INFORMATOR
gorenje
Velenje, 14. julija 1993
Leto XXVII.
Številka 20

Skrbno pripravljena investicijska in vzdrževalna dela
Vzdrževanju Gorenja Gospodinjski jP^ti so se tudi za letošnja investici-V® 'n preventivna vzdrževalna dela e_d kolektivnim dopustom skrbno Pripravili.
; večja dela nedvomno sodi zamen-a peči za temeljni emajl in zamenjava ki h temeljnega emajla v obratu halni aparati, o čemer smo v Informa-CT tudi že pisali. Kot je povedal Edo pernik, so s sestavo peči Eisenmann ^'celi že v začetku junija letos, z de-°ntažnimi deli dotrajane peči pa bodo ™eli ta petek, 16. julija, ob 22. uri. Pred-asno je, da bodo sodobno peč PoH S-n° Požgali teden dni pred iztekom r ^Ijšanega kolektivnega dopusta, av^a proizvodnja pa bi naj stekla 16.
nični pripravi Vzdrževanja so se za B Ko obsežna_dela skrbno pripravili, je Vedal Jože Žučko. Posebej pa velja to 0l Ul"editev 100-odstotne kontrole v ^ ratu Zamrzovalne omare programa adilno-zamrzovalni aparati. V tem r3tu bodo obnovili tudi 10 mask za penjenje obodov s poliuretansko maso. Omembno je, da bodo maske 'agodljive novim tipom aparatov bon Progtamov. V obratu Plastika do zamenjali krmiljenje na stroju Bel-atk v prirezovalnici Pralno-pomivalnih
aparatov pa namestili doma zasnovan in izdelan nalagalnik pločevine.
Delavci tekočega vzdrževanja se bodo vključili v investicijska dela in opravili tudi vsa z letnim načrtom predvidena preventivna vzdrževalna dela, je povedal Stane Rehar. Med drugimi bodo sodelovali pri montaži opreme za freone R134 A (nadomestilo za freona R 11 in R 12), ter prestavitvi stiskalnice Miiller iz obrata Hladilniki v obrat Zamrzovalne omare.
Tudi v centralnih delavnicah so se zaposleni že skrbno lotili del, ki so predvidena za letos, je omenil Feliks Dokl. Podobno velja tudi za vzdrževalce energetike, ki bodo opravili med drugimi deli tudi rekonstrukcijo transformatorske postaje lil. Jože Apšnerje nato naštel še več pomembnih del, med katerimi bo tudi generalno popravilo vsedalnega bazena za mulj centralne čistilne naprave. Seveda nismo našteli vseh obsežnih del, ki so jih napisali v posamezne plane v Vzdrževanju, ki trenutno zaposlujejo 350
delavcev. Podobno kot vsa leta doslej, bodo tudi letos delali dnevno po 12 ur, razen ob nedeljah. Kot je povedal direktor Vzdrževanja Zdenko Hriberšek, naj bi z vsemi deli, razen zamenjave peči v obratu Kuhalni aparati, končali po preteku prvotno načrtovanega kolektivnega dopusta, nato pa bili doma do izteka podaljšanega dopusta, oziroma do pravočasnega zagona strojev in naprav za običajen začetek proizvodnje 16. avgusta. Pri tako obsežnih delih bo sodelovalo še deset najetih delavcev iz Esa ter strojniki iz posameznih programov Gorenja Gospodinjski aparati. Večino del bodo torej opravili sami, razen antikorozij-ske zaščite.
"Osebna in požarna varnost naj bo naš spremljevalec pri opravljanju del med kolektivnim dopustom", je poudaril Zdenko Hriberšek!
H.J.
Proizvodnje in prodaje za domači trg vedno več
Prejšnji številki Informatorja so bili Plavljeni podatki o proizvodnji za me-t/8? Lulii 1993, med drugim tudi o proizvodnje za slovensko ^'sče, ki je vedno večji.
£ot
pilc'
pral,
<v - so nam sporočili iz Trženja (Karel r, c)’ bodo v tem mesecu v programu no-pomivalni aparati za slovenski trg
j '■"'-'-pomivalni aparati za siovensKi trg šolali kar 5.000 pralnih strojev, medtem
ko je bila v planu z dne 30. junija zapisana številka 1.200. Za prodajo v Sloveniji bodo povečali tudi proizvodnjo v programu Hladilno-zamrzovalni aparati, od prvotno predvidenih 1.200 na 2.000 aparatov. V programu Kuhalni aparati pa ostane številka nespremenjena (1.340 aparatov za slovensko tržišče). Posredovali pa so nam tudi podatke o prodaji v prvem polletju 1993. Na po-
dročju Slovenije je bilo letos prodanih skupno 41.278 velikih gospodinjskih aparatov, kar je za 27 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 1992. Najbolj se je povečala domača prodaja hladilno-zamrzovalnih aparatov, in sicer od lanskih 11.203 na letošjih 15.282 (povečanje za 36 %), pralno-pomivalnih aparatov so letos prodali 13.144 (več za 31 %) in kuhalnih aparatov 12.852, kar j e v primerjavi s prvim polletjem 1992 za 14 % večja prodaja.
PROIZVODNJA, RAZVOJ, TRŽENJE
Gorenje Trgovina in Zetor
Podjetje Gorenje Trgovina, njegova dejavnost so najzahtevnejše oblike trženja širokopotrošnih trajnih dobrin na vseh evropskih trgih, je podpisalo novo dolgoročno pogodbo o generalnem zastopstvu češkega proizvajalca traktorjev Zetor na področju Slovenije. V prihodnje bo Gorenje Trgovina, kot določa pogodba, prodala v Sloveniji letno okrog 600 traktorjev, različnih tipov, in zagotovila oskrbo z rezervnimi deli ter servis. V Sloveniji ima Gorenje Trgovina ob centralnem distribucijskem centru in 15 pogodbenih prodajnih mestih že organiziran tudi centralni servis, 11 pooblaščenih servisov in poseben servis za nujne posege.
