NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 CMYK Leto L, št. 516, 26. junij 2023 50 Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 28. avgusta. Gradivo bomo zbirali do 14. avgusta. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Velik dan za občino Log - Dragomer končal gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Na lepše Foto: Uroš Modlic V Občini Log - Dragomer so slovesno odprli novo čistilno napravo in obeležili zaključek projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Ljubljanice. Na prireditvi so udeležence nagovorili Miran Stanovnik, župan Občine Log - Dragomer, Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana, ter mag. Marko Koprivc, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Med udeleženci so bili tudi župani sosednjih občin, svetniki in svetnice ter občinska uprava, predstavniki izvajalcev in drugi vabljeni gostje. Dogodek sta popestrila Pihalni orkester Vrhnika in otroški pevski zbor iz OŠ Log - Dragomer. --> 59 Vrhnika Horjul Argonavtski dnevi znova navduševali Horjulski otroci Trideseti Argonavtski dnevi so za nami. Bili so dobro obiskani, tudi kakšna deževna ploha ni odgnala obiskovalcev. Uvod v festival je bila dokumentarna razstava s pregledom zgodovine festivala, prvi vrhunec pa je bil z odprtjem. Sledila sta veseli Dionizov petek na Stari cesti in nora Vrhniška noč z Magnificom kot osrednjo zvezdo. Argonavtski ogenj je ugasnil v nedeljo s koncertom Maje Keuc in Uroša Periča. Več na vrhniških straneh. --> Občina Horjul tudi v letu 2023 za otroke iz svoje občine sofinancira počitniško varstvo Poletni vklop, ki bo potekal v juliju in avgustu na Vrhniki od 3. julija 2023 do 25. avgusta 2023 vsak delovni dan od 6.30 do 16.30 . --> Festival Poletni vklop 5 39 Dobrova - Polhov Gradec Borovnica Horjul Okrogla miza Borovnica je kolesarila Občinski praznik Razvoj obrtništva in podjetništva Občina je v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Ljubljana Vič organizirala okroglo mizo o potrebah in možnostih razvoja obrtništva in podjetništva v občini. Župan Jure Dolinar je poudaril, da srečanje označuje začetek sodelovanja med občino, obrtno-podjetniško zbornico in podjetniki ter obrtniki, sledilo pa bo oblikovanje konkretnih korakov za razvoj. Na okrogli mizi so med drugim sprejeli tudi sklep, da bodo takšna srečanja redna. --> 49 Peter Perše, urednik S kolesarskim asom Pester program Prireditev Borovnica kolesari 2023 je v soboto, 3. 6. 2023, lepo uspela, čeprav je zjutraj še kazalo, da jo bo odplaknilo deževje. Ob začetku prireditve so dež uspešno pomagali odgnati člani Pihalnega orkestra Vrhnika, ki so s svojimi udarnimi koračnicami napovedovali, da bo dan vse prej kot zaspan. Eden izmed vrhuncev dneva je bil zagotovo kolesarjenje po trasi kolesarske povezave Borovnica–Breg v izgradnji z nekdanjim kolesarskim asom Juretom Pavličem. --> Občina Horjul je 21. junija praznovala občinski praznik. Prireditev se je začela v Prosvetnem domu Horjul s podelitvijo občinskih priznanj, zatem pa je sledil muzikal Tajno društvo PGC v izvedbi GŠ Vrhnika, oddelek Horjul. Praznovanje se je nadaljevalo na Občinskem trgu. Sicer pa je v prazničnih dneh občine na njenem območju potekalo veliko različnih dogodkov, vrednih obiska. Veliko dogodkov s prazničnega dogajanja smo povzeli že v tej številki, nekaj pa jih sledi še v avgustovski. Več na horjulskih straneh. --> 34 Slovenci ne poznamo lepšega slavospeva naši domovini, kot ga je v Kurentu, leta 1909, spisal Ivan Cankar. Komu ne zaigra srce ob besedah: »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama.« Kdo ostane ravnodušen, ko sliši, kako je Bogu ostalo polno prgišče lepot, ki jih je nazadnje razsul na vse štiri strani naše domovine? Priznajmo, da dostikrat spregledamo lepoto pred lastnim pragom, zato v poletnih mesecih tudi na naših cestah občutimo, kako se ljudje odpravljajo v daljne kraje, da bi napolnili svoje srce in si odpočili. Tako globoko hrepenenje pogosto privede do grenkega spoznanja, ki je ubesedeno v reku: »Povsod je lepo, doma je najlepše.« Seveda ne trdimo, da v svetu zunaj naših meja ni osupljivih lepot, radi bi vas le spomnili, da je bogastvo naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo na območju občin, ki jih zajema Naš časopis, naravnost osupljivo. Cankar je že vedel, kaj piše. V temi meseca vam tokrat ponujamo kar nekaj namigov, kam se odpraviti na krajši ali daljši izlet. Če smo v času koronavirusa zaradi zaprtja občin raziskovali predvsem lepote znotraj njihovih meja, se zdaj lahko ozremo tudi k sosedom. Bogato junijsko dogajanje na kulturnem, športnem in zabavnem področju je že poskrbelo, da so naše kraje obiskali številni obiskovalci od drugod. Ker upam, da bo Naš časopis vaš sopotnik v dopustniških dneh, smo v njem pripravili zanimiva poročila o dogajanju v občinah, zavodih in društvih. Kaj koristnega boste našli tudi na skupnih straneh, ne spreglejte pa tudi kulture in športa. V uredništvu vam želimo mirne in prijetne poletne dni, predvsem pa, da bi imeli odprte oči in srce za lepoto okoli vas. Cankarjeva misel: 40 Kdor greši z nedolžno in lepoželjno dušo, opravlja delo, Bogu prijetno, in z vsakim grehom se bliža popolnosti, se bliža večni lepoti, ki je večni greh. Ivan Cankar, Erotika 1 NAS CASOPIS 516 / 26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2 VAŠE ODGOVORNOSTI BODO: Vodilno slovensko podjetje, ki izdeluje visokokakovostna sredstva za nego in