pošiljalo kolektorjev iz župnišče. Vem tudi, ker sem bil poleg, ko je revež prišel v župnišče naročat pogreb in je vprašal, koliko bo stalo. Duhovnik mu je rekel: "Ničesar ne boste plačali: V težkem položaju ste, vsak cent, ki ga imate, potrebujete sami!" Ob drugi priliki sem bil navzoč, ko je duhovnik segel v žep in dal očetu denar, ki mu je umrl otrok in je bila družina revna. Poleg tega je pa še pogrebne obrede opravil brezplačno. Torej tu vidite, Mr. Barbič, kako podlo obrekujete, ko pišete, da se za vse pogrebe računa po $30.00. Vi ste vse izlili v umazano laž in niste nikogar izvzeli. Kar enostavno vse duhovnike ste stlačili v eno vrečo in zapisali, da računajo po $30.00 od pogreba. To je pa laž in grdo obrekovanje duhovnikov. Mene ni treba nikorhur braniti ali mi hoditi na pomoč. Za svoje pravice se bom že sam potegnil. Za dopisnike, kot j;h ima Prosvete, ki delujejo za klic: proč od cerkve, se zmenim kot za lanski sneg. Sedaj hoče g. Barbič vso stvar obrniti na lepo stran, kakor da je bil čisto po nedolžnem napaden. Oh, kako ste naivni. Če Vam je sedaj žal in če se hočete »prati pred javnostjo, je potrebno samo eno in to je, priznajte, da niste pisali resnice! V bodoče pa pazite, kaj pišete. Ne šalite se s katoličalni. Danes še nismo v Španiji in jutri tudi še ne bomo v Rusiji. Le malo bolj obzirni bodite do katoličanov, ker nas ni malo v A-meriki in vam znamo stopiti na prste, kadar nam bo vaših napadanj le preveč. Anton Grdina, V POJASNILO Eveleth, Minn. V četrtek 23. marca je bil v Amer. Slovencu dopis iz Eveletha "Kaj novega v severni Minnesoti". V tem dopisu je bila opisana organizacija Združenje ameriških Slovenk v Minnesoti, kjer se je bralo, da to združenje šteje nad sto članic. Da bo razumljivejše, naj bo še enkrat omenjeno, da organizacija Združenje ameriških Slovenk v Minnesoti šteje samo na Evelethu do 300 članic, pa so podružnice še po drugih slovenskih naselbinah. Torej šteje Združenje ameriških Slovenk v Minnesoti več sto članic. J. B. , -o- ROJAK IZ MICHIGANA SE OGLAŠA Manistique, Mich. Po dolgem času se zopet o-glašam s par vrsticami v ta priljubljeni list Amerikanski Slovenec. Zimo smo irrieli dolgo in snega več kot dovolj. Trideset let sem že tukaj, pa ne pomnim, da bi katero zimo imeli toliko snega, kot ga je bilo preteklo zimo; pa kaj pravim preteklo zimo, saj ga je še sedaj silno veliko in v nedeljo 19. marca na praznik sv. Jožefa je tako snežilo, da ni 'bilo zaj stopiti iz hiše. Mesto, ali davkoplačevalce, bo ta sneg precej stal,ker ga je treba odmetati s hodnikov in cest, ker samo sneženi plugi niso zmogli vseh ogromnih plasti snega. Pri teta' delu so bili zaposleni tudi WPA delavci. Tudi smrt gospodari med nami. Tako je pred dvema tednoma umrla Mrs. Dragoš,. rodom Hrvatica, doma nekje tam od Jaške. — Druga smrtna žrtev je bil John Lamut, ki je umrl 22. marca v starosti 67 let. Doma je bil iz Goleka, župnija Dragatuš v Beli Krajini. Zapušča; ženo,, pet sinov, eno hčer in štiri vnuke ter eno sestro na Calumetu, Mich. — Obema pokojnikoma naj da Gospod večni mir. Prav lepa hvala izletnicam SŽZ za lepe dopise in opisovanje