rokodelni narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Y red đevane od JOr. •ïïaateza Mïeitvei&a• Tećaj VMt. V sredo 25. maliga travna iaprilja) 1849. List IV. Na *Janešhi gori robna mi pticica Gorska žgolela Samcu samičica Táko zapela: »Jez bom prepevala Strune prebiraj Kratek cas dělala Bova si zmiraj. > 7 Prijatetski pogovori s kmeti in mestmkt v novih receh. Presvitli Cesar so nam 4. sušca vstavo ali kon štitu cíj o dali, ktera naj bo podlaga ali fundament nove vlade ali regirenge, ki se ima po vsih cesarskih deželah vstanoviti. Na ta fundament se opirajo mnoge celo nove postave. kterih je potreba, de se novo pohištvo sozida v kterim bomo vsi avstrijanski prebivavci prihođnjič pre bivali. Pevca Gorjuškiga Nekdaj unela Tebe Gorniškiga Bodem ogrela. ? Hoje naj stokajo Burja robani Gojzdi naj pokajo V hruma veršanji ? i Naj dolj od Reškiga Jug se zaganja S stropa nebeskima Goro priklanja. ? Naj se vojsknjejo Vetri, oblaki Srećo doblujejo Tihi sromaki.« Postave, po kterih imajo desetina, tlaka in vse , ki so poprej kmetovavca vezale druge davsine jenjati na gruntno gosposko, so Vam v ze oznanjene, m d e ž eln e komisije, ki imajo po Cesarskim ukazu v vsaki deželi to reč tako razsoditi, de se odkupni patent pravično spolne, se bojo kmalo izvolile. V 14., 15. in 16. listu Novic je bila postava zastran odkup ljenja gruntnih davšin obširno razložena, in že tam je bilo rečeno: de te deželne komisije razlagajo in spolnijo to postavo in de razsodijo čez natoro ene in druge davši ne * de je tedej moč téh komisíj silno imenitna, in de je dobro na to gledati, v de se v to komisijo nar pre vidnisi in nar postenisi mozje dezele zberó. Od tega nimamo tedej za zdej nič več govoriti. Tudi nova postava zavoljo 1 o v s k i h pravíc ali j a g e vam je že oznanjena, in nadjamo se, de je vsak kme- Rekel sim ptičici: »Bodi po tvoje,« Per uji žgoličici Sreća mi poje. Lun se vganejo Plaha tamot V petji po 5 Mične šamote Krotke poslušajo Pesem zverine V petji se skušajo i Zlegať stermine. Petje razgrinjaj se V zvezdja prostore! Goro v raj zminja si Pevćik úbore l tovavec zadovoljin ž njo. Tri nove postave pa nam bojo kmalo oznanjene : namreč postava zastran natí sa bukev in ča s op i-sov, postava zastran družb, in postava zastran soseskine ali srejnske naprave. Pervi dve postavi veliko naših bravcov clo nič ne zađevate , ki niso pisavci ali udje kaciga druztva. Tretja postava zastran soseskine ali srenj ske vravnave (Gemeindeordnung) je pa za sleher-niga člověka takó imenitna, de lahko rečemo, de je ena nar važniših reći. Te postave so sicer le začasne, pa so popolnama veljavne do prihod nj iga deržavniga zbora, v kterim bojo novo izvoljeni poslanci pravico imeli, odkri-toserčno govoriti, kaj je treba v teh postavah po po-trebah posamesnih dežel popraviti ali prenarediti. Vsaka dežela bopaimela pred deržavnim zboram BJagre mi daj ej o Černi vránovi, S ptujga se shajajo H skaljim domovi. Dost je težavniga Pač zdej na svéti Naj bolj za samiga, ? Zra v pa péti Poženćan. na Dunaji svoj posebni deželni zbor v svoji deželi, v kterim se bojo vse domače reci posvetovale in skle-nile, in sklepi deželniga zbora se bojo izročili v poter-jenje Cesarju. Tudi v ta zbor se bojo poslanci volili iz domače dežele. Imenitnost dobrih volitev za deželni zbor je takó velika, de bojo Novice ob svojim času v ti reci še veliko govorile. Namén današnjiga pisanja je nek drug —namreč našim rojakam po mestih in deželi práv živo na serce položiti imenitnost nove srenjske ali soseskine vravnave (Gemeindeordnun or » Na kteri kraj koli drevó visi, ima vselej posestnik pravico do sadja , brez prepira, će je tudi sad na po- Presvitli Cesar so 17. susca poterdili novo so- sestvo njegovima soseda padel in ga je mogel tam pobirati. seskino napravo, po kteri je soseskam velika oblast Zatorej je prostor med drevesi po postavi odmerjen. Vjese- skerbeti, de se J1 izrocena, de se bojo prihodnjic same sebe vladale (régi- ni mora vsaka srejna za svoje cuvaje rale) po postavni poti. Pop olnama novo življenje se bo škoda ne zgodi; zatorej b o vsaka sadna tatvina ojstro tedej začelo po soseskah. V cesarskim razglasu, kte- kaznovana, brez razločka osébe, ktera jo stori. Nar nižji riga boste kmalo dobili, boste na tanjko brali, kakó se imajo soseske prihodnjic ravnati. kazen je 1 gold. ; prisežni možjé cenijo* tatvino. Per vi razdelk že imenovanih soseskinih postav oj stre takóle govori: „Podla ga Naprej so za varstvo sadnih drevés še naslednje , pa zlo koristne postave dane: Vsi lovci dobijo ali fundament svobodné vsako léto vradniški ukaz, po kterim se morajo pri lovu deržave je svobodna soseska." Ste slišali imenitno in