/m*
NO. 132

/Iueri$ka Domovina
'/% /im- E OTCA Ul— HO
AMCRSCAN IN SPIRIT	SLOV€NIAN
POR€IGN IN LANGUAG€ ONLY Serving Chicago', Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING N€WSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio
CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING. SEPTEMBER 12, 1978
LETO liXXX — vol. LXXX
JAVNOST ZA LE OMEJENE VEZI Z RDEČO KITAJSKO
Ameriška javnost je za izboljšanje vezi z LR Kitajsko, toda ne na škodo nacionalne kitajske vlade na Tajvanu. Z veliko večino zavrača dobave modernega o-rožja Pekingu.
meriška javnost proti tej zahte-NEW YORK, N.Y. — Poseb- vi v razmerju 66:19%, v skoraj no povpraševanje javnosti, ki ga enakem razmerju je za ohranijo izvedel L. Harris v zvezi z tev sedanje obrambne zveze ABC novinarskim oddelkom, je ZDA s Tajvanom, pokazalo, da je 74% Amerikan- Poznavalci politike LR Kitajcev za izboljšanje stikov z LR ske trdijo, da je malo verjetno, Kitajsko in le 17 % proti temu. da bi Peking pristal na vzposta->/ razmerju 66:25 odobravajo vo polnih in rednih diplomat-povprasani vzpostavo polnih di- skih odnosov z Washingtonom. plomatskih stikov s Pekingom, dokler bodo ZDA vzdrževale vo-Kljub temu odklanjajo po- jaško obrambno pogodbo s Taj-vprašani v razmerju 71:20 sode- vanom.
lovanje ZDA z LR Kitajsko pro- , Ob upoštevanju stališča Pekin-ti Sovjetski zvezi, torej uporabo ga in ob razpoloženju ameriške kitajske karte v politiki ZDA javnasti do Pekinga in Tajpeja proti Sovjetski zvezi. Javnost je ima predsednik Carter soraz-V razmerju 81:11 proti prodaj: memo malo možnosti uporab-elektronskih sistemov za voja- Ijanja “kitajske karte” v politiki ško obrambo LR Kitajski in pro- do Sovjetske zveze, če se seveda ci vsaki dobavi modernega orož- noče zameriti javnosti, ja tej in drugim komunističnim j Tako je razumljivo, da neka-državam. V zadnjih mesecih; teri svetujejo Washingtonu po-smo ponovno slišali o takih mož- i trpežljivost v odnosih s Pekin-nostih..	j gom v upanju, da bo ta morda
Proti zapustitvi Tajvana i le popustil in pristal na vzposta-Ko v Pekingu vztrajajo pri vo polnih diplomatskih odnosov zahtevi, da ZDA odpovedo ob- j z Washingtonom, ne da bi moral rambno pogodbo s kitajsko ne- ta za to pretrgati sedanji obseg cionalna vlado na Tajvanu, je a- vezi s Tajpejem.
Sirijske čete streljajo sia kristjane v Bejrutu
BEJRUT, Lib. — Sirijske čete so v noči na nedeljo pognale na krščanske predele Bejruta in o-kolice preko 2,000 raket in min ter napravile precej škode. Krščansko poročilo pravi, da so bile najmanj tri osebe mrtve, preko 60 ranjenih in 22 poslopij zažganih. Streljanje so včeraj nadaljevale kljub ponovnemu svarilu Izraela, da tega ne bo več dolgo mirno gledal.
Sirij ci so streljali tudi iz zased na civilni promet, ki so ga dosegli, pravi poročilo “Glasa Libanona”, radijske postaje kri-stjanske milice.
Kristjani trdijo, da je glavni smoter sirijskega obstreljevanja motiti razgovore v Camp Davidu. Izrael je še pred tem sestankom izjavil, da ne bo dopustil, da bi Sirija izrabila pogajanja v Camp David za uničenje krist-janske milice, katero Izrael podpira v boju proti palestinskim gverilcem in njihovim libanonskim podpornikom.
-----o-----
Danska vlada prevladala s pičlo večino
KOPENHAGEN, Dan. — Nova danska koalicijska vlada je z enim samim glasom večine uveljavila povečanje takozvanega
v Irm m m mir v CAMP DAVID TEMELJNO
VPRAŠANJE ŠE NI REŠENO
Vojska skrbi za izvajanje obsednega stanja v Teh-j rami in v 11 drugih me-j stih.
1 TEHRAN, Iran. — Trd naston vojaštva in drugih varnostnih e-not je vzpostavil mir v glavnem mestu in drugod, kjer je bilo objavljeno obsedno stanje. Pri demonstracijah pretekli petek je bilo po zadnjem poročilu vlade najmanj 86 mrtvih, ko je vojska streljala v demonstrante, ki se niso marali umakniti pred svarilnimi streli v zrak nad njenimi glavami.
Včeraj je prišlo do izgredov v Mashhadu in v Qum. V spopadih je bilo 5 oseb mrtvih.
Mesta nadzirajo vojaške patrulje, v glavnem mestu so ha ključnih položajih tanki. V parlamentu je vodnik opozicional-ne stranke v znak protesta proti streljanju vojaštva v demonstrante s tremi tovariši zapustil sejo. Sledili so mu še štirje neodvisni poslanci.
Šah Reza Pahlevi je zaradi napetega položaja doma odložil o-bisk v Romunijo in v Nemško demokratično republiko. Vlada Sharifa-Emanija, ki jo je šah imenoval koncem preteklega meseca, je skušala pomiriti verske vodnike z zaprtjem igralnic in izpolnitvijo nekaterih drugih zahtev. Verski vodniki trdijo,
Razgovori med predsednikom Carterjem ter vodnikoma Izraela in Egipta gredo v drugi teden, pa temeljno vprašanje še ni rešeno. Begin še ni popustil in pristal na vrnitev zahodnega brega Jordana in Gaze Arabcem, kar je osnovna zahteva Sadata. Poročila iz a-rabskih diplomatskih krogov govorijo, da bi se razgovorom pridružil jordanijski kralj Husein, če bo Izrael pristal na vrnitev zasedenega arabskega ozemlja in na samoodločbo Palestincev.
THURMONT, Md. — Uradna poročila o razgovorih v Camp Davidu med predsednikom Carterjem, predsednikom Sadatom in predsednikom vlade Beginorn so pičla. Razen zunanjega okvira ne povedo ničesar. Razgovori potekajo od preteklega četrtka, ko so se vsi trije razgovarjali skupaj, le v dvoje. Carter in njegovi'sodelavci se sestajajo posebej s Sadatom in člani njegove delegacije ter posebej z Begi-nom in njegovimi sodelavci. Trdijo, da so pogajanja z Izraelci obsežnejša, kar bi naj pomenilo, da je glavna težava pri iskanju sporazuma, v njihovih stališčih. ' Napor
gajanj v Camp Davidu so
renca prehaja v “dobo obnovljenega napora, razpravljanja in morda celo poglobljenega podrobnega dela, da ugotove, če je mogoče najti pota za reševanje na področjih pomembnih razlik ter seveda dopolniti področja, na katerih je bil očivid-no dosežen napredek tekom preteklega tedna”.
Prvič naj bi zastopniki delegacij izmenjali tudi pisane dokumente s stališči svojih držav v pripravi za končno skupno izjavo, poroča Washington Post.
Cene na debelo padle prvič v dveh letih
WASHINGTON, D.C. — Precejšnje znižanje cen deželnih pridelkov je potisnilo navzdol povprečje cen na debelo prvič v dveh letih, v preteklem mesecu. Znižanje znaša sicer samo Od %, toda je pomemben znak v dolgi dobi neprestanega dviga-hj cen, ki je privedlo povprečno raven inflacije skoraj na 10% v Prvih sedmih mesecih tega leta.
V juliju letos so cene na debelo porastle za 0.5% in so bile 2a 7.7 '/< višje kot 12 mesecev Preje. Ko so v avgustu letos eerie hrane na debelo pa*lle za b5%( največ v zadnjih dveh letih, je to potisnilo navzdol povprečje cen na debelo.
Cene vsega ostalega blaga so v avgustu porastle za 0.4%, naj-naanj od preteklega februarja.
Pet let vojaške vlade v Čilu
SANTIAGO, Čile. — Včeraj 5e minilo pet let, odkar je vojaštvo odstavilo levičarsko vlado Allendeja in samo prevzelo oblast v republiki.
Predsednik republike gen. Pi-hochet je za to priložnost objavil ukrepe in nove korake k po- i stopnemu uvajanju “nadzirane demokracije” kot bodoče začas-he ureditve Čila.
Predsedniških in parlamentarnih volitev v Čilu ne bo pred letom 1985, je izjavil gen. Pinochet.
Nastop proti poklicnim požigalcem
WASHINGTON, D.C. — Sen. Charles H. Percy, republikanec lz Illinoisa, je objavil, da je FBI ^ačela nastopati trdo proti poklicnim požigalcem, ki naj bi bdi tekom zadnjega leta zakri-vili izgubo kakih tisoč človeških življenj.
vrednostnega davka od 18 na da onj njso 0(jgovorni za
Kitajski zastopnik se vrnil v Hanoi na pogajanja o beguncih
HONG KONG. — Zastopnik LR Kitajske se je vrnil v Hanoi za nadaljevanje pogajanj z vlado Vietnama o Kitajcih v Vietnamu in o morebitnem povratku kitajskih beguncev iz Vietnama v njihova stara bivališča. Pogajanja se niso bistveno premaknila, ker po vsem sodeč na nobeni strani ni dovolj dobre volje.
Odnosi med Hanoiem in Pekingom se namreč slabšajo in napetost raste v taki meri, da je treba računati s porastom mejnih spopadov. Obe strani imata na skupni meji zbrane močne vojaške sile.
20.5%, da bi zmanjšala primanjkljaj v proračunu.