domovine. Samo čudim se, da se Bara Kramer ne o-glasi in kaj zanimivega napiše v list, kajti prepričan sem, da je gotovo tudi ona videla marsikaj zanimivega; če drugega ne, vsaj Metliko in oko-lu Metlike prijazno Kolpo. — Pozdrav vsem čitateljem. A. Krašovec Dogodki aed Slovenci p* Ameriki ČLANICAM PODR. SŽZ. ŠT. 71. Strabane, Pa. Na zadnji seji so zbrane članice sklenile, da se bodo vršile redne seje naše podružnice od sedaj naprej vsako drugo sredo v mesecu. Toliko v vednost članicam, ki niso bile na omenjeni seji. — Ulju-dno vas vabim cenjene članice, da se udeležite redne mesečne seje, ki bo v sredo 12. aprila. Bo zelo važna in zanimiva seja za vse, zato pridite. — Pozdrav. Vera Bole, tajnica -o- MILWAUSKE VESTI Milwaukee, Wis. Rev. Viktor Rogulj OMC, župnik cerkve sv. Trojice, je bil premeščen v Calumet, Mich. Dne 30. marca je že odpotoval naš priljubljeni g. župnik, ki je bil splošno znan in sloveč pridigar. Višji predstojniki so mu pač odločili da gre v take kraje,kjei; zelo potrebujejo dobrega pridigarja in gorečega dušnega voditelja. Rev. Viktor Rogulj OMC. je rojen Dalmatinec, toda je zmožen slovenščine bolj kot marsikateri izmed nas, ki smo slovenskega rodu. On je bil zmožen govoriti sedem različnih jezikov. Rev. Viktor Rogulj je bil za župnika na fari sv. Trojice nad štiri leta in je bil zelo priljubljen med fara-ni ter dober gospodar in dober ter vnet dušni pastir. Pod njegovim vodstvom je naša fara zelo napredovala v vseh ozirih. Torej ga bomo zelo pogrešali; pač imamo upanje, da se bo še povrnil med nas v bodočnosti. — Za sedaj je bilo obljubljeno, da pride na njegovo mesto eden iz starega kraja, pa ne Nemec, kot je poročal tukajšnji list "OB-ZOR". Kaj bi neki delal Nemec na tej fari, ki jo je g. nadškof izročil Slovencem. Nemškega opravila že ni bilo v tej cerkvi 20 let. — Naj še omenim, da so tam v Calumetu srečni, ker bodo dobili tako dobrega dušnega pastirja. Naj mu bodo v vsem naklonjeni. Mi, Milwaučanje pa želimo č. g. Viktorju Rogulju veliko u-speha in dobrega dela tam na daljnem Calumetu! Frank Ramšak Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ. v Floridi Cleveland, O. — Mr. Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ. se je podal te dni radi zdravljenja, V Florido za mesec dni. Z njim potuje tudi njegova soproga Mrs. Zupan. Mr. Zupanu želimo, da si čimpreje o-krepi svoje zdravje in se zdrav povrne k svojemu delu v uredništvo Glasila KSKJ. Mr in Mrs. Vranichar v Chicagi Chicago, 111. — V torek sta nas obiskala Mr. in Mrs. Frank E. Vranichar iz Jolieta. Mudila sta se v Chicagi po raznih opravkih. Mr. Vranichar je zastopnik zavaroval-ninskih družb za Joliet in okolico, kj er dobro uspeva. On je tudi glavni nadzornik J. S. K. Jednote. Prometna nezgoda Trumbull, O. — Pred kratkim je vozil rojak Frank Kranjc iz Trumbull Ohio z avtom po Ejastwood St. v Geneva, O. Mimo njega je pri-vozila z avtom neka ženska in Kranjcev avto je radi mokre ceste zdrsnil in zadel drugi avto, vsled česar so bili vsi več ali manj poškodovani, vendar smrtne nesreče ni bilo. Bolna Walkerville, Mont. — Na bolniški postelji se nahaja že par tednov