SI ev. m.
T LltiM, t turek, Dir 21. avrlia R2S. pss»mm» »Min« *««, vsa i pm i m
za državo SHS:
na mesec......Din 30
»a pol leta..... m 120
■a celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno....... Din 90
Sobotna Izdaja:
celoletno
f Jugoslaviji . v inozemstva.
Din 60 . 80

prilogo ^Ilustrlrasii Slovenec"
Cene InseroJom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2*—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50. veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dnevu po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Pošlaiiia plafiaoo v gotovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravr.ištva 328.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Muze, ld so morale pet let molčati, so 8e začele zopet oglašati; pet let se je v. vsemi mogočimi sredstvi kazalo to, kar človeštvo razdvaja in mu jemlje ravno bistvene simbole človeštva — nastopil je zopet čas, ko dobiva človeštvo posluh z.a besede, ki govore o tem, kar je vsemu človeštvu skupno, kar je res človeško. Med znanstveniki, ki so se med vojsko začeli cepiti po sovražnih taborili, ki eo jim poveljevali generali in ne zastopniki razUčnih znanstvenih mnenj, se pojavlja vedno bolj težnja po mednarodnem zbliževanju. Surova sila in gola materija, ki sta tako dolgo pisali milijonom človeštva usodo, stopata > ozadje — duh, ki zmaguje nad silo iu materijo, se zopet oglaša med človeštvom in ga veže v eno družiuo. Težavno jo graditi na ruševinah, toda optimizem človeštva zmaguje.
Pri »Societe des nationsc se je ustvarila posebna »Commission de cooperation intel-lectuellec, ki ima po vseh večjih mestih sveta svoje podružnice in ki naj ustvari mednarodne stike med intelektualci. V ta namen je pravkar izdala >Index bibliographicus« kot nekak mednarodni repertorij virov za tekočo bibliografijo; uredil ga je M. Gode t, ravnatelj švicarske nacijcnalne biblijoteke. Uvod govori o namenu, ki mu naj ta publikacija služi. Znanstvene raziskave se množijo od dne do dne v taki meri, da znanstvenik, posebno pa intelektualni delavec vedno z večjo težavo izve za vse nove knjižno pojave, ki bi jih za svoje dalo potreboval ali ki bi ga zanimalo, Vsega r»i mngnčn brati, ker se knjige silno kupičijo, tako da je celo na omejenem polju težko imeti pregled vsega, toda vedeti bi bilo treba vsaj za eksistenco teh knjig in dobiti vsaj nekak vpogled v njih vsebino, da bi človek lahko izbral izmed njih one, katerih bližje poznanje mu je potrebno. Odkod pa naj to izve? Takih podatkov doslej ni bilo v nobeni knjigi. Biblijografije, ki so izhajale, so izhajalo večkrat šele pozno za knjigami, bilo torej retrospektivne in niso kazale živega toka. Toda ravno živi tok, sveža novost knjižne produkcije je to, kar je v prvi vrsti važno za znanstvenika, biblioteko, knjigotržca in sploh vsakega intelektualca, ki želi slediti duševnemu gibanju svoje dobe. Posebne težave nastanejo tedaj, če je človek pri svojem delu prisiljen iskati pouka na kakem polju, ki mu ni znano ali pa v tujih krajih. Včasih res manjka sredstvo, iz katerega bi se človek poučil, še večkrat pa se zgodi, da res eksistira, da pa ni znano. Tako je taka bibliografija bibliografij naravnost nekak ključ do vsakdanje znanstvene in književne produkcije. Zato je komisija za mednarodno intelektualno kooperacijo pod predsedstvom H. Bergsona sklenila izdati tak pripomoček, ki bi naj dajal znanstvenikom in pisateljem sploh vse potrebne podatke, obenem pa '»opozoril na intelektualno aktivnost raznih tujih ali šele na novo oblikovanih pokrajin.« Meseca junija 1924 so se s posredovanjem Fl. Wilson, bi-bliotekarice pri Društvu narodov, obrnili s posebnim cirkularjem na 56 držav, naj jim preko svojih v to poklicanih zavodov (v prvi vrsti so v to poklicani znanstveni zavodi, n. pr. akademije in univerze) pošljejo potrebne podatke. Rok je bil določen na dva meseca, nekateri podatki pa so prišli šele čez dobro leto. Iz nekaterih dežel sploh ni bilo nobenih podatkov, kar je v interesu njih samih, še bolj pa v interesu stvari treba samo obžalovati.
S podatki se je oglasilo 84 držav, med njimi tudi naša. Za naš kraljevino jih je poslala »Commission nationale de cooperation intellectuelle, Belgrade«. Sistematični register po državah nam na str. 199 pove, kaj je bel-grajska komisija smatrala za vredno ,da se izmed naših perijodičnih publikacij, ki prinašajo biblijografske podatke, predstavi mednarodnemu občinstvu. Človek osupne! To so eledeče publikacije: »Južnoslovenski filolog«, »Geološki anali«, »Srpski književni glasnik«, »Misao«, »Glasnik geografskog društva«, »Priloži za književnost, jezik, istoriju i folklor«, »Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologi ju« — vse sami listi, ki izhajajo v Belgradu! Človek osupne, ko vidi, da delo te belgrajske komisije za intelektualno k o -p e r a c i j o neha pred belgrajskim plotom! No ena publikacija hrvaška ali slovenska ni omenjena! In vendar se samo v Ljubljani tiska kak ducat listov, ki prinašajo toliko bi-
bliografije, kakor »Srpski književni glasnik-: ali Pandurovičeva »Misao«. In v Ljubljani se tiska »Zbornik za umetnostno zgodovino«, ki že leta prinaša sistematično bibliografijo svoje stroke in »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino«, iz katerega je »Južno-slovenski filologc velik kos svoje bibliografije kratkomalo ponatisnil. Ali gospodje ne razumejo, kaj pomeni »intelektualna kooperacijam iu so torej zablodili v društvo, v katerega ne sodijo, ali pa intelektualne kooperacije ne marajo 1
V Ljubljani imamo tudi nacijonalni odsek te internacionalne komisije za intelektualno kooperacijo; predsednik mu je vseuč. prof. L. Pitami c. Ali se je belgrajska komisija obrnila na to svojo sestro po podatke?
Ali so ji bili podatki poslani? Ali se ni mogoče obrnila na univerzo? Kaj je univerza v tej stvari storila? Vse to so vprašanja, na katera so prizadeti d o 1 ž n i odgovor slovenski javnosti. Mogočo ga bodo najlažjo dali gospodje iz belgrajske komisije, ki so ravno zdaj mudijo v Ljubljani. Povedati pa jim bo vsekakor treba, da se pri nas na Slovenskem »intelektualna kooperacija« drugače razumeva in da nas ne bodo izolirali od internaci-jonalue uiti s svojo komodnostjo, niti s svojo prav nič bratsko arogauco. Pregrešili pa so se s tem tudi zoper vzvišeni namen cele institucije same, ki skuša »olajšati znanstveno delo, izmeno misli in zboljšanje duhov«. Kdor dela tako, samo kaže, da za vse te lepe reči nima smisla ali pa jih ne mara.
Preki sad na delu.
Caribrod, 20. aprila (Izv.) Obsedno stanje v Bolgariji je težko in se zelo surovo izvršuje. Vohuni, orožništvo in policija so na delu. Neprestano se vrše aretacije. Po poročilih potnikov, ki prihajajo iz Bolgarije, dola preki sod r, vso silo. Kratka preiskava ali brez nje in desetine ljudi pade pod neusmiljeno robo (Jankova. Vladajoča stranka izrablja položaj v svojo korist. Policija je prij-ila Marka Friedmona, člana osrednjega odbora bolgarske komunistično stranke. Aretiran je bil na stanovanju neke Francozinje. Baje so pri njem našli dve bombi.
Žrtvs eksplozije.
Caribrod, 20. aprila. (Izv.) Po vesteh 1Z Sofije so med žrtvami eksplozije župan sofijski Paskaler, policijski ravnatelj Sisov in njegova soproga, načelnik tajne policije Najdevov, dalje generali Zlatarev, Vere-sov, Lolov, Davidov. Ranjeni so generali Hišev, Skutulov in še sedem drugih generalov.
Promet z Bolgarijo.
Dunaj, 20. aprila. (Izv.) Nasproti poročilom, da je promet z Bolgarijo ukinjen, je treba ugotoviti, da se železniški, poštni in telegrafski promet z Bolgarijo neovirano vrši. Na Dunaj so danes iz Bolgarije prispeli potniki, pisma in zasebne brzojavke. Omejitve so lc v tem, da cenzura pregleda pisma in brzojave.
Podrobnosti.
Caribrod, 20. aprila. (Izv.) Iz Sofije poročajo: Vsled bombnega atentata v cerkvi Svete Nedelje je Bolgarska prekinila vse zveze s tujimi državami. Inozemstvo je navezano na poročila, ki jih prinašajo potniki, ki prihajajo iz Sofije. Okrog katedrale je vse polno ljudi, ki čakajo na izkopavanje žrtev. Na pokopališče prihaja polno mrtvaških sprevodov. Nesreča je gotovo zadela polovico mesta.
Vlada je poklicala pod orožje vse rezerviste, vendar pa trde poročila, da sc niso hoteli vsi odzvati, ampak samo vladni pristaši in da ec je ta mobilizacija ponesrečila. Svoje meje je Bolgarija zavarovala z močnimi četami. Bolgarsko sobranje je sklicano za torek, da bo sprejelo odredbe o izjemnem stanju. Garnizijski poveljnik jc izdal stroge naredbe o nošenju orožja. Telefonski pogovori so začasno ukinjeni, telegrafski promet pa se vrši pocl cenzuro. Sodne oblasti so izvršile mnogo hišnih preiskav. Sofijska »Zora« poroča, da je glavne krivcc policija že aretirala. Nadalje poroča, da je po sodni preiskavi dokazano, da je bila zarota skovana v inozemstvu.
Bolgariji.
Sofija, 20. aprila. (Izv.) Peklenski stroj sc je nahajal v nekem kotu nekako v sredi cerkve, kjer je dvojnata srednje velika kupola, Nad glavnim vhodom je največja kupola, v zadnjem delu cerkve pa jc mala kupola. Cerkev se nahaja na prostoru, ki je malo zvišan, tako da je daleč naokrog vidna. Poslopje stoji prosto, hiše so precej oddaljene. Takoj po eksploziji so strokovnjaki pregledali cerkev. Ugotovili so, da je bila eksplozija usmerjena proti zadnjemu delu. Kralj je takoj po eksploziji odšel na licc mesta. Osebe, ki so se nahajale v bližini peklenskega stroja, so bile manj prizadete, kot u .'.i, ki so bili ob zidu. Ti so bili večinoma vsi pokopani pod razvalinami. Trg pred cerkvijo nudi strašen prizor. Bežeči ljudje so pometali cd sebe vse, da so lažje bežali.
Caribrod, 20. aprila. (Izv.) Po poročilih iz Sofije je vlada izdala zelo stroge odredbo za vzdrževanje miru. Brez posebnega dovoljenja ne sme nihče po sedmi uri na cesto. Vsa uradna poslopja je zasedlo vojaštvo. Pri eksploziji v cerkvi Svete Nedelje .je bilo navzočih okrog 2000 ljudi. Eksplozija je nastala v trenutku, ko je bral svečenik evangelij. Silna detonacija je pretresla ozračje in srednja kupola se je zrušila in pokopala ljudi, ki so so pod njo nahajali. Zračni pritisk, ki jo nastal vsled eksplozijo, je bil tako močen, da so daleč na okrog na hišah popokalo šipe. Kralj se je rešil samo slučajno. Avtomobil se je zakasnil za dve minuti, sicer bi bil tudi med žrtvami. Vsi ministri so več ali manj ranjeni. Peklenski stroj se je nahajal po poročilih v nekem kotu.
Sofija, 20. aprila. (Izv.) Policija je prijela glavnega krivca atentata v cerkvi Sv. Nedelje. Atentat je pripravil bivši ženijski Častnik Milkov, ki je bil načelnik komunističnega oddelka za atentate. On je pripravil z rrelinitom napolnjeni peklenski stroj in ga s pomočjo cerkovnika spravil v ceikev. Ker se je Milkov aretaciji upiral s silo, ga jc neki policaj ustrelil.
Sofija, 20. aprila. (Izv.) Po neki verziji js bila vlada cbveščcna o atentatu. Baje je bilo v cerkvi kakih sto policijskih agentov, pregledali so cerkev, pa peklenskega stroja niso našli. Trdi se, da je bil peklenski stroj vzidan v kupoli.
Kmetje bojkotirajo mesta.
Caribrod, 20. aprila. (Izv.) Bolgarski kmetje so i • Seli bojkotirati mesta in so cene življcnskim potrebščinam poskočile. Promet je precej oviran in nc more zadostno oskrbovati mest z živili. Kmotic rie marajo nositi živila v mesta.
Program francoske vlade.
Pariz, 20. aprila. (Izv.) Vladna izjava bo vsebovala sledeče točke: Problem varnosti, rešitev finančne krize in uravnoteženje proračuna. Glede varnosti bo zastopala nova vlada iste zahteve, ki jih jc bil razložil Herriot v Ženevi. Glede ureditve financ vlada odklanja vsak provi-zorij, Finančni program vlade bo v zbornici zastopal Caillaux, Briand bo govoril o vnanji politiki, Painlevč pa o splošnem notranjem političnem položaju.
Pariz, 20. aprila, (Izv.) Herriot je anreie.1 jKinudbo levičarske večine iu bo
kandidiral za mesto predsednika parlamenta.
AMERIKA O NOVI FRANCOSKI VLADI.
Washington, 20. aprila. (Izv.) Ameriški politični krogi ne prerokujejo sedanji francoski vladi dolgega življenja, ampak jo smatrajo za prehodno vlado. Če sc bo pa sedanja vlada držala dalje kakor sc splošno sodi, bo to lo. zasluga novega finančnega ministra Caillauxa, čegar vstop v vlado je že sedaj vrednost franka znatno dvignil. To okolnost bo upoštevala gotovo tudi vccina francoskega senata, ki jc sedanji vladi ravno tako tnalo naklonjena kakor Herriot o vi«
Kongres državnih
Zbor uradništva jugoslovanske države, ki se je letos zbral v Ljubljani, je z jasno lučjo osvetlil položaj onih, ki svoje moči dajejo na razpolago državi, da bi njen izvrševalni aparat v duhu in po besedilu zakonov čimbolj točno funkcijoniral, da bi bil prebivalstvu res v korist. Kajti blajor ljudstva jc najvišji smoter državi, ki ni nikak malik nad ljudstvom ali izven njega, kakor si to navadno predstavlja liberalni centralizem. Kako sodijo o tem zares napredni narodi, si lahko danes vsakdo prečita v mojsterskem delu o Ameriki in njeni ustavi, ki ga je spisal Anglež Bryce. Pa čeprav pri nas nazori o tem niso še tako visoko razviti, to vsaj bi moralo biti vsakomur jasno, da uradnik nujno potrebuje gmotnega položaja in moralnega ugleda, ki mu omogočuje nepristransko, vestno in le od zakona odvisno delovanje, stvar, ki jo je pojmovalo svojčas tudi nedemokratično uradništvo Prusije.