Vlada bi bila poražena, da ni mala stranka krščanskih demokratov namerno pred glasova^ njem poslala dva svoja poslanca iz zbornice. Zastopnik krščanskih demokratov je dejal, da njegova stranka ni marala vreči vlade.
te-
stracije in izgrede pretekli den, N?, vlado, “'i:, na samega se jezijo zaradi uvajanja zahodnih navad, ki so v nasprotju z islamskim izročilom, pomembne
Med diplomati arabskih držav
dosego uspeha po- krQŽii° vesti> da bi se bil jorda-vsj nijski kralj Husein pripravljen
udeleženci povečali, ko preha- Vfdiučiti v pogajanja z Izraelom, jajo razgovori v svoj drugi te- be bi ta vsaj načelno pristal na den. Rečeno je bilo, da ti ne vrnitev v ^uniiu 1967 zasede-bodo končani pred sredo tedna, r,e§a arabskega ozemlja in na , lahko pa se zavlečejo do konca PrtlViC0 samoodločbe palestin-tedna in morda celo čez. Zdi se, sk*b Arabcev. Egiptsko in ku-.j da nobena strap ne mara'dopu- va.ilSko časopisje poroča celo, stiti, da bi ostala pogajanja brez da bi se mogel Husein pridru-uspeha, brez vsake resnične in razgovorom v Camp David.
načelne rešitve. Bela hiša v Washingtonu je
I Iz Clevelanda i
in okolice • ! i	i
Sestanek—
Zastopniki društev, organizacij in ustanov ter posamezniki, ki so se udeleževali sestankov “Meddruštvenega odbora” preteklo pomlad, so vabljeni na prihodnji sestanek v petek, 15. septembra 1978, ob osmih zvečer v Baragovem domu v prostorih Slovenske pisarne.
Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti začne s poukom—
Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti bo začela z rednim poukom v novem šolskem letu v soboto, 16. septembra. Ob 9. dopoldne je vpisovanje, ob 9.30 se začne pouk za vse oddelke.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ bo imelo mesečno sejo jutri, v sredo, ob sedmih zvečer. Po seji zabava.
MZA poroča—
Misijonski znamkarski akciji je sporočil rev. K. Wolbang, da je 19. avgusta umrl v Indiji slovenski misijonar br. Janez Udovč.
Napad z zažigalnimi -bombami na razstavo v Turinu v Italiji
TURIN, It. — Preteklo nedeljo sta neki moški v obleki meniha in neka ženska v obleki nune vrgla zažigalne bombe v umetniški galeriji, kjer so bile razstavljene slike Jezusovega mrtvaškega prta in slike umorjenega politika in državnika Alda Mora.
in seveda tudi zato, ker je vzel verskim islamskim ustanovam obsežno zemljiško posest in zemljo razdelil med revne kmete ter izenačil v precejšnji meri ženske pravice s pravicami moških. Med drugim je dal ženskam volivno pravico in jim dovolil študij na visokih šolah. ---------------o-----
Vedno več delavk
WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je že preko 41 milijonov žensk redno zaposlenih izven doma, predstavljajo torej preko 40% celotne delovne sile v deželi. Njihov skupni zaslužek računajo na letno okoli 250 bilijonov dolarjev.
Neuspeh teh razgovorov bi imel izJaviIa> da ni. nobenih načrtov
o vključitvi kralja Huseina v
vse pretežke posledice.
1 Položaj predsednika Sadata v Egiptu in v vsem arabskem svetu bi se bistveno poslabšal, če bi se vrnil domov brez resničnega napredka v reševanju spora z Izraelom.
Predsednikov tiskovni tajnik Jod}’- Powell je dejal: “Mislim, da je bilo pretekli teden ozračje prevelikega optimizma med poročevalci, ki sledijo pogajanjem v Camp David.” Zanikal je, Ra bi prišlo pri pogajanjih do zastoja, pa vendar ni skušal zakriti, da obstoje vprašanja, ki zahtevajo nadaljne odločnejše razpravljanje. Dejal je, da korife-
razgovore v Camp David”.
ZA BOLJŠE IN USPEŠNEJŠE OSNOVNE IN SREDNJE JAVNE ŠOLE V NAŠI DEŽELI
Vremenski prerok
Pretežno oblačno z do 70% ^ei'jetnosti neviht čez dan, s ,”% verjetnosti neviht zvečer 111 2 do 50% jutri. Najvišja temperatura okoli 77 F (25 C).
Ko so odprle šole svoja vrata za novo šolsko leto, je prav, da se malo ustavimo ob o-snovnih in srednjih javnih šolah, kji so v zadnjih letih deležne vedno več kritike. Gallupovo povraševa-nje je pokazalo, da sedaj kar 49% javnosti daje osnovnim in srednjim šolam “nezadostno” za njihovo delo, “dobro” in “prav dobro” pa le 36%. Pred štirimi leti jih je ocenilo delo teh šol za “dobro” in “prav dobro” še 48%, za “nezadostno” pa samo 32%.
Nezadovoljstvo s sedanjim položajem v osnovnih in srednjih šolah je naj večje med mladimi odraslimi, med manjšinami in med onimi, ki pošiljajo svoje otroke v privatne šole.
Pritožujejo se nad šolskimi programi, ki omogočajo in dopuščajo, da dobijo šolarji potrdila o uspešno končani šoli, četudi se niso naučili niti v najmanjši zadostni meri tega, kar bi jim naj šola dala. Hude so pritožbe nad šolami tudi radi pomanjkanja vzgo-
jevanja otrok, zaradi pomanjkljivega reda, zaradi širjenja kajenja, uživanja mamil in alkoholnih pijač, pa tudi celotnega pogleda na življenje.
Osnovne in srednje šole v zadnjih letih niso niti dovolj učile niti vzgajale, namesto resnega posvečanja učenju h vzgoji so služile bolj za krat kočasenje in zabavo otrok, ki bi se naj vsega naučili “igraje”. Novemu rodu šolnikov je trdo delo njih samih in njim izročenih otrok bilo in je ponekod še vedno nekaj tujega, nekaj odvratnega. Le kdo bi se trudil? Življenje je treba uživati, iskati le prijetno, trdemu in napornemu pa se izogibati!
Dosežki učenja so padali iz leta v leto. Neka študija je dognala, da je med vsemi 17 let starimi 13% takih, ki so dejansko nepismeni — niso sposobni brati časopisov, ne izpolniti prošnje za službo ali kaj sličnega in ne izračunati stroškov nakupa v trgovini.
Vojna mornarica je od lani začela pošiljati večje število novincev po vstopu v vojno
službo v posebne tečaje, kjer bi jih naj usposobili v branji; vsaj do predvidene ravni še-storazrednika.
Ohio State University je lani poslala 1,700 od skupno 7,100 na novo vpisanih v posebne tečaje za dopolnitev znanja angleščine, okoli 2000 pa v dopolnilne tečaje za matematiko.
V šolah ni pravega reda, do četrtine šolarjev skoraj redno izostaja od pouka, šole se trudijo, da bi jih privabile v u-čilnice s prosto hrano in raznimi darili...
Nekateri iščejo vzrok slabemu uspehu naših javnih šol, zlasti v pogledu znanja, v propadanju družin, v televiziji, ki mladim ljudem vzame preveč časa, v kulturnem, gospodarskem in socialnem zapostavljanju “manjšin”, zlasti črncev, drugi opozarjajo na širjenje uživanja mamil med mladino, pa tudi na rasne spore in na izvajanje šolske integracije, ki bi naj po mišljenju nekaterih liberalno mislečih krogov vodila k dvigu šolskih uspehov črnskih otrok.
V zadnjem času je vedno več takih, ki kažejo na učitelje kot krivce šolskih neuspehov. Četudi so se v zadnjih letih plače učiteljstva sorazmerno močno dvignile tudi stvarno, ne le zaradi inflacije, se to čuti zaradi organiziranosti v uniji dosti varnejše na svojih položajih in se zato ne trudi, kot bi bilo potrebno, za dosego uspeha v šolanju in vzgajanju mladine.
Študija “Odbora za izpraševanje vpisov na visoke šole” je prišla do zaključka, da je učiteljstvo “manj predano delu, porabi manj časa v učilnicah, več spregleduje, daje manj pismenih in domačih nalog in ne zahteva predvidene ravni znanja”. Znani časnikar je zadnjič zapisal: “Kar je res potrebno, je izboljšanje sposobnosti učiteljstva, ki sedaj preplavlja šole. To naj potisne na stran trditve, da ameriške družine niso najboljše, in spozna, da je mladino mogoče oblikovati v učilnicah in jo celo — verjemite ali ne — učiti.”
(Se nadaljuje)
LR Kitajska išče gospodarsko pomoč
LR Kitajska se je obrnila na ZDA za pomoč pri svojem naporu za pospešenje gospodarskega razvoja.
WASHINGTON. D.C. — Uradni zastopniki LR Kitajske so v zadnjem času raznim obiskovalcem iz ZDA izrazili željo po povečanem gospodarskem sodelovanju in po tehnični pomoči, ki bi jo naj ZDA nudile LR Kitajski pri izvajanju njenih načrtov za pospešeno modernizacijo kitajskega gospodarstva. V Pekingu so se med drugim odločili poslati v ZDA tudi večje število mladih Kitajcev na strokovni študij.
V vladnih krogih ZDA so pripravljeni pomagati LR Kitajski v njenem naporu tudi zato, ker bo močnejša Kitajska sposobnejša uspešno nastopati proti Sovjetski zvezi. Kitajska je v svoji gospodarski zaostalosti za enkrat prešibka za kako resno merjenje moči s Sovjetsko zvezo, zato so se v Pekingu tudi odločili za pospešeno modernizacijo gospodarstva, zlasti še industrije, ter za pridobitev zahodne tehnologije.
ZDA so pripravljene dati LR Kitajski večino tega, kar bi ta rada, z izjemo izrazito vojaške tehnologije. Letošnjo jesen bosta odletela na obisk v LR Kitajsko člana Carterjeve vjade Bergland in Schlesinger. Pričakujejo, da se bo trgovina med ZDA in LR Kitajsko v razmerju z lanskim letom letos potrojila.
Kij ub stalnemu povečavanj u stikov in izboljševanju uradnih odnosov za enkrat še ni pričakovati nagle vzpostave popolnih diplomatskih odnosov. K te-
Rodezija objavila delno obsedno stanje
SALISBURY, Rod. — Predsednik vlade lan Smith je preteklo nedeljo objavi; delno obsedno stanje in napovedal odločen nastop proti organizacijam, ki podpirajo gverilsko vojskovanje. Četudi je odklonil splošno mobilizacijo, je napovedal odločnejši boj proti gverilcem.
Na splošno je bil Smith pomirjevalen in ni odklonil novih pogajanj z vodnikoma Patrio-tične fronte Nkomom in Muga-bejem, če bo videl “resnično možnost uspeha”.
Zadnje vesti
MANAGUA, Nik. — V mestu Masaya so se včeraj še vedno vršili boji med gverilci in vladnimi silami. Vodniki politične opozicije proti vladi predsednika Anastasia Somoze trdijo, da je v Nigaragui v polnem razvoju državljanska vojna.