Mrs. Mary Kotze, tukajšnja rojakinja in vneta zastopnica Amer. Slovenca. Močno si je po nesreči pobila nogo in mora rabiti zdravniško pomoč. Vendar je upanje, da bo kmalu zdrava, kar ji vsi ki jo poznajo, iz srca želijo. Iz starega kraja Cleveland, O. — Pretekli teden je prišel iz Borovnice na Notranjskem Jože Drašler, sin poznane Drašlerjeve družine na! East 76th Street. — Iz Cerknice pri Rakeku je pa prišel 21 letni Jože Lončar, po domače Sa'msov. Prišel je k svojemu bratu Franku Lončarju na Kewanee avenue. Nagla smrt Sheboygan, Wis. — Pred kratkim se je sredi dela pri Garden Toy Co., kjer je bil zaposlen, nenadno zgrudil mrtev na tla rojak Henry Gruden, star 57 let. V Ameriki je živel 26 let. Zapušča soprogo Frances, roj. Urabec, brata in več sorodnikov, v starem kraju pa sestro. Še en grob Dillan, Mont. — Tukaj je umrl rojak John Šuster, v starosti 62 let. Doma je bil iz Starega trga ob Kolpi. Zapušča enega sina in tri- hčere, ki so že vsi poročeni. Poleg ceh zapušča tudi več vnukov. "TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ker Tarzan in Herkuf nista slišala na oni strani vrat nikakega šuma, sta brezskrbno odrinila, vrata- Toda, komaj' sta jih odprla, sta" ž4' bila v pasti. Oboroženi atharijški vojaki, ki so jih pričakovali, so izoenada planili na nju 2 dvignjenimi' sulicami in z iztegnjenimi -rokami. Tarzan je'pograbil prvega., ki je bil najbližje in hitro je opravil z njim Tudi Herkuf ni zbežal, ampak po Tqr-zanovfcm zgledu, je tudi on napadal vojake in se branil. Krepko se je boril junaški gospodar džungle Tarzan in marsikateri atharijski vojak, je padel pod udarci -u'jcS'dve -moctie'-rd{;e . . . . . . Krepko sta se borila Tarzan in Herkuf, toda Herkufa je eden vojakov kmalu . pobil na tla z močnim udarcem in tako se je moral Tarzan sedaj boriti sam. Kmalu je imel kar tri oborožene vojake na tleh premagale. Ko je bil že tudi četrti skoraj na tleh, ga je ocj zatjaj napadel peti vcfjaV.' _____________ ________ _ S 3 p (K! P ► «-i, 3 a » I Četrtek, (j. aprila 1939 \ AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 TUNISIA CONTROLS CBNTRAt MEDITERRANEAN IRAQ \ SUEZ CANAL mm- AN6LO- ecyptiAn SUDAN ITALIA^1 EAST AFRICA Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North Sth Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa z glasite pri: 15908 Parkgrovc Avenue ^ CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK JAMERIKANSKKGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. CEZARJI Stari vek JULIJ CEZAR, slavni rimski vojskovodja (101—44 pr. Kr.) je osvojil tako rekoč ves takratni svet. Zavzel je Galijo (sedanjo Francijo), prodrl v Britanijo, se vojeval na Španskem in v Severni Afriki (na tleh današnjega Tunisa). V Rimu je vladal kot diktator prosvetljenega kova; uvedel je davek na kapital in konsolidiral državne dolgove. Kljub svoji prosvetlenosti (danes bi rekli demokratičnp-sti) se je dal oklicati za velikega duhovnika, da je lažje veljal za nezmotljivega in nedotakljivega. A tudi to ga ni obvarovalo nasilnega konca: vsi vemo, da je umrl kot žrtev zarote in da je še utegnil spoznati med morilci svojega najboljšega prijatelja Bruta. Umorili so ga 15. marca 1. 