Žalibog ta zavest živi krepko samo pri nas, ne pa v ostalih deželah naše države, kjer se je uradništvo smatralo vedno bolj kot aparat vsakokratne vladajoče stranke kakor kot nadstrankarski vršilec zakona. Osvobojenje in zedinjenjo je imelo v tem oziru dvojen efekt: da sc je začel odzgoraj navzdol širiti slab vpliv in zgled, tako da se je slopnjema čedalje boli izkvarjal državni aparat tudi pri nas, na drugi strani pa je moč idej in nazorov, ki živi v slovenski uradniški organizaciji o pomenu in nalogah javnega funkcionarja, našla svojo pot tudi na vzhod in jug naše države, Zaenkrat je to le moralna sila, ki se ne more dejansko uveljaviti, ker ji stoji na poti pred vsem ovira, ki prihaja iz centrale, iz osrčja našega uprav-nega mehanizma, iz — režima.
Kako PP režim, ki je dejanski gospodar naše države že odpočelka, pojmuje funkcijo uradnika, to bo vsakdo najbolj jasno razvidcl iz poročil in razprav na ljubljanskem kongresu uradnikov naše države. Nobena svetla točka se ne blišči iz teh debat. Iz vseh odseva zgolj to dejstvo, kako je režim prava mačeha svojega uradništva, kako malo ga ceni in kakšen drugovrsten pomen in namen mu pripisuje. Režim, ki v večmilijardskem proračunu nc najde 200 milijonov za to, da izplača uradništvu dolg, katerega mu država že več kot eno leto dolguje, sploh ni vreden imena vlade. In država, kjer naj uradnik nc bo nič drugega kakor slabo plačan hlapec brez samozavesti svojega doslo-janstva in važnosti svoje naloge, ki ne uživa niti stalnosti in nima nobene garancije za svojo nedotakljivost, če varuje zakon in zato ne ugaja režimu — taka država ne more prospevati.
Prvi neobhodni pogoj, da javni nameščenci dosežejo, kar zahtevajo sami in kar zahteva interes države, je, da režim pade. Na njegovo dobro voljo in lojalnost ni računati, ker teh bistvenih lastnosti vsake vlade sploh — nima.
Ta za našo upravno, pa tudi javno življenje sploh velevažni kongres, ki so ga letos otvorili v Ljubljani, sc je vršil v nedeljo dopoldne z lci.no skupščino »Glavne zveze javnih nameščencev«. Zborovanje sc jc pričelo ob 9 dopoldne in jc trajalo s kratkim presled. kom opoldne do 5. ure popoldan.
Dvorana v Kazini jc bila polna delegatov raznih v zvezi včlanjenih organizacij in ostalih državnih nameščcnccv, zlasti iz Slovenija in Ljubljane, ki so z zanimanjem sledili vsem poročilom in znova odločno toda dostojna manifestirali svojo voljo, da si pribore ureditev in zboljšanje svojega položaja v prid sebi in državi.
Pred oficijclno otvoritvijo skupščine pozdravi delegate Srbe in Hrvate v imenu »-Osrednje zveze javnih naincščcnccv in vpo-kojencev za Slovenijo« njen predsednik go-spod L i I 1 e g , izražujoč veselje, da so prlii-teh v Ljubljano, in nado, ua jim ostanejo dnevi, ki jih bodo prebili na slovenskih tleh, v najboljšem spominu. Pravtako pozdravi zbor v imenu mestne občine gerent g. Turk, žckč kongresu najboljšega uspehu.
Predsednik dr. Mihajlo Jovanovič
otvori nato skupščino, zahvaljujoč se za ljubezniv in bratski sprejem. Za vodjo zborovanja predlaga častnega predsednika zveze dr. Mihfila Andonoviča, čemur skupščina enoglasno pritrdi.
Pr. A.ndcnovič, starček 65 let, sivih las in sive brade, toda mladeniško živaiien pozo. c vse zbrane, da odločno vztrajajo na poti, ki so si jo začrtali za dosego svojih ciljcv in želi v^e;n »sretan uskrs«. Nato prebere dnevni red, kakor je bil objavljen v časopisih, k čemur se oglasi g. Lilleg in predlaga, da se postavi kot nova točka na dnevni red poročilo o položaju vpokojencev, teh najbednejših med najbolj bednimi.
Dr. Mihajlo Jovanovič poda v imenu upravnega odbora poročilo o delovanju v zadnjem letu. Poročilo našteva smcrnice, ki jih jc prejel odbor na zadnjem občnem zboru in slika, v koliko je upravi uspelo jih uresničiti. Podrobno slika napore uprave pri osrednjih oblastih glede posameznih vprašanj. Poročilo izide v celoti v glasilih javnih nameščencev. Po poročilu uprave prebere tudi poročilo nadzorstvenega odbora, ki je pregledal knjige, jih našel v redu in predlaga odboru razrešmico ali absolutorij.
Dr. Č u k o v i <5 iz Sarajeva izjavlja, da je bil sicer izvoljen za člana upravnega odbora, da se pa radi svojega službenega mesta ni mogel udeleževati razprav in dela v Belgradu. Zato ne more nositi odgovornosti za to delo. Ker je bil pa le parkrat v Belgradu, in imel priliko opazovati brigo tovarišev v Belgradu, se pridružuje predlogu nadzorstva in priporoča, da se da odboru razrešnico. Lažje je kritikovati, kakor delati, posebno v takih razmerah, kakoršne so pri nas, ko se težkoče stavijo vsepovsod, tovariši pa nimajo tistega razumevanja za organizacijo, ki bi jo morali imeti, čc hočemo zmagati. Glede zahteve o izplačilu razlik pa stojimo na stališču, da nam gredo in ne bomo od njih nikdar odjenjali. Če so jih dobili oficirji in ministri, jih mi ne bomo pustili. Razlike znašajo 214 milijonov dinarjev; pri 10 milijardnem proračunu majhna vsota.
G. Lilleg prečita brzojavne pozdrave nekaterih organizacij.
Predsednik dr. Jovanovič poda poročilo o stanju vprašanja razlik. Odbor Je storil vse, kar je mogel, da doseže izplačilo. Posredoval je pri finančnem ministru tudi že po volitvah. Toda vse je bilo zaman. Pred odhodom v Ljubljano sem bil pri finančnem ministru in ta mi je rekel, da je vlada že po volitvah razpravljala o tem in prišla do zaključka, da je zahteva po izplačilu razlik v zakonu utemeljena, toda ministrski svet ni mogel priti na jasno, koliko znašajo tc razlike v celoti, ali z drugimi besedami, kolika vsota je potrebna za to izplačilo! Uradniki naj vedo, je rekel minister nadalje, da je uvedel odnosno povišal celo vrsto davkov in taks, da pridobi večje dohodke. Vprašanje razlik smatra za popolnoma zrelo, da lahko pride pred skupščino, se tam razpravljain reši. Pred sklepom novega zakona o dvanajstinah ali budžetu pa ne more izplačati razlik. Obljubil mi je minister svečano, da vstavi potrebno vsoto v zakon o dvanajstinah odnosno o rednem proračunu ter me pooblastil, da vam to danes tukaj povem. Jaz sem to storil; ne prevzamem pa seveda nobene odgovornosti za to, da se bo to res zgodilo. (Izborno!)
G. Lilleg se zahvali dr. Jovanoviču za izčrpno poročilo o vseh korakih, ki jih je odbor storil za razlike in kritikuje potem obljubo finančnega ministra ter izjavi, da se državni nameščenci s takimi obljubami ne moremo več zadovoljiti, temveč moramo jasno povedati, da minister, ki ne zna najti kritja niti za najnujnejše potrebe, ne spada
na svoje mesto in naj odstopi Jaz obljubi ne verujem. Če danes sklenemo resolucijo, sem prepričan, da bo šla isto pot, kakor mnoge druge. Toda tega niso krivi samo merodajni faktorji v naši centrali, ampak tudi drZavni nameščenci sami, ki se ne organizirajo v enotno fronto in ne morejo dati svojim zahtevam primernega povdarka. Mi odločno zahtevamo, da se nam razlike izplačajo. Oficirji so jih že dobili, ministri tudi, mi že predjeme nanje, torej je naša zahteva opravičena in izven vsakega dvoma. Mnogi tovariši so že napravili dolgove na račun povišane plače in ta dolg morajo poravnati.
Podpredsednik G j u r i š i č meni, da predstavljajo razlike za nameščence dolg, ki pa nc nese nobenih obresti. Priporoča, da bi se pravniki bavili ž njimi in razmotrili vprašanje, ali bi se nc dala država tožiti na izplačilo razlik.
G. J a n k o v i č priporoča, da sc poslu-žijo nameščenci vseh mogočih sredstev, da pritisnejo na finančnega ministra. Tak pritisk bi se dal izvesti preko poslancev na ta način, da bi jim bili državni nameščenci pri različnih njihovih intervencijah lc tedaj na uslugo, ako bi obljubili, da se bodo v skupščini zavzeli za njihove težnje ter vplivali na mero-danje ministre v prid uslužbencem.
Dr. Andonovič priporoča, da zahtevajo uslužbenci od poslancev pri volitvah, da sc zanimajo za obče stvari, h katerim spadajo brez dvoma vprašanja javnih nameščencev.
R a j k o v i č iz Novega Sada priporoča, da bi se napravila spomenica in pobrali zanjo podpisi vseh javnih nameščencev in predložili kralju, vladi in narodni skupščini; ob priliik podpisa naj bi vsak prispeval za stroške po 1 Din.
Dr. Andonoviču se zdi ta korak nespre-ejmljiv. Predlaga, da sc nameščenci drže za enkrat obljube ministrove, v teh mesecih do novih dvanajstin store vse, da ohranijo zant-manje za razlike v javnosti in ob priliki sklepanja o novih dvanajstinah energično opozore ministra na to, da ne gre snesti dane besede.
Profesor R a i č iz Celja slika bedno stanje javnih nameščencev in škodo, ki jo radi tega trpi naše narodno gospodarstvo in v podkrepitev navede visokost dolgov, ki jih imajo javni nameščenci v Celju pri obrtnikih in pri denarnih zavodih. V Celju je približno 500 javnih nameščencev. Ti imajo dolga pri trgovcih 589.900 Din, pri obrtnikih 400.000 Din in pri denarnih zavodih 544.000 Din, skupaj 1,534.000. To so dolgovi, ki se dajo dokazati; gotovo jih je pa še nekaj, ki so skriti in jih jaz s svojim preprostim načinom poizvedovanja nisem mogel dognati. Cenimo jih pa lahko na pol milijona. Skupaj bi imelo javno nameščenstvo v Celju 2 milijona Din dolga, posameznik približno 3000 do 4000 dinarjev.. Dolžniki so porazdeljeni takole: Na 1. kategorijo jih odpade 77, na drugo 150, na tretjo 51, na »zvaničnike« 197 in na »služi-telje« 43, Najbolj pade v oči veliko število »zvaničnikov«, in se iz njega vidi, da je njihov položaj naravnost strašen. In če je javno nameščenstvo v tako majhnem mestecu, ka-koršno je Celje tako visoko zadolženo, si lahko izračunamo, kakšno grozno vsoto znašajo dolgovi javnih nameščencev v celi državi. In kdo tukaj poleg javnega nameščen-stva najbolj trpi? Trgovec in obrtnik! Sigurno pa je, da javni nameščenec s sedanjimi prejemki tega dolga ne more plačati. Zato predlagam, da se ne ustavimo zgolj pri zahtevi po izplačilu razlik, ampak da storimo še korak dalje in zahtevamo, da priskoči država nameščencem na pomoč z brezobrestnim posojilom, katerega možnost v zakoniti obliki upošteva člen 123. službene pragmatike. Čimprejšnja razbremenitev javnih nameščencev od dolgov je nujno potrebna, ker utegnejo si-
cer radi rastoče vrednosti dinarja zabresu v tak položaj, da ne bo zanje nobene pomoči več in bodo popolnoma omagali. Da take razmere silno kvarno vplivajo na moralno silo nameščencev, njihovo voljo do dela v uradu in izven urada, je samoposebi umljivo. Iz obupa zgubljajo ves idealizem, iz silne potrebe morajo iskati zaslužka izven uradnih ur, v svojem zasebnem življenju se morajo odreči vsem izdatkom, ki nc gredo za hrano, stanovanje in obleko in v tem vsestransko propadajo. Po tem doživljamo take sramotne stvari, kakoršne smo doživeli nedavno tega v Celju, ko smo imeli Masavikov večer in je bilo obiskovalcev — 15. Od javnih nameščencev zahtevajo, da povsod sodelujejo, kjer se dela zastonj, kjer pa delo nese, tja ga nikdar ne kličejo. Potrkati si morajo namcščenci tudi na lastna prsa. Nikjer menda ne velja rek homo homini lupus bolj kakor med uslužbenci. Kadar gre za tolmačenje zakona, ga uradnik ne bo tako tolmačil, da bo tovarišem v korist, ampak vedno na slabše. Vlada meče kosti posameznim vrstam, ki se potem ločijo od drugih in tako nimamo enotne fronte vsega uslužben-stva. Naše vrste so razcepljene in nikdar ne moremo dati svojim zahtevam primernega povdarka.
Popovič iz Skoplja naslika, kako se je pomagalo uslužbenstvo v Macedoniji, da je odvrnilo od sebe preteče znižanje draginjskih doklad. Zagrozilo je poslancem, da se ne smejo vrniti domov, dokler ne izposlujejo ukinitve zadevne nakane finančnega ministra, in uspeli so.
Dr. Jovanovič prebere nato resolucijo glede izplačila razlik, v kateri se vzame izjava finančnega ministra na znanje, toda pripomni, da se skliče, ako bi finančni minister svojo besedo snedel, izredna skupščina v Belgradu, katera bo sklepala o nadaljnjih korakih.
Sledi poročilo G i u r ič e v o o stanovanjskem vprašanju. Poročevalec naslika najprej vzroke sedanje stanovanjske krize, potem pa navede sredstva, ki jih je zveza predlagala v svoji zadevni spomcnici v namen olajšanja odnosno odprave pomanjkanja stanovanj. En odstotni prispevek, ki ga morajo plačati državni dobavitelji nabavljalnim zadrugam, naj bi se dal na razpolago za zidanje stanovanj. Na leto znaša ta prispevek 40 milijonov dinarjev. Zahtevali smo, da se veljava člena finančnega zakona, ki ureja ta prispevek, podaljša za 10 let. Tako dobljena sredstva naj bi se povečala s tem, da se da iz rednega budžeta na razpolago letno 60 milionov. Uspeli smo pri vladi, da je sklenila izdati določbe, ld naj bi dajale pobudo za zidnnje hiš, s posebnim zakonom. Končno smo predlagali, da se zviša stanarina za tri- do štirikrat. Skupščina naj se izreče, ali odobrava naše korake.
G. Lilleg: Kar je uprava zamislila, to je muzika bodočnosti; nam pa grozi v bližnji bodočnosti nevarnost, ker določa novi načrt stanovanjskega zakona vsaj n;ijmanj 24-kratno povišanje naših najemnin. Tega povišanja ne l>omo nikakor prenesli, ker ga prenesti ne moremo. Morejo se zgoditi neljubi prizori, ki bodo samo lokalnega pomena, postanejo pa lahko tudi splošni. Te mora vlada na vsak način preprečiti. Če dovoli hišnim posestnikom 24-kratno povišanje predvojne najemnine za stanovanja, mora svojim uslužbencem primerno zvišati stanarino. Porabi naj pa v ta namen večji dohodek, ki ga bo imela država od zvišane najmarine.