strelanji ravnati, de le nektere ptice smejo tisto léto besedo? Cesar so nam dali oblast, de bomo svoje sami oskerbovali nam roke y de se ne y bomo mogli reci pa ne. Ptice, ktere od mešičkov pritožiti, de so zvezane, ali de moramo storiti, kar ukazejo. V svojim bomo sami gospodarji! Dozdaj smo spali pokonćati, nekterih in gosenc živé, nikoli ne smejo postreliti ali polo viti; nam drugi in to je z ojstrimi kazni prepovedano. Lovci in gojzdarji imajo tedej veliko pravico , na obnašanje drugih ljudi v in srno mógli spati, kér nismo smeli nic govoriti. Kjer téh rečéh paziti. Zakaj vsakimu člověku je ojstro prepo vedano , tište ptice loviti ali postreliti, ktere so v via je bila dozdej tamna noc, bo prihodnjic jasni dan, ki vitno življenje budí. „Spali smo rodo sužnost pa je po- darskim ukazu v tistim létu zaznamovane. Kdor hoče begnila in svoboda je prisijala ; čas je gibanja in dja- eniga slavčka QYachtigall) v kletki imeti, mora to °;o-nja y klijenja in rasti." sposki na znanje dati in vsako leto 10 gold, za-nj davka Zbudímo se zdej, kér nas Cesar samí k svobodnim plačati ar » Saksonskimje 15 tolarjev zató plačati slavčka ojstro prepo v vec drugih krajih je še clo lov ibanju kličejo! Ne bodimo več zaspanci, ne bodimo ne-čimerniki v svojih lastnih rečéh! Mili Cesar so nam od- vedan). Kdor šinkovca oslepí, je z ječo od S dni do 3 vzeli irofe v naših domaćih zadevah, in so nas za pol- mescov kaznovan. noletne deržavljane spoznali, in nam oblast v roke dali same sebe v soseskinih rečéh vladati. y Proti terpinčenju žival je še več drugih dobrih po Ali bati se je, de se nekteri ne bojo mogli iz dol ali namen tega so stav in kazin z denarjem in jeco ; stavka je le od tega govoriti, kar sadjorejo zadene, in žiga spanja zbrihtati 5 de ne bojo hotli brez irofa biti y jPPP ■ MPHH|| od tega hočem še nekej naprej povedati, kar sim v ime de soseskine svobodné naprave ne bojo po nje novanih deželah zapazil. y v ti reci veliki ceni zapopadli — torej smo se namenili nektere prijatelske opomine svojim rojakam po mestih in deželi na serce položiti. (Konec sledí.) Gosp. duhovni in učitelji imajo tù nar veči in lepši Veliko število lepih in polje v božjim vinogradu delati. zlo koristnih bukev, pod imenam „orbis pic tu s u ali r> NeUeJ oil sadjoreje z oziram na ptuje dežele. (Konec.) Za varstvo sadnih dreves so pa tudi postave dane, in ojstre kazni zađenejo vsakiga brez razlocka drevesa poškoduje; in te so: y kteri svét v po dob a h," in s podobami zival in želiš na-natisnjenih se najde v vsih učilnicah v mestih in na kmetih, iz kterih se mladost že od mladih nóg korist in škodo žival in zeliš učí, in bo tako k miloserčnosti in poznanju natore napeljana. V lepih dnevih učitelj svoje učence po polji in gojzciih vodi in jim v božjim sťvar-jenji lepo pred očí postavi, česar so se iz bukev učili. Kdor iz nevednosti kako drevó poskodje, za pade v kazin 3 gold, in 15 kraje. ; ce je pa drevó popol nama pokončano, mora še celo drevó po cenitvi prisežnih móž plačati, ali dní v ječo. v če denarjev ne more dati, gré na 3 14 To vzdiguje mlade serca bolj k spoznanju bozje vsiga-mogočnosti in milosti, kakor tisuč bukev, ktere večkrat človeško sercé merzlo in prazno pusté. Po mojih mislih je to tedej velik pripomočik k sadjoreji. Marsikterimu mojih bravcov se bojo te postave in kazni preojstre zdele; ali če se vse okoljšine téh deželá y v kterih se prebivavci tako silno množijo , de je vsako léto več sto ljudi persiljenih v Ameriko ali v druge dežele se preseliti, prevdarijo, moramo spoznati, de vla-darji tistih deželá le po takih napravah namen krnetijske povzdige dosežejo in kmeta ubožtva branijo. Moj sostavk sklenivši pristavim le to serčno vošilo, de bi se pri nas na Slovenskim marsiktera imenovanih z gubi 2) Kdor iz lahkomiselnosti sadne drevesa po škodje, zapade v kazin ječe za en mesic, tudi po okoli šinah za 3 mesce v delavnico (Arbeitshaus) in po tem svoje v o li tne pravíce na 10 lét. 3) Kdor iz škodoželjnostialihudobije sadne drevesa poškodje, bo na 1 —3 léta v těžko ječo obso-jen, in zgubí svoje volitne pravíce celo svoje življenje. - 4) Kdor iz lenôbe, lahkomiselnosti ali kakor si bodi, na svojim posestvu do konca sušca sadnih dreves galo. gosenenih mešičkov ne očisti, zapade za vsako drevó v kazin od 3 gold. 15 kraje.; in to ne le zató de se je prederznil postavo prelomiti, ampak še za tó y y de je po takim pregrešku se svojiga soseda v postav vpeljala in takó kmetu k boljsimu stanu poma- Saj je naša ljuba deželica večidel za sadjorejo pripravna in ni takó z ljudmí napolnjena, kakor gori imenovane dežele, in naši kmetje so tudi bistroumni; le pod pasiho se jim mora seči in jim na s