44. pred Kristusom, po pičlih štirih letih njegovega absolutizma. Takšen konec so skoraj z matematično gotovostjo učakali do malega vsi cezarji. KALIGULA (12—44 po Kr.), sin Germanika in Agripine, je bil tako okruten, da je nekoč dejal : "Zakaj nima ves rimski narod samo ene glave, da bi jo z enim samim zamahom meča od-drobil!" Objesten je bil pa tako, da je svojega konja proglasil za konzula — samo zato, da se je pasel na gnevu ponosnih senatorjev. "Naj me sovražijo, da se me le boje!" je rekel, kadar koli je na novo navil davčni vijak. Tudi z njim so obračunali zarotniki ; vladal je cela štiri leta. Boljši je bil KLAVDIJ (10 pr. Kr. — 54 po Kr), mož Mesa-line, pozneje Agripine. Njegov konec je bil manj krvav kakor Kaligulov, a nič manj nasilen: dobra Agripina mu je namreč pripravila za kosilo okusno jed iz strupenih gob. NERON (39—68, cesar od le ta 54.) je bil sprva krotak — dokler je poslušal svojega učitelja modrijana Seneko. Potlej je pa spustil krinko in razgalil svojo pravo naturo: najprej je dal zastrupiti svojega brata Bri-tanika, potem pa še mater Agri-pino in ženo Oktavi j o. S kristjani si je vprizoril pravo cezarsko zabavo: privezal jih je h koloni, polil s smolo in zažgal kot orjaške piamenice. Tudi on ni ušel 'iezarski usodi: strmoglavljen in od vseh zapuščen, si je sam vzel življenje — ne čisto sam: krvo-lok nasproti člrugim, ni imel toliko poguma, da bi se sam zabodel; na njegovo prošnjo ga je ubil njegov suženj. GALBA, Neronov naslednik (3 pr. Kr. — 69), je hitreje napravil prostor drugim: že po 7 mesecih cezarjevanja je padel od bodal svoje straže. Še hitreje je opravil 'OTON: po treh mesecih vladanja je sredi državljanske vojne prostovoljno šel v smrt (1. 69.). VITELIJ (15—70) se je obdržal vsaj 8 mesecev na krmilu. Mož je bil zelo ljudomil: ko je po zmagi nad Otonom krenil s svojimi vojskovodji čez bojišče in so njegovi spremljevalci tožili, češ, kako neznosno smrde mrliči, je izrekel zgodovinske besede: "Truplo mrtvega sovražnika zmerom lepo diši, posebno če je bil mrtvec tvoj sodržavljan". Tudi njega je doletela ce-zarska smrt. DOMICIJAN (51—96, cesar od 1. 81.), poslednji izmed starorimskih cezarjev, je vladal ko pravi trinog. Njegov konec je bil v skladu z njegovim življenjem : njegova lastna žena je pomagala zarotnikom, da so ga lažje spravili s poti. f Srednji vele ATILA Atila je bil hunski kralj. Živel je v 5. stoletju. Opustošil je vzhodno - rimsko cesarstvo in vdrl celo v Galijo, sedanjo Francijo. Vladal je 20 let, najprej skupaj s svojim bratom Bledo, dokler ga ni 1. 444 ubil. Leta 451. je izgubil bitko na Katalau-nijskem polju blizu sedanjega Chalonsa (Francija) in odtlej je dal drugim narodom mir. Umrl je 1. 