Traktorje Zetor poznajo slovenski kmetje vrsto let. Zato ni slučaj, da so se v Gorenjevem podjetju v Pragi, ob opredeljevanju proizvodov iz Češke, zanimivih za prodajo v Sloveniji, ob izdelkih črne metalurgije (pločevina in podporje za slovenske rudnike) in prehrambene industrije odločili tudi za traktorje Zetor. Gorenje postaja tako ob prodaji slovenskih izdelkov na Češko tudi vse pomembnejši kupec čeških izdelkov za prodajo v Sloveniji.
Po prvem letu sodelovanja z Gorenjem Trgovina so v tovarni Zetor ugotovili, da je njihov slovenski partner izoblikoval sodobno strategijo za prodajo njihovih trak-
torjev v Sloveniji in jo, kar je še posebej spodbudno, potrdil s prometom 8 milijonov DEM. S pomočjo Gorenja Trgovina si je tako češki proizvajalec traktorjev Zetor samo še utrdil položaj največjega dobavitelja traktorjev slovenskim kmetom. Gorenje Trgovina pa se je, zahvaljujoč profesionalnemu pristopu in slovesu Gorenja kot evropskega sistema, tako kar zadeva proizvode kot skrb za njihovo nemoteno delovanje, uvrstila med največje in najpomembnejše kupce traktorjev Zetor.
V Gorenju Trgovina si po podpisu nove, dolgoročne pogodbe za generalno zastopstvo češke tovarne traktorjev Zetor prizadevajo, da razširijo ponudbo še z dopolnilnim programom za kmetijstvo. Nasploh pa želijo sodelovanju z Zetorjem dati nove razsežnosti; tudi slovenska podjetja naj bi postala v prihodnje do-
bavitelji sestavnih delov za traktorje Zetor.
Z marketinško strategijo, ki med drug1^ predvideva enotno maloprodajno cen ’ celovit asortiman, svetovanje kupce^ zagotovljeno servisiranje v garancijske
in zunaj garancijskem roku, ažurno i rbo z rezervnimi deli ter sprotno infor^ ranje kupcev in proizvajalca, želijo *
Gorenju Trgovina najmanj zadrze doseženi tržni delež pri prodaji traktofF Zetorv Sloveniji. Omenjena strategij3 jV bi nadalje povečala zaupanje slovensk kmetov do čeških traktorjev Zetor, pf® tako pa tudi do generalnega zastopn1^ za njihovo prodajo in servisiranje pri nag - do velenjskega podjetja Gorenj Trgovina.
Stanovanjsko podjetje d.o.o. Velenje
Prodaja stanovanj
Bliža se 19. oktober, dan, ko je konec dveletnega zakonskega roka, v katerem lahko bivši imetniki stanovanjske pravice odkupijo stanovanje pod pogoji in s popusti, ki jih omogoča Stanovanjski zakon (Ur. list RS, št. 18/91).
Gorenje Gospodinjski aparati je v obdobju od sprejetja Stanovanjskega zakona, to je od 19. 10. 1991 pa do danes, prodalo bivšim imetnikom stanovanjske pravice približno 50 % stanovanj.
Ker so splošni pogoji za odkup stanovanj po Stanovanjskem zakonu že vsem poznani, bi vas radi opozorili na dodatno ugodnost, ki jo nudi Gorenje Gospodinjski aparati kot lastnik stanovanj vsem bivšim
imetnikom stanovanjske pravice, ki se bodo odločili za odkup stanovanja.
Ob takojšnjem plačilu celotne kupnine ali takojšnjem plačilu 10 % dela kupnine pri obročnem odplačevanju se vam obračuna 5 % dodatni popust od pogodbene cene stanovanja.
Ta dodatni popust torej velja, če poravnate celotno kupnino ali 10 % del kupnine (polog) najkasneje v roku 8 dni od podpisa pogodbe in ne v 60 dneh, kot to omogoča Stanovanjski zakon.
Poleg te ugodnosti bi vas radi opozorili še na vrednost točke za izračun vrednosti stanovanja, ki znaša trenutno 120,74 SIT, kar je celo manj kot mesec dni prej, zaradi padca vrednosti DEM po menjalniškem tečaju.
Torej je čas za odkup stanovanja primeren.
Zato pozivamo vse, ki se boste odločili za odkup stanovanja, da se zglasite v stanovanjskem podjetju in uredite vse potrebno za podpis kupoprodajne pogodbe.
Predstavitev v Velenju
Gorenje Turizem d.o.o., je pripri1 ^ predstavitev lendavskih Tern' Velenju.
Tisti, ki ste minuli petek popoldne priaj pred velenjsko Namo, ste lahko s3^ spoznali gostoljubne turistične delavc3 Lendave.
Vodja marketinga Terme Lendava SoiF Kreslin je obiskovalcem predstavila
košček Slovenije s prospekti, poleg tel pa so postregli tudi z vinom iz lendarsK goric in prekmurskimi cvrtnjaki.