podučenjem, koristnimi bukvami in lepimi izgledi. Med noge pomagati našimi škodo pripravil: zakaj, kader ti mercesi eno drevó pokončajo, tudi na poškodvajo. gosp. duhovni in učitelji je marsikteri, ki gosp drugo s»4 lezejo, in takó drevesa sosedu Župani morajo za vsako napenost odgovor dati, in če so oni vzrok kakšne škode, jih gosposka za 15 gold, kaznuje. — Vse te denarske kazni pa padejo v srejnsko ali soseskino denarnico in so za njene potrebe. Pircove bukve „Krajnski vertnar" dobro rabi ali častiti gospodje ! brez zamere to je vse premalo, de se pravi namen doseže; mi imamo tudi neprecenljivo Vertovcovo „kemijo" in bukvice od gosp. ali premalo Stoj an a „Mil oser čno st do žival" Taka postava občniga otrebovanja sadnih dreves se mora povsod vpeljati, kér posamesno otrebovanje eniga pridniga gospodarja nič ne pomnga, če njegov sosed iztisov ih je za podarjenje mladosti. — Te dajte otro-kam v roke , razlagajte jim nar potrebniši reci iz njih in druzih koristnih bukev. in naš narod bo omikan, tudi tega ne stori. Vredništvo. njegova natorna sirovost bo odpadla, nasa lepa deželica bo lep raj postal in vnuki vam bojo hvaležni. Naša visokospoštovana kmetijska družba, ktera si 69 močno in neutrudljivo prizadeva, svoj visoki namen do- jih poléti in pozimi konec vzame. Kader vidijo čbele, de seči,bo morebiti v tem sostavku tudi kakšin dober svét nimajo kraljice, takrat žalujejo in se jim delati ne ljubi. našla. B t » » «k» Jtfekef od ebetarstra. (Konec.) VIII. Vari čbele škodljivih žival. Tudi čbela kakor vsaka druga žival ima sovražni-kov dovelj, kterih jo moramo varovati. Ti sovražniki so • V 5 V « pervic misi. Miši ne pozrejo čbelam samo medů, am pak se tudi cbel lotijo. Zatorej se mora čbelam pozimi zrelo tako zavarovati, de miši v panj ne vdarijo. Tode zrela ni varno do dobriga zamasiti, sicer se cbele v panji zaduše. Pozimi se mora večkrat pogledati, de bi ne bili ti merčesi v panj preglodali in se v njem vgnjez-dili ? kjer včasih se cio mlade imajo. Ako so se ti miši cr to • V lej ne samo, de jih vun spravis v panji vgnjezdile, ampak vari, de ti ne bodo več noter zašle. Nar boljši je , ako jim strupa po čepinjah ali v okrožniku sčmter-tje v čebelnaku nastaniš ; s tém jih boš gotovo narpred pregnal. Pastí niso takó pristojne zató, kér čbelam prevelik šum, kader se sprožijo, napravijo. Ravno zató je tudi dobro, de v jeseni panjove, posebno pa spodnje dilje pregledaš, in kjer je kej slabiga, precej z ilovico dobro zamažeš. Ja še za kej več moraš poskerbeti. Miš V v f posci namrec panj m ga zasmradi, kar čbele špogati nemorejo Ce so tedej miši kej časa v panji gospodari le, mu moraš kmalo spomladi spodnjo diljo napraviti. IS , če druziga ne, saj novo Hudi čbelni sovražniki so tudi mravljinci. Ni je skorej na svétu mirniši in tihotniši živalice od mravlje. Tode mravljinci delajo neutrudama noč in dan, in no-sijo med in vosek iz panja. Cbele se jim pa nemorejo uhraniti. Edino in gotovo sredstvo mravljince pokončati, je to le: blizo ali vnekideljavi je celo seliše (mravljíše) mravljineov, ktero je cbelnimu roju podobno. Take mrav-Ijiša imajo na vse straní, v svojim okrogu, ceste napravljene, od kterih gré ena do čbelnaka. Brani in gradi jim, kolikor hočeš, ne boš jim ne vbranil ne vgradil, de bi ti do čbelnaka ne lazili, dokler mravljiša ne najdeš in ne pokončaš. Nar lože boš mravlje zatčrl, če mrav- n • • v i j i s e popariš izkoplješ, v zakelj • v pobereš in ga z vrelim kropam Za mravljinci pridejo cer vi na versto, ki se v panji vselijo in marsikteri panj spridejo ali pa še clo umoré. svojo zalego v jajčič se gosence izvalé, ktere Cbelni metulj 9 to je ? rujava vesa, leze prazno satovje, iz ktere velike zrastejo in dostikrat vse satje celiga panja pre předej o in storé ? de gré panj pod zlo. Tudi tuk ej se tištim panjovam, ki imajo majhno množico, nar slabje o* Î-» odi ; tišti pa 5 ki imajo veliko množico čbel, ne pusté ? de bi metulji v panj zahajali in v njem svojo zalego pušali. Skušen čbelar previdi vselej, de je treba tudi poleti cez panj novo diljico djati in varno gledati, se v panj drug škodljiv merčes. ne vgnjezdijo de ne gosence ne červi ali pa kak Iz tega se tedej vidi, zakaj čbele od znotrej svoje prebivališe takó dobro zalikajo in zamažejo in panj na svojo diljo prilimajo. Vsak razumen čbelar jim pri tém delu pomaga in jim kjer je treba od zvunej panja vse luknjice ali špranje zamaže. IX. Vsak panj mora svojo kraljico imeti. tém pridemo h koncu in k neki veliki imenitnosti. Kralj ica (matica, macica) ne vlada panjú, ampak vsaka čbela storí to, kar ima storiti. Kraljica leže le jajčika in sicer 5 kakor skuseni cbelarji terdijo, na léto po 10,000 do 