453. na Ogrskem. Atila je požgal in opustošil vse, kamor je prišel. Zato so mu ljudje rekli "šiba božja". Sam se je pa s ponosom bahal, da tam, kamor njegov konj stopi, niti trava več ne rase. Zato je prišel v zgodovino kot krvolok, ki mu ni bila nobena stvar sveta. Novi vek NAPOLEON Med modernimi cezarji je bil Napoleon ne samo največji, ampak tudi najbolj napreden. Kamor koli je prišla njegova armada, povsod je zavladal red, povsod je vzcvetela prosveta, povsod je pognala civilizacija. In vendar so se tudi njega bali vsi narodi, zakaj napredek so spremljali potoki krvi in tiranija, simbol cezarskih diktatur. Zato tudi Napoleonov konec ni mogel biti izjema v dolgi vrsti življenjepisov velikih ali drugače znamenitih imperatorjev: umrl je daleč od svoje domovine na samotnem otoku v Atlanskem oceanu, jetnik svojih smrtnih sovražnikov Angležev, po pičlih 11 letih cezarjevanja. In kaj mislite, kak konec čaka sedanje diktatorje? Zgodovina se vedno ponavlja, pa se bo tudi nad temi. Okrog 5000 članic neke japonske ženske organizacije je priredilo parade po ulicah mesta Tokio v čast kraljici ob njenem nedavnem rojstnem dnevu. »uiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiniiiiiiiM * KAJ SE SLIŠI PO SVETU? 12> MOŽ, KI SE BOJI KVART ATI Ahgleška ima ta čas zanimivega gosta, Christina Hjalmar-3a Bricea, moža s težkimi milijoni in zelo izdatnim zlatim rudnikom v Novi Mehiki. Pred natančno desetimi leti je bil ta mož strojevodja in strojni ključavničar in ni niti v sanjah mislil na veliko kariero. Ta kariera pa je bila res nenavadna. Na Angleškem so ga sprejeli ^azni poslovni prijatelji in zvečer so ga povabili na kvartanje. ^1-ice je prijazno odklonil, češ, deset let ni imel kart v rokah 'i se jih boji. Takrat je ob dojenih dneh na neki farmi stal-110 igral s svoj;mi znanci. Eden Vegovih tovarišev pri igri je bil ^°gat lastnik zlatega rudnika, mu je bilo v tamkajšnji samoti metanje podobic skoraj1 6(lina zabava. Tri leta sta s Brinom igrala tedaj, ka;dar ta ni ll5lel Službe, izgubljala in dobila sta 2 enakim uspehom. Ne- bi «a dne pa je Brice dobival preizkušati svoje sreče. presenetljivo dobre karte. S strastjo sta preigrala vso noč in ob 5. zjutraj je imel Brice v svojem žepu za 900 funtov šterlingov več denarja nego prej. Hotel je igro končati. Tedaj mu je lastnik zlatega rudnika napravil ponudbo, ki jo je Brice takoj sprejel. Mož je stavil ves rudnik proti Briceovemu dobičku. Pomešala sta karte in Brice je spet dobil sijajne podobe. Predlagal je nasprotniku, naj bi končala, preden bi splph začela. Nasprotnik pa se je samo nasmehnil, vrgel svoje karte na mizo, vzel list papirja in potrdil na njem predajo zlatega rudnika. Zavoljo te predaje ni bil dosti ubožnejši, kajti imel je še več nego dovolj drugega bogastva, toda za Bricea je pomenil rudnik začetek milijonarskega bogastva. Od tedaj pa ni vzel več kart v roke, ni si upal več UMETNO VLAKNO Na zadnjem velešejmu v Lipskem je zbujalo med tekstilnimi proizvodi posebno pozornost novo umetno vlakno, ki ni izdelano iz celuloze, marveč na bazi premoga in apna. Vlakno je imuno proti vodi in kislina,m, ima pa tudi lastnost, da ne gori. Baje je zelo elastično in prekaša podobna vlakna iz svile. ČOLN NAMESTO KRSTE V nekem malem pristaniškem mestu ob Baltiškem morju so imeli pred kratkim zanimiv pogreb. Takšnega menda še ni bilo nikjer, Ta dogodek ni svojevrsten po tem, da se ga je morda udeležilo izredno veliko število ljudi, pač pa le zato, ker je mrtvec imel čisto