Na vrsto pride poročilo dr. D i 1 b e r t a o prizadevanju zveze za reformo službene pragmatike in o načrtu, na katerega se je zedi-nila komisija, ustanovljena v pravosodnem ministrstvu. Poročevalec navaja tudi hibe raz-vrstitvene uredbe in pove, kakšno stališče je zavzela zveza in kako komisija. Poročilo je ja-
ko obširno, obsega vse podrobnosti. Objavi ve v strokovnih glasilih. Obsega pa vsa gravami-na, ki so jih organizacije lani navedle.
(Nadaljevanje poročila priobčimo jutri.)
KOMERZ.
V nedeljo zvečer je priredila >Osrednja zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo«: na čast odposlancem iz Hrvaške in Srbije komerz v dvorani kazine, ki je zbral do 2'K) udeležencev kongresa in se razvil v pravi prijteljski večer tovarišev iz širne domovine, ki jih družijo isto delo, iste skrbi in iste težnje. Komerza sta se udeležila veliki dr. BnlOč in mestni gerent A. Likozar. Predsednik Lilleg se je v svojem nagovoru spomnil visokega pokrovitelja glavne zveze Nj. veličanstva kralja in mu zaklical trikratni živijo, potem pa pozdravil vse goste in izrazil veselje, d amore Osrednja zveza vršiti gostoljubje nasproti tovarišem, čijih gostoljubje so slovenski člani zveze tolikokrat pri različnih prilikah v Belgradu, Novem Sadu in Splitu uživali. Povdarja solidarnost, ki se je pokazala na skupščini, in želi, da bi odnesli vsi tovariši izven Slovenije domov vtis, da smo jim Slovenci bratje v zedinjeni domovini. Za predsednikom je spregovoril veliki župan dr. Bal-lič, ki je pozdravil udeleženco kongresa tudi v imenu svojega tovariša velikega župana dr. Pirkmayerja in zlasti povdaril priprost sprejem, ki ga je moglo slovensko nameščenstvo prirediti svojim tovarišem, ki je pa tem pri-srčnejši, in težke prilike, v katerih vršijo dandanašnji javni nameščenci svojo dolžnost, ki .jih pa ne smejo ovirati, da ne bi z vsem srcem stremili za visokim ciljem povzdige domovine na tisto stopnjo, ki jo po svojem bogastvu in proširjenosti zasluži. Mestni gerent Likozar nazdravi vdeležencem v imenu mestne občine. Potem so govorili še častni predsednik dr. Andonovič, Lilleg, ki je pozdravil časnikarje in se jim zahvalil za sodelovanje na pripravah kongresa, dr. čukovič, ki je zlasti povdaril pobudno delo, ki so ga vršili in še vrše Slovenci v gibanju javnega name-ščenstva, ravnatelj Jelene, dr. Bratanič v imenu Hrvatov in Popovič za tovariše iz Južne Srbije. Ob zvokih orkestra, ki je sviral domoljubne skladbe, in ob izbranem petju okteta >Ljubljanskega zvona« pod osebnim vodstvom pevovodje Prelovca so hitro potekle ure prijetnega večera, ki je zopet doprinesel kamenček k zgradbi medsebojnega razumevanja, spoštovanja in vzajemnega dela med Srbi, Hrvati in Slovenci.
DR. MARK ZA ZDRUŽITEV AVSTRIJE Z NEMČIJO.
Berlin, 20. aprila. (Izv.) V največji berlinski dvorani je imel republikanski kandidat dr. Marx v soboto značilen govor, ki je izzvenel v velikansko manifestacijo za priklopitev Avstrije k Nemčiji. Dr. Marx je poudarjal okrepitev vse-nemške misli in imenoval vzhodno mejo Nemčije in ločitev Avstrije ocl Nemčije nenaravno. Nemško vprašanje se da rešiti le v znaku črno-rdeče-zlate zastave.
AMERIKA PROTI HINDENBURGU.
Berlin, 20. aprila. (Izv.) Na seji gospodarskega parlamentarnega odseka je minister vnanjih zadev dr. Stresemann dal razumeti, da Amerika zelo pazljivo zasleduje potek volivne kampanje v Nemčiji. Dr. Stresemann je povedal, da je Amerika pogajanja za razne kredite ustavila do 26. aprila, ker hoče počakati izida predsedniških volitev.
VELIKE VAJE LAŠKE MORNARICE.
Rim, 20. aprila. (Izv.) Uradno poročajo, da se bodo vršile velike vaje laške mornarice meseca avgusta v Tirenskem morju.
Prof. Jehart v Mezopotamiji.
i.
Dr. Jehart je dne 13. aprila odpotoval z vlakom čez Jafo in Hajfo v Damask. Iz Damaska odpotuje ob prvi priliki z avtomobilom mimo Pamire in čez arabsko puščavo v Bagdad.
V Mezopotamiji ostane tri do štiri tedne. Obiskal bo Ninive, Mossul Kalat Šergat (Assur), Bagdad, Kerbelo, Babilon, Nasrije (Ur Chalrleorum), Basoro in kar se, bo še drugo dalo pogledati. Sredi majnika se vrne v Damask.
Pot v Mezopotamijo je dolga. Morebiti tudi ni brez nevarnosti, ker je poli-tična situacija v tistih deželah negotova. Zato ; e vnovič priporoma v molitev vsem svojim znancem in prijateljem.
II.
Slovenskim filatelistom sporoča tem potom dr. Jehart vdane pozdrave, ker na vsa številna pisma ne mor:, po: ebej odgovoriti. Javlja, da je fi-la lel i stični trg tod dobro založen z naj-r; >;!ičnejšimi zanimivostmi. Vse se dobi. Toda zbirke stanejo denar. Pet znamk — redkih — že stane po 3—4 p i astre, to je U—12 dinarjev. Druge še več.
Zal, da ni toliko denarja, da bi vsem uslivgel. Kdor pa res želi znamke, naj stori takole. Naj založi primerno vsoto pri Zadružni gospodarski banki Maribor ter naj dr. Jeliartu pismeno javi na naslov, ki ga bo «.Slovenec« od časa do časa
prinesel, kake znamke želi in koliko. Imenovani gospod bo z veseljem vsem ustregel.
III.
To, kar sledi v naslednjih vrsticah, je prof. Jehart napisal samo kot prijateljsko pismo, ki ni namenjeno za javnost. Vendar objavljam tudi nekaj teh vrstic, ker so zanimive, zlasti pa, ker sem se odločil kljub nevarnosti, da mi bo g. Jehrt to zameril, da prosim prijatelje tega znanstvenega potovanja za prispevke. Prof. Jehart nima namreč za to naučno potovanje nikakega državnega štipendija. S svojo borno profesorsko plačo tudi nič ne doseže. Zato je privatno prosil svoje prijatelje in znance, da so mu s podporami omogočili to potovanje. Prepričan pa sem, da bi radi tudi drugi kaj prispevali, ki so prof. Jchartu neznani. Pri svojih skromnih podporah se mora povsod omejevati. Čim več denarja bo imel, tem dalje časa bo ostal v orientu in tem več si bo ogledal. Kdor torej hoče kaj prispevati, naj stori to hitro in naj pošlje denar takoj na moj naslov, da mu ga pošljem še pravočasno v Damask. Že naprej pa se v imenu dobre stvari za prispevke zahvaljujem. Dr. M. Slavje, univ. prof. v Ljubljani, Pred Škofijo 8.
Pismo se glasi: Predvsem lepo zahvalo, da tjiko pridno oskrbuješ moje posle z različnimi uredniki!... Par odgovorov na pismo. Na gehel Katherim (najvišja gora na Sinajskem polotoku) nisem moeel, ker ni bilo časa, oziroma
i denarja. Parnik bi mi ušel in 10 dni več j bi bil moral ostati v samostanu, ozir. v puščavi. Praviš, da bi rad bil z menoj —. Dobro! Nachtigal ali pa Kidrič itak mora na Sinaj zaradi rokopisov. Sramota, da so čisto zanemarjeni! Pa naredimo 1.1927 prvo slovensko znanstveno ekspedicijo na Sinaj, ti, eden naših slavistov in jaz. On j bo sedel v knjižnici, midva pa bova lazila po gorah in wadijih.Šestdeset funtov za osebo je za mesec dni dovolj, če vzamemo vse seboj, tudi šotore ...
Glede mojih «mrtvih slik« —! (Pisal sem mu namreč, da že'e uredniki bolj živih slik s situacijmi; nekaj slik bo prinesla tudi majniška «Mladika«). Povej dragim gg. urednikom, da nisem šel v orient da bi tu fotografiral situacije za ilustrovane liste, ampak da med drugim 1 naberem nazorne slike za bibl. pouk in za «Biblične realije«. Pri teh slikah pa je glavna reč: stvar, pokrajina, mesto, iti ga hočem'učencem predočiti Štafaža le moti pri pokazovanju nazornih slik.
Povej tudi, daSinaj ni Šmarna gora, kjer bi lahko fotografiral živahne Ljubljančane pri litrčkih cvička, in da pusti sinajski vvadiji ne leže v Ti volih —, kjer se nn jdejo ... «sihiacije«. Mrtve skale sem fotografiral, ker žive duše ni bilo j blizu —.
Sicer pn imam lepo zbirko situacij za «Mlacliko«, in sedaj ko si mi javil, da , bo Finžgar plačal, jih bom tudi koj od-j poslal. ... Sedaj pa glede denarja! Denar i bom Dotreboval. sicer ne morem domov.
Danes ko imam v rokah točne podatke o stroških za Mezopotamijo, ti lahko povem, da potrebujem do približno konca majnika trideset angleških funtov, to je okroglo 10.000 dinarjev.
(Tu pridejo v pismu naslovi, od katerih upa, da bo dobil denar, in navodila, kako naj dobim denar, n. pr.): «Dr. Le-vičniku bom zaradi slik za «Zgodbe« pisal ter ga poslal k Tebi. Naj plača! Fotografiranje je salamensko draga reč! (H koncu tega odstavka pa:). Misli na tole: sedaj sem tu, na mestu. Mezopotamija je blizu. Kdo ve, kedaj bo spet prilika dana za potovanje v Ninive in Babilon —. Kar prinesem domov, je naša skupna last. Jaz sem gotovo zadnji, ki bi si monopoliziral pridobitve tega potovanja —. Torej pa skupno sezimo v žepe —!!
(Potem našteva, kaj bo vse napisal za liste, in o pripravah za pot v Mezopotamijo. Konča takole.) Krog 10. majnika, morebiti malo pozneje, se vrnem v Damask. Če bi kdo česa želel iz Sirije (znanilce, knjige iz Beiratft,...), je še čas naročiti. Pa pismo moram imeti 10. majnika v rokah (Iz Evrope rabi pismo v Damask, vin Beirat, 10—14 dni! V torek oddati), tedaj pa z Bogom! Ne piši v Bagdad. Do narlaljnega je moj naslov (tudi zn pridne gdč. in g. filateliste, ki me kar obsipavajo s pismi): Rov. Mr. Dr Ant. Jehart, Damas, Syrie (par Bey-rotith) Hospice de Terre Sainte (Perres Frnnciscruns) Bab Touma. Via Tricstc —Levrouiii.
GROF ALEKSANDER APPONYI UMRL.
Budimpešta, 20. aprila, (Izv.) Znani
ogrski politik grof Aleksander Apponyi jc v visoki starosti 81 let umrl. Svojo dragoceno knjižnico je zapustil ogrskemu narodnemu muzeju.
SVOBODA V TURČIJI.
Carigrad, 20. aprila. (Izv.) Vlada je opozicionalni list »Tanin« za nedoločen čas ustavila in vse urednike zaprla.
VELIK POŽAR V ŠVICI. Curih, 20. aprila. (Izv.) V dolenjem Engadinu je pogorela vas Ruer. Zgorelo je 43 hiš.
VEČ UČENJA — MANJ POLITIKE. Moskva, 20. aprila. (Izv.) Na konferenci proletarskih visokošolcev je govoril tudi komisar za visokošolsko izobrazbo Stalin, ki je v svojem govoru dijakom svetoval, naj se raje mnogo več uče kakor politizirajo, da ne bodo zaostajali za svojimi tovariši v svetu. Brez temeljito izobražene inteligence se ne bo dala izpeljati reorganizacija človeške družbe v socialističnem smislu. Komunistično dijaštvo mora skrbeti, da bo sčasoma moglo zasesti vsa inteligenčna mesta v državni upravi. Konferenca se je bavila tudi z visokošolsko statistiko, ki izkazuje v Rusiji 113 tisoč 116 visokošolcev. Od teh jih študira medicino 24.581, kmetijstvo 18.328, šolstvo 14.928, tehniko 40.417, nacionalno ekonomijo 10.622 in umetnosti 4240. Na visokih šolah je 35 odstotkov žensk, 22 odstotkov dijakov je iz delavskih, 26 odstotkov pa kmečkih rodbin. V komunistični stranki je organiziranih samo 20 odstotkov ruskih visokošolcev.
KONEC DIJAŠKEGA ŠTRAJKA V FRANCIJI.
Pariz, 20. aprila. (Izv.) Predavanja na pravni fakulteti v Parizu so se zopet pričela. Vladal je popoln mir.
tovariši zopet
Proti dr. Mačku, dr. Košutiču, dr. Kmjeviču, Josipu Predavcu in Avgustu Košutiču je zagrebški državni pravdnik vložil dne 20. marca novo tožbo, da so kot člani vodstva HRSS skupno s Stjepa-nom Radičcm že od leta 1920. naprej organizirali na Hrvatskem, v Slavoniji, Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini oddelke »mladih, borcev«, broječe po 20 mož, z namenom, da odcepijo Hrvatsko od kraljevine SHS in z namenom, da nasilno iz-premene ustavo in vladarju onemogočijo izvrševati njegove ustavne pravice. S tem so zagrešili zločin proti domovini, ustavi in vladarju in zato zaslužijo kazen po § 87. kaz. zakona. Državno pravdništvo je opiralo svojo obtožbo na dokument, ki ga je bila našla zagrebška policija pri hišni preiskavi na stanovanju Stjepana Radiča. Dokument je pisan s strojem v ruščini. V dokumentu stoji, da so se voditelji RSS začeli baviti z mislijo, da prevzamejo oblast na Hrvatskem, žc 1. 1920, in sicer v sledečih slučajih: Če bi v Belgradu izbruhnila dvorska rcvolucija, katere žrtev bi bil kralj, potem če bi belgrajski militaristi hoteli vpeljati vojaško diktaturo, če ne bi imeli parlamentarne večine, dalje v slučaju amputacijo Hrvatske od kraljevine SHS in končno če bi se volitve na Hrvatskem izvršile z nasiljem. 0 teh točkah so razpravljali vsi krajevni odbori HRSS in so res ustanovili povsod oddelke »mladih borcev« pod vodstvom
bivših vojakov. To stoji vqe v dokumentu. Sodišče se pa ni moglo prepričati, da so bili oddelki »mladih borcev« ustanovljeni z namenom, ki ga označuje obtožnica, ampak po izpovedi prič so imeli ti oddelki čisto drugačen namen. Stjepan Radič je kot priča zaslišan pojasnil, zakaj je dokument pisan v ruskem jeziku. On je namreč za časa svojega bivanja v Moskvi razložil pomen imenovanih oddelkov tudi nekemu Sandomirskemu in za tega je napisal tudi pismen referat o teh oddelkih, ker je Sandomirski kot referent za balkanske zadeve pri sovjetski vladi hotel izdati obširno študijo 6 hrvatskih razmerah. Kar so našli pri Radiču, je kopija tistega rokopisa, ki pa ni bil nikjer natisnjen. Druge priče pa so izpovedale, da so oddelki mladih borcev bili ustanovljeni za slučaj izbruha kakšnih neredov, kakor so grozili izbruhniti n. pr. v času Karlovega puta na Mažarskem, če bi Mažari prekoračili mejo. Iz dokumentov, ki so jih zaplenili pri pričah, pa se vidi, da s6 bili ti oddelki res ustanovljeni za slučaj amputacije ali nasilnih volitev. To je razvidno tudi iz nezaplenjenih pozivov v »Slobodnem domu« in izjav številnih prič. Zato se sodišče ni moglo prepričati o resničnosti obtožnice in je z razsodbo z dne 17. aprila leta 1925. obtožence oprostilo. Obtoženci pa so še vedno v policijskem zaporu.