SREČANJE
Jože Verčev
iščemo drugačnosti in svet spreje-l„aWo takšen, kot je danes in tukaj. Če sce/no v Srečanjih portrete naših delavcev, ne izbiramo ravno med stimi, ki bi presegali druge po bogati Pteteklosti in dolgi zgodovini dela v norenju, in tudi ne po čisto naključnih
Pogovorih.
b Srečanju z Jožetom Verdevom bo na jj J Pogled marsikdo zamahnil z roko, 6S' kaj spet njega v časopis! Pred pogo-orom z njim smo tudi v uredništvu Infor-at°rja pobrskali po evidenci in med l(°rai dvestotimi intervjuvanci v računal-. Ku njeg0Vega imena ge nj Resnica pa ’ aa smo se z njim že velikokrat podarjali, povprašali po informacijah, yCasih za kakšno mnenje in tudi nasvet.
. Zadnjem času je aktualna tema lastnin-®nle jn tudi Jože Verdev je o tem Zmišljal že prej, predenje izšla posebna evilka Informatorja o lastninskem l ®°blikovanju v Gorenju. "Mislim, da je acleva postavljena na pravo mesto," je rb'l- Tudi ob izpolnjevanju ankete ni el kakršnihkoli drugih pomislekov o »u^oajavi certifikatov za delnice podjetja. ^0rnu lahko bolj zaupamo, kot sebi. Ce ; 010 vsi enotni v Gorenju, lahko pričaku-t J°, da bomo s tem omogočili zaposlitev . . našim otrokom. Če bodo odnosi na P?stepi osnovi, je prav, da se tako d aa,n'nimo. To je verjetno tudi prava pot, J* bomo lahko stopali v korak z razvitim rbodom."
°Ze Verdev se je leta 1964 izučil na
Kadri
Jože Verdev
Rudarskem šolskem centru za orodjarja, po vrnitvi iz JLA pa seje leta 1967 zaposlil v Gorenju. "Delati sem začel kot orodjar v tedanji orodjarni, ki je bila v obratu Pralnih strojev, tam, kjer danes stoji lakirnica," je povedal Jože Verdev, ki se je po dveh letih dela vpisal na delovodsko šolo in jo končal leta 1971, ko je tudi postal mojster v stiskalnici I. Po 12 letih mojstrovanja v stiskalnici, ki je bila do tedaj edina v Gorenju, se je po izgradnji nove tovarne štedilnikov preselil v stiskalnico VI. Med opravljanjem mojstrskega dela je bil še skrbnik opreme v tedanjem tozdu Štedilniki, skrbel je tudi za varstvo pri delu, za kar je moral opraviti republiški izpit iz predpisov o varstvu pri delu. V Štedilnikih je bil nekaj časa tudi oddelkovodja montaže. Ko pa so začeli v stiskalnici
urejati delavnico za lastna popravila orodij, je Jože Verdev takšno delo sprejel kot nov izziv, leta 1988 pa se je že srečal z novimi delovnimi nalogami ob začetku postavljanja nove linije za preoblikovanje pločevine. Sodeloval je tudi pri dokončnem zagonu transfer linije, kot jo poimenujejo v obratu Kuhalni aparati, in naposled postal njen upravljalec. "Delo zahteva natančnost, poznati moraš res vse operacije, čeprav je linija vodena računalniško. Bila je prva tovrstna linija tovarne Muller in se včasih še pojavljajo težave zaradi skritih napak. Zato je dela veliko, obvladati je treba znanja iz pnevmatike in hidravlike in dela elektronike, kajti za vsako stvar ne moreš klicati vzdrževalca ali serviserja."
Od leta 1979 do 1987 je bil Jože Verdev predsednik osnovne organizacije sindikata v tedanjem tozdu Štedilniki, "njegova" osnovna organizacija pa je prejela najvišje priznanje - zlati znak sindikatov, podobno priznanje pa je prejel tudi Jože Verdev, eden najvztrajnejših krvodajalcev v Gorenju. "Kri sem doslej daroval natačno 59-krat, prvič pa sem se vabilu odzval v mornarici. Zaradi redke krvne skupine sem drugič daroval kri eni izmed pacientk v vojaški bolnici v Splitu kar direktno, od zaposlitve v Gorenju do danes redno hodim na organizirane krvodajalske akcije."
O svojem delu bi lahko še govoril, pa tudi o kolesarjenu, družini, vendar je tistega dne zmanjkalo časa, čeprav je prišel prej na delo, kot običajno. Ob 14. uri pa je moral biti ob strojni liniji.
Hinko Jerčič
Gibanje
zaposlenih
drugem četrtletju se je gibanje adrov v Gorenju Gospodinjski aparati blstveno pomirilo. I
I Poslilo se je skoraj štirikrat manj novih de-/p C9y - samo 22. Od tega 10 za določen čas Kuh V®nl6 Potreb proizvodnje v programu , ^alni aparati maja meseca), 6 pripravnikov p! dva s V., VI. in Vil. stopnjo izobrazbe), 3 so 9SH iz drugih podjetij Gorenja, 2 sta se vrnila
iz TO, na novo pa smo potrebovali diplomiranega industrijskega oblikovalca. V začetku junija je začelo delati v programu KA 20 delavcev iz TTE, del potreb v proizvodnji in tudi potreb zaradi dopustov pa pokrivamo s počitniškim delom dijakov, ki so pričeli z delom 21. in 28. junija. V KA dela 40, v H ZA 16, v Vzdrževanju 20 in v SSS 7 dijakov.
Izstopa je bilo blizu polovice manj kot v prejšnjem četrtletju. Največ delavcem (11) je poteklo delovno razmerje za določen čas, 6-im delavcem miruje delovno razmerje, 6-im je prenehalo delovno razmerje kot tehnološkim presežkom, 4 delava' so prešli v druga podjetja Gorenja, še 21-im delavcem je prenehalo delovno razmerje iz različnih drugih razlogov.