zaščito rastlin s poudarkom na ekološkem vrtnarjenju ter sredstva za učinkovito zaščito bivalnega okolja pred insekti in glodavci, zaposli OPERATER LINIJE m/ž V kolikor iščete nove izzive in priložnosti, je morda pravi čas, da se pridružite dinamičnemu in ustvarjalnemu kolektivu mladih sodelavcev, ki že nekaj let soustvarjajo dobro uveljavljeno in uspešno mednarodno podjetje. Če se prepoznate v opisu delovnega mesta in ustrezate pogojem, vas vabimo, da nam svojo prijavo s kronološkim življenjepisom in spremnim pismom posredujete na naš e-mail: unichem@unichem.si ali naslov: UNICHEM d.o.o., Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, s pripisom “za razpis OPERATER LINIJE”. NOVA RADA IMAM SVOJ AVTO, ZATO DOBRO SKRBIM ZANJ OPEL ASTRA NAJBOLJŠA OD VSEH VARNOST NAJ BO VEDNO NA PRVEM MESTU. ZATO NE SKLEPAJTE KOMPROMISOV IN OBIŠČITE POOBLAŠČENI SERVIS. Značilni Vizor® z najnovejšimiOPEL IntelliLux® LED matričnimi žarometi Pure Panel® digitalna armaturna plošča Ergonomski aktivni sedeži s certifikatom AGR1 Zapeljite jo na testno vožnjo v Avtohiši Sever. PRIČAKUJEMO: • IV ali V stopnjo izobrazbe tehnične smeri, • zaželjene izkušnje na podobnem delovnem mestu, • energija in želja do dela z ljudmi, • samostojnost in zanesljivost pri delu, • pripravljenost na delo v treh izmenah. NUDIMO: • strokovni in osebni razvoj z možnostjo napredovanja, • razgibano delo, • delo v pozitivnem, dinamičnem in ustvarjalnem kolektivu Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s poskusno dobo za 1 mesec, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Lokacija dela Vrhnika in Logatec. VLAK JE ZA VSE Najboljše poti so tiste, ki jih skupaj ohranjamo zelene. Avtohiša SEVER, pooblaščeni serviser in prodajalec vozil Opel. Pogodbeni partner zavarovalnic: Triglav, Sava, Generali, Allianz. Nudimo cenitve škod in kleparska ter ličarska popravila vseh vrst vozil. Avtohiša Sever Sinja Gorica 112, 1360 Vrhnika Tel.: 01 750 6 330 www.opel-sever.com Kombinirana poraba goriva (po WLTP-ciklu): 4,4–6,0 l/100 km, poraba električne energije: 15,8–6,2 kWh/100 km ter izpusti CO2: 0–135 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Specifične emisije dušikovih oksidov (NOX): 0–0,0460 g/km. Trdi delci: 0,00052 g/km in število delcev: 0,0900 *1011/km pri dizelskih motorjih. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal iz prometa prispevajo k poslabšanju zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij je na voljo na www.opel-sever.com. Pridržujemo si pravico do spremembe ponudbe. Slika je simbolna. • upravljanje proizvodne linije • koordiniranje dela in vodenje manjše skupine delavcev na proizvodni liniji • nastavitev tehnoloških parametrov strojev • izvajanje interne kontrole procesa in izdelka • knjiženje delovnih nalogov (ure, materiali, itd..) in urejanje zaloge materialov • sodelovanje z podpornimi službami (služba kakovosti, vzdrževanje, logistika,…) www.sz.si 2 NAS CASOPIS 516 / 26. 6. 2023 Občina Vrhnika VODOVOD & OGREVANJE d.o.o. · · · · · · Montaža lokalnih rekuperatorjev Pregled kanalizacije s kamero (do 20 metrov) Toplotne črpalke in Klime (WindFree) Talno ogrevanje Kronsko vrtanje Brane Smrtnik Log pri Brezovici · 041 737 290 · www.bs-i.si CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prve novice Most v Verdu bo končan avgusta Od februarja je zaprt most v Verdu. Kot so dejali na občini, bo izvajalec z deli končal avgusta. Načrtovani most preko Ljubljanice, ki bo nadomestil že odstranjenega in bo povezoval Verd z Lošco, bo ločni z razponom loka 32 m. Ob dobavi izposojenega opažnega sistema so bile izvajalcu žal dobavljene prekratke šipke. Ker pa gre za tujega dobavitelja sistema, je menjava šipk trajala kar tri tedne, kar je tudi povzročilo neljubi zastoj pri delih. Most naj bi bil tako končan avgusta. --> 4 15. julija bo Praznik borovnic V soboto, 15. julija, bo v Borovnici tradicionalna prireditev Praznik borovnic 2023. Prireditev bo potekala v dveh sklopih. V sejemskem sklopu, ki se bo začel ob 9.00 in končal ob 18.00, bo poudarek na stojnicah, katerih rdeča nit bodo borovnice in vse, kar je mogoče pripraviti iz njih, ter na otroškem in razvedrilnem programu. Otrokom bo poleg otroškega programa na voljo tudi vrtiljak, na glavnem odru bo pravi folklorni festival. V večernem sklopu, ki bo trajal od 19.00 do treh zjutraj v nedeljo, bo za zabavo obiskovalcev poskrbljeno z dvema prizoriščema. --> 33 Dinamiti postali državni prvaki Letošnja izjemna forma in profesionalni pristop na tekmah in treningih sta nakazovala, da lahko horjulski inline hokejisti letos osvojijo veliko. Cilj je bil postavljen optimistično, a tudi stvarno. Čeprav je uspeh velik in je morda videti, da je nastal brez težav, pa je treba poudariti, da na nivoju, ko gre za naslov pokalnega in državnega prvaka, ni ničesar podarjenega. Po dobro odigranem rednem delu, kjer so Dinamiti ostali neporaženi, je sledila težko pričakovana končnica v državnem prvenstvu inline hokeja. --> 45 Prejeli naziv Prostovoljstvu prijazna občina 2023 Slovenska filantropija je na slovenski dan prostovoljstva v torek, 23. maja 2023, v Domu II. slovenskega tabora Žalec razglasila vse prejemnike nazivov za pomembno delo na področju prostovoljstva. Nazivi so bili podeljeni mentorjem prostovoljcev, šolam, dijaškim domovom, projektom in drugim prostovoljcem ter tudi občinam. Med njimi je bila tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec. Letos je dogodek potekal