Zagreb, 20. aprila. (Izv.) Danes je drž. pravdnik vložil proti razsodbi sodnega stola v zadevi dr. Mačka in tovarišev pri-ziv na banski stol. Državni pravdnik zahteva, da se sklep sodnega stola razveljavi in da se proti dr. Mačku in tovarišem odredi preiskava oziroma prelzko-valni zapor.
Danes zvečer ob 8. uri v UNIONU
koncert
MILAN JOVANOVIČ (GOSLI) DUŠAN JOVANOVIČ (KLAVIR)
Vstopnice v Matični knjigarni.
Politične vesti.
+ Volitve v Žužemberku gospodje okrog »Jutra« proglašajo kot nekako zmago nad Slovensko ljudsko stranko. Pametnim bravcem bo zadostovalo, če kon-statiramo samo nekaj dejstev, ki jasno osvetle to »veliko« zmago. Vsakdo ve, v kakšnem času živimo, in. se zato ne bo čudil, da sta bili razveljavljeni dve naši listi, namreč listi naših somišljenikov v Šmihelu in v Hinjah. Na ta način voditi volitve je seveda silno preprosto, ampak seveda tudi precej balkansko. Hinjci in Šmihelčani so oropani zastopnikov, da se pač zada tem presnetim »klerikalcem« udarec. Razumljivo je, da je bila zato tudi udeležba tako sijajna, da je od 1127 volivcev prišlo na volišče 480, t. j. 42 %. 58 % volivcev je dovolj jasno povedalo, kako sodi o sedanjih razmerah in da čaka nove prilike, da bodo mogli izraziti svojo voljo. Kaka nejevolja vlada proti demokratom, kaže tudi zanimivost, da so dobili demokratje pri teh volitvah v Žužemberku celih 26 glasov. Od zadnjih skupščinskih volitev so nazadovali za 63 glasov, Bila je torej res »sijajna« zmaga, ki jim je prinesla — reci in piši — enega odbornika. Samostojneži so dobili dva odbornika, nazadovali pa od volitev 8. februarja za 66 glasov. Radikali so dobili dva odbornika, oficielna SLS 7 odbornikov in lista župana Kastelica 13 odbornikov. Župan Kastelic je somišljenik SLŠ, vzel je pa na listo dva nasprotnika, zato se oficielno ni mogla imenovati ta lista SLS. Skupaj je torej izvoljenih 18 pristašev SLS in 7 raznih nasprotnikov. To je dejansko stanje volitev v Žužemberku z dne 16. aprila. Kdor si hoče napraviti iz udeležbe in razveljavljenja naših list točno sodbo, ve dovolj, kakšne so jutrovske zmage. V »Jutru« pa naj si le delajo žu-žemberški liberalci korajžo, saj so jo zelo potrebni.
-f Pogoji za sporazum med radikali in radičevci. »Vreme« objavlja sledeče točke kot pogoje za sporazum: En narod srbsko-hrvatsko-slovenski; ena država z
Ženin in nevesta.
Stoletnica rojstva Jan. Volčiča,
Dne 27. t. m. poteče 100 let, ko se je rodil v Gabrovem pri Škofji Loki Janez Volčič, najplodovitejši spisovalec slov. molitvenikov in nabožne literature sploh.
Že kot kaplan v Horjulu (naslednik L Jerana) je začel sodelovati pri »Zgod. Danici«, kjer je priobčeval dopise, pesmice in nabožne razprave v letih 1852 do svoje smrti leta 1887. Prva njegova knjiga je izšla leta 1853. pod naslovom »Žganju s 1 o v o 1« — torej predhodnica »Svete vojske«. Leta 1874. je izdala Mohorjeva družba njegovo važno knjigo »Domači zdravnik«. Po smrti župnika Janeza Škofica je Volčič nadaljeval in končal »Razlaganje k r š č. k a t o 1. nauk a«, nadalje je obdelal v 10 snopičih »Življenje prebl. Dcvice in Matere Marije in njenega preči s t e g a ženina s v. J o ž e f a.«
Razen nabožne tvarine pa je Volčič razpravljal v »Novinah« tudi o raznih gospodarskih stvareh, n. pr. »Kako delati kis iz sadja« i. dr. Volčičeve pesmicc so vseskozi nabožne vsebine, največ jih jc posvečenih Mariji. Vse pesmice so zelo preproste ter so postale vsled lahkih na-pevov naravnost ljudska last. Najdaljša in najznamenitejša njegova pesnitev je Sveti Hermagora«, ki jo je zložil po stari pripovedki v spomin svojim součen-cem ob 25-lctnici mašništva (1874) in ob
900-letnici župnije Stara Loka. V uvodu je zapel: »Oj lira oprašena, zbudi se! Ote-ri svoj prah, napni in privij si vse strune nove! Tej dvojni svečanosti pesmica moja prepeva, Da mojega srca čut po domovini odmeva.« Pesem ima 10 razpredelkov (1. Posvetba, 2. Domovina, 3. Slovenec, 4. Oglej — Loka, 5. Preblažen mož, 6. Prikazen itd.) V zadnjem razpredelku (Molitev) poje: »Naš apostelj, sveti Hermagora! Prosi, prosi za slovenski rod! Zgine hitro naj necloge mora... Da Slovencem sije doba nova, Da je ena čreda, en pastir
—	To sc zgodi, zgodi! To Slovencem bodil«
Poglavitno Volčičevo literarno delovanje pa se je osredotočilo v molitvenikih, katerih je za celo knjižnico (Šmarnice, Lavretanske litanije, Nove Šmarnice, Get-cemani in GoTgata, Sveta ura, Vrt, Vijolice, Vrtec nebeški itd.) V predgovoru k »Misijonskemu spominu« (1870) je Volčič zapisal: »Menda je mili Bog meni to nalogo odločil, da Vam, ljubi moji Slovenci, pišem molitvene bukvlce. In res ne vem in ne znam boljega, zlasti v današnjih toliko zbeganih časih.« Njegovi molitveniki so sc tako priljubili, da so dosegli nekateri po 8. izdajo. (Mam je pisal v svojem »Jezičniku«; »Slovijo med nami sedaj Vodnik, PreŠern, Stritar. Gregorčič.
—	aH vendar — koliko njihovih poezij jc razobčenih med prostim slovenskim ljudstvom, koliko pa je bukev, po katerih slovi in bode koristil Janez Volčič sloven-
Žalostna snubca.
skemu narodu!« (Sicer subjektivno, toda v gotovem smislu resnično naziranje.)
Janez Volčič je prišel leta 1875. za župnika v Šmarjcto, kjer je ostal do svoje smrti dne 14. grudna 1887. Zadnja njegova knjiga »Zgodovina Šmarjetske fare« je izšla šele po njegovi smrti. Knjigo je izdal s pokojnikovo sliko Krajec v Novem mestu.
Dve leti pred svojo smrtjo (1885) je Volčič svetoval, naj bi sc ustanovila bratovščina Matere božje in sv. Jožefa za srečno zadnjo uro med duhovniki, češ: »Po naši smrti bo malo kdo drugi molil za nas, ako si sami tega nc preskrbimo, kakor nas žalostna skušnja uči.« il:iiii>M.iiiiiiiiiiiliiiiiiii»llllilillllliiniimmimiiiiiililiiiiiiininiliinmiiiii
Hranite ne she^srlte!
Angleški zdravniki izjavljajo, dn je 40% otrok shuj-Santh, vsled Česar so slabotni, nervozni in občutljivi. Ne dobivajo sioer premalo jesti, toda hrana nima v sebi dovolj hranljivih snovi. Ona jo kamen namesto kruha. Dajte svoji deci zjutraj skodelico „OVOMALTINE\ in videli bosto, kako dobro deluje to nanje. — Dobiva sc povsod v šltntljical« od
100 g . . 1S-50 Din ^ 250 g . . 36-25 Din ^ fjf 500 g . . 63-25 Din
"v ^
f »•*•-.------
m
MlllllllllllMlllllfllltllllUlUUIIIIIIIHTminilMIllIUrilliTlCIirilllllllllllMItllllll
dinastijo Karagjorgjevičev na čelu in s širokimi samoupravami, ki bi se omogočile event. tudi z revizijo ustave; ustvaritev gospodarsko-socialnega programa v duhu kmečke demokracije; ukinitev vseh posledic obznane in oprostitev Radiča in tovarišev iz zapora, kar bi se po mnenju radikalov dalo izvršiti šele po končanem procesu tudi s pomiloščenjem onih, ki bi bili morebiti obsojeni; sporazum sc ne bi smatral kot sporazum med Hrvati in Srbi, ampak kot sporazum med radikali in radičevci kot med dvema najmočnejšima strankama v državi in radičevcem bi se omogočilo sodelovanje v državni upravi brez vsakega pridržka.
+ Razmerje med Radičevci in zajed-ničarji opisuje tudi »Vreme« v svojih posebnih poročilih iz Zagreba precej neugodno. Med tem ko ima Pašič na svoji strani ves svoj klub, se zajedničarji nič posebno ne navdušujejo za novo radičev-sko politiko, ker nočejo opustiti popolnoma svojega državnopravnega programa kakor radičevci, za katere je njihov kmet-ski program glavna stvar. Kmetski program radičevcev bi se dal po »Vremenu« izpeljati brez težav, govoriti pa bi se dalo tudi o minimu državnopravnega programa radičevcev,
+ Politična ugibanja. V svojem zagrebškem poročilu o političnem položaju navaja »Vreme« tri politične možnosti za rešitev sedanje krize. Ali naj radikali sestavijo vlado s pomočjo hrvatskih zajedničarjev in radičevci bi vlado podpirali, ali naj bi se sestavila homogena radikal-ska vlada, ki bi bila delazmožna do verifikacije še neverificiranih radičevskih mandatov, ali pa naj bi ostala sedanja vladna koalicija kot prehodnja vlada. Kombinacija z zajedničarji je propadla, ker so jo zajedničarji odklonili, homogena radikalska vlada se radikalom ne zdi dovolj močna, zato je najbolj verjetno, da bo obveljal predlog radikalov, naj ostane sedanja vladna koalicija na krmilu kot prehodna vlada, dokler nadaljna pogajanja ne omogočijo radikalsko-radičevske vlade.
+ Poslaništvo Portugala nas prosi po tukajšnjem portugalskem konzulatu za objavo sledečega dementija: Poslaništvo portugalske republike formelno dementira vse tendenciozne vesti o eventuelni delitvi ali odstopu portugalskih kolonij. Por-tugal kot tretja kolonialna sila sveta ne namerava odstopiti niti palca svojega važnega in cvetočega kolonialnega področja.
+ Zakaj ne pride Srednja Evropa do reda? Na to vprašanje odgovarja neki dunajski list: Zato ne, ker bolno Srednjo Evropo zdravi preveč zdravnikov. Teh zdravnikov je 3433, in sicer v Avstriji 165 poslancev, 50 zveznih svetovalcev in 9 ministrov, na Češkem 292 poslancev, 146 senatorjev in 18 ministrov, na Ogrskem 245 poslancev in 10 ministrov, na Poljskem 444 poslancev, 111 senatorjev, 12 ministrov in 3 državni podtajniki, v Jugoslaviji 315 poslancev in 18 ministrov, v Romuniji 345 poslancev, 195 senatorjev in 14 ministrov in v Italiji 535 poslanccv, 377 senatorjev in 11 ministrov.
Ponos ljubljanske promenade
so brez dvoma gospodje v slovitih oblekah iz blaga in kroja tvrdke
Schwab - ljulifjana.
Iz Kranja. Dne 19. t. m. smo spremili na zadnji poti nezabnega tovariša Adalberta Lukovška. Koliko sočutje jc vzbujala njegova žalostna usoda, je pokazala velika udeležba meščanstva, med katerim j" bil pokojni po svojem prijaznem in veselem naturelu splošno priljubljen. Pog . so se udeležila razna društva. Mestni Orel z zastavo, depu-tacijc akad. dr. »A. D. J. T.«, Panonije«, >C. A. M.«, profesorski zbor gimnazije v Kranju, veliko število dijakov. Dijaški pevski zbor mu jc zapel v slovo nagrobnici. Pri odprtem grobu sta se poslovila v ganljivih besedah tov. Šmajd in tov. Žitko. Naj v miru počiva!
Rimske Toplice. >Naprednk časopisi napadajo našega dijaka g. U. J. na vse mogoče načine. Tudi je bil imenovani gospod zadnji čas nekaterim ljudem trn v peti in predmet vsakdanjih razgovorov. Govorili so celo, da ima v Rimskih Toplicah zbranih več dijakov, s katerimi jo*: misli potegniti v Ameriko...! Rujna fantazija! Čutim se dolžnega, da ovrzem vse laži, ki so so pisale, oziroma govorile o njem. Ker poznam gospoda od malega, moram reči, da smo Šmarjetčani lahko ponosni na mladega, navdušenega idealista. Pri vseh, tudi pri večini političnih nasprotnikov je zelo priljubljen radi svojega vzornega vedenja in poštenega humorja. Tudi nI nikak strankar, kakor govore o njem, ker »Orek še ni politik! Z mirno vestjo trdim, da je g. U. steber, na katerem sloni zadnja leta vse kulturno delovanje poštene kmetsko-delavske mladine v naši dolini. — A. R.
Kupujte srečke za
Razlagov spomenik!
>—fnoeemski koiuralati v Jugoslaviji. VVn-(ta je izdala eksekvatur belgijskemu kastnemu konzuln ^Dubrovniku Meloradu Mediniju in avstrijskemu častnemu kon min v Sarajevu Antonu Schreierju.
