PODLISTEK. (< ,,Govorčki . Priobčil F. 8. Šegnla. Celo leto bilo je mnqgq slišati o mladefolšilcih >in dekliških shodih in o govorih in ^gpfvorčki.h", ki so se prednašaOli o takih priiložnostihL, Da tudi širže občinstvo izve, kaki so ti govorčki mladine, pfinaSamo za vzgled dva od dekliškega shoda, ki se je dne 8. septembna t. 1., kakor smo svoječasno po ijoftali, vršil pri Sv. Križu tik Slatine ob prLftujočnosti 1200 deklet iz cele dekanije rogaike in od drugod. Mi^lite si pri tem kot govornico dobro priprosto mladenko v svojem dekliškem kin^u, ki goTorl s tako navdušenostjo prfed naravnost ogromno množico, da se triese oela njena šibka postava In pripoznati bodete morali, d,a taki >,govorCki'* nikakor ne ostajajo brez upliva in uspeha! Da slišimo! 1. Prolog. (M. P0 Pozdravljene sestric.e mile, Pozdravljene bodite mi, Ki žive ste pri6e dnes biie, Kako se Marija časti! Kaj dnes nas je sem pripeljato, Sestrice od razniJi .c$rani? Knj taki, pogum niim je dnlo?  , 'Marija, Marija, lo ti! Od sreče se srce nam taja, In lice in oko žari! Od kod pa ta radost pri.aa.ia, To veš, o Marija, le ti! iTrak višnjevi vse na& ovija, Svetinja na njem sb blišČi, V znamenje, da nas, o Marija, 1 Za hčere izvolila si! '¦ ' Zatq pa otroci Marijel, Zdaj kvišku srca brez sklrbi! Naj, koder Je solučice sije, Obljuba se naš>a glasi: , KJam t<:oli se nam je podati, ZaŠčitnica naSe fiasti, Gospa, naša Ijubljena Mati, ; Marija, Marija, si ti! Zato cw4 sbvenske mladine (Obrni k Mariji ofii! Ce drugo na svetu vse zgine, Marija te ne zapusti! Zložil F. S. Segtila, župnifc. 2. O veri. (M. S.) Visokovredni gospodje! C&njene zborovalke! Naročilo so mi je od priroditoljcv tega shoda, da spregovorim nekaj besed pri natlpm doklišlcom zborovajiju. Jaz porabim to prijo/nost, da spregovorim o tem, kar je prvo, kar je nam uajiirazje, o sveti veri< Ni aaroda, ki bi bil brez vere*: Diviak, ajd veruje,. On moli kamen, rožo, žival, solnce, mesec, ogenL Tudi bogoftastje Imajo. Postavljajo si malike, častijo jih, zažigajo kadilo, da, klali so njim nekdai ljudi v dar! Sestrice, kaj pa me? To vam povem: Otroci snlo Marijini! Udje smo katoliškje cerkve in večnq resnice svete na^e vere so nam ravnilo pri vseh naših dejanjih in nehanjih! I. Prva naša knjiga bil nam je katekizem.; Kar vsi ajdovski modrijani niso tznali,, vemo mi:: zakaj smo na evetu? Da si zagotovimo srečno vefr> nost s pomiočjq yere, ki, je ovladala naša srca že y prvi • mladosti! II. Kq odraserao, nas Jezus in Marija vedno bolj prevzemata. Mi se pa injiinja izročimo s celo dušo in telesom. Zato je moja radost hiša bqžja, beseda božja. Moja radost je Lepota liiše božje, kinč Marfijinega oltarj.a. Nikdar mi zatq ni bilo žal ne truda Inno denarja, ki s,p<ni jga izdala za lepoto hiSe božje, kjer se oživlja moja vera! III. V mladosti se je tudi treba luCiti. Zato imamo knjige in časopise. Dobri časopis priporočam vsakomur. Glejte, sestrice, n. pa dobH Casopis za nas je nBogoljub." Naj ga iraa paC vsaka naroSenega. Naj ga pa tudi pridno prebirajo! Slabi 5asopisi so pa tisti, ki smešijo cerkvene obrede in verne ijudi in ki zanLCujejo duhovniški sban. Tat casopi^ zavržem s studoni, nikdar ^a ne pogledam. Jaz bi ne hotola nikdar prebivaltPv liiŠi, kjer leži na mizi slab časopis! IV. Bln^or nnm, • dokier smemo ostati doma, v hiši ačetovi! No.katera pa nima vefi donia ali mora drugače na tuje.' To pa rečem, če bi morala daues iti služit, ne bojim se! Sla bodem, ali vera bo ravnilo i moje poti. K vernikom, luteranom, ia sploh k drugoveroem ae grera slažilt, za veliko denarja ne, za celi svet ne. (Naj si iščejo v službo Ijndi svoje vere, če jih imajo!) Vlzeli bi mi z! ,vero tudi postenje. Jiaz trdao veruj,tem, i da Marija ne zapusti svojih otrok. Pomagaja mi bode,, da aajdem dobre krščanske ljudi. . Tam bodem zve^Ha, skrbaa, delavna;, kakor me uži sveta vera, • ia dobro. mi bode! V. Jn 6e bi tako prišlo, da bi me Bog klical v < zakonski staa, tu še le bo vera r^lvailo mojega dejanja in mehaaja. Neverniku, zasuaehovalcu cerkve in njenih služabaiikov ne podam roke nikdar, tudi če bi imel zlate gradove! Rajši idem do groba sama in uboga svojo pot živl^en^ai! In tako koačam jaz svoj govor. Pač ai,(<mo me poklicaae v prvi vrstit braaiti našo vero^ 'Za jto je moški spol, ki ima iti naprej. Nafia n^aloga je, tiho potrpeti iji stanovitno spolajevati svoje dolžnosti? Toda če bi možje omagali, ali 3e bi oni jie hJoteli, pa srao me tu. nat boji&Cu za €ast Božjo m Marije, me deklefia, i ki nam je bila vera od nežae mladoati ravniln naSegfii dejaaja iin neJianja. Zakaj-tako? Zato. ker vdr,a podpina in brani fiednost. naftih^fnladih l.Pt! , Botf z ¦vtasni, sestrico! Bop z raatr, 'Marijjini i otroči!