>0,
«0.
«0.
‘0.
»o.
So-
10-
D i anje kadrov po programih v prvem
"etju 1993
Skupno število zaposlenih se je glede na prejšnje četrtletje zmanjšalo za 0,6% (26 delavcev), nekaj več v programu H ZA in SSS, v Vzdrževanju pa se je število povečalo za enega delavca. Konec junija je bilo v Gorenju Gospodinjski aparati 4335 zaposlenih.
Če še malo pogledamo polletno gibanje kadrov, vidimo, da je bilo zaposlovanje največje v februarju in marcu ter večje v maju, kot je že bilo omenjeno zaradi potreb v programu Kuhalnih aparatov. Izstop je po mesecih bolj enakomeren, izjema je le januar, ko je prenehalo delovno razmerje zaposlenim v Kompresorjih.
Če upoštevamo gibanje kadrov glede na kvalifikacijo, ugotavljamo, da je neugodno, saj je bilo število delavcev s V. do Vlil. stopnjo izobrazbe, ki so odšli, za skoraj tretjino večje od vstopa. Vendar več kot petini miruje delovno razmerje zaradi služenja v TO, dela v tujini ali funkcije, petina je predstavljala tehnološki presežek, osmina je našla drugo zaposlitev, osmina je prešla v druga podjetja Gorenja, slabi osmini pa je prenehalo delovno razmerje iz drugih razlogov.
V hčerskih podjetjih se stanje zaposlenih praktično ni spremenilo.
D. V.
Gibanje kadrov po mesecih v prvem polletju 1993
KADRI
Ob sklepu šolanja tretje generacija PŠG
Gorenje
Maloprodaja
Lastne prodajalne - razstavno-prodaj-ni centri
Kaj je vodilo in vodi najodgovornejše v Gorenju k načrtnemu izobraževanju bodočih menedžerjev v Poslovodni šoli Gorenja. Gotovo spoznanje, da postaja na današnji stopnji razvoja uspešnost podjetja vse bolj odvisna od odločanja. Nosilci odločitev pa so zlasti vodilni ljudje. Prva stopnička pri načrtnem usposabljanju bodočih menedžerjev je postala PŠG s programom, ki je nastal na podlagi izkušenj in znanj mnogih naših in tujih uspešnih direktorjev ter strokovnjakov. Seveda se zaradi novih potreb in novih znanj ter dinamike procesov, program za vsako šolo dopolnjuje in spreminja.
V tretji generaciji PŠG je bilo 18 zaokroženim vsebin razdeljenih v štiri module:
-	Strategija Gorenja in poslovne funkcije
-	Človek - dejavnik uspešnega podjetja
-	Kakovost izdelkov, storitev, poslovanja in okolja
-	Notranje podjetništvo; trženje
Ocene vsebin in predavateljev (11 Gorenjevih, 5 zunanjih) kažejo na dobro izbrane in posredovane teme. Naša želja je, da predavanja angažirajo slušatelje in da so predavatelji le tisti, ki so teorijo preizkusili v praksi.
Programski svet, ki ga vodi Jože Stanič, na podlagi ocen slušateljev in predavateljev določi za vsako novo šolo nov
predmetnik. Pri tem zasleduje osnovni cilj tega izobraževanja: širjenje osnovnega razumevanja nujnosti lastnega usposabljanja za tiste sposobnosti, znanja in lastnosti, ki postajajo ključnega pomena za menedžment.
Struktura slušateljev je zelo različna, tako po izobrazbi (smer, stopnja), kot po delih, ki jih opravljajo. Kandidate za PŠG določajo vodstva Gorenjevih podjetij. Vsi dosedanji absolventi šole (38) zatrjujejo, da lahko znanja uporabljajo pri svojem delu. Zlasti pa je pomembno druženje, izmenjava mnenj in izkušenj slušateljev med seboj in s predavatelji ter z vodstvenimi delavci Gorenja. Vsak slušatelj je pripravil in zagovarjal nalogo, kjer je obdelal konkreten primer iz delovnega okolja. Naloge so bile predstavljene kot svetovalni in uporabni projekti za boljše poslovanje podjetij Gorenja.
Jeseni bomo odprli vrata četrti generaciji PŠG. Temeljna naloga programskega sveta šole je, dodati dosedanjemu programu vsebine, ki bodo usposabljale bodoče menedžerje za samoorganizira-nost in kooperativnost v poslovnih procesih.^
V tretji PŠG je absolviralo 11 naših sodelavcev: Matjaž Delopst, Adi Hudarin, Izidor Kodre, Milan Kotnik, Matjaž Kovačič, Marija Lorger, Nevenka Režek, Mateja Sračnik, Jože Steblovnik, Alojz Strniša in Janko Špegel.