drugačno rakev, kakor pa jih imajo navadno drugi pokojniki. Bil .je to najstarejši ribič v tistem malem pristaniškem mestecu. Preden je umrl, je bila njegova zadnja želja, da ga pokopljejo ne v navadni krsti, pač pa v malem ribiškem čolnu. Njegovi domači in .drugi prijatelji so mu to poslednjo željo izpolnili. Položili so ga v majhen ribiški čoln in ga v tem čolnu postavili na mrtvaški oder nato pa ga tudi v njem pokopali. Razvil se je po mestu dolg sprevod pogrebcev, od katerih je večina menda res prišla k pogre'bu ne toliko zaradi globokega žalovanja nad pokojnikom in z željo, da mu izkaže poslednjo čast, pač pa iz radovednosti, kako bodo tega ribiča, položenega v ribiški čoln, pokopali. Po pogrebnih molitvah, so pogrebci odnesli čoln s truplom pokojnega ribiča na pokopališče, kjer je bila zanj izkopana jama. Vanjo so položili čoln s truplom in ga za,grebli. Še po smrti se ni mogel ločiti od čolna. ANGLEŽI IN TUJSKA LEGIJA Angleškemu vojnemu ministru More Belishi je bilo v zbornici zastavljeno vprašanje, da-li predvideva možnost osnovanja tujske legije tudi v okviru angleške vojske? V to legijo naj bi se sprejemali moški vseh narodnosti in pripadniki narodnih manjšin ter begunci, ki jim je dovoljeno bivanje v Veliki Britaniji. Minister je odgovoril, da ima takšno legijo v na,črtu. Zaenkrat pa imajo begunci v Angliji možnost, da stopijo v redne oddelke angleške vojske. -o-- ŠOLE DAJEJO KOLESARJEM POUK Chicago, 111. — Poleg praktičnega; pouka, kako naj se kolesari, da se preprečijo nesreče, učijo mestne publične šole ta teden otroke tudi v tem, kaj so uradni predpisi za kolesarje. Prepovedano je, da bi se dve osebi vozili na enem kolesu; dalje, kolo mora biti opremljeno z lučjo spredaj in zadaj; na cestnem hodniku ni dovoljeno voziti, marveč le ob robu ceste in vsak kolesa'r posamezno. ODPUŠČANJE DELAVCEV Z WPA Chicago, 111. — Z WPA re-lifnih del bo odpuščenih 18,-220 oseb v državi Illinois, kakor je objavil WPA administrator, Miner. Odpustitev se bo izvršila ravno za Veliko noč, namreč prihodnjo soboto. Vzrok za to je, ker kongres ne dovoli nadaljnjega, dovolj visokega nakazila. ---o- MOLITEV ZA BLAGOSLOVITEV PLANINSKEGA ORODJA Pokojni papež Pij XI. je bil v mladih letih in pozneje, dokler mu je količkaj dopuščal njegov službeni položaj v Cerkvi, navdušen planinec. O tem so ob njegovi smrti listi veliko pisali. Poudarjali so, da ni sv. Oče Pij XI. planin, "krone Italije", pozabil nikdar, tudi pozneje, ko ga je dolžnost zaprla v vatikansko ozidje. Zasledoval je napredek planinstva z vso pozornostjo. Njegov duh je ob najhujših naporih vladarskega dela neštetokrat pohitel na zasnežene vrhove. ,Ker ni mogel-biti s telesom pričujoč v njihovem kralje- stvu, se je hotel spomniti vseh, ki jim je dano uživati njihovo lepoto, s tem, da je dal sestaviti in sprejeti v cer kveni obrednik posebne mo litve za blagoslov planinskega orodja, cepinov, smuči itd. Prelepa molitev, ki jo je po njegovi volji Cerkev uvrstila med druge blagoslovne molitve in s katero je Pij XI. postavil vse planince pod posebno varstvo božje, se glasi: "Prosimo Te, Gospod, »blagoslovi te vrvi, te