30,000. Kakošna rodovitnost, kakošna mno- zí ca v ! Le z ribjim pleménstvam se zamorejo čbele meriti. Ce bi vse čbele pri življenji ostale, kaj bi počeli pred samimi čbelami ? Zató jih pa tudi veliko pomčrje. Malo jih je de bi cez léto živele. Na tavžente in tavžente • V ga V panji je vedno menj čbel in medů in poslednj se tudi druge do čistiga obropajo. Ce se ga le domaće čbele polastijo, ni škoda tako velika. Vender le ni pràv, zakaj čbele se po tém takim roparíje privadijo, kar čbe-larjem veliko škodo prinese. Ce dobiš mlad roj , je nar bolj si, de ga pod ali pa nad bolniga postaviš, de se obadva zjedinita. Ce se pa zjediniti ne hočeta, in če se vidi, de se čbelice veselo ne prašé in na pašo ne lete, takrat ne kaže več z njimi poterpljenja imeti. Prežéni jih v drugi panj ? ali jih pa pomori (Po »Oecon. Neuig. u. Verli.«) K Iz kmetijskiga zbora na MP una ji N dalj je v kmetijskim zboru na Dunaji na ver sto prišlo posvetovanje deljenj in k ladanj g r u n t o v, liti ali na k to je 5 ali smé posestnik svoj prodati, kakor hoče grunt razde- in na kakšne postave naj se nasproti veze skladanje ali vkupej spravlja nje gruntov ? Kér sim se izmed krajnskih poslancov jez temu sim tudi nalogo razdelku kmetijskiga zbora pridruzil na-se vzel, v Novícah od tega govoriti. Razdelk kmetijskiga zbora, odločen k presoji: ka-košne postave naj se nasvetvajo ministram , kar vtiče razdeljenje in skladanje gruntov — se je zedinil nar po- prej v ti poglavitni reci d postova nj e p kt lasti (Eigenthum) je poglavit pod por; se t der: blagornosti ali dobriga stanj pravice a 1 j u d i, i n d le toliko smejo kratiti, koliko z veza blj terj Zató smo sklenili ministram naslednje pravila nas veto vati, ktere je enoglasno tudi celi zbor poterdil : De imajo gospodarji lastin pravico kot dozdaj se znebiti svojih lastin celih ali na drobno, namrec v več delih , brez vsiga druziga dovoljenja, kakor de so dolžni, tako znebenje poprej krajni soses k to je ? k 2) De °J kraja na znanje dati untni gospodarji, kteri mislijo kaj sveta na drobno prodati, morajo svoj namen poprej krajn nj i na znanje dati, ktera ima preso ivca po k ali diti je imenovani svét za samostojnost prodaj treben ali Toderazsodek kraj k po stavne veljavnost f ampak je le svèt ali misel, kter le takrat veljavnost zadobi, ako jo kantonska sose-ska poterdi. In to mislimo, je pràv : zakaj bližnji sosed dostikrat svojiga soseđa iz mnogih vzrokov draži ali mu nagaja in lahko bi se utegnilo zgoditi, de bi enimu po krivici njegovi sosedje ne dovolili grunta razdeliti nasproti pa bi se tudi utegnilo primeriti, de bi po kri Soseske bojo prihođnj drugac po postavi naprav soseskine po Ijene, kakor so do zdaj bile. Začasne nove stave so Cesar 17. susca dali in bojo tudi pri nas kmalo oklicane razdelje Po ki postavi so vse soseske v tri verste ): krajne soseske (Ortsge- imenujej meiuden), kantonsk in kresii ske sose kresijske soseske (Bezirksgemeinden) ke (Kreisgemeinden). Kantonske in ke ali srenje pa se ne smejo zmešati z dozdanjo kantonsko se imenujejo kraji kresijsko gospósko. Soseske kantonske alikresiiske, am db iz be volile k m ali ? bojo samostojne soseske ostale, ktere boj i in obširnosti svoie iména dobile. Krai ik ka (Ortsgemeinde) obstoj bojo skini le po i so- sesk i iz ene ali več dozdanjih so-kakor so po katastru tistiga kraja odločene. Vse v m k k k soseske skup j lezeee soseske skup in vse v en i kres storé kresii sko s o storé kan to n-ležeče kantonske k To ob kratkim zapopadek novih sosesk, ktere se bojo prihodnji« in od kterih bomo v Novícah še več govorili ? vstanovile V razume], laga dovelj d kterih bomo v Novícah g. Dr. Ori o vi g a sostavka je ta kratka Vridništvo VICI drugimu pripustili napčno razdeljenje. Vsimu Latinci temu se pravično v okom pride, ako se razsodba kan- • v so po spncevanji Cicerona za nar terdoglas n ej i cer ko s imeli; in Ciceron jelepoglasje takó ljubi! y tonski soseski in takó naprej prepusti. Krajna soseska de se je rajsi zoper navadno sklanjanje,kakor pa zoper (to. je soseskini odbor, Ausschuss) ima tedej svoje lepoglasje pregrešil. Takó spo znanje odboru kantonske soseske (Bezirksge-meinde-Ausschuss) v razsodbo podati. Ce je kantonska ties cervicum, rajširekel: je, postavim, namest: molli- mollitia cervicum, de ništa soseska po presoji krajne soseske spoznala, ima dva svisdajoca soglasnika, namrec s in c skupej prišla. kakor so ga Latinci gotovo pri tem Ce je pa po dobrim sladu > razsodku ostati. Ce pa odbor kantonske soseske presoje perve soseske ni poterdil, mora kantonska soseska svoje spoznanje odboru kresijske soseske v pretehtanjein imeli, že s terdoglasen, kolikanj veó to veljá od naših v