Nada Zavolovšek-Hudarin
RPC Maribor, Ljubljanska 9 RPC Muta, Koroška 51 RPC Nazarje, Nazarje RPC Ljubljana, Dunajska 53 RPC Lendava, Kranjčeva 10 RPC Velenje I., Partizanska 12 RPC Velenje II., Rdeča dvorana
Pooblaščene prodajalne Gorenj3 Maloprodaja
PPGM Euroelektron, Krško
PPGM PanTrade, Prevalje
PPGM Elektro servis, Trbovlje
POGM Tika, Trebnje
PPGM Elektromehanika, Radomlje
PPGM Vepos, Ptuj
PPGM WECO, Lesce
PPGM Bala, Koper
PPGM Slana, Ljutomer
PPGM Agraria, Brežice
PPGM Sigma Elektronic, Tržič
PPGM Laterna, Kranj
PPGM CIG - Trgovsko servisno podjetj6'
Ljubljana, Črnuče
PPGM Iva, Polzela
PPGM BMK, Šoštanj
PPGM Pikapolonica, Lenart
PPGM Novak, Kašča, Šmartno pri Liti]1
PPGM CTI, Murska Sobota
PPGM AST, Domžale
PPGM Sikon, Idrija
PPGM L.T.S.P., Pesnica pri Mariboru
PPGM Moj dom, Novo mesto
PPGM Tabga, Maribor
Dopust brez sončnih opeklin
Vsi vemo, da sta sončna svetloba in toplota vir življenja, prevečkrat pa pozabimo, da je pretirano sončenje lahko škodljivo, zato nekaj opozoril in nasvetov ne bo odveč.
Zdravniki vedno pogosteje opozarjajo na porast primerov kožnega raka, nastanek pa neposredno povezujejo s soncem. Zaradi ozonske luknje, ki je posledica onesnaženosti ozračja in se povečuje, prihaja na zemljo več prodornejših in nevarnejših UV žarkov, zato moramo biti še bolj previdni. Pretirano sončenje povzroči vnetje kože in opekline. Če se to ponavlja, se koža tanjša, skoznjo prosevajo drobne žilice, nastanejo motnje pig-mentacije. Koža se hitreje zguba in postara. Pojavijo se oroženele, iuskaste spremembe, ki lahko preidejo v rakasto obliko. S pametnim ravnanjem se vsem tem estetskim, predvsem pa zdravstvenim težavam lahko izognemo. Predvsem odsvetujemo sončenje med 11. in 15. uro, ko je škodljivih sončnih žarkov z največjo prodornostjo največ. Če smo v tem času primorani biti na soncu, se zaščitimo s svetlo, ohlapno obleko iz naravnih materialov (bombaž, platno). Ne pozabimo na pokrivalo za glavo in primerna sončna očala, kajti UV žarki lahko tudi v očeh povzročijo nevarne opekline. Nepokrite dele kože zaščitimo s sredstvom, ki vsebuje visok zaščitni faktor (pri-
poročamo Sun Mix).Sončiti se začnemo kratek čas (prvi dan največ 30 minut), ki ga postopoma podaljšujemo, odvisno od starosti in tipa kože. Majhni otroci in svetlopolti morajo biti pri stopnjevanju sončenja še posebej previdni. Prve dni najbolj pazimo na zaščito izpostavljenih in občutljivih delov telesa: nosu, ustnic, ramen, kolen, nartov. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je intenzivnost sončnih žarkov večja, če se odbijajo od vode ali svetle površine, pa tudi pod sončnikom nas opoldansko sonce lahko opeče. Ko gremo na kopanje, se z zaščitnim sredstvom namažemo že doma, po kopanju se po možnosti stuširamo, obvezno pa pred sončenjem kožo obrišemo in ponovno zaščitno namažemo. Z vlažilnimi kremami ali mlekom za telo preprečimo pretirano izsušitev kože po kopanju in sončenju.
Vsem, ki na soncu dobijo srbeče izpuščaje svetujemo, da se absolutno izognejo sončenju v nevarnih urah. Lažje oblike izpuščajev blažimo s posipom proti srbenju ali Kam-agelom - oboje dobimo v lekarni, v hujših primerih pa se posvetujemo z zdravnikom. Opečeno kožo hladimo z mrzlimi obkladki z vodo, jogurtom ali Kamagelom, vnete ali obsežne mehurjaste opekline pa zahtevajo zdravniško oskrbo.
Letos je priložnosti za postopno pridobivanje barve dovolj, le glava naj bo čim več v senci, da ne bomo pozabili na previdnost, pa bo naš dopust brez srbečih izpuščajev in bolečih opeklin še lepši.	Majda Rutar
Akcijska prodaja za delavce Gorenja
Barvni televizijski sprejemnik
-	Universum 40 cm 39.600 SIT
-	Universum 51 cm 41.760 SIT
Videorekorder
-	Universum VMS 65.520 SIT
Za gotovino 5 % popusta!
Plačljivo tudi s čeki ali na kredit - 7,8 čekovbrez obresti z 20 % pologom.
Informacije: RPC Gorenje pri tovarni-
Obvestilo
Obveščamo vse delavce Gorenja, & bodo lahko vnovčili kupon št. 6 0°' veznice Gorenja, ki zapade v izplak1 dne 15. 7.1993, ria blagajni Gorenja.
Gorenje Financ6
lestvica najbolj priporočljivih živil
Novi zmagovalci so mleko, grobozrnati kruh in ribe
llrprav /e bilo o smotrni, zdravi in avnovešen/ prehrani doslej pre-, 3a že na hektolitre črnila, pričujoča /na še naprej buri duhove bolj ali £ni velikih znanstvenih avtoritet k00n). sveta. Tako so ameriški stro-.]'niaki za prehrano javnosti ^avno ponudili najnovejše rezultate , °l'h dotedanjih raziskav kar v obliki l p lestvice" desetih najbolj zdravih ^Priporočljivih živil, ki naj bi si jih s flr večjim gastronomskim užitkom Vaj večkrat privoščil sleherni prebi-^.ecM°drega planeta, kise je odločil ^V//e zdravo’ Polno in kakovostno
f|a
žeM6Zac*nie ie slehernemu izmed nas prišlo ns mis©!, ds n© ksž© p oj ©st i ’ ^ar se ta^° Sl' drugače znajde na r S|h krožnikih. Številni poznavalci ^ rTl6r, ki so še nedavno prisegali na bio v2n°] na vitaminske tablete in na strogo
i?1«*
l>od
Pre Iani®nstvo’ hodo spn/a najbrž malce l)0 ,Senečeni jn nezaupljivi, kasneje pa l6 °, hržčas priznali, da je pričujoča y V|ca svojevrstva prehrambena ii, e'nina, saj je dovolj pestra, fleksibilna postavna in kot taka sprejemljiva za ln° populacije na pragu 21. stoletja.