LUSAKA, Zamb. — Vodnik Pa-triotične fronte Joshua Nko-mo je izjavil, da so pogajanja s Smithom “mrtva” in da bo odločil o bodočnosti Rodezije boj pred sredo prihodnjega leta. Potnike je svaril pred poleti v letalih rodezijske potniške letalske družbe, ker bodo njegovi gverilci na ta letala streljali.
WASHINGTON, D.C. — Sen. M. E. Kennedy je po svojem razgovoru z Brežnjevim v Kremlju dobil obljubo, da bo 18 judovskih družin, med njimi družina dr. Levicha, dobilo dovoljenje za izselitev.
NAIROBI, Ken. — Etiopski radio je objavil, da bo priletel danes na proslavo štiriletnice etiopske revolucije Fidel Castro s Kube.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj začel razpravo o ukinitve nadzora nad ceno naravnega plina, bistvenega dela Carterjevega energetskega programa. Prva glasovanja danes ali jutri bodo pokazala, kaka usoda čaka ta program.
mu je še vedno ovira vojaška
obrambna zveza ZDA s Tajvanom.	t
Ameriška Domovina
/V/Vl'IF: WI e/% PU—M OIV* E
6117 Sl. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher rublisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
i	Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec«
Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States*
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo

No. 132 Tuesday, Sept. 12, 1978
Aleksander Solženicin:
DUH IN VOLJA
Znani ruski oporečnik Aleksander Solženicin, ki živi sedaj v ZDA, je imel na harvardski univerzi predavanje, v katerem je opozoril na vzroke sedanjih razmer v komunističnih deželah na eni strani in na drugi na skoraj kaotično stanje, v kakršno je zabredel sodobni kapitali-st-ični Zahod kljub svojemu gospodarskemu in potrošniškemu potencialu, ali nemara prav zaradi tega. V obeh primerih reducira Solženicin gibalo takega razvoja na ' materialistično osnovo obeh sistemov ter na odsotnost volje in duhovnosti. Slednjo ima pa edino silo, ki bi mogla znova osvestiti človeštvo. Njegova pogumna in ostra, a zelo jasna in stvarna analiza položaja je izzvala na Zahodu odobravanje, pa tudi nejevoljo in očitke, da Solženicin ne vozna še dosti Zahodna. Zato naj bi bili nekateri njegovi zaključki nepravilni in netočni. Zaradi njegovih jasnih in živo zadetih motrenj, prinašamo Solže-• nicfaov govor v prevodu.
IV.
Za osnovo moderni civilizaciji daje sodobni človek nevarno težnjo za kultom človeka in z.?, njegovimi materialnimi potrebami. Vse ostale človekove potrebe in karakteristike vzvišenejšega in rahločutnejšega značaja so ostale zunaj delokroga države in družbenega reda. To je pustilo odprto pot zlu, za kar je dandanašnji vse polno primerov. Svoboda sama po sebi niti najmanje^ ife reši problemov človekovega življenja. Pridene celo še kakega zraven.
Vendar so bile v prvotnih demokracijah in v severnoameriški demokraciji v dobi njenega porajanja zagotovljene vse posamezne človekove pravice, ker je človek božje bitje. Se pravi, da je bila dana svoboda posamezniku pogojno, predpostavljajoč, da se bo zavedal svoje odgovornosti, ki temelji na veri.
Pred dvesto, celo pred petdesetimi leti je bilo v Severni Ameriki malone nemogoče, da bi dali posamezniku neomejeno svobodo zgolj za zadostitev njegovih nagonov ali muhavosti.
Kasneje pa so bile na Zahodu vse omejitve takega značaja ukinjene. Nastopila je popolna osvoboditev od moralne dediščine krščanskih vekov z njihovo obilno vernostjo in žrtvenostjo.
Zahod je končno izdelal overovljene človekove pravice, včasih celo pretirane; čut človekove odgovornosti pred Bogom in družbo pa je vse bolj bledel.
V kolikor je humanizem postajal v svojem razvoju čedalje bolj materialističen, je postajal dostopnejši za špekulacije in razne manipulacije, najprej socializmu in potem komunizmu.
Enake kamne lahko opazimo v temeljih razduhovlje-nega humanizma kot v katerikoli obliki socializma: neomejeni materializem, svoboda veroizpovedi in verske odgovornosti — ta postane v komunističnih režimih celo protiverska diktatura —, osredotočenje v družbene sestave s psevdoznanstveno metodo.
_ Ni zgolj slučaj, da so vse komunistične puhle obljube in prisege naslovljene na Človeka z veliko začetnico in na njegovo stanje urvotne sreče. Na prvi pogled izgloda vzporednost med humanizmom in socializmom neprijetna. Skunne uoteze v mišljenju in načinu življenja današnjega Zahoda in Vzhoda? A vendar je to logika materialističnega razvoja.
Poleg tega je medsebojno razmerje tolikšno, da se levo krilo materialističnega toka zmeraj okrepi, nostaja nrivlačnejše in zmagovito, ker je doslednejše. Oropan kristjanske dediščine, ni humanizem več sposoben vzdržati tega tekmovanja.
Od preporoda na do današnje dobe smo obogatili naše skušnje, a izgubili zavest o Vrhovni Nadnaravni Bit-nosti, ki nam je pomagala obvladati naše strasti in neodgovornosti.
Preveč smo se z upanji zanašali na politične in družbene reforme,- spoznali pa smo samo, da so nam ropali našo najdražjo posest: naše duhovno življenje. Na Vzhodu so nam jo uničile zvijače vladajoče partije. In Zahod je na tem, da mu jo udušijo trgovske koristi.
To je dejanska kriza. Delitev sveta je manj strašna, kot je medsebojna podobnost bolezni, ki biča glavne predele na obeh straneh.
Če ima humanizem prav, ko trdi, da se je človek rodil zato, da bo srečen, bi mu ne bilo treba umreti. Od trenutka. ko je njegovo telo obsojeno na pogin, mora očivid-no biti njegova' zemska naloga duhovne narave.
Neomejeni vsakdanji užitek je nemogoč. Ne more se reducirati vse le na iskanje najboljših načinov za pridobivanje materialnih dobrin in se nato takoj veselo posvetiti največjemu užitku ki ga pridobljeno lahko nudi.
Obstajati mora nekaj takega kot je, stalno in navdu- j cijo, katerega je prekinila dru-šeno izvrševanje dolžnosti, tako da bodi naše vsakdanje Sa svetovna vojna. Pokojni škof doživljanje izkušnja pri gradnji morale in da na ta način dr- Maksimilijan Držečnik je lahko človek zapusti življenje boljši, kot je bil, ko ga je .škofijski proces zaključil in so
začel.
sedaj vsi spisi v Rimu, kjer se vrši zadnji, tj. apostolski proces, ki naj privede do proglasitve škofa A. M. Slomška za blažene-
Goriško JUojzijevišee
Če svet še ni dosegel svojega konca, se vsaj približuje transcendentalnemu zgodovinskemu mejniku, po važnosti podobnemu prehodu srednjega veka v preporod. |
Od vseh nas bo zahteval duhovno obnovitev. Dvigniti se §a-
moramo v novo višino gledanja, do nove življenjske rav-1 v “Siin slovenske svobode” ni, na kateri naša tvarna nrav ne bo prekleta, kot je bila [z dne 15- iulija tl. je Branko Pi-v srednjem veku, ampak kar je veliko važnejše, na kate- 'stivšek napisal o škofu Slomšku ri naša duhovnost ne bo teptana, kot je v moderni dobi. |tole: “škof Anton Martin Slomšek je nedvomno ena izmed naj-genialnejših osebnosti slovenske cerkvene in narodne zgodovine ter najbolj častitljiva postava v dolgi vrsti lavantinskih škofov. Njegova osebnost predstavlja posrečeno sintezo med krizmo svetniško živečega ter s svojim narodom čutečega človeka. Bil je svojemu ljudstvu vse priljubljen nadpastir, vzgojnik šolnik, pesnik in buditelj narodne Zavesti: z ustanovitvijo Družbe sv. Mohorja pa je položil te melj za izobrazbo in omiko ši rokih plasti
Ko je videl duševno stisko slovenskih vernikov pod tujimi ordinariji, se je odločil za pre nos škofijskega sedeža iz že ponemčenega Št. Andraža v Mari bor. Res, da je bil takrat Mari bor umetni nemški otok, toda Slomšek je pravilno spoznal, da se ta otok ne bo mogel vzdržati, ako bo pravočasno poskrbljeno za zdravo slovensko zaledje. Da se ni vštel, to priča današnje stanje. Maribor ni le danes prav tako čisto slovensko mesto kot npr. Ljubljana, Kranj ali Novo mesto, temveč je v slovenskih narodnih zadevah celo občutljivejši od Ljubljane.”
Kaj bi bilo, če bi ne bilo Slomška, ki je prestavil sedež škofije v Maribor? Slovenci mariborskega političnega okrožja, tj. Kobanskega, Pohorja, Slo venskih goric in Ptujskega polja bi bili danes ponemčeni, prav tako tudi veliki del Spodnje štajerske. Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni. Zatekajmo se k služabniku božjemu Antonu Martinu Slom šku, prosimo Očeta Luči, da ga poveliča s čudeži, in ga bo lahko vesoljna Cerkev proglasila za blaženega. Postanimo člani Slomškovega krožka ter darujmo, kolikor le moremo za stroške, ki so s tem povezani.
WICKLIFFE, O. — Letošnje- Alojzijevišča, vendar tudi tisti ga 24. junija je goriški nadškof dijaki, ki se odločijo za svetne
Cocolin posvetil tri bogoslovce v Oglejski baziliki. Obred posvetitve je bil še posebno veličasten, ker se je vršil v baziliki, kjer se bere sv. maša že stoletja, vse od rimske dobe dalje.
poklice, večajo vrste izobraženih slovenskih katoliških laji-kov. Tudi v tej mali ustanovi raste prenovitvena sila, ki bo pomagala duhovno jačiti slovensko skupnost v tistem delu Go-
“Ali pod ničlo, mama?”	] In tu je rak-rana naše še ne-
*	i kaj žive narodne skupnosti oko-
1 Vse čitatelje in tudi tiste, ki si li Sv. Cirila na. Osmi. Mladi po-
AD izposojajo, namesto da bi jo naročili, lepo pozdravlja
“Toti štajerc”
—-----o------
k tudi ta šas je minil.