pod častnim pokroviteljstvom Nataše Pirc Musar, predsednice Republike Slovenije. --> 49 --> 62 --> 74 Prva častna občanka postala Emilijana Erbežnik FRIZERKA META Pozdravljeno poletje in sonce! V teh sončnih in vročih dneh tudi vaši lasje potrebujejo dodatno nego in zaščito. Na slavnostni akademiji Občine Log - Dragomer so podelili občinska priznanja. Najvišje priznanje, naziv častne občanke Občine Log - Dragomer, je prvič v zgodovini prejela ženska: Emilijana Erbežnik, ki ji je župan Miran Stanovnik izročil najvišje priznanje. Tako se bo zapisala v zgodovino kot četrta prejemnica in prva ženska, ki je bila deležna te časti. Z laskavim nazivom se je pridružila izbranemu krogu moških prejemnikov: Matiji Niku, Dušanu Suhadolniku in Mladenu Sumini, ki so v prejšnjih letih prejeli najvišje priznanje Občine Log - Dragomer. Župan Miran Stanovnik je na slavnostni seji podelil še grb občine, dve priznanji in zahvalo. Informacije o patronažni službi Patronažna zdravstvena nega je specialno področje zdravstvene nege, ki se ukvarja s posamezniki, z družino in lokalno skupnostjo v vseh obdobjih zdravja in bolezni. »Svetujemo o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarjamo na dejavnike tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje posameznika ali članov družinske skupnosti. Patronažne medicinske sestre ugotavljamo potrebe po zdravstveni pomoči in zdravstveni negi bolnika na njegovem domu, načrtujemo posege zdravstvene nege, jih izvajamo po naročilu zdravnika glede na izdani delovni nalog in vrednotimo dosežene cilje«. Naročite se na negovalni tretma ali le na striženje, da bodo tudi vaši lasje zdravi v poletju. Svoj termin si rezervirajte na 031-219-541 ali pa se osebno oglasite na Cankarjevem trgu 3 na Vrhniki. @frizerkameta Meta Keršmanc s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika Kam na lepše v domačem kraju? 3 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4 Most v Verdu bo končan v avgustu Županova beseda Spoštovane občanke in občani Kje je enotnost iz časa osamosvojitve? Zaključujemo mesec junij. Mesec, ko se zaključuje pomlad in začenja poletje - tako koledarsko kot vremensko. Mesec junij je tudi tisti mesec, ko se na Vrhniki odvija vrsta prireditev. Od športnih, kot so nogometni turnirji, košarkarsko tekmovanje v trojkah pod okriljem košarkarske zveze, kolesarske nedelje, ko se je izvedel tradicionalni argonavtsko-kolesarski maraton, start Dirke po Sloveniji, do kulturno-zabavnih koncertov in dogodkov. Obiskovalci lahko obiščejo tudi koncerte klasične glasbe, zborovskega petja, zabavo na Stari cesti ali koncerte v športnem parku z vrhuncem - Noč na Vrhniki. Za vsakega se je nekaj našlo. Skupno vsem dogodkom je bilo to, da so bili dobro organizirani, da jih je spremljalo lepo vreme in kar je najpomembnejše, da so nas vsi povezovali. Dogodki meseca junija se tradicionalno zaključijo s praznovanjem Dneva državnosti. Praznika, ko so spominjamo dne, ko smo dobili svojo državo in ko smo bili enkrat za spremembo, kot narod, enotni. Pred 32. leti nas ni zanimalo, ali si lev ali desen, veren ali neveren. Pomembno je bilo samo to, ali si za stvar: ali si za samostojno državo. Občina Vrhnika, takrat še združena z Borovnico, je odigrala pomembno vlogo. To vlogo so pred leti potrdili tudi v uradu predsednika republike in kot edini občini podelili Častni znak Republike Slovenije. To pomembnost v času osamosvojitve so opazili tudi v tedniku Domovina. Skupaj z zavodom Iskreni so se obrnili na občino in predlagali, da bi letos organizirali proslavo na Vrhniki. Glede na to, da bo prireditev predvajana na na TV Slovenija, da bo častni govornik nekdanji predsednik Borut Pahor in da bo sam kulturni program obogaten z nastopajočimi, kot so Nuša Derenda, Trkaj, Kvartopirci in drugi, sem sprejel njihov predlog s pogojem, da na prireditvi sodelujejo naši veterani s simbolnim dejanjem, praporščaki in vrhniško godbo. Predlog je bil s strani organizatorja sprejet. Na žalost pa so veterani odklonili sodelovanje. V dneh po objavi dogodka, so se oglasili tudi nekateri redni komentatorji na družbenih omrežjih. Komentirali so, da je prireditev ukradena, da je desničarska. Sedaj se pa sprašujem, ali smo po tridesetih letih res tako razdvojeni, da osamosvojitev gledamo na desno in levo. Da smo proti, ker organizator ni »naš«. Zanimivo, nihče se ni obregnil na program in nastopajoče. Kar je sicer razumljivo, saj so kakovostni izvajalci. Zmotil jih je organizator. Občani pričakujejo od vodstva občine, od župana in podžupana, da smo od vseh občanov. To je tudi edino pravilno in k temu stremimo. Vedno se odzovemo vabilu združenja za vrednote NOB k polaganju venca pri partizanski grobnici. Z ruskim atašejem sva večkrat položila venec pri spomeniku padlima ruskima vojakoma druge svetovne vojne. Prav tako pa se tudi udeležujemo maše za domovino ali spominske maše za ubitega zaplaninskega duhovnika. Zaradi polemik in komentarjev v zadnjih dneh, se mi postavljajo vprašanja. Ali smo oziroma so res samo politiki tisti, ki razdvajamo? Ali upravičeno kažemo s prstom na politike, predvsem na državnem nivoju, da so krivci za razkol v narodu? Ali smo za razkol krivi tudi mi, ker ne sprejemamo drug drugega in drugačnega mišljenja? Naj bodo dogodki izpred 30. let v spomin in tudi opomin, da smo lahko povezani, da smo lahko enotni in da se lahko skupaj veselimo skupne države, kot se lahko skupaj veselimo uspehov naših športnikov. Daniel