°eset najboljših
fc0: žlahtna bela tekočina, ki že m .e'ja tiho in neopazno igra eno izmed sJ^jlnih vlog v človekovi prehrani, si je L°i!.rr|l žlahtnimi lastnostmi napisanimi cev 0 or9anlzmu visokorazvitih sesal-p ’ upravičeno priborilo prvo, najbolj živil no mesto na lestvici priporočljivih p Mleko namreč človeškemu or-Ž.J^u ponuja bogastvo polnovrednih i ^jskih beljakovin, vitaminov (A, D, C) Hg Jeralov, pomembnih za zdravje kost-zobnega in ostalih tkiv. Vitamin A o^j le sluznice, krepi vidno sposobnost ^'Preprečuje nočno slepoto in slabovid-pr ■ 2 mlekom vred so se na sam vrh ipi hrambene lestvice zavihteli tudi jS|vCr|i izdelki (verjetno bo pričujoče de-ypr° Prineslo vsaj kanček tolažbe in P avičenega upanja našim mlekarjem, ne ž9ledi z mlečno belo tekočino nikakor * Hjorejo biti povsem črni).
( obozmati kruh in ostala živila zdrob, testenine ipd.), ki koristijo Pre6rTl (človek modeme dobe odločno jgJPalo grize in uporablja svoje zobe, bg'K\ dlesni in žvekalne mišice) in pre-žrev ilT1 orSan°m nasploh. Želodec in pr ;0 se lahko po zaužitju grobozrnatih 'l^l IZv_odov končno spet ukvarjata s s laično" prebavo hrane. Balastne s^V|. s katerimi je pričujoča hrana dejan-Zelo bogata (zlasti ovojnice žitnih zrn, rg^ebujejo tudi užitne visokovredne ilnske beljakovine), skrbijo za redno
prebavo, za učinkovito delovanje debelega črevesa in za ravnovesje med "in-putom” in “autputom” hranilnih snovi v in iz organizma.
Ribe strokovnjaki priporočajo: vsaj dvakrat tedensko si privoščite porcijo okusno pripravljenih rib, ki ponujajo organizmu zakladnico visokovrednih beljakovinskih snovi, obenem pa so ribe živilo, najbogatejše z jodom in z idealno kombinacijo preostalih mineralov. Zlasti jod, ki ga sicer v vsakdanji prehrani tako pogosto primanjkuje, je silno pomemben element (predvsem omogoča optimalno delovanje žleze ščitnice).
Zrezki - ob četrtem mestu na top lestvici živil se bodo vegetarijancem bržčas naježili lasje. Optimalno oskrbo z esencialnimi aminokislinami in beljakovinami lahko telesu sicer zagotovimo tudi s povsem brezmesnim jedilnikom, težje pa je v okviru vegetarijanske prehrane ponuditi organizmu pravo mero železa, cinka in vitaminov skupine B. Meso mora biti vsekakorčim bolj pusto in po možnosti dobljeno od živine, krmljene z naravnimi hranivi (telečje ali perutnina). Najbogatejša in kot taka tudi najbolj priporočljiva je vsekakor drobovina (tudi ob tem se bodo verjetno še kresala mnenja prehrambenih strokovnjakov), ki pa jo je treba uživati res zmerno, maksimalno dvakrat na mesec. Obenem pa velja poudariti, da se prav v drobovini (srce, ledvica in jetrca) kopičijo škodljive substance iz okolja.
Krompir velja v sodobni prehrani za "čudežni gomolj," ki daje moč in energijo, obenem pa nikakor ne redi, razen če dejansko ne plava v maščobi. Poleg obilice mineralov, vsebuje krompirtudi vitamine, predvsem vitanina C, ki ga je največ v mladem spomladanskem krompirju. Brokoli se ponašajo z visoko vsebnostjo vitaminov A in C, kakor tudi folne kisline. Vitaminsko-mineralna kombinacija omenjene zelenjave je pravi eliksir za imunski sistem organizma.
Splošno znano pravilo v zvezi s prehrano pravi, da je za zeljenjavo rdeče ter zelene in rumene barve običajno značilna visoka vsebnost vitaminskomineralnega kompleksa, nujno potrebnega za človeški organizem.
Fižol in leča pa tudi ostale stročnice, veljajo za popolna, polnovredna živila. Vsebujejo namreč dobro prebavljive ogljikove hidrate, beljakovine in manjšo količino nenasičenih rastlinskih maščob. Poleg tega pa še obilico vitaminov, mineralov in balastnih snovi, zato so se upravično znašle na top lestvici najboljših živil.
Sadje, predvsem sveže, sodi med najbolj zdrava, koristna in priporočljiva živila. Bogato je z vitamini, minerali, balastnimi snovmi, ogljikovimi hidrati, organskimi sadnimi kislinami in naravnimi aromami.
Vsebuje veliko vitamina C in ostalih vitaminskih sestavin; največ vitamina C je v šipku, kiviju, črnem ribezu in agrumih. Pomembno pa je, da pravilno zamrznjeno in tik pred uporabo odtajano sadje vsebuje skoraj prav toliko vitaminov, mineralov in ostalih koristnih substanc, kakor sveže.