spoznanje predpoloziti. Ce bo kresijska soseska poterdila presojo kantonske soseske, ima pri tem postavim, Lahi in ostati ; če bi pa bili sklepi kantonske in kresijske sose- široko šumevnih č in š , kterih Latinci cio imeli niso. terdoglasnejih čerk, ktere mende ravno zavolj tega meči jeziki in slovila, Tudi (terdi) je ena zmed nar ISerbi, cio nimajo Ce so tudi nar terji soglasniki sami z glasniki združeni, postavim : ro ske navskriž, se mora ta rec de zel ni mu odboru (Lan-desausschuss) v presojo dati v tistih deželah, kjer imajo sa, vihár, tóčay suša, vunder takošne besede še niso preveč terdoglasne , tode terši prihajajo, kader in koli verh kresijskih sosesk tudi dezelni odbor. kanj 3) Prememba gruntov s selišem in lastin, več drugih in zlasti šumečih soglasnikov zraven bodi si sebe imajo, postavim, raz ličnost, čverst, draščica i. t. d. celih delov (štukov) ali pa posamesnih kosov z name- Po tem takim veljá od lepoglasja ta poglavitna via nam: razkropljene štuke gruntov po priložnosti skrožiti dina: Kolikanj meči so glasniki in soglasniki ali zložiti, je vsakterimu na voljo dana; pa vender se kake besede,in kolikanj m a nj ima ona soslas-mora vsaka taka naprava soseski na znanje dati, in pri zadolženih nikov,posebno gruntih po postavah ravnati. sumecih zraven sebe,tolika nj lepoglasneji je. Po zapopadku te vladine bi bilo te- 4) V deželah in krajih, kjer je bilo do zdaj posest- dej boljši, zgorej povedane izglede takó pisati, namreč: nikam na voljo dano, gruntne dele (štuke) enako drugim lastinam brez vsiga dovoljenja razprodajati — ali za práv kjer ni seliš z zvezanimi nerazdeljivimi deli reci botey levšl, oba i. t. d. Ravno tako tudi namest: ljubi tL Ijepo, smješno, dv o li* gvori\ jeden, da* sa. xetev y y 7 y ? tam naj pri dozdajni navadi ostane. hospody kteri, marskteri i. t. d. boljši in lepši, lubiti, lep ó , smesno, doli Mende bo marsikak bravec poprašal : kakó de je kéri, marskeri i. t. d. j gori, eden, de, se, ietu, gospod. prememba skorej v prosto voljo posestnikam pušena? Kdor je skušal, koliko več je grunt vreden blizo go d a 1 n i g a, Z oziram na to vladino tudi nezapopadem, zakaj nekteri glagole prične dobe v tretji osebi množniga šte- o in enake, kakor in lepó vkup vila, postavim, oni kupjo, moljo y spodarjeviga pohištva memo deržeči memo zlo razkropljeniga, si bo vedil berž od- troheje pišejo, ko jih vunder navadno lepoglasniši kakor govoriti. Upati je, de bodo pametni in svoj prid za- daktile, in sicer nič drugaci, kakor Latinci enake be- popadejoči posestniki, kadar bojo te postave veljavnost sede: cupio, mollio, gladio izrečemo. Drugi jih sicer dobile, v kratkim svoje posestva lepo skrozili y svoje grunte, pišejo kakor daktile, pa k čerki i še j pridružijo, kte kolikor koli bo mogoče, zamenjali, in namesto majhnih riga vunder kratko in malo ni zraven treba. Ime Maria kosov brez števila razkropljenihBog vé kod! celi grunt kar jez vém, v vsih jezikih s samim i pišejo, le pri nas v enim delu, ali saj ne preveč razdeljeniga in blizo do- mora še j vmes y priti, in movanja imeli Î Koliko bo potem več vžitka sovražtva in pravd med sosedi l Marija pisano biti. — Prav za práv bi smeli tudi še take besede, ktere navadno z j in koliko bo menj izrečemo, ktere pa vunder pěvci (Dichter) tudi z i izreci smejo, po zakonih lepoglasja z i pisati, postavim, Še enkrat pa moram opomniti, de ti sklepi še ni- ladia, pricioč, er. majo postavne veljavnosti, ampak de so le sveti kme tijskiga zbora, ministrano podeljeni, ki jih pa bodo kor so obljubili, kmalo v postave obernili. y ka modróstio, krepóstio i. t. d. Ja tudi , kteri v prični dobi, tretji osebi množniga števila ejo imajo, bi se j nič ne pogrešal, postavim: oni pri °ia m za njimi y nj Letas v postu je zbolela déklaM. L. pri kmetu na svoji bolezni, pa so v svoji nevednosti menili, de je vro- pridejo ti mehki, namrec v z V y y n y in za njimi ti terdi: py ty ky h (terdi), c? s, ây d, gy h (mehki), z, cinska bolezen, in so zlim. Postrežbo si zamoremo lahko sami misliti jo pustili na diljah ležati na me s. Cez nekaj nekaj dni pošljejo po mater. Mati pride in jo najde na mrazu in od mraza se tresti. Mati gré kmeta prosit, de tem hočem skazati verjetnost, de je pregovor „Se derzi kakor Tuta", vzet od ilirske kraljić bi jo vzeli v hišo, kér jo takó zebe. On pa ni pustil. Tute, in de ji je bilo Tuta, ne pa Tevta ali Tet gre Drugi dan ga vih ran. On pa pravi, de je on gospodar té hiše, in de zopet prosit in sicer za pet Kristuso- imé bolj ? Vé pa kdo od tega kaj več, ali kako drugači pa atanjko povedati, naj pové ; saj so taki pogovori jo ne vzame noter. Tudi zena ga prosi, in potem dovoli, tudi za kratek cas. jo v