Cukjati, župan Občine Vrhnika Občina Vrhnika Telefon: 01 755 54 10 El. pošta: obcina.vrhnika@vrhnika.si Uradne ure za poslovanje s strankami Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 17.00 ure Petek: od 8.00 do 13.00 ure Uradne ure sprejemno – informacijske pisarne Ponedeljek, torek in četrtek: od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in 13.00 do 17.00 ure Petek: od 8.00 do 12.00 ure Od februarja dalje je zaprt most v Verdu. Kot pravijo na občini, bo izvajalec z deli zaključil v avgustu: »Načrtovan most preko Ljubljanice, ki bo nadomestil že odstranjenega in bo povezoval Verd z Lošco, bo ločni z razponom loka 32 m. Za razliko od njegovega odstranjenega predhodnika bo novi brez vmesnih podpornikov, zato predstavlja zahteven inženirski podvig, ki zaradi tega terja tudi poseben način izvedbe. Namesto običajnega opaženja, podprtega s spodnje strani, je opaž preko posebnih jeklenih šipk obešen na namenske jeklene nosilce. Ob dobavi izposoje- nega opažnega sistema so bile izvajalcu žal dobavljene prekratke šipke. Ker pa gre za tujega dobavitelja sistema, je menjava šipk trajala kar tri tedne, kar je tudi povzročilo neljubi zastoj pri delih. Dodatno poudarjamo, da so poleg zahtevne gradnje mostu, še zahtevnejše razmere na njegovi lokaciji, saj je le ta varovana z več vidikov (naravna, kulturna dediščina, vode, vodni in obvodni živelj itd.), kar še dodatno upočasnjuje tempo izgra- Vrhnika, ujetnica lastnega in tranzitnega prometa Vrhnika je tranzitno mesto, zapisanega je že mnogo in sega daleč v zgodovino. V sedanjem času moramo vse prometne zagate poizkušati reševati po najboljših močeh v sodelovanju z državo, občino in krajani. Razumem stisko občanov, saj tudi sam dnevno podoživljam prometni kaos. S povečevanjem števila občanov na Vrhniki in v bližnji okolici smo priča povečanju tranzita skozi mesto. Trud občine in države za izgradnjo obvoznice poteka. Južna obvoznica, prek katere bomo razbremenili prometni krak iz smeri Borovnice, poteka žal prepočasi. Obvoz iz smeri Kamnoloma Verd je že v načrtovanju. V izvedbi je tudi peš povezava z novim mostom čez Ljubljanico v Verdu, proti naselju Lošca. Na novo zgrajen asfaltni del Tankovske ceste je del projekta obvoznice, tam bo treba zagotoviti večjo varnost za obiskovalce Planine in Starega malna. Makadamske ceste, z večjo pretoč- nostjo, urejajo. Za vse projekte je potreben denar in veliko volje, vsaj dveh ali več sogovornikov. Zavzemamo se za bolje označene kolesarske poti, poteka barvanje talnih oznak, nameščamo prometne oznake in usklajujemo morebitne nepravilnosti s prometno stroko. Tranzit skozi Vrhniko je vedno bolj obremenjujoč za sam center Vrhnike, prav tako tudi za druge krajevne skupnosti, saj ob konicah ljudje iščejo bližnjice in lokalne poti za krajšo pot do cilja. Pri tem trpijo vse javne obvozne poti, ki jih poznamo domačini, tranzitni vozniki, pa jih odkrivajo s pomočjo navigacije. Nastaja vse več prometnih kršitev in nestrpnosti. Ljubljanski obroč je eden najbolj obremenjenih v Evropi. Posledično vse to občutimo občani Vrhnike in občani bližnjih občin. Cesta Vrhnika–Verd je bila pri Črnem orlu v obeh smereh pri 12-urnem štetju obremenjena s 6500 vozili, od katerih je bilo 500 tovornih. Dodatna tovorna vozila so bila na trasi Kamnolom Verd– Borovnica. Tako je križišče Verd pri pekar- ni prevozilo okoli 600 tovornih vozil. V prihodnje bomo izvedli tudi jutranje štetje prometa (6.00–9.00) pri nekdanji trgovini Mavrica in 12-urno štetje na stičišču cest Robova cesta in Delavsko naselje. V sklopu Občine Vrhnika deluje tudi Svet za preventivo in v vzgojo v prometu, ki je organ v podporo Občinskemu svetu, kateremu smo odgovorni poročati. Zavedamo se težav in ni prijetno odgovarjati na dnje mostu. Za nastalo zamudo se občanom iskreno opravičujemo in sporočamo, da je z izvajalcem dogovorjeno, da z deli zaključi v mesecu avgustu.« Gašper Tominc vprašanja, na katere ne moremo vplivati. Želje krajanov o lastni uporabi javnih cest v pomenu omejevanja ni mogoče (Zakon o cestah – definicija javne ceste). Za razjasnitve se v delo vključuje tudi neodvisni strokovnjak prometne stroke, ki presoja situacije na terenu. V okviru občine lahko prilagajamo promet z omejitvijo hitrosti, prepovedjo tovornega prometa, talnimi ovirami, smerjo vožnje – enosmerna cesta, s povečanim nadzorom pooblaščenih organov na občinskih cestah. Na državne ceste ne moremo vplivati, lahko le opozarjamo na trenutno stanje v prometu. Zaradi preglednejšega in nemotenega delovanja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Vrhnika (SPVC) se krajani s pobudami obračajte na svoje krajevne skupnosti. Tako se izognemo morebitnim nejasnostim in neinformiranju lokalne skupnosti o prometnih izzivih. Dogovarjanje, naj poteka lokalno, s tem je dosežen večji konsenz med krajani in KS. V uporabi je nov elektronski naslov: spvc.obcina@vrhnika.si , ki je namenjen delovanju občinskega SPVC. V naslednjem javljanju vas bomo obveščali o lokacijah CONA 30 km/h in njihovih vstopnih ter izstopnih točkah. V prihajajočem času oddiha vam želim vse dobro in varno na cesti. Franjo Čretnik, predsednik SPV Vrhnika Vabimo vas, da se pridružite ekipi voznikov prostovoljcev. Pomagati ljudem je naše poslanstvo: »Če rad pomagaš, se nam pridruži.« Pogoja sta dobra volja in izpit B-kategorije. Info: 041 639 972, Franjo. 