palice, te cepine in vse drugo orodje, zbrano tukaj, da bodo tisti, ki ga bodo rabili na robovih nevarnih in strmih prepadov, na ledenikih, v snegu in v viharju, zavarovani pred vsako nesrečo in pred vsako nevarnostjo, da bodo srečno dospeli na vrhove in se bodo mogli živi in zdravi vrniti k svojcem domov". -o-- POMAGATI SI JE HOTEL Da bi obrnil pozornost širših krogov na nizke plače srednješolskih učiteljev je ne ki pariški profesor matematike nastopil z originalno domislico. Nekegai dne je dal svo- MUSSOLINIJEVE ZAHTEVE mf Arabia 'v ' FRENCH! WEST ; AFRICA,' FRENCH \ EQUAT. j —AFRICA^ .......' mtm)/; Mali zemljevid, ki kaze tri točke .v Afriki, katere zahteva Mussolini od Francije. Te so: Tunizija v severni Afriki, Dsibuti v v«hodni Airikj, in flel interesov sueškega kanala, ki deli Afriko od Azije, Kristusova cerkev je v vsej svoji zgodovini hodila lcrižev pot. Njeni veliki časi niso bili ti-stikrat, ko je izvrševala neomejeno oblast nad ljudmi, pač pa so bili njeni največji časi takrat, ko je prav posebno trpela. Vsakdo, ki pripada cerkvi, ve, da je znamenje te cerkve križ. Saj je kristjanovo življenje neprestan boj, junaško prizadevanje. Kakor njegova cerkev, tako tudi kristjan nosi svoj križev pot. Najgloblja skrivnost tega trpljenja pa je ljubezen. Vsaka prava ljubezen namreč hoče trpeti. *> Seveda cerkev ni v vseh časih trpela. Trpljenje je različno. Trpiš lahko z veseljem na obrazu, mogoče pa jemlješ križ nase z žalostjo in bolestjo. Cerkev je seveda vedno veselo trpela. Vendar je treba povedati, da je bilo tudi to veselje različno. V prvih časih je bila vera tako močna, da so ljudje v njenih plamenih kar izgorevali. V tej svoji veri so videli veličastvo Kristusovo v vsej lepoti, kakor jo je videl sv. Pavel. Svoje bolečine so komaj čutili, tako jih je prevzemalo veselje, da so našli Kristusa. Ko so govorili o Kralju trpljenja, so poudarjali bolj Kralja ko trpljenje. Križe-vi pot je bil pot zmagoslavlja. Vera križa je bila vera zmage. Konstantin je križ povzdignil za svoje bojno znamenje. Nastala je srednjeveška država v vsej svoji veličini. In tedaj je prišla nova doba. Mlačnost je prevzela kristjane, razkoli so nastajali na zahodu. Kristusovo kraljestvo je v krajih kulture izgubljalo blesk in veličastje. Verni človek je postajal osamljen in zapuščen. Kristusov križeVi pot mu je bil bolj trpljenje kakor veselje. Dandanašnji zopet čutimo preokret. Kar mi doživljamo, to je propad velikih sil, ki so se borile proti Kristusu. Ti dve veliki sili sta liberalizem in marksizem Kako sta ta dva grozila, da bosta razdrobila božjo cerkev! Razglašala sta, da imata končno zmago nad Kristusovo svoje lastne nepopolnosti in slabosti, tem bolj smo ponosni na veličino Kristusa in njegove Cerkve. Že vidimo Kristusa v vsej njegovi stari lepoti Njegov križ pozdravljamo kot znak novega upanja. A še jih je med nami preveč takih, ki vsega tega še niso notranje doživeli. Še imajo vero, ki pa je bleda in slabotna. Preveč so vpreženi v svojo lastno usodo, radi česar so izgubili smisel za hotenje in čutenje človeštva, ki kliče po veri. Ta preveč šibka vera mora zopet v