—	1« krogov oronriSkih npokojeuee*. V članku >Slovenca< Stev. 85 o rodbinskih in dravinjskih dokladab .je na kratko navedena tudi naredba štev. 306 Uradu. lista št. 97 iz 1. 1924 Ta naredba za nas orožniške upokojence, ki dobivamo pokojnine na orožni ški h postajah, še ni prišla v veljavo, čeprav tudi mi pridemo v poštev in sicer po členu 26. zakona o orožniskih upokojencih, katerega je kralj sankcijoniral. Ta člen se namreč glasi: >Orožnišld upokojenci dobe poleg pokojnine ludi vse druge draginjske doklade sorazmerno, kakor vsi ostali civilni in vojaški upokojenci (upokojenke) c Nam se slej kot prej izplačuje dravinjska doklada še po 9 Din, za družinske člane pa po 3 Din dnevno. Tako n. pr. dobi ocenjeni orožnik-upokojenec, ki je služil nad 30 ali jm šo več let v orožništvu, /ase in za 6 družinskih članov reci in piši v se pa skupaj mesečnih 1063 Din! Tn od tega zneska se mn še odbije 10.62 Din za razne Havke. Sedaj pa pomislite položaj siromaka, v orozniški službi osivelega in oslabelega očeta. ki nima nikakega premoženja, nima niti svoje hišice, pač pa kup nedoraslih otrok! Kje je hrana, stanovanje, obleka, obutev in poteke potrebščine? Oče radi visoke starosti ne dobi primerne službe, m če jo dobi, ga delodajalec radi pokojninskega zneska na plači izkorišča. Po novem orožniškem zakonu je sedaj približno vseh skupaj 1000 upokojencev. Država bi imela le malenkosten izdatek ot> ogromnih dvanajstinah, katere so bile v zadnji proračunski debati odobrene. Mi nismo >protidržavni elementi«, temveč le prošnjiki in kritiki našega zelo slabega gmotnega položaja in prosimo, da bi imele mero-dajne osebe vsaj toliko usmiljenja, da bi se nam vendar enkrat te bore pare tudt za na-7aj izplačale. Ako bi imeli upokojenci orožniki vsaj primerne draginjske doklade, bi z veseljem delali in agitirali tudi za dober in krenienit orožniški naraščaj. Tako je na žalost zadeva nasprotna. K glavnim stebrom države spadajo vsi varnostni organi. Ta princip naj bi imela pred očmi naša vlada kakor v drugih državah iu naj si bodo potem posamezni javni organi Srbi, Hrvati ali Slovenci. Sedaj smo vsi v tem pogledu združeni in edini.
—	Izpiti poštnih in brzojavnih pripravnikov TI. kategorije. Kakor sc fflasi poročilo odločilnih činiteljev v Belgradu, se izpiti ne. h odo odpravili. Z izpitom in komisijsko oceno kc odloči ali se uslužbenec privede za stalnega ali da ni sposoben, da bi se uvrstil med stalne državne nradnike. V tem drugem sln-čaju se odpusti tak uslužbence iz državne službe. Po novem uradniškem zakonu ima minister pravico, aH hoče prevesti pripravnika 5. skupine II. kategorije v 4. skupino ali ne. Po določilih uradniškega zakona more hiti pripravnik v 5. skupini tudi dlje kakor 3 teta, a po preteku triletnega službovanja, če. napravi izpit in ako komisija oceni za sposobnega. se more z ministrovim odlokom prevesti za stalnega uslužbenca, V tem primeru ima pripravnik pravico do 100 odstotkov po-ložajne plače in ne samo do (50 odstodkov.
—	V pojasnilo telefonskega pravilnika. fTlen 14. telefonskega, pravilnika je treba tako razumeti, da mora plačati telefonski naročnik predpisano pristojbino za izmenjavo parata, bodisi da mn zamenja stenski aparat z namiznim ali obratno, bodisi da se mn zamenja stenski aparat, s stenskim aH namizni aparat 7. namiznim ali pa pomožna centrala preti-kalo enega r pomožno centralo drugega tipa. V vseh teh primerih mora naročnik predložiti pristojni telefonski centrali pravilno kolkovano prošnjo.
—	Tnženerko v državni službi. Za asi-stentinji na tehniški visoki šoli v Zagrebu sta imenovani inž. Vera Marjanovič in inž. Vanda Gamiršek.
—	Svarilo. Po Belokranjskem in drugod Sodi neki dramski umetnik, ki prireja literarne večere, vsaj tako se predstavlja. Govori srbski. Hodi okrog raznih ljudi in izvablja denar ter kaže neko priporočilo, na katerem je žig ljubljanskega orlovskega okrožja. Prišel je do žiga na goljufiv način, zato opozarjamo nanj razne organizacije, katerim se ponuja, in državnega pravdnika.
—	Občinske volitve v Zagrebo, >Politika< poroča, da bodo pri bodočih občinskih volitvah v Zagrebu, pri katerih bodo volili 25 novih občinskih svetnikov, nastopili radičevci skupno z zajedničarji in slarčevičijauci. Nosilec skupne liste bo dr. Maček, kandidirali bodo pa še dr. KrnjeviS in oba Košutiča. Od zaprtih radičevcev ne bo kandidiral Predavec, ker ni pristojen v Zagreb. Pri občinskih volitvah bo postavljenih 00 list. Radičevci računajo na 20 odborniških mest.
—	Država nima denarja. Neki osješki stavbeni tvrdki je po dveletnem čakanju ministrstvo za narodno zdra\je končno vendarle nakazalo izplačilo za neko že zdavnaj dovršeno delo v znesku 140 tisoč dinarjev. Ko pa je lastnik tvrdke hotel denar dvigniti pri davkariji v Osijcku, mu jc vodja davčnega urada povedal, da nima loliko denarja v blagajni. Drugod izravnavajo take račune t čeki.
—	Piwlnia 1090 hMw nfMjdbega w»-kvenega ibora v srbski pravoslavni cerkvi. Artaijerejski sinod je sklenil, da proslavi srbska pravoslavna oerkev v smislu sklepa lanskega arhijerejskega zbora 1600 letnice vesoljnega cerkvenega, »bora v lfioeji dne maja 11.
—	KaHteft po||Bk« grafik« v Belgnatfn.
Dne 21. t dl se otvori v Belgradu (v VL. moški gimnaziji) razstava poljske grafike, ki bo obrezala dela 52 poljskih umetnikov. Pobudo za razstavo je dalo društvo prijateljev usnet-nos ti >Cvijeta Zuzoričc.
—	Šolske razmere t Jnžni Srbiji. Belgraj-skl Tisti objavljajo najnovejše podatke o šolskih razmerah v Južni Srbiji- Danes je ▼ celi Južni Srbiji 657 osnovnih šol s t1282 razredi. Novih eolskih poslopij je 130, starih, a uporabljivih 329, starih, nedostatnih in deloma lieuporabljivih 273. Šole obiskuje vsega vkup 52570 otrok, od tega 35.629 dečkov in 16.741J deklic. Nesorazmerno nižje število deklic kaže, da v tamkajšnjem ljudstvu še ni prodrlo prepričanje, da je izobrazba tudi ženski potrebna. Na šolah poučujejo 1304 učiteljske moči, od lega 876 učiteljev in 428 učiteljic. Brez učitelja je 74 razredov, odnosno oddelkov. — Muslimanskih verskih šol je v Južni Srbiji 217 z 212 veroučitelji in 9232 otroci. Od lega jih govori turško kol materni jezik približno 5000, arnavtsko 2500, ostali govore srbski materni jezik. Nobenega šolskega pouka ne obiskuje približno 9000 muslimanskih otrok.
—	Ijepaki in vlujete V. ljubljanskega velesejma. Kakor že za prejšnje ljubljanske velesejme je ministerstvo z odlokom štev. 17.251 a dne 24. marca t. 1. tudi letos dovoHlo, da sme nrad za prireditev V. ljubljanskega velikega sejma razobesiti ali nalepiti reklamne lepake po vseh prostorih poštnih uradov in da sme tudi letos nalepiti vinjete V, ljubljanskega velesejma na vse vrste poštnih pošiljk.
—	Razpisani postni nradi. Razpisano je
poštarsko mesto: v črni pri Prevaljah, Gor. Lendavi, Križevcih v Prekmurju in Roga-ševclh ter služba poštnih odpravnikov v: Leskovou pri Krškem, Planini pri Sevnici, Sv. Barbari v Halozah, Begunjah pri Lescah. Pišecah, Bohinjski Beli, Jurkloštru, Slivnici pri Celju in v Kotljah. Prošnje je vložiti v teku 14 dni pri poštnem in breojavnem ravnateljstvu v Ljubljani.
—	Poštne vesti. Iz Maribora, v Bosanski Petrovec ,ie premeščen uradnik Viktor Zagorski. iz Zagorja ob Savi v Cel ji; - pa. uradnik Josip Savel L Upokojen je v Ljubljani poštui uradnik Šlefon Derganc.
—	Razširjenje savskega kopališča v Za-grebn. Zagrebška mestna, občina letos znova razširi svoje kopališče na Savi. Zgradili bodo 100 novih kabin. Razen tega podaljšajo tramvajsko zvezo prav do kopališča. Dela so že v tekn in bodo Ho začeka maja t, 1. dovršena-
—	Velika nesreča na reki Temeš. Te dni se je vračal v Cento s svojo družino bogati kmet Gjoka Pavlov. Na vozu je bilo pet oseb. Da si prihrani pot, je hotel Pavlov z vozom kar preko reke Temeš. Iskal je primernega mesta in ker ga ni našel, je na slepo srečo za-vozil v vodo. Pokazalo se je, da je slabo izbral. Voda je bila globoka in deroča. Voz se je prevrnil in je pokopal pod seboj ljudi in živali. Rešil se ni nihče.
—	Preobrat v pravdi proti roparju Obra-du Bogosavljeviču. Te dni se je vršila v Belgradu razprava proti nekemu Čarugi U. — roparskemu poglavarju Obradu Bogosavljeviču. Tu je prišlo na dan, da so preiskovalne oblasti od Obrada in soobtožencev razna priznanja izsilile s pretepajijem in trpinčenjem. Sodišče je preiskavo preložilo, da zasliši nadaljnje priče.
—	Za naravoščitni park v Jugoslaviji. Zagraber Tagblattt priobčuje podlistek Th.
pl. Sosnoskega. v katerem pisec razpreja misel, da naj Jugoslavija na katerem izmed dalmatinskih otokov nredi naravoščitni park. V tem parku naj bi se gojile razne eksotične, zanimive živali,izvzemši krvoločne zveri in škodljive živali. Poleg tega uaj bi se zasadile in gojile vse lepe in zanimive rastline sredozemske flore, v kolikor v Dalmaciji že itak niso vdomačene. Za. tak park bi bili dani v Dalmaciji vs! pogoji; od njega bi mogel Imeti veliko koristi posebuo tujski promet, ki jc ena glavnih gospodarskih panog v Dalmaciji. Služil pa bi tak park, posebno ako bi se oskrbel z zoološkimi in botaničnimi laboratoriji, tudi znanstvu.
—	Velika tatvina v Zagrebu. Nekemu zagrebškemu trgovcu je bila te. dni ukradena polna košara z obleko, dragocenostmi in 80 tisoč dinarji gotovine. Košaro z obleko in perilom so našli naslednji dan na neki cesti; lat se je zadovoljil z dragocenostmi in gotovino. Oškodovani trgovec, je razpisal za izsleditev tatu 10.000 Din.
—	Krasne kamgarne za moške in volnene blagove za damske obleke v vseh modnih barvah kakor tudi perilni krep, frotir, surovo svi-
! lo. bati ste, etuinine in raznovrstno perilno blago, priporoča tvrdka: F. in I. Uoričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Prepričali se bodete, da kupite tu znatno ceneje kot povsod drugje!
Poravnajte naročnino!
iz Primorske.
p Knttnrna sramota. Kakor smo že po
Bo&rii, jo tržaška oblast na zahtevo fašistovske stranke onemogočila predavanja ljubljanskega vseučiliikega profesorja dr. Franceta Vebra v Trstu. S tem se pa fašisti niso zadovoljili, marveč so dal! prof. Vebra, ko je v družbi svoje soproge v neki gostilni v Borko*ijah obedoval, aretirati in odvesti na Vvesfcuro. Kvestor so je obnašal nasproti prof. Veh rti surovo ter ga je dal po zaslišanju odvesti v napor, tn sicer v škandalozno ostudno celico. Oez tri ure so sopet prišli po prof. Vebra, ga oklenili ln posadili v jetniški voz in ga odpeljali po mestnih ulicah v jetnišnlco i pri jeznitih«. Na veHkem trgu prod magistratom so Vebra pozvali, da stopi z voza ter so ga nato peš gnali — uklenjenega seveda — v zapor. Na posredovanje jugoslovanskega " konzula so prof. Vebra sicer čez dobro uro izpustili, a mn ukazali, da naslednji dan popoldne zapusti Trst. Tako ravnanje z vsenči-liškim profesorjem bi danes ne bilo več mogoče niti mod divjaki. Taki eini fašizma le pričajo, da so zbrani v njem najnizkotnejši elementi, sodrga, ki v kulturnih državah ob rednih razmerah v javnosti nima besede. AH more Mussolini take čine odobravati ali samo dopuščati? Stvar je nedvoumno tudi zunanjepolitičnega pomena. Nc. verjamemo, da hi katerakoli država tako ravnanje s svojim vseučiliškim profesorjem mirno prenesla. A rni smo zvezani z Italijo po posebni »prijateljski« pogodbi. Kaj poteče nato znnanji mi Tiister Ninoič?
p Cankar med Italijani V to tožbi P»tw-uollijeve tiskarne v Gorici je izšel Cankarjev 'Hlapec Jerneja v italijanskem prevodu, kt sa jc oskrbel prof. Ivan Lorenzoni za podlistek dnevnika »Voce di Gorizia«. »Hlapec Jernej« je italijnskemn občinstvu silno ugajal ln založništvo si obeta, da bo občinstvo seglo rado tudi po knjigi.
p Brevsprimerno zatiranje manjšine. Povodom nameravanih predavanj prof. dr. Vebra v Trstu je napisalo glasilo fašistvoske stranke »Popolo di Trieste- na naslov slovenske narodno manjšine članek, ki z brutalno odkritostjo Izpoveduje, da fašizem tej manjšini noče dovoliti uiti socialnega niti kulturnega ndejstvovanja. Štiri točke, v katerih to utemeljuje, se glase: 1. Ako se niso pred vojno (torej pod Avstrijo) trpele slovenske javne manifestacije, se ne morejo trpeti niti sedaj; 2. vsak čin slovenske manjšine, s katerim bi ta hotela hliniti obstoj slovenskega socialnega, duševnega in političnega življenja v Trstu, se mora smatrati za izzivanje; Ji duševno, umetnostno in znanstveno življenje v Trstu mora biti le tisto, ki je v skladu z zgodoviuo, naravo, značajem in jezikom, ki ga govori njegovo prebivalstvo, t. j. italijansko; 4. zato ne prevzema fa šistovska stranka ni kake odgovornosti za posledice, ki bi uastale, a.ko bi se s strani slovenskih agitatorjev, ki še živijo na naši zemlji, ponavljala taka. izzivanja.« Po celem kulturnem svetu se smejo oelo tujci knlturno in sociabio udejstvovati, kulturna Italija pa noče tega dovoliti niti lastuim državljanom. To ni več nikaka politika, ampak brutalno nasilje, ki ga mora obsoditi ves kulturni svet.
Iz štajerske.
š Tajništvo SLS v Celin, hotel »Beli vol';, posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 8 do 12 in od 14 do 17. Vsak somišljenik lahko dobi brezplačno pojasnila v vojaških zadevah glede prošenj za oprostitve, za skrajšani rok službovanja in za dopuste, o davčnih zadevah glede napovedi, prizivov in pritožb, v javnopravnih zadevah in v stvareh zavarovanja, Tajništvo tudi posreduje pri civilnih in vojaških oblasteh, sporoča želje in zahteve poslancem SLS in gre na roko glede prirejanja društev. Kdor sc obrne na tajništvo pismeno, naj priloži znamko za odgovor.