sušivnico vzeti. Sama mati jo je mogla po stopni cah doli spraviti ? nihče drugi se (Markoljbes). Na Krajnskim je najti pregovor je ni dotaknil. To je kakor Markoljb gal V susivnici zakurjeni se je ogréla, pa vender slabji ge" (vešala) r> vešala so bile pervič previsoke, de bi bili na njih M Lete prihajala in nekaj vode nazaj vergla. Zadnjonoc je sla koljb skorej davili jji i »«j ai« i li uvawj »««v iiu/i»j rvigiH« uuuujv uwv jv i3iM i» u i j u o w navi i/j Auuu » ni, m tega on ni mogel terpeti; mati v hišo povedat, de je slaba in nevarna za umreti, ko so jih bili pa niži napravili, ga pa obesiti niso mogli. ? to in je prosila, de bi ji po Gospoda sli. Gospodar pravi: Po Pregovor: „To je kakor Markoljb andohti naj pridejo. Mati odgovori: Ce bo čakala. Po maši vender gospodar dovoli, jo v hišo prepeljati. Mati jo pelje iz sušivnice vgasne galg u hoče hodi ce jo kdo tako ? in ko priđete v vežo, se soséde in Gerdi svojoglavec ! kaj pomaga zdej rêci de si ti sam tega kriv. Za svojo živino imaš več skerbi 9 reci „de kaka reč nikoli pràv ne , ali drugači naredi", ali „de komu nikoli ni mogoče vstreči Od Markoljbsa ima Austrija ali avstrijanski eploš koledar za léto 1843 v dokladi str. 170 to pazko Narr : Ein Marcolfus soli nach den alten Volksromanen kakor za svojiga posla, ki ti je tri léta zvesto in po- Kônig Salomos Hofnarr geheissen haben ? to je šteno služil. — Nej oznanijo černe bukve tako nečlo- než. veško ravnanje po svétu! D. Stari slovenski pregovori. (Tuta). Med pregovori imamo Slovenci tudi tega: „Se derži kot Tuta", ali: „To je prava Tuta", Ta pregovor se zlasti od zensk rece in hoće toliko na znanje dati, kot: ta ženska m o Ici, ter se kislo in ne-priljudno derži. Ta pregovorska prilika je vzeta od kraljice, ktero nekdanji, sevéde, ptuji pisavci, Tevto imenujejo, in ktera je v narodnih pesmih Cerna Krade je > ljiva imenovana. Nekteri dan današnji mislijo bilo nje pravo slavensko ime Teta. Tode kakor zgorej imenovani pregovor kaže, je bila zares le Tuta imenovana. Ona je živela kacih 228 lét pred Kristusovim rojstvam. Nje mož A gro (morebiti Rj o, Erj o, A rj ov) je bil 231 lét pred Kristusam v vojski končan. Za njim je ona vdova kraljevala, in Ilircam dovolila na morji po tolovajsko živeti, ali pa morebiti le tolovaje po tolovajsko, to je, s silo, odganjati. Rimljani so se po svojih poslaneih zató per nji pertožili. Ker so ji pa poslani možjé preveč odperto govorili, jih je dala umoriti. Potlej so ji bili Rimljani vojsko napovedali. Kerkurjani (Corcyrii, to je i prebivavci po današnje Korfu imenovaniga otoka) s svojim poglavarjem Demetram Hvarskim (De metrius Pharius, od Hvara ilirskiga otoka je bil tako imenovan) so se bili z Rimljani združili, po vodi in po suhim na Ilirsko pertiskali, ter si več mest prisvojili. Mir je bila zadobila v létu 228. pred Kristusam, tode je mogla Rimljanam harač plačevati. Cerno obleko je mende nosila iz žalovanja po možu. Zopernost od unanjih sovražnikov ji je življenje še bolj grenila. Val vas or jo imenuje tudi t e sro tn o ali cmerno. Take nje lastnosti so lahko storile, de so ljudjé bili začeli žalostné, čmerne in molčeče ženske ali take, ki so se posebno žalostno nosile priglihovati rekoč ? «J* To je prava Tuta" ali „ravno tako se derži ko Tuta. Prilog „tutast" pomeni enako čmerniga, molčečiga in neperljudniga člověka. De je bila nekdajna ilirska kraljica Tuta imenovana, poterdi daljej tudi to, de so bili igračji denarji, kterim nekteri než i ce pravijo, od druzih tudi tutke imenovani, kar kaže, de so nekdaj denarji bili, ki jih je bila kraljica Tuta, ali po imenovanji nekterih kaka Než a kovala, in kteri denarji so bili sčasama le za igračo zató se tudi se poznejši take igrače tutke ali nežice imenujejo. Ljudstvo grozno dolgo v svoji besedi ali v prego vorih nektere in reci ohrani. Veliko slavenskih beséd je V ze tavžent lét starih, pa se dandanašnji vémo, kaj de pomenijo M 1*. listu jVoiic, u r> smes Marcolfus (Markoljbes) je bil kakor stari polčki romani pravijo , dvorni cava kralja Salomona. (Gràter Bragur 3. B. 357. ÍF.) Poženčan JI ovicar iz MJubljane. V poslednjih Novicah omenjeni in od mestniga zbora izvoljeni odbor (Comité)za izdelanje prihodnje vstave Ljubljanskiga mesta se je přetečeni teden pervikrat zbral, opravilni red določil, in gosp. Dr. Bur £:erj a » za po 9 véd ni ka (referenta) zvolil. Od deželniga poglavarstva izvoljeni, pa tudi od odbora poterjeni predsednik je gosp. vitez Miroslav Kreuzberg; odborniki pa so: gosp. G u tt m an, gosp. Gregel,gosp.Dr.Kautschi tsch gosp. Dr. Ovjač, gosp. Dr. Pfefferer in gosp. Sain as a. Zraven teh je tudi Karl Raab, kot namestnik ces. krajnskih mést pri nekdanjih deželnih stanovih, temu odboru pridružen. Z veseljem smo slišali, de so si odborniki na čelo svojiga delà zapisali §. 