4 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zagorel je argonavtski ogenj 5 Dionizov petek V ritmih glasbe in razvajanju brbončic Najdaljši vrhniški štrukelj na svetu! Boj Jazona z zmajem na Ljubljanskem barju Orkester Simfonika Vrhnika Vrhnika, 8. junij – Odprtje Argonavtskega festivala, ki se je začel leta 1993, je bilo v znamenju mističnega prepleta argonavtskega mita z glasbo in lučjo. Na velikem odru v športnem parku je nastopil orkester Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija, na robu prizorišča je za pevsko spremljavo skrbel MePZ Mavrica, ki ga vodi Darinka Fabiani. Glasba in petje sta občinstvo vodila prek tradicionalnega pevskega ritma v domišljijski svet Go- spodarja prstanov do sončne španske Andaluzije in Dragojevićeve Skalinade do Avsenikovih murk in Offenbachovega Can Cana. Glasbeno-pevsko popotovanje je popestrilo besedilo o mitu Argonavtov, ki se iz Grčije prek Črnega morja podajo po Donavi in Savi do Vrhnike. Vizualizacija potovanja je bila dobesedna, kajti ob pripovedovanju besedila je na velikem zaslonu potekal prenos risanja karikaturista. Zabavno in inovativno metodo so nadgradili še igrani vložki v izvedbi gledališča Ane Monro in Rade Kikelj Drašler. Prireditev, ki jo je organiziral ZIC Vrhnika v sodelovanju z Občino Vrhnika, je bila dobro obiskana, udeležili sta se je tudi delegaciji iz Gonarsa in veleposlaništva Republike Grčije. (gt) V Gonarsu položili venca V nedeljo, 21. 5. 2023, je podžupan Občine Vrhnika g. Mirko Antolović v spremstvu občinske svetnice in članice ZB NOB Vrhnika Alje Stanko pri kostnici v Gonarsu položil venec ob spomeniku umrlim slovenskim taboriščnikom. Isti dan je delegacija ZB NOB Vrhnika položila še venec padlim italijanskim partizanom v sosednji vasi Ontagnano. (MŠ) Vrhnika, 9. junij – Četrtkovemu odprtju Argonavtskega festivala sledi kulinarično in glasbeno razvajanje na Stari cesti, poimenovano po grškem bogu rodovitnosti, trte in sadjarstva – Dionizov petek. Dogodek je organiziral ZIC Vrhnika. Dogajanje se je začelo zgodaj popoldne, ob 18. uri pa se je ulil dež, ki pa ni pregnal niti ponudnikov niti obiskovalcev. Ob 19. uri, ko so se po ulici sprehodili pihalna godba in mažoretke in ko je bila na programu delitev najdaljšega vrhniškega štruklja na svetu – letos je meril 30 metrov –, je ponovno sijalo sonce, Stara cesta pa je bila že polna radovednežev, dobre hrane, pijače in zabave željnih obiskovalcev. Na koncu Stare ceste je imel svoje mesto radio Aktual, tik zraven njega je dišalo po pleskavicah. Sledil je vrhniški štrukelj, brez katerega si je že težko predstavljati Dionizov petek. Nato se je risalo, barvalo, otroci so lahko delali milne mehurčke, se sladkali s palačinkami ali medom, starši pa poskušali kavo, džin ali siceršnjo ponudbo gostinskih lokalov. Ni manjkalo hamburgerjev, sladkih in slanih jedi, koktejlov, ribje obare, pic, nakita … Če je kdo imel ob vsej pregrehi slabo vest, se je lahko pridružil vodeni vadbi na prostem. V večernih urah, ko je večina ponudnikov že odšla, se je dogajanje osredotočilo na glasbo na izbranih lokacijah – bodisi pod disko kroglo bodisi na odru … Gašper Tominc, foto: GT Gostilna Nibi's z balkansko kuhinjo 5 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Argotlon: po lego kockah, pod elektriko in po blatu do cilja 6 Noč na Vrhniki – zvezda večera je bil Magnifico Argonavtski festival je doživel največji zabavni vrhunec z Nočjo na Vrhniki, kjer je bil osrednja zvezda slovenski glasbenik Magnifico, ki ga verjetno ni treba podrobneje predstavljati. Vrhnika, 10. junij – Najbolj »odštekani« tek z ovirami se je začel ob desetih dopoldne, ko se je v športnem parku sredi Cankarjevega mesta zbralo okoli 130 tekmovalk in tekmovalcev. Na voljo so imeli dve trasi: krajšo, 4 km, in daljšo, 10 km, obe pa sta bili polni hudomušno poimenovanih ovir. Lahko si predstavljate, kaj se skriva za argonavtsko skodelico kave, primorko ob petkih, Mučilnik, postrvmi na žaru itn. Nekatere ovire so bile lažje, druge težje. Od tridesetih ovir bo tekmovalcem zagotovo ostal v spominu takojšnji potop v ledeno vodo na začetku tekmovanja, plazenje po lego kockah, izogibanje električnemu pastirju in še kaj bi se našlo. Dogodek ni tekmovalne narave, saj so zmagovalci vsi, ki pridejo na cilj. Kot je dejal organizator, Društvo Argotlon, so v ospredju druženje, zabava in rekreacija, marsikdo spozna tudi kakšen nov kotiček vrhniške okolice ali pa ga spozna na drugačen način. (gt, foto: gt) Gašper Tominc Začenši z nežnimi ritmi balade je počasi stopnjeval tempo pesmi do energičnih, kot je Revolution Is My Solution. Naključje je tako naneslo, da ko je Magnifico zapustil oder, je zajokalo tudi nebo. Miran Rudan, ki mu je sledil, je moral nastopiti pred zelo okrnjenim občinstvom, ki se je zateklo pod velik šotor na prizorišču. No, tistih najbolj evforičnih pa tudi dežne kaplje niso zmotile. Večer je zaključila beograjska skupina Djomla KS. Uvod v Noč na Vrhniki je pripravila plesna šola 5ka, sledila ji je skupina Polkaholiki, kjer so prišli na svoj račun tudi ljubitelji narodno-zabavne glasbe. Čast »ogrevanja« občinstva pred prihodom Magnifica pa je imela skupina Maraaya – pop duo Marjete Vovk in Raaya, znana po odličnih vokalnih sposobnostih in unikatnem glasbenem stilu. Noč na Vrhniki je po besedah organizatorja Interplan (v sodelovanju z ZIC Vrhnika in drugimi partnerji) obiskalo okoli petnajst tisoč ljudi. Gre za eno največjih tovrstnih prireditev v regiji z brezplačnim vstopom. Resda dogajanje poteka v športnem parku, a