š Glede nesreče gospe Žunkovičeve, soproge ravnatelja študijske knjižnice v Mariboru, o kateri smo v nedeljo poročali, da se jc zastrupila, smo prejeli pojasnilo, da se jc pri zavživanju opija, ki ga mora jemati, uštela pri kapljicah in so sc pokazali znaki zastrup-ljenja. Ko jc dobila proti sredstva, sc ji jc stanje takoj zboljšalo in je sedaj izven nevarnosti.
š Kozjanski okraj. Komanda vojnega okrožja v Celju jc izdala potom okrajnega glavarstva v Šmarju naslednji poziv vsem občinam: >V svrho izdaje vojaških odpustnic, se vrši v Celju dne 25. aprila t. L ob 9. uri dopoldne prisega vseh vojnih obveznikov Vašega sodnega okraja ter sc s tem od vsake občine zahteva, da izvrši omenjeno naredbo in pošlje vse vojnoobveznikc, kateri šc niso v naši armadi prisegli, k prisegi, s pripombo, da nimajo pravice do polovične vožnje po železnici.« Res, je, da marsikdo nima vojaške odpustnice, katera je potrebna n. pt- za skrajšan rok voj. službe, vendar pa nc razumemo omenjene naredbe, s katero morajo dotični, za katere pride ta odlok v poštev in katerih je v našem okraju mnogo, hoditi peš 25 km do železnice ter s celo vozovnico v Celje. Ali bi jih nc mogla zapriseči naborna komisija, Id pride letos v Kozje?
š GoriSka Matica izda za leto 1926 štiri knjige in siccr bodo to sledeče; 1, Evfemija, spisal profesor dr. Joža Lovrenčič; 2. Zgodovina« Rfl*««t iz tužne Istre, spisal prol, dr. Ivo
Pregelj; 3. Životopis nesmrtnega veliki ljubitelja ki vzgojitelja mladine doc Bosca, pripravil prof. I. Meze; 4. Koledar za 1. 1926 a pestro vsebino in s slikami. Cena vsem štirim knjigam je samo 30 Din, kateri znesek »r lahko plača takoj ali ob sprejema knjig poverjeniku za Maribor g. Viktorju Kovaču, Maribor, Orožno va ttL 7 I., kateri sprejema tndi naročila.
S Sv. Pavel pri PraboMu. Dne 26. L m, priredi tukajšnja orlovska mladina II. akademijo. Spored obsega 15 točk. Posebno utegnejo zanimati simbolična vaja »Predice« in zaključna alegorija »Kralj Matjaž« v 5 slikah. Vabljeni, ki se zanimata za orlovsko dalo. Bog živi!
š Smrtna kom. V soboto, 18. t. m. ia umrl po izvršeni operaciji v javni bolnici v Celju upokojeni nadučitelj na bivši nemški deški ljudski šoli g. Ferclo Walt r 67 letu starosti.
š Obsojen je h»fl v soboto, 18. t m. pred
oeljskim okrožnim sodiščem radi poneverbe na 8 mesecev ječe Zorman, bivši poslovodja pri tvrdki StermeckL V kazen se mu štirim »sečni preiskovalni sapoe.
Iz Ljubljane.
N Odličen francoski gost v Ljubljani. V
sredo dne 22. t. m. prispe na svojem potovanju po naši državi v Ljubljano profesor fiziologije in ravnatelj fiziološkega instituta on univerzi v Strassburgu, gospod E. Terromci, Ljubljanska filozofska fakulteta je naprosila znamenitega francoskega znanstvenika, naji bi o priliki svojega bivanja pri nas priredil v njenem okrilju predavanje. Gospod prof®, sor se je tej prošnji ljubeznivo odzval ter bo predaval na ljubljanski univerzi v četrtek dne 23. t. m. Predavanje, ki ga bodo spremljale skioptične slike, sc vriH v predavalnici St. 90i začetek ob 5. uri popoldne. Vabljeni so vsi« ki se zanimajo za razširjenje kulturnih stikov med francoskim in našim narodom.
lj Akademska mladina ljubljansko uor verse sklicuje dne 21. t m. ob 8. uri zvečer v prostorih akademskega društva Jadran (arena Narodnega doma) sestanek vseh kul turnih društev glede dogovora o protestnem zborovanju v zadevi prof. Vebra. Proeimn vsa naša kulturna društva brez razlike, da se sestanka po svojih delegatih sigurno ude leže. — Centralno tajništvo in Akademska zveza.
lj Umrla je g. Helena Eržen, sestra, g. Eržena, superiorja pri oo. lazaristih, Naj ji sveti večna luč. Gospod« bratu pa naie iskreno sožalje.
lj Cene jedi v gostilnah. Padec cen na trgu z živino je imel za posledico tudi znižanje mesnih cen pri mesarjih. Mesne cene so znižali mesarji v Zagrebu in v Ljubljani V Zagrebu pa so znižanim mesnim cenam prilago dili svoje cene tudi gostilničarji in neka zna na zagrebška restavracija v sredini mesta prodaja jzdalne porcije golaža, pljučk in sličnih jedi po 4 dinarje, v dveh prvovrstnih zagrebških restavracijah pa so znižali ceno raznim pečenkam za 3 dinarje. V Ljubljani pa zniža nja mesnih cen po mnogih gostilnah še prav nič ue čutimo, ampak mnogi trdovratneži zahtevajo še danes za porcijo golaža 7 do 10 dinarjev iu za pečenko po 12—15 dinarjev, kakor da bi bilo meso še vedno po 100 ali 120 kron kilogram. Tudi v tem oziru bo treba napraviti red in najlažje ga bo napravilo občin stvo, cf) bo začelo opuščati lokale z visokimi jedilnimi cenami in obiskovati one, katerih lastniki zahtevajo samo pošten meščanski zaslužek in nc žele postati čez noč milijonarji a neumestnim in neopravičenim oderuštvom.
lj Ban da svira,!! Oče slovenskega gasilstva t g. Doberlel na onem svetu se je silno začudil, ko je zvedel iz nedeljkovega >Sloven-cac, da je njemu svirala banda ob svitu balončkov. Pa pravi, da je bila serenada bržčas namenjena drugemu očetu ljubljanskega gasilstva tam v Kravji dolini, ker se je srečno in zdrav vrnil iz Italije z novim klobukom. In da je temu gospodu in novemu očetu gasilstva zato svirala banda, ker je bil svoj čas tudi icapo-r čez bando, saj je nekoč pred leti ob nekem gasilskem jubileju pred deželno vlado ta gospod prav pristno po >iblansko< izpustil komando: >Aistn gut, muska špilejc
lj Umrli so v Ljubljani: Štefan Koršič, fin. kontrole podpreglednik v. p., 51 let. — Marija Burgar, rejenka, dve leti in pol. — Ana Vrenk, novorojena hči trg. potnika, S ur. — Fran Šubic, vojni invalid, 38 let. —-Marija Lchpamer, žena državnega uradnika. 58 let.
Cerkveni vestnik.
c Znak časa. Škofijski list v Lincu iova sledeče navodilo za birmo; Da se zavrne naraščajoča nenravnost nedostojne žensek mode v obleki vsaj o priliki birmovanja, naj se upošteva naslednja odredba: Preden sc izroči za birmo določenim deklicam birmanski listič, naj sc jim da (ob začetku pouka) tiskano navodilo za starše in za botre, oziroma njih namestnice. Botre morajo to navodilo lastnoročno podpisali ter potrditi, da so o vsebini poučene, Podpisano listino prinese birmank? dušnemu pastirju. Na ta način se duhovščina izogne izgovorom staršev in botric, češ, da jim predpisi niso bili /nnni. Vsebina omenje nega navodila je taka-lc: »Opomin radi slovesnosti sv. birme. Sv. birma je zakrament. Rirtnaoka in botra naj prideta k Uanu *vctc-
rim opravilu v dostojni obleki. Nedopustna je obleka, ki je narejena iz prozornega in pro-scvajočega tankega blaga aH tkanine, ki rok in obramja, dovolj ne pokriva. Nadlahki morajo biti popolnoma ali vsaj do komolca pokriti. Globoka razgaljenost ramen in vratu pod vratno jamico sc smatra za nedostojno in nedovoljeno. Obleka deklic naj sega vsaj do kolen. Otroke in botre, ki niso dostojno napravljene, bo škof pri birmovanju izpustil. — Potrjujem, da sem to navodilo prečitala in da se hočem po njem ravnati. (Podpis botre ali njeno namestnice.)*
SV
sv Slavni angleški portretist. umrl. Dne 14. t. m. je nanagloma izdihnil v Londonu slavni portretist John Sargent, ki je bil na Angleškem silno čislan. Njegovim slikam je t. kazana cela dvorana državne galerije. Sargent je zapustil potomcem zelo lepe portrete mnogih odličnih mož in krasnih žensk.
sv Nove vrste luksuzni davek so vpeljali v Bratislavi. Kdor si naroči veečrjo po 9. uri zvečer, mora plačati za 8—20 odstodlcov višjo ceno za večerjo na račun novega davka. Novi davek velja do 1. 1928.
rv Brezžična telefonija okoli sveta. »Morningpost« poroča, da bodo letošnjo jesen otvorili brezžični telefonski promet med Anglijo, Kanado, Avstralijo in Južno Afriko. Postaja v Kanadi je že gotova, v Južni Afriki in Avstraliji jih pa sedaj grade in bodo gotove za jesen.
sv Najnovejša moška moda v Ameriki zahteva, da si morajo dati moški obrvi obriti. Moški, ki hoče veljati v Ameriki za modernega, mora biti potemtakem na glavi popolnoma gol, brez las, brez brk in brez obrvi.
sv Najlepšo cesto sveta hočejo zgraditi Amerikanci, katerim je glavna stvar vedno in povsod rekord. Kakor imajo največje mostove, največje tovarno in največje knjižnice, tako hočejo imeti tudi arhitektonično najlepšo cesto. Svojo najlepšo cesto nameravajo zgraditi v mestu Detroit. Cesto bo gradila velika tvrdka Root, financirala pa bo gradbo ceste in ob njej projektiranih poslopij tvrdka StrauB & Co. Največjo lepoto arhitektonično najlepše bodoče ceste sveta bo tvoril 35 nadstropij visok nebotičnik.
sv Angleški letalcL Brali smo, da je angleški letalec Cobham letel v smeri proti M. Everestu, a da mu ni mogel do živega. Tudi smo brali, da je bil on edini, s kojega aero-planom se je vozila odlična indijska kneginja. V novembru L 1. sta zapustila London Cobham kot pilot acnoplana in Brancker kot vodja ekspedicije, odpravila sta se v Indijo. Pri Parizu vihar, na Nemškem hud mraz, v Varšavi led, okoli Lvova vihar, pri Bukarešti sneg, v Mali Aziji nalivi, isto pri poletu čez gorovje Tavrua, blato pri Bagdadu, tropska vročina pri Basori in še naprej do Perzijskega zaliva, pa ie dež m vihar zraven: to so bili njiju spremljevalci na poti v Indijo. Vsega skupaj sta tja in nazaj prevozila 27.000 kilometrov. Cobham pravi, da bo mogoče priti po zraku v Singapore v šestih dneh, v Kapsko mesto tudi v šestih, v Avstralijo pa ▼ osmih, iz Londona namreč. Tako postaja zemlja od dne do dne manjša. — Cobham misli na aeroplane. Drugi načrti pa hočejo zgradbo Zeppelinov — velikanov, ki bodo lahko vzeli s seboj 100 popotnikov. Sicer ne bodo leteli tako hitro kakor aeroplani, a bodo veKko udobnejši.
Gospodarstvo.
Investicijsko posojilo za razširjenje telefonskega omrežja?
Pred približno 14 dnevi se je vršila v
poštnem ministrstvu v Belgradu konferenca strokovnjakov. Konferenca je Sla neopaženo mimo javnosti. Konferenca, ki je trajala tri dni in na kateri so bili navzoči strokovnjaki od vseh poštnih ravnateljstev v celi državi, je obravnavala projekte razširjenja telefon, skega omrežja v državi.
V prvi vrsti so prišli splošni več ravnateljstev se tičoči projekti v poštev. Predvsem je bilo ugotovljeno, da se morajo zgraditi sledeče telefonske proge: Cetinje—Sarajevo, Ljubljana—Zagreb, potem Sušak—Zagreb— Belgrad, ki bi naj bila zvezana z Reko in Trstom. Zelo važna linija bi bila tudi: Split — Zagreb — Osijek — Belgrad, Zagreb — Maribor — Dunaj — Zagreb — Koprivnica — Budimpešta in Trst — Budimpešta preko Ljubljane in Zagreba.
Obravnavali so tudi vpostavitev linije Belgrad — ISolun, Cetinje — Skader in Tirana. Po projektih, izdelanih pri poštnem ravnateljstvu v Splitu, bi se naj zvezali vsi dalmatinski otoki z obalo in poleg tega nameravajo zgraditi celo vrsto telefonskih linij na področju poštnih ravnateljstev Belgrad in Skoplje.
Na konferenci so ugotovili, da bodo od vseh teh naštetih projektov mogli realizirati samo zvezo Cetinje — Sarajevo in Ljubljana — Zegrcb. Za vse druge projekte nima poštno ministrstvo niti materijala niti ne more dati potrebnih sredstev za materijal oz za gradbo.
Ker pa je vsekakor potrebno vse zgoraj naštete telefonske linije izdelati, so vsi referenti zastopali stališče, da si mora poštno ministrstvo brezpogojno za to nabaviti sredstva, pri čemur jc bilo sklenjeno predlagati: poštno ministrstvo naj vzame v inozemstvu investicijsko posojilo.