1. nove srenjske postave, od presvitliga Cesarja 17. sušca oklicane 9 ki se takóle glasi: „Podstava svobodné deržave je svobodna soseska ali srenja." Nadjamo se, de bo delo mojstre hvalilo. — Mnogoverstno se govori v Ljub ljani od kriminalne pravde zoper nektere študente iz šeste sole zavoljo nekih pohujsljivih podobsin, ki so jih v soli s Dve trumi vjetih Madžar- obleki so přetečeni razstergani kredo na tablo narisali. ski h vojakov večidel v teden skozi Ljubljano na Laško peljali ; veliko jih je bilo cio golonogih. — Regrutiranje gré zmiraj redno na-prej. Slisi se, de se bo zeleznica od Celja v Ljubljano mesca kimovca gotovo odperla ; Zaloški most je dokončan, in šinje od Zaloga do Ljubljane bojo Přetečeni teden je přišel gosp. Dr. V se kmalo položene. Ulepič iz Dunaja svojo rodovino obiskat; se bo pa ta teden zopet nazaj vernil, svoje delo pri ministerstvu dokončat. — V pondeljk ob poldvanajstih dopoldné je oznanilo zvonenje po vsih Ljubljanskih cerkvah odhod Ljubljanskiga knezo-škofa na Dunaj v škofji zbor, ki ga je zla posvetovanje cerkvenih reči gosp. minister po-klical, in ki se bo prihodnji teden začel. Skof so vzeli gosp. Dr. Polca seboj na Dunaj. — Slovansko družt vo v Terstu nam je poslalo na dveh velicih pôlah „dokaz svojiga vravnanjain svoje delavnosti od svojiga začetka do konca februarja", ki očitno spri-čuje hvale vredni trud slavniga družtva , kterimu se v Terstu tudi sovražnikov ne manjka, kakor našimu v Ljubljani ne. To je že povsodosóda Slovanov, de če svojo pravično reč še tako spodobno terjajo, jih pro-tivniki čertijo, kar koli morejo, in če se svoj materni jezik omikati in le na enako stopnjo veljavnosti pov zdigniti trudijo ? na kteri se drugi jeziki znajdejo ze vpi jejo protivniki, de segamo V pravice druzih jezikov! Stara Vodnikova pesem od „slovenske pare" se zdej ni pri kterih ljudéh zgubila veljavnosti vijo) je desetina in tlaka jenjala 16. veliciga travna Slavni Serbski kamnopisavec, gosp. Ivanovic je poda- lanjskiga léta. Hvalezni Rusinski kmetje so tedej skle- spomín na ta dan v sako léto praznično obhajati. ril našimu slovenskimu zboru zopet neko lepo delo svo jih rók : podob v • ga presvitl rJ nili V ta namén bojo 15. dan prihodnjiga mesca v vsaki Jožefa, za ktero mu je slovensko druztvo sose ski na prostornim mestu zidan kriz napravili in se imajo za vedne čase Fri posebno zahvalno pismo poslalo. Slava mojstru je> Znano okoli križa lipe posadili, ktere de so naši ministri poslance iz Frankobrod na ohraniti. Zvecer £18. dan teg-a mesca) pred godam zaj poklicali. Gosp. L a o « «, v Frankobrodu, je na to edini poslanec izKrajnskiga unidan v Ljubljanskih nemšk. Novícah svojim voljivcam pisal: naj mu oni rečejo, kaj ima storiti, ali domů iti ali še v Frankobrodu ostati ne pa od ministrov vùn po miliga poprejšnjiga cesarja Ferdinanda je bilo celo mesto Praga razvitljeno, akoravno so si Cesar to čast prepovedali; nar manjši bajtica je bila polna ljučic. kaže očitno. kako serčno ljubljen je cesar Ferdinand. j To ? kér je on od svojih voljivco^ slan bil. Ne vémo, kaj so mu volj V P r a s: i dgovorili: to je bila unidan perva očitna tiskar na pravda in sicer v češkim jeziku; gosp. vrednik Havlíček je bil enoglasno „ne kriv" spoznan; vGrad-volili, se bojo ti kmalo lahko zedinili, kaj mu hočejo cu je bila pred nekimi dnevi enaka pravda; zatoženi pisa- vemo, de kér je le 7 moz bilo, ki so gosp L pa iz- odgovoriti Ne moi se zderžati, serčno veselje vec Še ih el je bil enoglasno Y) kriv" spoznan na znanje dati, ktero smo obeutili, ko smo zvedili, de Anton Grasic, bivši fajmošter v Žiréh Družba Ta je gosp za sv. Cirilja in Metuda se lepo širi na Moravskim, družba ima namén, omikati ljudstvo na Moravskim, cesar tehanta vTernovim na Notrajnskimizvoljen. Včerej je doseći skuša z izdajanjem bukev, časopisov in umetal bil gosp. tehant v Ljubljani inštaliran. Ljudomili in rodoljubi nih del, z ustanovljenjem knjižnic, bravnic, naravopis pod je posebin prijatel solst j in to je, kar je nih in umetalnih zbirk. Sliši se, de bomo spet nov vsaciga tehant imenitniši opravilo.