ta večer si lahko pomanejo roke tudi najbližji gostinci, saj so lokali polni do zadnjega kotička. (gt, foto: gt) Sproščeno nedeljsko popoldne Vrhnika, 4. junij – Po veseli glasbeni noči, kjer so na svoj račun prišli med drugim tudi starši, je sledila umirjena nedelja, namenjena družinam. primerno oborožili«. Premagani zmaj se je zatekel v goščavo, otroke pa je zmagoslavni Jazon popeljal v MatjaZavod Ivana Cankarja Vrhnika je s lišče Ane Monro pripravilo zanimivo ževko na grško pojedino. »Za otroke pomočjo zunanjih partnerjev organi- predstavo o Jazonu in zmaju. Otroci so in odrasle pa smo pripravili tudi sliziral vožnjo po Ljubljanici s kanujem bili na »boj« pripravljeni, kajti predho- kanje argonavtskih motivov z Arty do Lenarčičevega parka, kjer je gleda- dno so se v športnem parku »izurili in Party, poleg tega so udeleženci lahko odkrivali grško zgodovino na arheološki delavnici izdelave mozaikov in preizkusili grško vojaško opremo,« je povedala Lina Celarc iz ZIC Vrhnika. Argonavtski festival se je zaključil s poletnim koncertom vrhniškega Big Banda v spremstvu glasbene poslasti- ce »Cheek2cheek«, dveh najbolj markantnih soul glasov črnske glasbe na domačih tleh Maja Keuc - Amaya in Uroš Perić. Izvajalci so prejemali navdušene aplavze, kar bi lahko potrjevalo pregovor, da na koncu pride najboljše. Gašper Tominc 6 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 7 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si POLETNI VKLOP 2023 MESEC JULIJ in avgust julij 3. 7.-24. 8. 2023 večer 1. 7.sobota 2023 stand up smeha 20:00   9:00 Turnir v malem nogometu Živjo, nogomet! BODoci 2.-3. razred bodoci 4. razred in starejSi Telovandnica pri Os antona martina slomska Telovadnica Partizan   11:00 Pot močvirskih škratov na Mali plac       2. nedelja 7. 2023 Skrivnostna Bistra - Menihov vrt 11:00 ponedeljek 3. 7.18:00 2023 Open-air Salsation party 5. 7.sreda 2023 odprtje knjižnice pod krošnjami 17:00 poletni večer 7. 7.petek 2023 Neisha ob živi glasbi 20:30         voden pohod voden ogled   elektronske prijave       18:00 poletje za otroke - čarovniška predstava    8. 7.sobota 2023 dan za kolo 9:00   www.poletnivklop.si : 9.                voden pohod             voden pohod     11:00 Tempelj zmaja Lintverna VEC INFORMACIJ O PROGRAMU: 11. 7.torek 2023 kino pod zvezdami - Nedolžen (L'Innocent) 21:15 poletni večer 14. 7.petek 2023 fed horses ob živi glasbi 20:30 16. nedelja 7. 2023 Tempelj zmaja Lintverna 11:00 sreda 19. 7.17:00 2023 SUP začetni tečaj 21. 7.petek 2023 poletje za otroke - pika potuje po svetu 18:00 22. 7.sobota 2023 Smaragdna dogodivščina ob Ajdovskem zidu 11:00 25. 7.torek 2023 kino pod zvezdami - orkester 21:15 27.četrtek 7. 2023 tekmovanje barmanov 16:00 petek 28. 7.20:30 2023 Steve Zulu & Friends poletni večer ob živi glasbi sobota 2023 LOV-SREČE-LOV-SREČE-LOV- (napihljiv grad) 29. 7.18:30 voden pohod   nedelja 7. 2023 dan odprtih vrat sup-kanu vrhnika 10:00        051 494 851 Š P O RT N I PA R K V R H N I K A in druge lokacije na vrhniki OB INA VRHNIKA Spremljajte naso spletno stran www.visitvrhnika.si in FB stran Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.    ZAHVALA VRHNIKA 080 50 77 | barjans.si www.partnergraf.si  č                 č          č   ­€‚  č ƒ  „     ƒ† ISKRENA HVALA! OB INA VRHNIKA 7 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A Kam poleti? Na ZIC Vrhnika predlagajo … Pred nami je dolgo poletje, ki ga bo večin izkoristila z morskim oddihom in izleti po Sloveniji. Nedvomno ima domovina lepote, ki pritegnejo tudi svetovno pozornost, kako ne bi našo. A tudi v lokalnem okolju se najdejo izletniške točke, ki so prav tako vredne obiska, pa še gneče ne bo. Ne bomo naštevali osrednjih turističnih točk občine, kot so Star maln, Cankarjeva spominska hiša, Planina nad Vrhniko, Močilnik … Verjetno jih dobro poznate in zato ne potrebujejo posebne predstavitve. Za nasvet smo se obrnili na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, kjer med drugim skrbijo za turizem v vrhniških koncih. Med drugim svetujejo obisk pohodnih poti. Če vas zanima arheologija, ima Vrhnika 11 km arheološke poti, ki se vije skozi središče mesta in po njegovih obronkih. Priporočamo uporabo kolesa, lahko pa se na pot podate tudi peš. V TIC Vrhnika imajo knjižico z natančnim potekom poti in kratkimi opisi. Na terenu vas bodo pričakale informativne table, ki vas bodo še podrobneje Priporočamo še seznanile z našo preteklostjo. Pot vas bo med drugim vodila tudi do ribnikov v Verdu. Izvedeli boste, da so v bližini v Ljubljanici odkrili 40 tisoč let staro leseno konico in rimsko ladjo. V ribnikih boste mogoče poleg stalnih prebivalcev rib in ptic odkrili še nepričakovano žival – sladkovodno meduzo. Podobna doživetje omogoča tudi pohodna pot ob rimskem zidu, ki se začne na Cesarskem vrhu. Ajdovski zid, kot ga imenujejo domačini, je viden kot meter ali dva visok nasip, ki na nekaterih mestih ni pokriz z zemljo. S pomočjo informativnih tabel se boste poglobili v čas rimskih legionarjev, domišljijo pa bodo popestrile še lesene skulpture. Pot se konča na Zaplani pri Gostilni Mesec. No, če vam je ljuba zgodovina, lahko pot od omenjene gostilne nadaljujete po okoliških hribih. Tam se namreč začne trikilometrska krožna pot Rupnikove linije z obrazložitvijo nastanka in pomena vojaških utrdb. Seveda je mogoče v utrdbe tudi vstopiti. Če vam je ljubše pohajkovanje po ravnini, bo za vas kot nalašč Bobrova pot