Na koncu navajamo še na tej konferenci podano statistiko:
Jugoslavija ima 896 telefonskih postaj in govorilnic. Število inštaliranih telefonskih aparatov znaša 27.009. Dolžina znaša v lokalnem prometu 27.270 km, v interurbanskem prometu 64.633 km. Na vsakih 1000 prebivalcev odpadejo 3 telefonski aparati (V severnoameriških Združenih državah 120, v Nemčifi 30, v Franciji 10 aparatov itd.
g »Jadranska sir&ža« nam javlja, da je razrušila pogodbo s tvrdko »Tornamid«, ki je prodajala od nje priporočeno tinto in ji za to dajala neke odstotke. »Tornamid« se ni držal pogodbe in začel prodajati slabšo tinto kakor je bilo prvotno dogovorjeno. Jadranska straža je sedaj stopila v zvezo z zagrebško tvrdko Pech. Odslej sme samo ta tvrdka prodajati tinto z znakom J. S.
g Bačka uvaža ameriško žito! Belgrajsko »Vreme« poroča iz Subotice: »Glasom točnih podatkov se je v prvih 10 dneh tek. meseca uvozilo v Bačko 1000 vagonov ameriškega žita, ki stane franco do naše meje 400 Din met. stot. Stroški za prevoz od Postojne do Subotice znašajo 40 Din, tako da stane ameriško žito v Subotici 440 Din, dočim je cena našemu domačemu žitu 465 Din. Torej je naše domače žito dražje za 25 Din pri met.
stota. še večja je razlika pri moki. Minoli teden ao uvozili v Bačko 150 do 200 vagonov moke iz Madžarske. To moko ao namleli madžarski mlini iz žita, ki so ga bili uvozili iz Bačke. Moka stane sedaj v Subotici 450 Din met. stot, dočim stane domača moka 500 Din. To je mogoče zato, ker se na žito ne plača izvozna carina, na moko pa ne uvozna carina.« — Tako doživljamo v Jugoslaviji podobno gospodarsko kurijoznost z moko, kakor smo jo v bivši Avstriji s sladkorjem: avstrijski sladkor so na Angleškem krmili konjem, tako je bil poceni, doma so pa revni sloji pili grenko kavo.
g Številke naše zunanje trgovine preračunane na zlato. Iz podatkov glavnega ravnateljstva carin posnemamo, da je znašala vrednost našega uvoza v zlatu lani 578.6 milijonov dinarjev, naprav 439.45 milijona dinarjev v letu 1920. Vrednost izvoza izražena v zlatu je lani bila 671.3 milijona zlatih dinarjev, v letu 1923 pa 477.46 milijona zlatih dinarjev. Iz teh podatkov je razvidno, da je v letu 1924. uvoz še vedno naraščal, čeprav je njegova vrednost izražena v papirnatih dinarjih padla od I. 1923. na 1924. (od 830 milijonov dinarjev v letu 1923. na 8222 milijonov dinarjev v letu 1924.).
g Revizija razpisa 61.602. Že v letu 1920., da bi pomagalo domači industriji, je glavno ravnateljstvo carin izdalo razpis 61.602, po katerem so mnoge surovine in drugi predmeti prosti uvozne carine. Ker sc pa sedaj marsikaj proizvaja pri nas, bi mogel biti ta razpis škodljiv domači industriji. V finančnem zakonu ima finančni minister dovoljenje, da ta razpis po potrebi menja, dopolni ali ukine. Že v teh dneh se bo vršila revizija tega razpisa v sporazumu s trgovinskim ministrstvom. Kakor doznava »Privredni pregled«, se bodo v razpisu pustile surovine in predmeti za uvoz brez carine in sicer tisti, ki se v državi ne proizvajajo oz. se ne morejo zamenjati s kako drugo surovino ali predmetom, ki se v državi izdeluje.
g Državni dohodki in izdatki v januarju
t. 1. Po statističnih podatkih so znašali državni dohodki v mesecu januarju letos 923 milijonov, 787.260 dinarjev, izdatki pa 798,446.725 dinarjev. Dohodki od železnic v januarju so dosegli 204,703.690 dinarjev, od monopolov 192,621.863 dinarjev, od trošarine in taks 167,103.485 dinarjev itd. Največji pa so bili izdatki za prometno ministrstvo 192,383.646 dinarjev, za vojno in mornarico 129,347,571 dinarjev, za finančno ministrstvi 114,131.154 dinarjev itd. — od 1. aprila 1924 do 31. januarja so dosegli državni dohodki 9.009,845.188 dinarjev (proračun 8.670,833.333 dinarjev), izdatki pa 8.451,649.804 dinarje (proračun 8.670,833.333 dinarjev).
g Konkurz belgrajske »Uvozne banke«. Radi raznih dolgov jc proglašen nad imovino benlgrajske »Uvozne banke« konkurz.
g Jugoslovansko-avstrijska trgovina v zadnjem četrtletju 1924. Glavni predmeti, ki jih je Avstrija uvažala k nam v zadnjem četrtletju lanskega leta so bili sledeči: les 37.500 met. stotov (ves avstrijski izvoz 4 milijone met. stotov), rude 27.800 (594.000), papir 52.000 (643.000), železo 85.130 (471.600), stroji 18.000 (najboljši kupec I skupni izvoz 112.800). Nasprotno je bila Jugoslavija dobavila v zadnjem četrtletju lanskega leta Avstriji: sadje in zelenjava 52.738 stotov (od ce-
lokupnega avstrijskega uvoza 933.600 met. stotov), žito 570.000 met. stotov (3.2 milijona), živina 63.000 (Poljska 155.500, Ogrska 130.700) itd.. Podatke smo vzeli iz avstrijske statistike, g Rusko notranje posojilo. Iz Moskve poročajo, da je razpis notranjega posojila v znesku 10 milijonov zlatih rubljev popolnoma uspel. Podpisanih je bilo celo 25 milijonov.
g Amerikanci gredo izterjavatL Čeprav se mnenje severno ameriških držav o vprašanju medzavezniških dolgov ni izpremenilo, potuje državni podtajnik za finance Winston v Evropo, da se porazgovori z finančnimi mi« nistri in znanimi finančniki v raznih državah, katere bo obiskal.
g Obtok bankovcev v Franciji Dne 16. t. m. je znašal obtok bankovcev v Franciji 42.960 milijonov frankov, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu zmanjšanje za 45 milijonov. Predujmi emisijske banke državi so bili 22.350 milijonov frankov, več 350 milijonov kakor » izkazu z dne 9, t. m.
Borze.
Dne 20. aprla 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 14.75—14.90, Italija 2.53 do 2.56 (255.50), London 295.75—298.75 (297.50), Newyork 61.5&-62.56 (62.125), Pariz 323.50 do 828.50 (3.2750), Praga 183.07—185.07 (1.8475 do 1.85), Dunaj 8.66—8.86 (8.76—8.77), Curih 11.97 do 32.07 (12.03—12.04), Amsterdam 24.70—25.
Curih. Belgrad 8.35 (8.35), Budimpešta 0.007175 (0.0071), Berlin 1.2310 (1.2310), Italija 21.1750 (21.21), London 24.76 (24.76), Newyork 517.20 (517.50), Pariz 27.1250 (27.17), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 72.85 (72.85), Bukarešt 2.3250 (2.3250), Sofija 3.7750 (3.7750).
Dunaj. Devize: Belgrad 11.43, Kodanj 130.90, London 33.905, Milan 29.07, Newyork 709.35, Pariz 37.20, Varšava 136.15. Valute: dolarji 706.90, angleški funt 33.87, lira 29.05, dinar 11.87, češkoslovaška krona 21.01.
Praga. Devize: Lira 138.575, Zagreb 54-50, Pariz 177.875, London 161.80, Ne\vyork 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. invest. posojilo iz 1. 1921 02.50 (blago), 2 pol odst. državna renta za vojno škodo 159—160.50, Celjska posojilnica, Celje 210—210 (zaklj. 210), Ljubi. kred. banka, Ljubljana 217 (denar), Merkantilna banka,Ko.evje 110—126, Prva hrv. štedionica, Zagreb 825—830, Kreditni zavod za trg. in ind. Ljubljana 190—200, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 134 (blago), Trb. premogokopna družba, Ljubljana 384—390, Združene papirnice Vevče 100—108, Stavbna družba, Ljubljana 265—280.
Zagreb. Hrv. Esk. banka, Zagreb 105, Jugoslavenska banka, Zagreb 99, Ljubi. kred. banka, tu 217, Prva hrv. štedionica, Zagreb 825—830, Slavenska banka, Zagreb 71, Dio-ničko društvo za ekspl. drva, Zagreb 43—45, Hrv. slav. d. d. za ind. šecera, Osijek 630, Na-šica 49, Slavonija 54—55, Trb. premogokopna družba, tn 390—395, Združ. papirnico, Vevče 100—120, Vojna odškodnina 160—161.50, 7 odst. drž. inv. posojilo 62.50.
Dunaj. Efekti: Zivnostenska banka 829.000, Alpine 371.500, Greinitz 136.000, Kranjska ind. družba 410.000, Trbov, družba 413.000, Hrv. esk. banka 120.000, Leykam 129.000, Jugoslovanska banka 104.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 65.300, Mundus 850.000, Slavex 1 180.000, Slavonija 60.000.
Ljubezen in zlato. 87
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Pri deljenju ni bilo nikakoršne pravičnosti. Malih ljudi, malih detet, sploh vprašala ni, ako jih je volja malce si ogledati igro. Imeli niso nobene izbice. Sreča jih je butnila v življenje in ob polno mizo, pa jim velela: »Sedaj pa igrajte k In ti ubogi revčki so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Igra je nekatere pripeljala do parnih jaht in palač, druge v blaznico ali ubožnico. Eni so igrali vedno eno in isto karto in delali vse svoje žive dni vino v bodičevju v nadi, da si navsezadnje pridobe umetne zobe pa mrtvaško rakev. Drugi so zarana popustili igro, potem ko so potegnili karte, ki se jim ji reklo nasilna smrt ali glad na severu ali odurna, plazeča se bolezen. Karte nekaterih so dosegle kraljestvo in neodgovorno, nezasluženo moč, druge zopet častihlepje, bogastvo v napovedanih vsotah, nečast in sramoto, ali ženske in vino.
Kar se njega samega tiče, je dobil srečne karte, akoravno ni mogel videti vseh. Nekdo ali nekaj ga lahko še ukani. Sreča ga je kaj lahko mamila v ta namen. Nesrečna vrsta okoliščin in tekom enega me-soca dni bi roparska tolpa lahko plesala svoj bojni ples okrog njegovega finančnega trupla. Še tisti dan ga lahko povozi voz poulične železnice ali mu pade napisno znamenje s kake hiše na glavo in mu jo i a bije. Ali pa vedno prežeča bolezen, ta najhujša .'•?• muhavosti sreče. Kdo more reči I Jutri ali kak dr';-' d'jn lahko skoči nanj strupena žuželka, ali kaka f f r v.! izmed tisočev žuželk, pa ga spravi v grob. 1'rc.i tednom dni ie poleg njega stal doktor Bascom, •i podoba sijajne mladosti, moči in zdravja, in se jo smejal in razgovarjal z njim. čez tri dni je bil r.i.riev — pljučnica, revina srca, in nebo ve, kaj še. f rvTio ie bilo to. To je bil nov, surov udarec v Day-1 J lovi ;:avesli. Kdaj pa pride vrsta nanj? Kdo more i . i? jVi-Mi toni pa ni preostajalo drugega kakor Igrati r, k-rtami, ki jih je videl v roki, in te so bile: boj, n ''"evanie, pa koktaili. In sreča je sedela n»d vsem in ue reLala.
Enajsto poglavje.
Neka nedelja je našla Daylighta onstran zaliva
v piedmontskih hribih za Oaklandom. Kakor po navadi, se je vozil v velikem avtu, kot gost Swif\vater Brilla, ljubljenca sreče, ki je prišel v južne kraje, da potroši še sedmo premoženje, ki si ga je pridobil iz zmrznjenega severnega peska. Bil je obče znan razv sipnež in zadnji njegov kup zlata je bil že zopet na najboljši poti, da sledi prejšnjim šestim. On je bil tisti, ki je prvo leto mesta Dawson pustil pokati celo morje šampanjca po petdeset dolarjev kvart, tisti, ki se mu je v vreči zlata že prikazovalo dno, a je vzlic temu pokupil vsa jajca na trgu, celih stoindeset tucatov, po štiriindvajset dolarjev tucat, samo radi tega, da podražil svojo drago, ki ga je prevarila; in on je zopet bil, ki je kneževsko plačeval hitrost, ki je najel posebne vlake in prekosil vse hitrostne rekorde med San Frančiškom in New Yorkom. Zopet je bil tukaj, ta »srečni miljenec pekla«, kakor mu je Daylight re-kal, razsipajoč z isto staro lahkoto premoženje.
Bila je vesela družba, ki se je imenitno zabavala; vozili so se okrog zaliva od San Francisca mimo San Josea do Oaklanda; spotoma so bili trikrat prijeti radi prehitre vožnje, tretjič pri Haywardn, kjer so pobegnili s svojim ugrabiteljem vred. V bojazni, da so odtod telefonirali naprej, naj jih primejo, so krenili
v	stran in drveli po novi poti proti Oaklandu, burno se razgovarjajoč, kaj naj narede s stražnikom.
»V deset minutah smo pri Blair Parku«, je oznanil eden izmed družbe. Glej, Swiftwater, tik pred nami je križpot z mnogimi vrati, odkoder jo mahnemo naravnost v Berkely. S tem pridemo nazaj v Oakland, od druge strani smuknemo čez vodo in pošljemo dre-
vi	avto s šoferjem nazaj.«
Swlftwater Bili pa ni uvidel, zakaj ne bi šli mimo Blair Parke v Oakland, in se je odložil za to pot
Kosov naslednjem hipu brzeli po ovinku, ge je prikazala cesta, ki je niso nameravali rabiti. Znotraj vrat je sedela mlada ženska na kostanjastem rjavcu, se nagibala v sedlu na stran in pravkar zapirala vrata. Daylight je na prvi pogled občutil, da se mu žen-V ska nekam čudno znana v .»»»i^j—
se je vzravnala v sedlu s kretnjo, ki jo je takoj spoznal, vzpodbodla konja v dir in odjezdila, s hrbtom proti družbi. Bila je Deda Mason •— spomnil se je, da mu je Marrison pravil, da ima konja, in je bil vesel, da ga ni videla v tej razgrajajoči družbi. Svvifhvater Bili je vstal pokonci, držal z eno roko ozadje sprednjega sedeža, z drugo pa mahal po zraku, da obrne njeno pozornost nase. V ustih je imel vreščečo piščalko, po kateri je bil znan vsepovsodi in ki jo je Day-light že iz prejšnjih časov poznal; zdajci pa je Day-light zavzetemu Brillu podstavil nogo, ga potegnil za ramo in potisnil na njegov sedež.
»Ti pa m-m-moraš poznati to žensko!, je brbljal Swiftwator Bili.
»Gotovo da jo,« je odgovoril Daylight, »molči vendar že.«
»Čestitam ti na dobrem okusu, Daylight.:< Krasna punca, pa jezdi kakor moški!«
V tem hipu jo je drevje skrilo njihovim očem; Swiftwater Bili je zopet začel razpravljati, kako bi se znebil stražnika, Daylight pa se je miže naslonil nazaj, pred očmi še vedno Dedo Masonovo, ki je dirjala po cesti. Swiftwater Bili je imel prav. V resnici je znala jezditi. In dasi je sedela kot moški, je bila njena seja dovršena. Dobro za Dedo! In nadaljnja točka je bila, da je imela pogum jezditi na edini naravni ln logični način. Glavo je držala malo postrani, to je bilo zopet gotovo.
Ko je pondeljek zjutraj prišla k njemu, da ji narekuje, jo je motril z novim zanimanjem, akoravno tega ni pokazal, in običajni posel se je izvršil na običajni način. Prihodnja nedelja pa je našla njega samega na konju, ko je onstran -zaliva jezdil po pied-montskem gričevju. Dolgo je jezdaril tisti dan, dasi ni nikjer mogel uzreti Dede Masonove, akoravno je jezdil po mnogih cestah in naposled v Berkeley. Tukaj je zopet ob številnih hišah, po ulicah gor in dol ugibal, v kateri bi utegnila ona stanovati. Morrison mu je že davno prej povedal, da stanuje v Berke!cyu in prejšnjo nedeljo popoldan je tudi odjezdila v to stran — očividno na povratku domov.
(Dalte sledi.)