G B :
V slovenskem delu pridige je riške, ki je ostal pod Italijo, nadškof poudaril veliko potrebo Naša pomoč Alojzijevišču bo po novih slovenskih duhovnikih, brez dvoma pomembna opora Po mnogosušnih letih je bil le- slovenski goriški manjšini, tos med novomašniki tudi Voj- | K sedmi nabirki so darovali ko Makuc, ki ga je škof že na- sledeči:
stavil na slovenski župniji. In še J $5:	dr. Stane Šušteršič, Wa-
ta tako redek slovenski novo-■ shington, D.C.;	$20:	Bogomil
mašnik v goriški nadškofiji, je Chokel, Washington, D.C.; po bil popolnoma italijansko vzgo- $25: Neimenovani, Euclid, O., in jen, da ga je škof najprej poslal Joseph ter Michele Slokar, East-v slovensko okolje, da bi se zo- lake, O.;	$100:	Neimenovani,
pet naučil jezika svojih staršev. Abbotsford, Wis.
Pomen Alojziievišča v Gorici j V spomin gospoda Malovašiča je treba gledati predvsem z vi- so darovali sledeči: $5 ga. Tau-
dika velikega pomanjkanja slovenskih duhovnikov na Goriškem. Brez dotoka novih bogoslovcev bo pomanjkanje v bodoče še večje. Ta zavod pa si prizadeva vzgojiti mlade gimnazijce v pravem slovenskem duhu, da bi tisti, ki bi se odločili za duhovniški poklic, mogli čim bolj uspešno služiti slovenski cerkvi. Čeprav je to glavni cilj
čar; po $10: Jernej Zupan, Viktor Tominec, Družina Rihtar, Štefan Zorc in Janko Smolej; $12.50:	Roman Švajger; $15:
Max Ovnič; $25: Rev. F. Gaber.
Vsem darovalcem Bog plačaj!
.Ako še kdo želi darovati v ta namen, naj naslovi svoj dar na: Kati Burjes 29478 Vinewood Dr. Wickliffe, Ohio 44092
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN 0K0LIQE
Chicago, 111. — Sedaj, ko sem ske zaslone. Posledica: Ne ljubi vam vsaj približno obrazložil se jim več; delati, sanjajo o Iju-
nekaj najbolj važnih podatkov o cilju najinega potovanja na A-Ijasko, naj opišem najino pot tja gori na sever, med led in sneg, tja, kjer Eskimi lovijo tjulne in ribe, kjer imajo severni sij (malo pred drugo svetovno vojno smo ga videli tudi v Sloveniji). Marija je v Fatimi 1. 1917 rekla:
bezenskih romanih, katere jim kaže televizija, sledi tudi moralni propad...
V nedeljo! 23. julija, sva rekla “Z Bogom in na svidenje” svojim najbližnjim in odletela ob 1. popoldne proti Seatle, Washington. Tja smo prišli kmalu po 5. uri (čikaški čas) in pre-
“Ko boste nekoč videli prečud- | sedli na letalo Aljaska Air Line. no svetlobo, vedite, da je blizu'ob pol 10. uri zvečer,smo pri-veliko gorje.” Leta 1939 je Hit- |staii v Anchorage na Aljaski, ler napadel Poljsko in leta 1941 Sem so prišli potniki iz raznih tudi Jugoslavijo. Ves svet je ameriških krajev in se združili zajel svetovni požar. Takrat sa v eno skupino:	Princes Tours,
je izpolnila ta prerokba. Prečud- j Na letališču so nas že čakali za-na svetloba in grozotna moril- ' stopniki te ture in nas z busi od-ska orgija, povzročena od no-j peljali v hotele. Midva z ženo rega Hitlerja, je bila tudi zače-lMaro sva dobila hotel Capetan tek komunistične strahovlade, , Cook. Ko sva vse uredila v ho-katera še danes traja v velikem teiu) sva šla na sprehod po me-delu nekoč svobodne Evrope. [Stu. Tukaj je bil sončni zahod Čas je tekel kar prehitro, šele ob pol 10. uri. Mesto An-predno sva vsd uredila za od- j chorage leži ob prelivu Cook. hod. Jaz sem seveda prebral tu-j Ta zaliv je ploven vse leto in di precej brošur, ki so pisale o vodi v Pacifik Ocean. (Dalje) Aljaski. Čudno, da sedaj, ko sva že doma, vidim v Chicaški Tribuni članke o Aljaski. Te dni; sem zasledil tudi članek, kb ,ne-j boru umrl prvi mariborski .škof kdo (ime sem pozabil) piše, ka- j1 Anton Martin Slomšek. Spdob-ko grozoten vpliv ima televizija |niki so bili prepričani, da je vina mlade Eskimce. Ure in ure (mrl sveti škof. Škof Ivan Jožef presedijo v svojih iglo-tih (le- Tomažič je pričel s škofijskim dene hiše) in bulijo v televizij- procesom ža njegovo beatifika-
V soboto, 23. septembra, bo minilo 116 let, odkar je v Mari-
Piknik Društva Slovenija je. tako sem slišal, lepo uspel. Celo vreme je bilo naklonjeno.
*
Slomškov krožek vabi častilce škofa Antona Martina Slomška na takozvani Rummage Sale, ki bo v ponedeljek, 18., in v torek, 19. septembra, pri Sv. Štefanu v dvorani pod cerkvijo. Prinesite darila in tudi kupujte, marsikaj boste tam našli, kar vam bo pri šlo prav. Izkupiček bo šel v sklad za Slomškovo beatifikacijo-
*
Ljudje radi pozabijo. Zato zopet ponavljam, da bo na prvo nedeljo v oktobru otvoritvena sv. maša za slovensko šolo. čas je, da spet napolnimo našo slovensko farno cerkev. Tudi ne pozabite, da bo drugo .nedeljo v oktobru kosilo v prid slovenske šole. S šolo so združeni tudi stroški. Slovenska šola veliko doprinese za ohranitev slovenstva v fari, čeprav je Tone Gorjanski napisal, da tam, kjer je bil na počitnicah, ljudje govorijo slovensko, čeprav pimajo slovenske sobotne šole. Podprimo slovensko šolo, tudi tisti, ki nimajo otrok ali pa so že na kolegijih in univerzah.
*
Janez Bur j ek, ki je bil na Koroškem, je napisal lepo poročilo o študijskem tečaju na Koroškem. Brali ste ga v AD. Zapisal je, da je to njegov prvi' dopis, toda ne zadnji... Tonči Leskovar je pa v AD in v Glasilu v angleščini opisal svoje vtise , na ta edinstven študijski tečaj.
*
“Mirica, ne jej toliko sladoleda! Mojca ga je kar naprej lizala, sedaj pa ima 39 stopinj!”
NEW YORK, N.Y. — V mislih nimam samo farne pasje tedne, ampak tudi te, ko je letos preživljal pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi č. g. Janez Gril, ki sem ga kot kroničar v zadnjih svojih zapisih poimenoval za “počitniškega kaplana” njujor-ških Slovencev.
In danes je drugi dan po ameriškem Delavskem dnevu ter prvi šolski dan za naše slovenske otroke, kateri obiskujejo katoliške šole po svojih okoliških ameriških farah, in pa dan, ko to pišem, da je č. g. Janez že pozdravil svoje sobrate v Rimu,
znajo svojo le občasno, v glavnem samo športno dejavnost in nobene takšne, ki bi vezala celotnost vsepovprek. Nimamo veČ veliko časa na pretek za reševanje tega življenjsko važnega vprašanja, ker čas nam teče in se zna zgoditi, da se nam bo tildi iztekel. Starejši rod nam umi' ra, mladi prirastek ne maši vrzeli. V naslednjh letih bodo vrzeli še bolj zijajoče. Koliko od nas se v to zamisli?
Kdo od nas pregleduje s tako pomislijo letno denarno poročilo naše cerkvice in tedenska o-znanila, ki prinašajo sprotno darila cerkvi? Kdo pomisli, ko to bere, na življenjska leta darovalcev, ki so bili pred leti redni obiskovalci slovenskega SV' Cirila na Osmi. Ali kdaj pomislimo, da bo ta materialni dohodek naše cerkvice vprav zaradi let zdajšnjih darovalcev kmall
kateri domujejo v Sloveniku.
Včeraj zgodaj zvečer je namreč občutno zmanjšan. In ali pom' odletel z našega letališča, kamor sfim° na to, če število mlajši-
smo ga nekateri pospremili. Seveda na letališče ga je pripeljal župnik oče Richard.
Tudi ta čas je ob tem trenutku minil, čas, ko je bil gospod Janez med nami in nam je farne pasje nedelje napravil s svojo- duhovno dejavnostjo prijetnejše, bogatejše in take znoslji-vejše, ker je pač naše farane privabljal s svojo duhovniško pojave in živo, sočno .slovensko besedo. Tako naše pasje nedelje v letošnjem poletju pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi niso bile tako hude, kot srno jih imeli zmeraj v prejšnjih letih, kadar nas ni nobeden od slovenskih duhovnikov, študirajočih v Rimu, obiskal v počitniških mesecih in ni nihče prišel na študij angleščine — oziroma na izpopolnjevanje tega jezika. Vendar v tem pogledu je bila naša mala narodna fara že nekaj krati blagoslovljena, Hvala Bogu tudi za ta dar, ki nam veliko pomeni.
rednih obiskovalcev ne zvišam0 in s tem tudi podpornikov, $ bo mogla ta peščica njujoršktf1 Slovencev, ki nedeljsko obiskm je, kaj dolgo držati cerkev Pr' življenju, ko je farna blagajn3 takorekoč prazna in fara živi sprotnih dohodkov. Na krath0 roko so včasih kar lepi, kot kaž° oznanilo prvoseptembrske nedv Ije, a na dolgo vse to ne pomen' kaj prida.