Mineralna voda upravičeno velja za pravo zakladnico mineralnih snovi, pogosto z dodatkom vitaminov in z ničelno kalorijsko vrednostjo. Njena potencialna slabost je v razmeroma nevtralnem okusu, zato ji velja sem ter tja dodati sadni ali zelenjavni sok. Pijte čimveč mineralne ali navadne vode (vsaj dva litra dnevno). Opazili boste pozitivne spremembe na koži, laseh in na zunanjosti nasploh, pa tudi bolje se boste počutili (voda je nujno potrebna za izpiranje strupenih snovi iz organizma).
Olivno olje je prefinjenega okusa in žlahtnega vonja, obenem pa velja še za odlično sredstvo proti nevarnemu holesterolu. Visoka vsebnost nenasičenih maščobnih oljnih kislin učinkovito zmanjšuje raven "škodljivega" LDL holesterola, uravnava pa tudi koncentracijo "koristnega" HDL holesterola. Praktičen nasvet najboljših svetovnih kulinaričnih eminenc se glasi: za kuhanje in pečenje uporabljajte raje cenejše, manj rafinirane in žlahtne vrste olivnega olja, ki pustijo jedem večjo mero lastnega okusa, najdražje in najboljše vrste olivnega olja pa s svojim močnim okusom preglasijo okus slehernega živila.
Pet najslabših
Kaj pa najbolj ožigosana živila? Na lestvici petih najbolj nevarnih jedi, so se po naslednjem vrstnem redu uvrstili: Sladkor, ki povzroča karies in botruje debelosti. Zlasti njegove najbolj rafinirane oblike so povsem neprimerne za zdravo prehrano (raje rjavi, neprečiščeni, pa med in sadni sladkor).
Alkohol, sedaj, na pragu sezbne piva, pomislite, da pet steklenic piva pokrije celodnevno kalorijsko potrebo odraslega moškega. Uživajte ga zmerno (beri: čim manj.)
Sladkarije, pa naj bo to čokoladna ali sadna torta s smetano. Košček torte po kalorijski vrednosti odgovarja šestim slastnim bananam.
Salame in klobase vsebujejo okrog 50 odstotkov nasičenih živilskih maščob, ki so pravo breme za organizem. Raje se jih izogibajte, dokler vas še ne ogrožajo povišan krvni pritisk, arterioskleroza, srčni infarkt in možganska kap.
Sol ob njej naš okušalni sistem uživa, naš krvni obtok, ledvice pa trpijo. Uporabljajte jo v minimalnih do zmerno zmernih količinah.Takšno je torej najnovejše sporočilo iz hrehrambenih klinik in laboratorijev. Oglejte si ga in presodite, potem pa se s kančkom zdravega razuma po lastni presoji odločite za najboljšo varianto, ki bo čim bolj ustrezala vašemu organizmu.
Nina Mazi
(Delo, v maju 1993)
Prevozi na delo
Med kolektivnim dopustom v Gorenju bodo avtobusni prevozniki bistveno skrčili obseg prevozov na delo in z dela. Od 22. julija do 16. avgusta 1993 bodo vozili avtobusi na naslednjih relacijah po običajnem voznem redu:
Izletnik, Celje: Celje (preko Žalca), Topolšica, Šoštanj, Gaberke, Ravne nad Šoštanjem, Florjan.
Na relaciji Graška Gora, Cirkovce, Ponikva lahko koristite rudniške avtobuse.
Koratur, Prevalje: Slovenj Gradec (z vsemi vmesnimi postajami), Vitanje, Gornji Grad - redna linija za Maribor. APS, Velenje: Vozijo po običajnem voznem redu za delovne dneve.
Voznino je v tem času treba plačati posebej.
Delavci, ki bodo mesečno vozovnico želeli za mesec avgust deponirati, lahko to storijo 16. ali 21 .julija in 1. ali 2. avgusta 1993. To velja tudi za dvig deponiranih vozovnic.
Dejavnost prevozov Tone Ravnjak
Ne pozabite!
Radi bi opozorili vse zaposlene, da v času kolektivnega dopusta tudi kadrovski oddelek ne bo delal. Zato bo treba vse zadeve v zvezi z delovnim razmerjem urediti do 21. julija 1993 (potrjevanje zdravstvenih izkaznic, dvigovanje potrdil in podobno).
In še naš nasvet
Preden se boste podali kamorkoli na dopust ali obiskali sorodnike, preverite, kako je z dvigovanjem gotovine s čeki posameznih bančnih ustanov.
Strpno na cestah
Če boste potovali z lastnim vozilom na dopust, naj se vam nikamor ne mudi. Imamo slabe ceste, nekateri dobre in hitre avtomobile, tovornjakov je kar za cele kolone.
Nesreča nikoli ne počiva. Tudi med dopustom ne.
Razmišljanje o stavki
Iz poročila ostavki, kije bilo objavljeno v Informatorju, smo lahko izvedeli, da smo 30. junija v Gorenju Gospodinjski aparati pravzaprav stavkali proti državi in vladi. Predsedniku vlade je stavkovni odbor poslal celo opozorilno pismo. Toda: ali smo res stavkali proti državi?