skrivnost trpljenja! V trpljenju se v človeku zbudi šele tisto, kar je najgloblje. V trpljenju se poostri človekov pogled na bistve vseh stvari. V trpljenju šele se človek približa tistemu kraju, kjer iz najgloblje bolečine vre na dan največje veselje. V trpljenju se približaš svojemu Bogu. Čas trpljenja v tem posebnem smislu se pričenja s cvetno nedeljo, s pasijonom. Pojdimo po križevem potu Gospodovem in bomo z njim združeni Toda skozi trpljenje bomo ž«., gledali vstajenje. To je vstajenje, iz katerega naj izidemo m sami kot novi ljudje, vstajenje v katerem je utemeljena vsak . prenova božjega stvarstva. jim dijakom domačo nalogo1 in jim je izjemoma dovolil, da, cerkviJ° že v svojih rokah! Ka-jim sm'ejo pri tej pomagati I ko zapuščen se je sam sebi zdel starši. Naloga se je glasila: "Profesor je 1. 1934. zaslužil toliko in toliko, indeks cen pa se je med tem dvignil za toliko in toliko. Koliko plače bi moral inieti profesor sedaj, da bi mogel živeti tako kakor 1. 1934?" ZA VARNOST KRALJEVEGA DVORA V Buckinghamski palači, palači angleškega kralja v Londonu, gradijo zaklone zoper zračne napade. Ta podzemeljski sistem pribežališč je zelo velik. Za kralja in kraljico so zgradili seveda posebno zaklonišče. Palači so dodelili nadalje izbrano četo opazovalcev za zračne napade, gasilcev in drugih pomočnikov. Na isti način so poskrbeli za varnost . kraljevega dvora v Windsoru, kjer sta znameniti «rad in poletna rezidenca angleškega kralja. v teh časih verni kristjan. Zdelo se mu je, da se mora bojevati proti vsemu svetu in da je ta boj brez upa, ker se je ves napredek obračal proti Gospodovemu križu. Pa je vendar prišlo drugače. V vseh deželah sveta je oživelo novo zanimanje za krščanstvo. Sami doživljamo v dnu svoje notranjosti, kako danes najboljši med ljudmi zopet kličejo po Kristusovem odrešenju. V nas vstaja novo občutje samozavesti in moči. Čim bolj se sramujemo ..... lliliilHII!!H!!liP!!IIHI!!!ini!nil|!!BII!l!BllB!ll!!g! > » « ft ft wtwuwtttt' DENARNE POŠILJATVE nakazujemo za Jugoslavijo, Ita- J lijo in v?e dele sveta po dnevnem kurzu. Prejemniki dobijo lenar na dom po pošti. Včeraj jo bile naše cene: ZA DINARJE: Za $ 2.45.............. 100 Din Za $ 4.75.............. 200 Din Za $ 7.00..............i 300 Din Za $11.00.............. 500 Din Za $21.50..............1000 Din Za $42.50..............2000 Din ZA LIRE: Za $ 6.30...:.,............ 100 lir Za $12.00.................. 200 lir Za $29.00.................. 500 lir Za $57.00..................1000 lir Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. ■* Miiifci MtlMfa. I < « < < < < t ( « < < < 23 LET IZKUŠNJE | Pregleduje oči in predpisuje očala | OR. JOHN J. SMETANA S OPTOMETRIST g 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 a Uradne ure: vsalc dan od 9. R zjutraj do 8:30 zvečer. IIMIIIBIIIHlIBIIIIIIIIIIIIBIIIIIBilllill IIWIIII II I lili NOVE KNJIGE "Naša župnija" je ime knji gi, ki jo je izdala Liturgičn; knjižnica. Založba "Božj vrelci", Ljubljana. Knjigo jc spisal č. g. Janez Oražem ir. ima sledečo vsebino: Župnija — Cerkvica Kristu 1. Posvetilo. — 2. Uvod. sova. Potem I. del vsebuje "Se