In dejstvo je, da na Njujo1” škem samo cerkvica sv. CiA3 ohranja živo slovenstvo na h1' jem. Ta potrud in napor, da dr' žimo slovensko mašo, nas še d"' ži pri življenju. Prosvetne ur. pa dajejo pobude mlajšim, da ° bilo treba nekaj več samostojn5 dejavnosti iz njihovih vrst. "A' di njihove niso močne in se h° do zlahka pretrgale. Samo kaj ponesrečenih — iz narodu0 ga vidika pogledano — poro^ bo pomenilo občutno splahni^ slovenske narodne skupnosti živim slovenstvom.	J
Tudi mnogi mlajši bomo

Gospoda Janeza se bomo spo- na “oldtajmarski” večer, čep1-1 minjali starejši in mladi. Z vse- .bo v kočevski hali v RidgeW"0 mi je bil v enkih odnosih, kot du, v soboto, -23. septembra, a ^ človek in kot duhovnik! Gotov “slovenska” prireditev nič vf sem, da se nas bo tudi on spo- . ne diši po slovensko, ker minjal, saj smo na prvo septem- j govoricč ne bo tam, in žalost® j bersko nedeljo našo cerkvico da zadnji dve leti ni bilo 111 _ kar čedno posedli. On nam je za 'slovenske pesmi. Vendar je k prvo obhajilo pripravil Miriamo ^ po, da pridemo skupaj in da P'_ in Riharda Longo in jim po- j liko tudi porabimo za razmisli3 delil ta božji obed na svojo po- . nje na kakšen način je prete
nedelj- I lo del našega slovenskega
ih v njem splahnelo slovens^3, in kako se nam lahko sloven5'
slovilno nedeljo. In v skem oznanilu nam je dejal:
... Ob koncu svojega bivanja pri Sv. Cirilu v New Yorku čutim prijetno dolžnost, da se zahvalim vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli, da sem med vami preživel dva čudovita meseca. — Posebna zahvala gre gospodu župniku Richardu za njegovo velikodušno gostoljubje ...”
In zdaj nas bodo vezali obojestranski spomini in čutenja, ki nam jih je dal čas, ki je minil z včerajšnjim dnem. S tem dnem pa je tudi prenehal splošni počitniški čas. Ali je minil tudi za farane našega slovenskega Sv. Cirila na Osmi, bom ugotavljal šele v nedeljo, ko bo druga v septembru in nedelja pred
čas na Njujorškem steče
do^j
v krajšem času, kot pa neka^ od nas lahkomiselno jemlje j °'
Še je čas, da nekaj naprN mo, da se nam življensko ne izstekel...
Tone OsovnA
IZ NAšliH VFrf
Mississauga, Ont. — vani! Prosim lepo, oprostite h1 li zakasnitvi. Seveda želih1
■Q0
naprej prejemati Ameriško v
movino. Priložen je ček za leto in 10 dolarjev za tisk0
lVii'
prvo prosvetno nedeljsko uro. \ sklad tega priljubljenega lis*
Po obisku bom sodil, ali so naši prosvetarji” farno bolj dozore-i v poletnem času, ko smo v njem doživeli lep slovenski festival, in da bodo ravno zategadelj češče , obiskovali domačo cerkvico — in ne kot doslej, samo enkrat na mesec.
Starejši moramo mladini kazati pot ter jih s svojim zgledom navajati k rednemu obiskovanju narodne slovenske fare. Ena od rednih obiskovalk mi je te dni dejala, da voditelji ne znajo držati mladine skupaj. Saj pride k cerkvi, pa se ji nič ne nudi in gredo po svojem.
Jaz pa sem pribil: zdaj imamp že precej takšnih mladih, ki bi morali voditi mlajše, saj imajo visokošolsko izobrazbo! Pa mi je dejala, da od njih nihče noče prevzeti odgovornosti
Lep pozdrav in vse dobro-Družina Ivana Ambrož'
*	* i
Pueblo, Colo. — SpoštovN
g. urednik in vsi pri Amer^ Domovini! Zopet obnavljahi ročnino za Ameriško DomoD^, Naročnini je priložen dar za . skovni sklad, da je malo “priboljšek”.	j,
S spoštovanjem in prav 1 r mi pozdravi' Vaš
Lojze Nose
4»
West Allis, Wis. — Spo'
- SooŠt°v'f.
ni! Lepa hvala za prijazno .
- -0»
J
v
vestilo. Prilagam ček za obh ,
naročnine. Želim Vam h111 ^ uspeha pri nadaljnem deh1 slovensko besedo in za sl° ski narod.
Prav lepo pozdravljam!
* John Simo”1
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Dom “Upa”
Včasih mislijo tisti ljudje med Slovenci, ki so aktivni v skupnosti, da je že dovolj društev in ustanov, če ne . celo preveč. Vendar, če društva in organizacije nastajajo zaradi potreb in po svobodni odločitvi članov, je to naraven red. Ko potrebe več ne bo, bo tudi konec prišel naravnim potom.
Veliko organizcijskega delovanja neke narodnostne skupine pomeni samo mnogo življenja in mnogo pripravljenosti delati za skupne zadeve. Tisti, ki se v tujem morju utopi, ne čuti več nobenih potreb: da bi v slovensko šolo pošiljal in vozil otroke, da bi hodil v slovensko družbo, da bi podpiral slovenske ustanove, da bi naročal in bral slovensko časopisje, da bi živel v slovenskem župnijskem občestvu. Nič mu ni za vse to, ali ni tak človek mrtev, ker potreb do njemu tuje okolice tudi ne čuti, saj ne more pognati korenin v to tuje okolje.
Po 30 letih bivanja v novem svetu vedno bolj prihaja na dan potreba po starostnem domu, ne da bi bila to zadnja potreba tistih, ki so pred 30 leti bili fantje in dekleta, ki so hrepeneli po domu za svojo lastno družino. Z realizacijo starostnega doma ne bo zaključeno življenje skupnosti. To mora iti naprej z delom in s pripravljenostjo za žrtve drugih, tistih, ki prihajajo ozi-. roma so že tu.
Ob ideji starostnega doma se razumljivo misli delijo, kot ob rojstvu vsake nove zamisli. Eni so “za”. Ti radi darujejo in radi poprimejo. Drugi so “proti”. Bojijo se, da bo treba zopet prispevati, ker pozabljajo, da na oni svet še telesa ne bo mogoče vzeti s seboj. Tretji pa ne rečejo nič in tudi ne dajo ničesar. Vendar, če je ideja dobra, če tisti, ki so “za”, vztrajajo, je onih, ki
so proti, vedno manj in tudi nevtralni prihajajo blizu in stvar uspe.
Gotovo je, da nihče ne želi zaključiti svojega zemeljskega življenja v domu, kjer je okrog njega zbrana družina zgubanih obrazov, ukrivljenih hrbtov in tresočih rok. Vsakdo bi rad bil med svojimi v svojem domu, da so mu svojci ob strani starostne betežnosti. Naravno je to in najboljša ter človeško najlepša je taka rešitev, kjer in kadar je možna. Blagor mu, komur je dano, da zaključi svojo življenjsko pot v domu svojega življenja. Stvarnost' pa kaže, da star človek nima vedno svojcev ob sebi ali pa da ga je življenje v visokih letih tako zdelalo, da potrebuje profesionalne pomoči in v takem primeru je starostni dom najboljša rešitev. V njem' bodo skupaj vsaj ljudje istega jezika in vere in navad. Vsaj v širšem oziru bodo med svojimi.
Na te stvari naj bi mislil vsak, ki še ni vnet, da bi podprl idejo slovenskega starostnega doma. Če ga ne bo sam potreboval, pomaga naj graditi dom drugim. Veliko dobro delo je to in dobrih del je človek potreben. Denar, vložen v dobra dela, prinaša najboljše obresti.
Da bo ideja sloveriskega starostnega doma postala realnost, o tem ni potreben več kak poseben dvom. Potreba po domu je očividna in pripravljalni odbor vztrajno dela na uresničenju. Važno je, da bo odboy znal priti do čim večjega števila ljudi, ki bodo v dom vložili vsak svoj primeren delež. Zavedati pa se mora ta odbor, da dobro drevo, ki daje dober sad, ne zraste čez noč.
Por.
Olb polnoletnosti
Letos, v mesecu juliju, je Župnijska Hranilnica in Posojilnica
VSE SLOVENCE IN SLOVENKE TER SLOVENSKE ORGANIZACIJE,
ki se še niso prijavile širom Kanade, ZDA, še posebej pa vse v Ontariu in v Torontu,
— narodnim nošam bo posvečena posebna pozornost — vabi meddruštveni odbor
Slovenske Krščanske Demokracije in Slovenske Narodne Zveze v Kanadi,
s sodelovanjem in podporo številnih drugih organizacij
na
PROSLAVO
60-letnice proglasitve slovenske svobode 29. oktobra 1918 v Ljubljani na Kongresnem trgu
in
30-letnice prihoda prvih političnih emigrantov v Kanado
KI BO 29. OKTOBRA (V NEDELJO POPOLDNE)
V TORONTU V HOTELU TORONTO (na vogalu Richmond St. W. in University Ave.)
Program bo vseboval:
2. uri popoldne slovesna sv. maša v katedrali Mihaela, ki jo bo daroval prevzvišeni torontski pomožni škof g. dr. Alojzij Ambrožič.
2)	Po maši sprevod v hotel Toronto.
3)	Po prihodu do 4. ure sprejem (reception).
4)	Slavnostno kosilo z Akademijo.
Vstopnico dobite, če pišete in pošljete ček ali denarno nakaznico na naslov:
60/30 — (PROSLAVA)
P.O. Box 1394, Station ‘B’, Downsview, Ontario, Canada, M3H 5W3
Vsa nadaljna navodila bodo objavljena v naslednjih Številkah A.D.
Vstopnice za kosilo in akademijo so po $15 za odrasle in po $10 za mladino (do 14. leta starosti).
MEDDRUŠTVENI ODBOR SKD in SNZ
Ob
sv.
Slovenija prekoračila 21. leto. To je še po stari meri polnolet- ' nost. Bolj kot ko letih, pa se ta- J ka ustanova meri po tem, koliko zaupanja uživa tako pri tistih, ki upravljajo zakone, kot pri tistih, ki imajo z njo poslovne zveze, in pri članih, za katere je bila ustanovljena.
Med prve spada Ministry of
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Ko je predsednik zvezne via- tokolonašev tudi v Kanadi ni o-
1 stala čisto brez uspeha. Prav in ! potrebno je, da se tega zavemo j in vse svoje rojake in rojakinje na to dejavnost in to nevarnost opozorimo.
de Pierre E. Trudeau v začetku tega mescea razglasil nadomestne volitve v sedmih volivnih o-krajih v zvezni parlament, je večina smatrala to za znak, da
Consumer and Commercial Relations. Pregledniki tega ministrstva so poslovanje ponovno pregledali in rezultat je bil, da je ugled ustanove zrastel. Pri ministrstvu so vedno pripravljeni Ustreči in posredovati, kadar je potreba.
Med druge pridejo odvetniki, združna centrala (O.C.U. League zavarovalne družbe (kot Cumis, The Co-operators ...), finančne ustanove (kot Landmark, C-op Trust, Canadian Imperial Bank of Commerce), ki so tej ustanovi izredno naklo-nene. Njihova naklonjenost o-mogoča hitro in uspešno poslovanje/kar koristi v prvi vrsti članom.