Vjff)
KBlr.vr, --
CV/t
EiUgRaP

BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske monte, 80, 35, 30 mm, 4 m dolžine, zdravo blago, fco meja S85 (denar); deske TIL vrata, fco meja 536 (denar); Trami monte, 8-8—21-27, merk. tesani, fco meja 375 (blago); cerovi krlji, od 2 m dolž., od 25 cm prem. naprej, fco. nakl. postaja, 10 vag. 18—18 (zaklj. 18). — Žito in poljski pridelki: Pšenica avstralska, par. Postojna 450 (blago); otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana 225 (blago); otro-bi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana 195 (blago); koruza zobata, fco Ljubljana 215 (blago); koruza medjimurska, par. Ljubljana 236 (blago); krompir jedilni, rumeni, fco ^ pil je tranz. 130 (denar).
pr Skladatelj Emil Adamič je posvetil in Izročil orkestralnemu društvu Glasbene Matice svoje najnovejše delo: Suito za godalni orkester > Ljubljanski akvareli;:, v kateri opeva Ljubljano. Skladba ima 6 slik, ki nosijo sledeče naslove: 1. Jutro na Rožniku, 2. Na Tivolskem ribniku, 3. V cerkvi sv. Florjana, 4 Na gradu, 5. Pri sv. Krištofu in 6. v Zvezdi. Kakor čujemo, bo orkestralno društvo izvajalo to delo že na svojem prihodnjem kon-rertu.
pr Vstopnice ta velik pevski koncert >Zveze slov. pevskih zborov* dne 3. maja popoldne v Unionu (sodeluje 15 zborov s 475 pevci iu pevkami) se dobe od danes naprej
v M a t i č n i knjigarni no Kongresnem trgn. Občinstvo opozarjamo, da si jih takoj preskrbi.
pr Koncert bratov lo van« vite v. Občinstvo vljudno opozarjamo, da se vrši danes zvečer <>b 8. uri v Unionski dvorani umetniški koncert bratov Jovanovičev, svetovnoznanib umetnikov in cicer s sledečim sporedom: Glazu-nov: Koncert za gosli, 2. Brakms: Rapsodija, Cervantes Gran Senora, Pik: Ples Olafa (klavir), a. Palmgren: Romanca, Elgar: Caprici, Suk: Spev ljubezni (vijolin-solo), 4. Lorelli: La folia, (gosli), Scot: Lotusland, Debussv: Tako walk, Bridge: Fireflies (klavir), 6. Bee-lhoven: Romanca: -Suk: Appasionata, Saint-Saens: Rondo (gosli s spremljevanjem klavirja). — Vstopnice vseh vrst od 30 Din navzdol, ;*o na razpolago v Matični knjigami.
pr S mamice 1925. Morija, moja ljubev.cn. Sitiarnice za vsak dan celega majnika z mo-
litvenikom. Spisal dr. Ivau Žagar, župnik v
Dobju. Mariborn 15*25. Naročajo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena 22 Din.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DBAMA: Začetek ob 3® zvečer,
Torek, 21. aprilu: Zaprlo.
Sreda, 22. prila: VDOVA ROŠLINKA. Red B.
Četrtek, 23. aprila: LIZISTRATA. Red C.
Petek, 24. aprila: ROKA ROKO UMIVA. Premijera. Red E.
Sobota, 25. aprila: Ob 5 popoldne ROSMERS-HOLM, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 26. aprila: ROKA ROKO UMIVA. Izv.
OPEKA:
Začetek ob pol 20 zre čer.
Torek, 21. aprila: Zaprto.
Sreda, 22. prila: CARMEN. Red F.
Četrtek, 23. aprila: TRAVI ATA. Red D. Gostovanje tenorista Drago Hržiča iz Zagreba.
Petek, 24. aprila: Zaprlo.
Sobota, 25. aprila: DON PASQUALE. Red D.
Nedelja, 26. aprila: AID A. Gostovanje gdčne Zaludove in Zdenka Rnittla iz Bratislave. Izven.
O
L A J S A N A PMI&L& za B L E K E DAJE ■ BERNflTO Vi(
Slovenska krščanska ženska zvesa ima svojo redno sejo danes popoldne ob 5. uri v Jugoslovanski tiskarni.
Predavanja o zdravstvu, četrto predavanje se vrši danes v torek, dne 21. aprila ob 6. uri zvečer na univerzi v dvorani št. 90 (I. nadstropje). Predava g. primarij dr. Fr. Der-ganc o predmetu: Kirurgična asepsa in ane-sterija. Zanimivo predavanje o modernih operacijskih metodah bo g. predavatelj pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Vljudno vabljeni vsi, ki zanimajo za svoje in svojcev zdravje.
S ah i živimi figurami, ki ga priredi >Ate-nac 1. majnika pod vodstvom Milana Vidmarja, bo proizvajalo s sodelovanjem >Šahovskega kluba« članstvo »Atena« v zgodovinskih nošah.
Turistlka in šport.
NOGOMET.
Preteklo nedeljo je porabilo nekaj naših klubov za odigranje prvenstvenih tekem. Hermes je igral na igrišču Ilirije proti mariborskemu Rapidu 2 :1. Ilirija je nastopila v Celju proti SK Celje, izid 0 :0, v drugem razredu v Ljubljani pa sta si stala nasproti Slovan in Svoboda, izid 11:0. Prvenstvena tabela izkazuje po teh tekmah sledeče stanje: Ilirija je absolvirala vse tekme ter ima 23 točk in seore 57 :5, igrati ima le še 13 minut predčasno, pri rezultatu 6 :0 prekinjene igre s Primorjem; Rapid je ostal vkljub izgubljeni igri na drugem mestu z 12 točkami, tretje mesto ima Hermes z 11 točkami, nato slede Primorje 9, Jadran 8, Maribor 7 in Celje 2. Jadran ima igrati še 3 tekme, Primorje, Rapid in Maribor po dve in Hermes eno. Prihodnjo nedeljo igrajo Primorje : Jadran ter Maribor : Hermes.
K zadnjim rezultatom je pripomniti, da je postavila Ilirija proti Celju rezervno moštvo, ojačeno s tremi igrači I. moštva. Celje se je nahajalo skoro neprestano v defenzivi, toda je ob slabi igri forwarda Ilirije obdržalo neodločen izid. — Rapid je bil proti Hermesu slabejši kot navadno; moštvu je manjkalo ambicijoznosti, obe moštvi, Rapicl kakor Hermes pa sta bih' tehnično daleko pod običajno formo. Izjemo sta delala tu kvečjem Herme-sova branilca brata Pleš, katerima ima Hermes pripisati zmagovit rezultat. — Prvenstvena tekma Slovan : Svoboda je bila, kakor govori že sam izid, docela enostranska.
V Zagrebu je igral Gradjanski ŠK v soboto in nedeljo z dunajskim Simmeringer SK. Prvi dan je izpadla tekma neodločno 2 :2, drugi dan so zmagali Dunajčani s 4:2. Po I poročilih zagrebških listov se nahaja Gradjan-| ski trenotno v slabi formi.
HAZENA.
Prvenstvena tekma med Ilirijo in Ateno ) je končala po zelo zanimivi in napeti igri i i rezultatom « : 2 z Ilirijo. V terenu jo bila Atena Iliriji povsem enakovredna, za izid je bila odločilna večja odločnost napadalk Ilirije.
V splošnem naše hazenašice niso še v formi
in predstojeoo reprezentančno tekmo Zagreb : Ljubljana je vnaprej treba motriti s precejšnjim pesimizmom. K stvari se že povrnemo, kakor hitro bo objavljena sestava ljubljanskega teama.
Šport v Bolgariji. Mislili bi, da se vsled čudnih notranjih razmer Bolgari za šport bolj malo zanimajo. Pa je ravno obratno in se ni v nobeni balkanski državi po vojni šport takn razvil kakor v Bolgariji. Pred vojsko so se zadovoljili z običajnim drogom hi bradljo iu malo kolesarili so, sedaj pa gojijo v prvi vr-sti nogomet z vsemi njegovimi odcepki. Okoli iu okoli Sofije vidiš skoraj povsod nogometne prostore in tako dečki kakor deklice jih pridno uporabljajo, deklice seveda za g<> jitev njim prikladnih športnih panog. Tudi neke vrste stadion so si zgradili in množica gledavcev ob nedeljskih popoldnevih nam go-vori o živahnem zanimanju Bolgarov za šport. Nešteto je športnih klubov in vedno novi so ustanavljajo; skoraj vsako večje mesto ima svoje klube. Tudi goste radi sprejemajo in hočejo s pomočjo športa stopiti spet v prija-teljske stike s sosedi. Tako je šport tudi tukaj sredstvo za prijateljske vezi. Turki in Romuni so v Bolgariji že igrali; upajo na obnovitev športnega sodelovanja tudi z Jugosla-vijo. — Poleg nogometa se razvija zelo hi trn tudi motorni šport. Nanofo ustanovljeni motornokolesni klub bo otvoril svoje delova-nje z veliko motorno dirko, dostopno vsem lastnikom motornih koles. Znamke koles so francoske, belgijske, aemriške in nemške. — Omenimo tudi konjske dirke, ki sc jih pa udeležujejo izključno le častniki. --Pred kratkim umrli slavni rokoborec Petrov je zanesel zanimanje za roko bor bo in za šport sploh med najširše sloje, V oporoki je zapustil velik del svojega premoženja za športne namene.
Zgubila se je v nedeljo od Ulice na Grad do Gradišča srebrna damska ura s štev. 1415. Najditelj naj jo odda pri policiji.
Na?la se je ženska ura. Dobi se pri g. Jo-sipu Kramerju, Trgovska banka.
HARMONIJ
skoro nov, s 5 vrstami jc-zičnikov in 23 spremeni, je naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod štev. 2610.
flarvne trakove, egijeni-, povoščeni-, kopirni papšr, hektograficni zvitki in druge potrebščine pri M. Baraga. ^Hl?®^1
Boijii KROJAŠKI POMOČ-NIK sc sprejme. — Franjo PremlE, Sv. Petra cesta 36.
Sorcinie se priden, posten
Jilapec h konjem.
biti mora vešč oskrbovanja konj in trezen. Naslov pove uprava lista pod St. 2578.
HERDERJEV KONVER. LEKSIKON
9 zvezkov (19171, neobrab-ljea, naprodaj. Ponudbe na na upravo Usta pod 2613.
Pozor!
Kot OSKRBNIK
n.t veleposestvo ali skladiščnik aH tržni mojster v
kaki tovarni IŠČE mesta vpokojeni železničar, sedaj mestni oskrbnik, s skladišč, izkušnjo, vešč poljedelstva, gozdarstva, živino- in sadje-reje. Nastop službe 1. julija. Ponudbe upravi pod 2540.
.f
sa PEKOVSKO OBRT sc »prejme - no. pod 15 let. AND. DOUNAK, Ljabliana, Bofceričova ulica 1.
Popoldsnsko SLUŽBO
kakršnokoli, išče uradnik, -Naslov v upravi Slovenca n pod: ».Družina« Stev. 2624.
ZASTOFNIK-POTNIK
Prevzamem še eno zastopstvo v Sloveniji. - Naslove pod '-POŠTEN« na opravo.
MESEČNA SOBA
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, Se odda lakoj solidnemu gospodu na Dunajski cesti 61. Istofam naprodaj več lepih, velikih OLEANDROV.	2609
Plačujem najboljše STARO OBLEKO in POHIŠTVO. -Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — DRAME MARTIN, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.	997
PEKOVSKIM mojstrom
naznanjam, da tlakujem peči z opeko kakor tudi z ilovico (Lamherde). - Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: : Olenslager« Stev. 2584.
prihranite, ako pred nakupom blaga za obleke, perila, srajc, ov-atnsc, naglavnih rut, šerp, obrisalk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega Me-ga ter usnja, obiščeta trgovino, kjc;r so najnižje cene in sicar pri tvrdki
ČISTO SVINJSKO
v lastni topilnici topljeno, imera stalno v zalogi. Najnižje dnevne cene, — Cenj, naročila na tvrdko
J. POPOVIČ - Ljubljana.
ČEŠKI
se zopet dobi pri
FRAN POGAČNIKU
Ljubljana, Dunajska cesia 36
ftj c
MAJZELJ & RAJsEU
Ljubljana, Turjaški trg St 1.
Radi opustitve trgovine
prodajam zlatnino, srefcmi-no, vsakovrstno jedil, orod* jc in birmanska darila, po zelo znižanih ceneii. - )OS. SEI.OV3N-ČUDEN, Ljubljana, Mestni Irg.
¥eč otroških vozičkov » dvokoies
prejšnjih modelov proda poceni »TRIBUNA« F. B.
tovarna dvokoies in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-sba cesta 4.	2413
Gostilna idit,
metnem kraju, s stanovanjem in vsem inventarjem, se po nizki ceni odda v najem radi draž. razmer. Iztoči »e mesečno 20 M vina. Zagreb, Tkalčičeva 72.
Vsled preselitve
naprodaj POHIŠTVO, obstoječe iz 2 sob in kuhinje. Cena zelo primerna. Tudi stanovanje na razpolago. ~ Poizve sc na Cankarjevem nabrežju St. 7, II. nadstrop{e (desno) pri g. Borko. 2621
nova, araer, sistem Ewans, lansko leto stali 13.500 Din, isti sedaj 6200 Din, še nekaj komadov na razpolago. — »TRIBUNA« F. B. L., tovar. dvokoies in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska 4,
Kupujem
dva PLAŠČA, KOSTUM ter več porov novih in starih ČEVLJEV. -Vpogled: Sv. Jerneja cesln St. 62/1, Sp. Siffcj. 2581
Več spalnic
m 2 JEDILNICI iz trdega lesa, lepo politir., naprodaj v Škoiji ulici 13, dvorišče.
<»«»» " In solidno "
[Teodor Rabič]
\f0 LJUBLJANA
SREBRNE KRONE
kupujem. - Ponudbe upravi lista pod šifro »KRONE*.
MODHA 43ALI©A
j ?!€Blo, rafl). ta vso umetni gnojila ISubijana
Kralja Patri Srg 2
dam3ki, za gospode in otroke se prodajo in sprejemajo v popravilo po zelo ugodni ceni vsak dan na stojnicah, Sv, Jakoba trg, Ljubljana.
Bolniška blagajna bratovske skladnice v Rajhenburgu odda službo hratovsko-skladifnega zdravnika. Bližje informacije daje in prošnje sprejema
|	M O M** I
| carinsko posredniški in spedSeifski bureau I
rabljene
od AMERIKANSKE MASTI v dobrem stanju za 50 in 100 kg po najvišji dnevni ceni. — Ponudbe na tvrdko J. POPOVIČ, Ljubljana.
in SAMOT-MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR — Ljubljana, Dunajska c. 36.
Prevozni mlini
za domače mletje (pogon 2 KS) bo na ogled in se prodajo pri PODBOJ, Sv. Petra cesta St. 95.	2479
itni zavod za
LJUBLJANA, Prešernova ulica št 50 C v lastoera
F, iw(«u»M(>»na i£9iui «t|, * | Hs$lc» brisjsrtsm: „Grem". Telefon litarertsn it 454. |
|	Podružni£s:	|
i Maribor, Jesenice, Rakek. |
Obavlia vse v to stroko spadajoče I I posle najhitreje in pod kulanitiimi pogoji.
Zastopniki družbe spalnih aoz 0. S. E. za ekspr. pošiljka.
Obrtniki, ličarji, pleskarji, pozor!
rasnih lakov iz svetovnosnane tovarne Carl Ticdemann. Nndi po znatno snižanih eenah
STANKO FLORJANČIC, LJUBLJANA
St. Petra oesta 35 (preje Mencingerjev lokal)
mBammmamamaamamamami
Obrestovani vlog, nakup in proda'n vsakovrstnih vrednostni!) papiriev, dsvls in valut, borzna naročila, prsdujemi in krediti vsak vrste, eskompt In inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposlti itd. itd. SrzojssJis: Kredit Ljufcijann TiK »o, 157, stR, sns( ?os
Izdaja konzorcij >Sloveneac
Jugoslovanska tiekama v Liubliuui.