Zaradi naših obvez do kupcev smo "izpadlo” proizvodnjo morali nadomestiti. Izvoz Slovenije in prodaja na domačem trgu zato ne bo nič manjši in država ne bo
Gorenje Kulturnica
Priporočamo:
Rudi Rozman, Jure Kovač, Franc Koletnik: MANAGEMENT
Uvodna pojasnila iz knjige: Temeljni namen knjige o managementu je doseči in povečati razumevanje managementa, ki v današnjem svetu določa uspešnost poslovanja podjetij. Veliko managerjev še išče bistvo svojega delovanja v tej vlogi in opravlja dela specialistov, s tem bolj skrbijo za svojo prezaposlenost kot pa za ustrezno obremenitev podrejenih sodelavcev in za izkoristek njihovih sposobnosti in znanj. Prav zato v tem delu, ki je eno prvih slovenskih del, če ne prvo, ki je v celoti in sistematično namenjeno managementu, poudarjamo razumevanje managementa kot usklajevanje in odločanje, pojasnjujemo razloge za nastanek in razvoj managementa ter njegovo pomembnost v današnjem času.
Nove knjige v knjigarni
Otto VVeiniger: Spol in značaj - načelna preiskava
Mary VVollstonecraft: Zagovor pravic ženske - ter kritične opazke o političnih in moralnih vprašanjih
Jelica Šumič - Riha, Rado Riha: Pravo in razsodna moč, od avtoritete do pravila brez opore
Gorenje Kulturnica obvešča, da si lahko pri njih izposodite nove knjige Dimitrija Rupla Odčarana Slovenija, Mance Košir Moški - ženske ter Slavenke Drakulič Kako smo premagali komunizem in se celo smejali.
Ugoden nakup risalnih desk
Gorenje Procesna oprema v stečaju prodaja večje število rabljenih risalnih desk. Ogled in nabava sta možna vsak dan od 10. do 13. ure. Kontaktna oseba: Miro Lešnik, int. tel. 353 ali 261 (ATC II).
nič prikrajšana. Del izpada smo nadomestili z dodatnim delom. Zato bodo obračunane dodatne delovne ure in državi bo seveda treba plačati prispevke in davke tudi na te ure, tako kot jih je bilo treba plačati tudi za nadomestilo OD za čas stavke. Skratka: finančno bo država celo pridobila - vsi neposredni in posredni stroški pa gredo le na račun našega podjetja in nas samih.
Ali ne bi bilo zatorej pametneje, da bi nezadovoljstvo izrazili le s krajšim protestnim zborom, tako kot so to storili v mnogih drugih podjetjih? Ali ni morda palica spet zgrešila ta pravo zadnjo plat?
V teniški ligi HZA in Servis
V prvem delu teniške lige za leto 1$ so v vodstvu igralci ekip HZA v A in Servisa v B ligi.	dc
S tekmovanjem v drugem delu b0 nadaljevali 31. avgusta 1993, sklenili pazi ^ igravanjem v mesecu oktobru. Vrstni red. ligal. HZA (Bujan, Jeriha) 8 točk, 2. TIM 9. '
3.	PPA 4, 4. KH PPA 2, 5. RG 2, 6. POIN' " 7. KAO, B-liga: 1. Servis (Bajec, Movh),« '01. 2. Rekreacija 4, 3. DV. NAP, 4, 4. SAK4,5. r
4,	6. Nabava 2, 7. Invest. 0.
S tekači med kolektivnim
dopustom
Člani tekaške sekcije Gorenje bodo med kol6* tivnim dopustom imeli treninge vsak t°r. jezeru (ob 18. uri), in vsak petek v Topolšici ' 17. uri z možnostjo igranja odbojke na pa6KJ Poleg tega pa so pripravili še izlete na tek o Bohinjskega jezera (24. julija in izlet v Avsi - na tek okoli jezera Ubelbach (blizu Gra°^
v nedeljo, 25. julija 1993. Prijave za pu- _:a in izleta (lahko se jim pridružijo delavci G°r^,v
in njihovi družinski člani) zbirajo na trening1^ popoldanskem in večernem času pa lahko bite informacije po telefonu 850 845.	^
Enako velja tudi za tekaški teden ob Blau’
jezeru. Če bo dovolj prijav, bo organi*3^
taborjenje na Madžarskem (od 30. 7. do 1993). Organizirali pa bodo tudi vikend v r torožu s sodelovanjem (ali ogledom) nocd a
teka 7. avgusta 1993.
Nagradni turnirji v elektrod skem pikadu
Morda si boste vsak teden vzelikejjj^ dve uri časa in se nreizkusi'!. zanimivem pikadu v tarčo?
se preizkus M
elektron^
idi3
Na to so pomislili v Gorenju Rekr®3^.
d.o.o. in pripravili so nagradno ‘ i v super pikadu za Pokal polel'
movanje v super pikadu : 1993.
Tekmovanja (turnirji) bodo vsak pet'
ek^
19. do 21. ure v pikado centru v Sta^, Velenju (nad okrepčevalnico Sah®
Tekmovanje poteka v dvokrožnem
tur#
skem sistemu na 7 krogov; zrn« pomeni 2točki, neodločen rezultat 1»P raz 0 točk. Pare določajo z računalnik ^ Pikado je elektronska naprava, . odšteva zadetke (npr. od 301 d° Zmaga tisti, ki doseže prvi številko O-Startnina je za člane Društva za špori^j
rekreacijo Gorenje 300 SIT, za ostale^, ^
SIT. Polovico štartnine bodo namen nagradni sklad.
Vsakotedenske rezultate bodo sešteV j dosedanji podobni turnirji so že nal® na velik odmev in precejšnje zanimam
yC®V
INFORMATOR, časopis za obveščanje del6 ^ Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, h Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdn6 , Naklada 4.360 izvodov. Grafična priprava: Ba
a. ■ - ie.
Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna Vel6™,.
Oproščeno plačila prometnega davka po sklep6 1/72 z dne 23.1. 1974.