Kako je pa s člani in njihovim zaupanjem? Da se med njimi dobi kdo, ki ni zadovoljen, o tem ni dvoma. Vendar naj pa o zadovoljnosti članov govore številke. Te pa vedo povedati, da se je v 21 letih vpisalo 3534 članov, ki so ob polnoletnosti imeli čez pet in pol milijona dolarjev denarnih vlog in čez pet milijonov dolarjev izposojenega denarja. Tudi to govori o zaupanju javnosti v to ustanovo, da novi člani še vedno pristopajo. Celo taki bi radi postali člani, ki jim zakon in pravila tega ne dovoljujejo.
Ob vstopu v zrelo dobo spremljajo Ž. H. P. Slovenijo najboljše želje, da bi z leti rastli tudi uspehi, članom in slovenski skupnosti v korist.
Dopisnik
-------o.----
i!3wefg$id izseljenski dan ¥ Snfcrip
SUDBURY, Ont. — Društvo Slovencev v Sudburyja že več let zaporedoma praznuje v avgustu mesecu Slovenski izseljenski dan. Letos smo ta dan praznovali v nedeljo, 6. avgusta. Za Slovence v Sudburyju je bil to posebno svečan dan, saj smo obenem praznovali tudi 10-letnico obstoja društva in kar je še bolj pomembno, tega dne smo tudi odprli in posvetili na letovišču naš nov dom. Ta je bil zgrajen s trdim delom članov društva in s finančno pomočjo Winterio loterije.
Postavljen je ob lepem jezeru, v prijaznem gozdiču in na trdnem sudburskem kamnu, posvetil pa ga je sam prevzv. škof Lojze Ambrožič, kateri je za to priliko prišel k nam iz Toronta. Naše društvo mu bo za to uslugo za vedno hvaležno.
Svečanost smo začeli ob enaj-tih dopoldne s sv. mašo, ki jo je daroval prevzv. škof Ambrožič, kateri nam je po maši tudi posvetil naš novi dom.
Zatem smo pohiteli v kuhinjo, kjer so nam naše kuharice pripravile obilno . kosilo. Komaj, smo se vsi dobro najedli, že je bil čas za popoldanski del proslave, katerega je otvoril predsednik društva g. Eric Zimmer.
Sledili so kratki , pozdravi in govori naših gostoV iz Toronta, Timminsa in Sault Ste. Marie. Naši najmaljši so naš razveselili z lepimi slovenskimi ' pesmimi in deklamacijami. Seveda program ne bi bil popoln brez slo-veskih narodnih plesov, ' ki so jih zaplesali naši stalni gostje folklorne skupine pod vodstvom ge. Marte Mihel j c iz Toronta.
novih splošnih volitev v zvezni parlament letos ne bo. Nadomestne volitve so bile objavljene za 16. oktober. Poleg zadnjih sedmih volivnih okrajev bo volilo nove zastopnike tudi 8, v katerih so bile volitve objavljene preje.
Če bi se P. E. Trudeau le odločil za splošne zvezne parlamentarne volitve še letos, bodo seveda nadomestne volitve odpadle. Na volitve jeseni so precej na splošno mislili še sredi poletja, zvezna vlada je s svojimi nastopi in ukrepi kazala v tako smer.
Zadnje zvezne volitve so bile 8. julija 1974, Trudaeu ima torej še 10 mesecev časa do novih, če hoče te odlagati do kraja. Večina njegove stranke v parlamentu je dovolj trdna in bo o-stala, četudi bi pri nadomestnih volitvah 16. oktobra vladna Stranka propadla v vseh 15 o-krajih. Trenutno je v parlamentu 135 liberalcev, 87 konservativcev, 15 novih demokratov, 8 pripadnikov Social Credit, 4 neodvisni in 15 nezasedenih mest. Zvezni parlament ima po ustavi 264 članov.
*
Slovenski naseljenci v Ontariu, pa tudi v drugih delih naše dežele, se pripravljajo na proslavo 60-letnice o s v o boditve slovenskega naroda izpod nad-tisočletnega germanskega go-spodstva in na 30-letnico prihoda prvih slovenskih političnih emigrantov po drugi svetovni vojni v Kanado.
Veliko zborovanje v spomin teh dveh pomembnih dogodkov bo 29. oktobra popoldne v hotelu Toronto na vogalu Richmond St. in University Avenue v Torontu. Prireditelji pričakujejo velike udeležbe, ki naj pokaže narodno trdnost Slovencev v Kanadi, pa tudi duhovno zavest vseh tistih, ki so leta 1945 v maju zapustili rodno Slovenijo, ko je prihajala tedaj pod oblast srpa in kladiva.
Ti dve obletnici naj bi bili pobuda za obnovo narodne skupnosti, za potrditev odločne demokratične zavesti in pripadnosti načelu politične svobode vseh slovenskih priseljencev v Kanado, tudi tistih, ki so se v zadnjih ducat letih odmaknili skupnosti in popustili v borbenosti proti komunističnemu nasilju. Propaganda titovskih pe-
Moj stric je nameraval priti do nove vrste avtomobila^ Vzel je krmilo Cadillaca, radiator Forda, motor Plymoutha ..., je začel p r i p o v e dovati znanec znancu. v
In kaj je dobil?
Dve leti zapora.
*
Policija misli, da je medved umoril 29 let starega Dona Mc-Phersona, katerega truplo so našli v začetku meseca v Mackenzie gorah v Severozahodnem ozemlju. Bil je sam in je snemal naravo in življenje v njej. Ko se ni ob napovedanem času vrnil, ^so ga začeli iskati in odkrili njegov tabor in njegovo truplo iz helikopterja.
Bolj srečen je bil Avstrijec Fred Scholtes iz Beljaka na Koroškem, kemični inženir, ki je šel ribarit v Kvatno reko v Britski Kolumbiji. Četudi ga je napadla medvedka, ga pobila in tla in obgrizla, mu je uspelo vrniti se v taborišče, kjer je dobil prvo pomoč in bil nato prepeljan v bolnišnico. Fred je slišal medvedjega mladiča, pa bil takoj nato napaden od medvedke. Ko ga je prvič zbila na tla, se je spravil na noge, pa ga je medvedka znova podrla in o-grizla...
*
V Sudburyju v Ontariu resno računajo na možnost dolgotrajnega štrajka v nikljevih rudnikih Inčo Ltd. Člani unije so se z veliko večino izjavili za štrajk, če bi ne prišlo do nove delovne pogodbe. Položaj je zelo podoben onemu 1. 1958, ko je štrajk trajal več mesecev in prizadejal veliko škodo rudarjem. Družba ima veliko zalogo neprodanega niklja in se štrajka ne boji, bi ji bil morda celo dobrodošel. Kljub vsemu je izjavila, da je pripravljena podaljšati staro delovno pogodbo za nedoločen čas.
Unija smatra predlog za novo kolektivno delovno pogodbo za nezadovoljiv. Zastopnik unije je izjavil ob njem: “Mi nimamo nobene druge izbire kot štrajk. Ponudba družbe je žalitev. Sprejeti jo bi pomenilo naše ponižanje in zlom unije.”
*
Cene usnja rastejo in pričakovati je treba podražitev čevljev in vse druge usnjene obutve. Kanadska čevljarska industrija napoveduje najmanj $2 porasta cene pri otroški obutvi, $3 pri moški in ženski ter $5 do $6 pri škornjih.
bodočnost) ter upam, da bomo v njem praznovali še mnogo obletnic obstoja Slovenskega društva v Sudburyju, ki je prvoten
temelj vsemu, kar smo do sedaj	.	,
dosegli. Ta temelj je bil postav- drza a Pada^e vreanosti ka-
Ijen pred desetimi leti, ko smo
VESTI
Ottawa je v avgustu porabila 711 milijonov dolarjev, da bi za-
ustanovili naše skromno društvo, katero pa ni nikoli prenehalo napredovati in se iz leta v leto krepi.
M. Sluban
Frvorsjsnka
nadskega dolarja, pa je ta kljub temu zdrsel na rekordno nižino 86.16 centov ameriškega.
ST. CATHARINES, Ont. — V nedeljo, 3. septembra 1978, se je rodila dr. Johnu Ponikvarju,
Mentalne motnje
Okoli 40 milijonov ljudi po svetu ima opazne mentalne motnje, 80 milijonov je “resno poškodovanih” zaradi pretirane uporabe zdravil, mamil in alkohola, pri 200 milijonih ljudi pa so opazili mentalne motnje “s
znanemu slove nskemu zobozdravniku, in njegovi ženi ge. sicer manjšimi, vendar vidnimi Mariji, roj. Strah) ljubka hčer- težavami”.
kiča prvo rejenka Alexandra Maria.
S tem je postala ga. Lucia Ponikvar iz St. Catharines po-Program je zaključila folklorna j novno stara mamica, g. in ga. skupina slovenskih fantov in de-J Valentin Strah v Torontu pa klet iz Sudburyja.	'stara starša. Vsem iskrene'če-
Mislim, da ima naš novi Slo-jstitke, novorojenki pa vso srečo nje petina vseh, ki venski dom vse temelje za lepo > v življenju!	zdravniku.
Težave Krope	f
Prebivalce Krope že več let pestijo težave z obnavljanjem starih, spomeniško zaščitenih stavb. Edini izhod iz stanovanj ske stiske vidijo v Kropi z obnavljanjem sedanjih hiš v starem delu mesta, za prenovo pa niso pripravljeni potrebni na-, črti.
Zbiranje krvi
K r v o d a j alstvo v Sloveniji praznuje letos 25-lčtnico. V tem času je darovalo kri več kot pol milijona ljudi, pri tem pa je s požrvovalno organizacijo pomagal zlasti Rdeči križ Slovenije.
V Sloveniji je krvodajalstvo Dolj razvito kot v drugih jugoslovanskih republikah, kljub temu pa krvi še vedno zmanjkuje.
Po podatkih, ki jih je objavil generalni direktor SZO dr. Mahler, je v gospodarsko 'razvitih deželah namenjena psihiatričnim bolnikom vsaka tretja bolniška postelja, v deželah v razvoju pa ima mentalne mot-pridejo k;
V Sloveniji so umrli
21.	avgusta
V	Slov. Konjicah:	Vili Gom-
boc;
na Vrhu nad Mokronogom: Franc Florjančič; v Ljubljani: Ivica Zdešar, Anica Marovt, Josipina Janežič, roj. Jamnik, Angela Čarman, Anton Lojevec, Miha Klopčič, Milan Potočnik; v Radovljici: Valentina 2emva, roj. Lenarčič.