okoli Blatne Brezovice. Pot je speljana mimo večine vaških zanimivosti, od značilne kmečke arhitekture, Ko ste ravno na Zaplani, obiščite razgledni stolp na Planini in tamkajšnjo kočo. V dolini pod Planino je Stari maln, ki ne slovi samo po dobri ponudbi, ampak je tudi kopališče. Na Barju obiščite Tehniški muzej Slovenije, sotesko Pekel in si oglejte edini preostali steber nekoč mogočnega železniškega viadukta v Borovnici. V Bevkah si oglejte staro vaško vago in športni park s kozolcem dvojniko (toplarjem). Nedaleč stran je Jurčetovo šotišče, kjer so nekoč kopali šoto. CMYK 8 M E S E C A koliščarske zgodovine do cerkve sv. Jakoba. Na sedemkilometrski poti, ki jo lahko tudi obkolesarite, je v pomoč osemnajst informativnih tabel, pot pa vam bo kazal bober. (Več na blatna-brezovica.si) Nedaleč stran je še ena pot: Učna pot Bevke. Šestkilometrska trasa vas bo popeljala po zgodovini kraja in njegovi kulturni dediščini ter po živalskem in rastlinskem svetu barjanskih travnikov. Spoznali boste, kje v Ljubljanici so nekoč odkrili »zaklad«. Pot je primerna za vse letne čase, prevozna s kolesom, razen v času vsakoletnih poplav. Več podrobnosti na ljubljanskobarje.si V poletni vročini priporočamo obisk družinske poti Tempelj zmaja Lintverna, ki se začne v Starem malnu in nadaljuje do izvira potoka Bela. Lesene skulpture in zvočila ob poti bodo pohodnike popeljale v skrivnostni svet zmajev. Zaradi razgibanega terena je priporočljiva za otroke od šest let dalje. Več informacij na visitvrhnika.si Lahko se Podate še v en pravljični svet – na Pot močvirskih škratov, ki poteka okoli Malega placa. S pomočjo Močvirske beležke, ki jo dobite v TIC Vrhnika aliv športnem parku v Bevkah, lahko odkrivate čarobne izreke in na poti spoznavate resnična in pravljična bitja, ki živijo na Malem placu. Več informacij na visitvrhnika.si Na Barju je še ena zanimiva točka, ki ponuja družinsko pustolovščino. V neposredni bližini Gostilne Bistra in Tehniškega muzeja Slovenije je Menihov vrt, simbol zdravega življenja, povezanosti z naravo, samooskrbe in čudežnih moči plodov narave. V vrtu poiščite sedem skrivnih zelišč in odkrijte starodavne modrosti. Za obisk potrebujete zemljevid Menihovega vrta, ki je na voljo v Gostilni Bistra. V poletni vročini priporočamo obisk družinske poti Tempelj zmaja Lintverna, ki se začne v Starem malnu in nadaljuje do izvira potoka Bela. Če vam je ljubše pohajkovanje po ravnini, bo za vas kot nalašč Bobrova pot okoli Blatne Brezovice. Poleti vabi tudi hlad Cankarjeve spominske hiše. Bi radi raziskali Ljubljanico? Vzemite si čas za sprostitev, rekreacijo in raziskovanje čudovitega okolja ob reki Ljubljanici. Sup-kanu Vrhnika vam omogoča, da doživite edinstveno izkušnjo veslanja po slikoviti reki. Izposoja supov in kanujev ob Ljubljanici poteka vsak dan. Info točka in hkrati vstopna točke je na brežini med športnim parkom in Ljubljanico. Kunstljeva vila je verjetno največkrat fotografiran objekt na Vrhniki. 8 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A Hajdi, na kolo! CMYK 9 M E S E C A Kaj predlaga Jure Žitko? Na družbenem omrežju zadnja leta lahko sledimo objavam Jureta Žitka, ki odkriva tančice lokalne zgodovine, pozabljene zanimivosti in spregledane sogovornike. trase in zanimivosti ob njej. Okolico je mogoče Na Vrhniki oziroma v njenem spoznavati tudi s kolesa. V TIC Vrhnika je zaledju je pet označenih kolesarskih poti, vsaj štiri pa so na voljo več kot tristo še v zaključevanju. Nekatere strani dolg kolesarski so splošne ture, druge zaslepriročnik Milana Selana dujejo zgodovinsko ali katero iz Blatne Brezovice drugo rdečo nit. Spoznajmo že označene. K1 S kolesom in peš po vas bo vodila na trasi VrhniVrhniškem in širši ka–Žažar–Smrečje–Mizni okolici. Pripomoček za razgibano preživljanje prostega časa ponuja ogromno idej, predvsem pa je neusahljiv vir najrazličnejših zanimivosti, ki jih lahko srečate na poti. Knjigo lahko v določeni meri nadomestite s spletno stranjo omenjenega avtorja (potepinko.si), kjer so ravno tako opisane kolesarke Dol–Vrhnika, K2 vas vodi do Kurna in Starega malna, K3 v Podlipo in nazaj, K4 po Barju (Blatna Brezovica, Bevke, Drenov Grič), K5 pa do Prezida in nazaj. V zaključevanju je še K6 po rimskih obrambnih strukturah, K7 po stari cesti z Vrhnike na Pokojišče, K8 vodi po Menišiji, K9 pa mimo Suhe štirne do Pokojišča in nazaj. Izvir Ljubljanice v Retovju Poleti Retovje ponuja prijetno osvežitev v senci dreves in hladu Ljubljanice, ki tu privre na plan. Ob deževju Retovje z močnim pretokom kaže moč narave, v sušnem obdobju pa se spremeni v malodane jezerce, ki kar vabi k raziskovanju. Raziščite še tamkajšnje Malo in Veliko okence. Če ste adrenalinski tip, vas bo v bližini razveselilo naravno plezališče. Raziščite Vrhniko z Biciklancem Od lani je na voljo tudi sistem javne izposoje koles, imenovan Biciklanc. Pred knjižnico, glasbeno šolo, ZIC Vrhnika, na Vrtnariji in P+R v Sinji Gorici je na voljo več koles, ki si jih lahko izposodite za raziskovanje Vrhnike in okolice. Resda kolesa niso primerna za zahtevnejše ture, za vožnjo po mestu pa bodo zagotovo zadostovala. Oglasite se v TIC, kjer vas bodo seznanili s sistemom izposoje, hkrati pa založili s turističnimi brošurami in zemljevidom lokalnih zanimivosti:. Sveta Trojica, sinjegoriški bajerji, Retovje … bodo tako na dosegu roke. Njegove objave vedno pritegnejo veliko pozornosti, zato smo ga prosili, katere zanimivosti bi priporočil bralcem