—Novice herv. sreberni denar dobili: devet i ce in dvojac e. daim. slav. pišejo: „Na Bansko svetovavstvo je prišlo te Kupci tožijo dni lovensk Yi pismo od Ljubljanskiga mestniga magi ? de vse blagó drazji prihaja. , posebno vol nato, zmirej Unidan so iz Gradca na Dunaj per- strata, kar je lep dokaz, kako naši bratje Slovenci peljali nekiga ponarejavca bankanoto v (Banknoten predujejo Ali to pismo nam je ob enim tudi lep verfálscher), ki je na neki Stajarski planini (Troh dokaz neznanosti, ktera se na neki pošti znajde N alpe) svojo goljufno fabriko imel. Pravijo, de je prav pismu je bil nadpis: „Slavnomu banskomu vécu." To je po mojstrovsko banknote po 5 in 10 gold, ponarejal hotel neki poštar prestaviti v nemški jezik, de bodo pa zakaj bi jih ne? — kér je bil že enkrat zavoljo drugi vedili, komu je to pismo namenjeno, ter napiše pod enake goljufije na 20 lét v ječo obsojen. Firndraht slovanski nadpis: » Slovenischer Verein in Agram Je imé izverstniga mojstra! Noviear iz mnogih hrajer. Od dné do dné pričakujemo posebnih novic iz Ogerskiga, pa še ni nič gotoviga slišati. Serbski ge- Wa znanje Natis gosp. Potočnikove slovenske slovnice v nemškim jeziku pisane pod nadpisam „Grammatik der lierai Stratimirovič je, kakor pravijo, Percelna vojskovodja puntarjev, močno nabil. — Včeraj smo brali de je 40,000 Rusov Erdeljsko (Siebenbiirgen) ob- ? ? slowenischen Sprache" je ravno zdej dokončan. Mehko vezana veljá 36 krajc., in se dobi pri vsih buk-varjih v Ljubljani. Jezikoslovci bojo gotovo od te slov sedlo. Našo armado na Ogerskim štejejo zdej na 130,000 Njeni novi zapovednik Weld en je že pri nji. nice kaj več pisali mi 5 ki imamo v mnozih rokodels moz. Po Dragína v Peštu od dné do dné veči prihaja. ukazu feldmaršala je moglo mesto Pešt 8,000 žakljev volue, 10,000 žakljev péska in 2,000 sežnjev derv kih in kmetijskih rečéh pisati, se gosp. fajmoštru posebno zahvalimo za to, kar je tretjimu delu slovnice pridjal v dokladi „Svet v obraz ih" (die Welt in Bildern), v kteri veliko besedí zvémo, ki jih veckrat nasi armadi dati za napravo ograj in šanc v B u d i (Ofen), ktero je Madžarska armada napasti namenila. Judje v Peštu so prostovoljno 4,000 centov volné v zgorej imenovani namen v Budo naši armadi poslali. Volna bo po tem takim v ceni poskočila, kér je že samo tukaj toliko potrebujemo. Vredništvo. Sniesno vprašanje Zakaj kralj Faron ni bil oženjen ? Odgovor : potrebujejo. Iz našiga La š kiga ni bilo přetečeni te- Zató kér je nad deseterimi stiskami že dovelj imel. Pogovori rreilnistra. Naznanjeniga pripomočka »zoper gadov pik« ne moremo den nic posebniga slišati, kakor to, de bo zdej in zdej po Novícah priporočiti, kér se je bati, de v zaupljivosti na tak naša armado Z VSO rnočjó čez Benetke Šla, in de ima- »nedolžni« pomoček bi utegnil pičeni člověk zaderžan biti, bolj go ť / a « v . a . • -n _ a - v • m mo vsak dan hudo vojsko pri Mal ger i, mocni terdnjavi ne delječ od Benetk, pričakovati. je přejel od R usovskiga Slavni Radecki cesarja nar viši čast ktero tovih pomočkov iskati. Radí verjamemo, de se je že marsikteri ozdravil, ki se je nasvetovaniga pomočka poslužil, pa verjemite mi častiti gospod! ne z nj egovo porno čjó, ampak zató, ker gadov pik sam po sebi ni bil nevaří n. V zdravilstvu se nikdar ne car podeliti zamore; podal mu je namreč cast rusov- sme zmešati »post hoc« z »propter hoc« — to je: če se je ktera čast vsakolétni dohodek od kdo ozdravil, ki je to ali ono reč jemal, še ne smemo vselej za skiga marsala, sim 80,000 srebernih rubov (Silberrubel ; en rub je po na- 1 gold. 32 krajc.) nese. — Kakor se sliši, se bojo kér omaguje in sveti Oče od mnoge gotovo misliti, de mu je ta reč pomag ala. Pomislimo le koliko oce Papez kmalo iz Gaete preselili v Rim ondašnji punt zmirej bolj pomočkov imamo, postavim, zoper j e tik o ! Nije babice, de bi kak sniga pomočka ne vedila, ki je po njenim pripovedanji že več krat gotovo pomagal in vender še dandanašnji pogresujemo Za gotovo se strani pomoči pričakujejo. iz Milana in iz Verone poslanci k Cesarju v Olo mue podali, mu v iménu téh mest poklonit se kot svo ji mu Cesarju, in takó na znanje dati, de je konec pun tanja. taciga zdravila! V svetovanji zdravil moramo tedej posebno sliši, dese bojo skerbni biti, de ne svetjejo kake reči, ktere ni gotova skušnja poterdila, posebno v tacih boleznih, v kterih imamo ze bolj po terjene zdravila. — Gosp. M. G. kmetovavcu v Smolniki na Sta jarskim: Vaš dopis nas je zlo razveselila priložena pesmica ka V mnogih novícah se že dobro serce. Castitimu gosp » Vaš »odgovor« smo mesec pole o* to bere, de se bo prihodnji še le v torek ob pol sedmih z večer v roke dobili, ko so Duna ja tabor z 22,000, pri Ptuiim na bile Novice že natisnjene; torej nam ni bilo več mogoče, ga v %/ v ? rár J / _ ~ « A . v « v « « • . • • . • . i ♦ v * ^ današnjim listu po Vaši želji natisniti; gotovo bo pa přisel drugo Stajarskim z 12,000, in naCeskim med Budejovicami in Taboram z 30,000 vojak i postavil za vsako potrebo. V Galicii (ali na Poljskim, kakor sploh pri nas pra- Današnjimu listu je pridjan 16. dokladni list. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.