22.	avgusta
Na Bledu: Franc Sekne; v Šoštanju: Franc Grebenšek; v Ljubljani: Edmund Potočnik, Ivan Mihelčič, Tone Žnidaršič, Ljubo Bartol, Štefan Jakšič, Angelca Pečan, roj. Ljubi; v Trbovljah: Darinka Sotlar; v Jugorju na Gorjancih: Emilija Badovinac, roj. Klemenčič; na Jesenicah: Marija Bostar; v Zg. Gorjah: Branko Jan; v Novem mestu: Frančiška Erjavec, roj. Logar, Franc Šorn; v Gornjem gradu: Anton Tratnik;
v Kočevju: Jože Urbanč; v Kranju: Janez Golob; v Izoli: Viktor Šinkovec; v Bučni vasi: Stane Škufca; na Bizeljskem: Miro Šemrov; v Hrastniku: Ivan Šarlah; v Vrhpolju (Moravče):	Domi-
nik Lenček ml.
23.	avgusta
V	Ihanu: Stane Goropečnik;
v Celju: Marija Kobula, Marjan Kolar; v Lescah: Matevž Rakovec; v Podgori: Lucija Špenko, roj. Snoj;
v Ljubljani: Franc Uršič; v Šmarju-Sap: Janez Turšič; v Kranju: Anton Gaberšček; v Trbovljah: Ladislav Brajer; v Krškem:	Marija Reberščak,
roj. Sevnik; v Radovljici: Franc Zupan; v Virmašah: Ivana Kalan, roj. Podgoršek (Juščeva mama).
24.	avgusta
V	Škofji Loki: Milan Kokalj;
v Celju: Jože Šuštaršič, Vida Dobovišek, roj. Likar; v Vinici: Amalija Živko; v Ljubljani: /Martina Verbole, roj. Brežan, Miro Bertoncelj, Lojze Komel;
v Radovljici:	Frančiška Rotar,
roj. Zupan;
v Vojni vasi: Irma Moljk, roj. Franszky.
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
BY OWNER
Beautiful brick single, 3 bedrooms, plus sunroom and finished basement. Modern kitchen and bath, 2 car garage. E. 250 St. area; $40’s. Call 481-2433 (day), 531-8041 (eve.).
(132-138)
By Owner
E. 140 St. & Lakeshore area. Fully insulated frame with basement and full attic. 2 bedrooms, eat-in kitchen, dining room with cabinets, living room with gas fireplace and cabinets. Call 681-6355 evenings, $32,000.
(131-135)
Stanovanje išče Samski moški išče majhno neopremljeno stanovanje v pritličju v okolici Sv. Vida. Ponudbe poslati na urad Ameriške Domovine.
-(132-133)
Strojnik
Obratovalca za vrtalni stroj iščejo. Začetna plaša $2.89, ga bodo izvežbali. Prijavite se osebno na 2122 St. Clair Avenue.
(132-134)
Hiša naprodaj
Lastnik proda hišo za dve družini, 6 in 6 sob, na Addison Rd. Kličite 391-1088.
(130-134)
REPAIRS OF ALL KIND
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 from 9 p.m. to 11 p.m. I talk Croatian and Slovenian.
(120-139)
Dohodninsko posestvo
Na E. 53. cesti, vse podkleteno, 2 in pol garaži.
Zidane hiše v Euclidu Zidana kolonialna, 3 spalnice, dvojna garaža, družinska soba.
*
Zidani bungalov, 4 spalnice, predeljena klet, dvojna garaža.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	731-1970
Odprto od 9. do 9.
(x)
Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo zc novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje ‘'Pesmi in melodije iz lepe Slovenije
WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. Novi naslov postaje je: 1990 E. 221 St., Euclid, Ohio 44117.
Hiša naprodaj
Odprto v soboto in nedeljo pop. do 1-7
11391 Girdled Rd.-Coneord Twp.
Prostoren ranč s 3 spalnicami na več kot en aker velikem zemljišču,N dnevna soba z zidano steno in kaminom, velika podeželska kuhinja, 14x18 čev. obsegajoča jedilnica s pogledom na gozd, vsa podkletena, razvedril--nica, garaža za 2 voza in pol, preproge in tla iz trdega lesa, v odličnem stanju. Nizkih 70. Kličite 1-357-0208.
(130-134)
Help Wanted!
HELP WANTED Slovene Home for the' Aged. — Nurses Assistant (We will train.) and LPN’s. An equal opportunity employer. Apply in person. 13621 Neff Rd. 486-0263.
(130-132)
Pomoč iščejo
Slovenski dom za ostarele išče na univerzitetni postaji!pomožne bolniške strežnice (Jih
bodo izučili) in praktične medicinske sestre (LPN). Poslodaja-leq z enakimi priložnostmi. Javite se osebno na 18821 Neff Road, tel. 486-0268.
(130-132)
Automobile Tires For Sale	Snažilko iščejo
Two H-78-14’ steelbelted, ex- Za dva dneva v tednu, nred-cellent condition, $30 each. |nostno v torek in petek, dobra Call 361-4088, ask for Jim. plača. Kličite 371-9333.
. "	:	- ;	(x)	(130-134)
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 12, 1978
BREZ DOMA
i
Hektor Malot

Na poti iz Pariza v Varses sem začel poučevati Matija v čitan-ju in pisanju. Naučil sem ga tudi nekoliko čitanja not. Na poti proti Clefmontu pa sem to poučevanje nadaljeval.
Bodisi da nisem bil dober učitelj — kar je precej verjetno — bodisi da Matija ni bil dober učenec — kar tudi ni bilo izključeno — Matija je v čitanju in pisanju zelo počasi napredoval. Naj si je še tako prizadeval in še tako buljil v knjigo, so besede, ki jih je izgovarjal, bile bolj plod njegove domišljije kakor pa sad njegove pozornosti.
Ob takih priložnostih sem nemalokrat izgubil potrpljenje, udaril po knjigi in jezno izjavil, da ima pretrdo glavo za učenje. .Ne da bi bil užaljen, me je pogledal s svojimi dobrimi očmi in smehljaje se dejal:
“Res je trda, razen takrat, ko kdo tolče po njej. Garofoli ni bil neumen in je zato to kmalu uganil.”
Kako naj bi se še jezil ob takem odgovoru? Zasmejal sem se in nadaljevala sva učenje.
Kar se učenja glasbe tiče, pa je bilo docela drugače. V tem je Matija že takoj v začetku nenavadno hitro napredoval. Nemalokrat me je spravil v začudenje in tudi v zadrego s svojimi vprašanji. To pa mi ni bilo nič kaj prijetno. Svojo vlogo učitelja sem vzel zelo resno in ni se mi zdelo prav, da mi učenec sta vij a vprašanja, na katera nisem znal odgovarjati. Zdela se mi je to neke vrste goljufija.
Učenec pa mi ni prizanašal z vprašanji:
“Zakaj ne pišemo vseh not v enakem ključu?”
Zakaj rabimo križec za zvišanje note in znak ,b‘ za znižanje?” “Zakaj imata prvi in zadnji takt manjšo vrednost kakor ostali?”
“Zakaj uglasimo gosli na določene note in ne na druge?”
Na zadnje vprašanje sem samozavestno odgovoril, da gosli niso moje glasbilo in zato pač ni nujno, da bi vedel, zakaj se tako uglašujejo. Temu odgovoru Matija ni mogel oporekati.
Glede drugih vprašanj pa se nisem mogel tako lahko izmuzniti. Vedel pa sem dobro, da nisem smel kar tako priznati svoje nevednosti, ker bi zgubil na ugledu, česar pa za nobeno ceno nisem hotel. Kadar nisem vedel odgovoriti drugega, sem si pač pomagal tako kakor stric Gas-pard, ko sem ga vprašal, kaj je premog, in mi je odgovoril: “Premog je oglje, ki se koplje pod zemljo.”
Samozavestno sem torej odgo-. varjal Matiju:
“To je tako pač mora biti. Zakoni so taki.”
Matija se sicer ni hotel upirati zakonom, a pogledal me je tako čudno in tako pomenljivo odprl usta, da se je moja samozavest v hipu zmanjšala.
Tri dni potem ko sva zapustile Varses, mi je zopet zastavil tako vprašanje. Namesto da bi preprosto odgovoril, da ne vem, sem z veliko gotovostjo dejal:
“Ker mora tako biti.”
Tedaj pa se je zamislil in ves dan ni več spregovoril, kar pa je pri njem bilo zelo čudno, saj je bil vedno razpoložen za klepetanje in smeh. Silil sem vanj toliko časa, da sem ga končno le spravil spet do besede.
“Gotovo si dober učitelj in nihče bi me ne bil naučil toliko stvari, kot si me naučil ti. Vendar . . .”
Umolknil je.
“Kaj hočeš reči?”
“Vendar pa so mogoče stvari, ki jih to ne veš. Saj se to zgodi še modrijanom. Kadar mi odgovoriš ,Tako pač mora biti', se mi zdi, da bi bilo mogoče podati tudi druge razloge, ki jih pa ti ne veš, ker ti jih nihče ni pove-
dal. Razmišljal sem o tem in prišel do zaključka, da bi lahko —: i če ti nisi temu nasproten —- ku-, pila knjigo, kjer so pojasnjena vsa pravila glasbe.”
“Prav imaš.”
“Zdelo se mi že, da boš s tem soglašal. Popolnoma razumljivo je, da ne moreš vedeti vsega, kar je v knjigah, saj se nisi učil iz njih.”
“Dpber učitelj je več vreden kakor najboljša knjiga.”
“Tvoje besede so mi navdihnile še neko misel. Če mi do-voliš, bi šel h kakemu učitelju glasbe, ki bi mi odgovoril na vsa vprašanja, na katera si sam neznani odgovoriti.”
“Zakaj se nisi o tem poučil, medtem ko si bil sam?”
“Ker je učitelja treba plačati in nisem hotel porabiti tvojega denarja.”	1
Čutil sem se nekoliko prizadetega, ko je Matija govoril o učitelju, a ob zadnjih besedah je zginila vsa moja nejevolja.
“Kakdo dober deček si.” sem mu dejal. “Moj denar je tudi tvoj, saj i ga tudi ti zaslužil in-mnogokrat še več kot jaz. Poiskala bova učitelja glasbe in imel boš z njim toliko ur, kolikor jih boš hotel. Tudi jaz se bom učil s teboj.”
Potem sem pa še priznal svojo nevednost z besedami:
“Tako se bom mogel naučiti tega, kar še ne znam.”
Nisva se pa hotela zadovoljiti s kakim vaškim učiteljem, ampak sva želela priti do kakega znamenitega učitelja, kakršni so j samo v velikih mestih. Na zem-jljevidu sva ugotovila, da je na ' najini poti pred Clermontom največje mesto Mende. Ali je bilo to res veliko mesto? O tem nisem imel niti pojma; ker pa je na zemljevidu bilo zaznamovano kot tako, mi ni preostalo drugega, kakor da sem se zanesel na zemljevid.
Sklenila sva torej, da si bova v mestu Mende privoščila glasbeni pouk. Čeprav sva v tej pokrajini le malo zaslužila, nisem hotel, da bi Matija moral dalj časa čakati na to uro, ki se jo .je j tako veselil.
| Prekoračila sva v vsej njeni dolžini visoko planoto Mejean. j ki je gotovo najbolj zapuščena ! in žalostna pokrajina sveta, brez j gozdov, brez vode, brez polj. i brez vasi in brez prebivalcev, po-jpolnoma brez življena in tako obupno samotna, da nikdo ne diodi po njej, razen tistega, ki mora. Končno sva dospela , v Mende.
Ker je bilo že pozno, nisva mogla še isti večer poiskati uči-: tel j a glasbe. Bila pa sva tudi I silno utrujena.
j Matija pa je bil jako radove-[den, če je v tem mestu — ki se j mu nikakor ni zdelo tako veliko, kakor sem mu jaz prej zatrjeval — kak učitelj glasbe. Že med večerjo sem torej vprašal gostilničarko o tem.
Odgovorila mi je, da jo moje vprašanje preseneča. Čudno se ji namreč zdi, da ne poznamo gospoda Espinassousa.
“Prihajava od daleč,” sem pojasnil.
“Gotovo od zelo daleč?”
‘Tz Italije,” je odvrnil Matija. Tedaj se je njeno začudenje poleglo, ker se ji zdela najina nevednost opravičljiva, ko sva prišla od tako daleč. Če pa bi bila prišla iz Lyona ali iz kakega drugega sredozemskega mesta bi nama nikdar ne odpustila najine nevednosti.
“Mislim, da sva dobro naletela,” mi je dejal Matija.
Njegove oči so se iskrile od veselja. Gotovo bo gospod Espi-nassous z lahkoto' odgovoril na vsa njegova vprašanja ter ne bo v zadregi z odgovori in bo pojasnil vse, kar je zame bila uganka.
(Dalje prihodnjič)
^ SUMMER'S FINAL FLING
blossom music center s
INTERNATIONAL FESIfVAL'78
Enjoy the charm of an Old Worid Fair
SATURDAY, SEPTEMBER 16
■ .s-
,,r

11:15 a.m. Furopean Style Bicycle Race 1-8 p.m. Wines, Cheeses, Ethnic Performances 8-10 p.m. Dancing To the Sounds of Johnny Singer's Orchestra

#
Imported Beer ® Ethnic Foods • French Sidewalk Cafe German Beer Garden • MexicamFiesta • Greek Pastries '
,v
..Precision Skydivers • A Giant Hot Air Balloon /
Karate Demonstrations • Children's Puppets	/1
Performances by Area Nationality Groups * And More '



Internationally renowned wines and cheeses, personally selected by Pat O'Brien of Shaker Beverage and Russell Vernon of West Point Market . . . SERVED BY YOUR FAVORITE RADIO AND TV PERSONALITIES.
Advance Ticket Sales $4 adults (SS tit gate) SI .children under 12. Ticket price includes coupons toward juirc hdse ol vvine, beer, cheese and soil drinks.
EACH DOLLAR MATCHED!!	t	J*
Porreeds from this BENEHT performance will be matched by The Bingham Foundation, The National Endowment lor the Arts, and the Mellon Foundation and will be applied toward the Blossom Endowment fund.''

mmm slovenska katoliška jednota
Srečanje slovenskih duhovnikov v Oabveis
CELOVEC, Avstr. — Pred 17 leti so se slovenski duhovniki iz zamejstva in zapadne Evrope prvič srečali v celovškem bogoslovnem semenišču. Do te zamisli so prišli v želji, da bi se vsaj enkrat na leto videli in sestali ter si izmenjali svoje duš-nepastirske izkušnje slovepski duhovniki izven Slovenije, ki bolj ali manj imajo podobne dušnopastirske probleme. Zavedali so se in se zavedajo, da je cerkveni in dušnopastirski položaj V domovini različen od onega izven nje. Prav radi tega potrebuje posebnih prijemov in ustreznih rešitev.
Poleg tega čutijo duhovniki potrebo po duhovniški' družbi.
To velja zlasti še za duhovnike v službi izseljencev širom zapadne Evrope. Taki duhovniki so bili zlasti prvih 20 let po vojni velikokrat zelo izolirani, živeli so vsak zase, včasih v težkih gospodarskih in socialnih razmerah. Komu naj se zaupajo, pri kom naj dobijo besedo poguma? To so mogli dobiti le v skupnosti š sobrati v razmerah.
Človečanske potrebe in želja po ustreznem spoznavanju vedno novih dušnopastirskih potreb in vprašanj so torej narekovale, 1 naj bi prišlo do letnih srečanj zamejskih in zdomskih ''duhovnikov. Nekateri so, žal, takoj vi- | deli v takih srečanjih nevarnost!
kake “zarote” in političnega kle- tudi odobravanju Sv. pisma. To-
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
i
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv
nosti.X Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke.
<» SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi
tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N.
Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Ael. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain, Ohio
GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio
ANTHONY CEK, društvo Št. 219, Tel. 481-0992 oOO Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio


V blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI MOJE DRAGE, NEPOZABNE SESTRE
Angele Rolih
roj. PENKO
ki jo je Bog poklical k sebi 13. septembra 1966.
Predraga!
nnrlnhnih I zdai rešena si vseh skrbi, p	J a duša Tvoja neumrljiva
v objemu večnega Boga že rajsko srečo uživa!
Globoko žalujoča:
sestra IVANA ZELKO ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., T2. septembra 1978.
V BLAG S POM S N
■'TU'..'-:.:.-. -‘TW-T y..-	,-.:T
rikalizma. Tega občutka se še do danes niso otresli, ker se ga otresti nočejo, četudi je že več kot jasno, da gre za človečanske in dušnopastirske namene.
Po 17 letih so se torej znova
da gre za nova iskanja, ki niso samo čisto zlato. Nekaj od tega bo pa le ostalo.
Poleg predavanj so bila še kratka poročila o delu zlasti med izseljenci. Tako je Nace srečali v Celovcu v torek, 22., in Čretnik poročal, kako je s Slo-v sredo, 23. avgusta. Ni jih bile j venskim domom v Parizu. Poprav veliko, posebno se je čutila jvedal je, da so stavbo v ta na-odsotnost sobratov iz Trsta in'men že kupili. V njej bodo pro-Slovenske Benečije, kljub temu stori za slovenske dušne pastir-so se lepo imeli. Predaval je'je, za pisarno in še nekaj premladi profesor Sv. pisma v ljub- j štorov za goste. Poleg tega bo Ijanskem bogoslovju dr. Jože J ob hiši tudi dvorana za kultur-Krašovec in sicer o religioznem ne in druge prireditve Sloven-izkustvu svetopisemskih pisate- j cev v francoski prestolnici.
Ijev. Imel je tri predavanja in j Videli so tudi dokumentarni se pri tem opiral zlasti na nem- film iz življenja Slovencev v škega teologa Bultmanna in na Zahodni Nemčiji. Dokumentira-lastna dognanja. Obljubil je,'nec je dolg poldrugo uro. Nasta-da bo vsa tri predavanja ob pri- jal je več let in prikazuje naše ložnosti tudi objavil.	j slovenske ljudi v Nemški zvezni
Danes je precej v modi govo-; republiki pri delu, njih življenje riti o religioznem izkustvu. Pri . v družini, v cerkvi in pri kultur-nas se je temu posvetil zlasti nih prireditvah, ki jih imajo ob pokojni prof. Vladimir Truhlar, raznih priložnostih, ki je napisal odlično delo “Do- Za zaključek je navzoče du-življanje Absolutnega pri slo- hovnike obiskal celovški škof | venskih pesnikih in pisateljih”. Joseph Koestner, ki je ostal z '
mi TEKIfES
Na dan tvojega odhoda od nas —
13. sept. 1965 — se v duhu povezujemo s teboj. Čeprav v razdalji 13 let, nas čas oddaljuje od dneva tvoje smrti , nas živ spomin na tvoja dejanja, tvojo ljubezen, tvoje žrtvovanje za nas povezuje, da še vedno čutimo praznoto, ki nas je tisti dan, ko si spremenila bivanje — iz časa
v večnost — prevzela____.V živem
spominu na Te se Te v molitvi spominjamo, proseč Vsemogočnega, naj poplača tvoja dela, ki si j ih. za nas storila.
Žalujoči:
Mož Anton,
Pet sinov, štiri hčere,
25 vnukov in vnukinj.
Euclid, O., 12. sept. 1978.
: tmm:
vim blagoslovom se je zaključilo 17. srečanje zamejskih in zdomskih duhovnikov. Napovedano je osemnajsto, ki bo prihodnje leto v Trstu.
K. G.
Ekološki poskus
LONDON, Vel. Brit. — Britanske organizacije za varstvo okolja pripravljajo program, med katerim naj bi preverjali naj novejše metode za ekološko zaščito.
Organizatorji zamisli bodo najprej poiskali najprimernejši kraj, srednje veliko industrijsko mesto z 20,000 do 500,000 prebivalci, ki bodo sodelovali pri poskusu.
Akcija, ki se bo začela leta 1980, naj bi zajemala površino okoli 520 kv. kilometrov. Strokovnjaki bodo pet let spremljali skrb prebivalcev za čiščenje
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep the American Home Alive
ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND	LJUBLJANA
od 8439.00 (+ tax) naprej...
ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM
MIHELIK TRAVEL
1110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44103 Tel. (216) 431-5710
*	GOVORIMO SLOVENSKO!	}
£ E S E SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. // Navedba starega naslova js nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.
Cleveland, Ohio 4410?
Moj novi oasiov:

MOJE IME:
*) Moj stan naslov:
f i
I
fL----
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GRDIIIOVA POGREBNA ZAVODA
i953 East 62 St 17010 Lake Shore EJlvd.
431-208*
531-630«
GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
_______________________ „	rek, za urejanje okolice in za
Temu novemu iskanju sledijo njimi tudi pri kosilu. S škof o-j zelene površine.
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE
AMERICAN HOME newspaper