Našega časopisa. Priznava, da se je v zadnjih letih nabralo toliko zanimivega gradiva, da se je težko odločiti samo za nekaj zanimivosti, še posebno, če naj bi bile take, da jih je mogoče obiskati. Vrhnika in okolica sta izredno bogati z zgodovino, a marsikaj je samo še na dokumentih, razglednicah, skicah … Marsikatera zanimivost je tudi za zaprtimi vrati zasebnikov. Izpostavil bi, kot je dejal, kapelico na južni strani Svete Trojice. Skrivnostna kapelica je posvečena sv. Antonu Padovanskemu, pod njim pa je votlina Antona Puščavnika. V votlini sta dve marmorni plošči, na eni od njiju je napis v arabščini. Raziskovalka zgodovine s Stare Vrhnike Ema Goričan je odkrila, da je tabla nastala v zahvalo Katarine Kette (teta pesnika Dragotina Ketteja), ki je bila poročena z bogatim trgovcem Antoniem Ciliiem z Malte, živela pa sta v Aleksandriji v Egiptu. Antonio je leta 1909 zadel glavni dobitek na italijanski loteriji, v zahvalo pa dal postaviti kapelico in napis v arabščini in slovenščini, kjer se zahvaljuje za »… tu prejeto milost.« Kdo ve, morda je bila »milost« tudi posvojitev nečaka Vinka, ki se je zgodila v tistem času, saj Antonio in Katarina nista mogla imeti svojih otrok. Verjetno je edina kapelica v Sloveniji z arabskim napisom. Tistim, ki so všeč idilični sprehodi po gozdu, priporoča Rupe v gozdu nad Kajnim Dolom nad Podlipsko dolino. Tam stoji majhna koča, ki je namenjena polhanju, ki ga na Podlipskem ohranjajo že več kot pol stoletja. Leta 1978 so iz lesa stare »cegounce« postavili kočo, v njej pa v času lovse sezone bivajo polharji. Sprehod je nezahteven, narava pa vas bo prežela s svojo spokojnostjo in verjetno tudi gozdnimi sadeži. Nedaleč stran, v Smrečju, je etnološka zbirka, ki sta jo pred leti vzpostavila Jože in Sonja Malovrh. Razstavljenih je okoli 400 predmetov, med Pogled v notranjost »muzeja« v Smrečju Kapelica na Sveti Trojici je zgrajena v zahvalo za »milost« – je to loto zadetek ali posvojen otrok? Zdaj sta dostopna še dva, ki so ju kopali pred prvo svetovno vojno in med njo. Menda naj bi iskali premog, ki pa ga nikoli niso našli. Nedaleč stran je naravna jama v Zamelšah (Mavsarjev hrib), imenovana tudi Zamelška ali Špehova jama. Dolga je 80 metrov, z velikim vhodom. Po nastanku je verjetno še zelo mlada, saj v njej ni veliko jamskega okrasja. Vidno je jamsko srebro, beli pajki in nekaj netopirjev. Domačini Notranjost Divje ali Zamelške jame vedo povedati, da je na koncu jame brezno, ki je sedaj zalito. V sušnih mesecih (poleti), ko ni vode, se pri breznu sliši voda, ki očitno teče v nižjih nadstropjih. Jama, zdaj še ni dokončno raziskana, naj bi bila precej daljša, in naj bi vodila v smeri Velike Ligojne. Med domačini že vrsto let kroži govorica, naj bi v jamo spustili mačka, ki naj bi prišel ven nekje v Ligojni. Več o omenejenih izhodiščih za izlete si lahko preberete na Detajl iz rova na Drenovem Griču, kjer je ohranjena letnica 1901. profilu Facebook Jureta Žitka ali pa kliknite na spletno stran vrhniške knjižnice v rubriko drugim tudi klarinet prvotnih Nazaj grede se lahko ustavite »domoznanstvo«, kjer je poČukov. Miha Malovrh, Jožetov v podlipski Gostilni Jurca, kjer seben zavihek namenjen prav oče, v hiši katerega je »muzej«, se lahko pohvalijo s svojevrstno je bil namreč član omenjene za- mizo – vrtečo mizo. Če vas »odkritjem« Jureta Žitka. sedbe. Zbirka vas bo ponesla v je dovolj in nanjo položite roke, preteklost tipičnega slovenske- se bo začela vrteti. Preverjeno! Opomba ga doma. (Telefon Sonje Malo- Blizu je še Kovtrov mlin in Pričujoči zapis še zdaleč ni cenajstarejša hiša v podlipski do- lovit pregled turistične ponudbe vrh: 041 264 261) lini, Matečkova hiša, ki vas na vrhniškem koncu, je pa naponeseta v stoletje ali več v premig, kam jo lahko mahnete med tekelost. Za lep razgled obiščite Planino ali Kuren poletjem. Če ste odkrili kakšno Če so vam všeč jame, bi bilo Vrhniko in zaledje si boste kot na dlani ogledali s stolpa na »svojo« zanimivost, nas seznanajbolje obiskati Ferranovo Planini, lep pogled pa se v družbi damjakov ponuja tudi s nite in bomo izletniški namig bužo na Planini, a je dostoKurna. V bližini sta znana gostilna in cerkev, v katero le poobjavili v časopisu. pna samo za jamarje. Lahko pa kukajte, če je odprta; krasita jo zanimiv strop in podpis Ivana Zbral Gašper Tominc, obiščete rove na Drenovem Cankarja na enem od strebrov. Menda naj bi nekoč tod stal foto: GT, Griču. Ni jih lahko najti, zato tudi grad. potrebujete pomoč domačinov. arhiv ZIC in Jure Žitko 9 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 10 Multikulti na OŠ Ivana Cankarja V torek, 23. 5. 2023, smo se na naši šoli pokazali v vsej svoji raznolikosti. Na ta dan smo se namreč učenci v popoldanskih urah na odru Cankarjevega doma na Vrhniki predstavili v jezikovni in kulturni raznolikosti. Tokratna prireditev je potekala že tretjič zapored. Najprej so se predstavili učenci, za katere materni jezik ni slovenščina, ampak uporabljajo kateri drug jezik, ki domuje v Evropi ali celo na drugi celini. Učenci so recitirali sedmo kitico Prešernove Zdravljice v bolgarščini, ukrajinščini, makedonščini, hrvaščini, francoščini, ruščini, albanščini, por- tugalščini in japonščini. Paleto raznolikosti smo predstavili z različnimi točkami učencev od 1. do 9. razreda, ki obiskujejo izbirne predmete jezikov: španščine, nemščine in italijanščine. Seveda ni manjkalo niti besed v angleščini. Da pa se jezik ne predstavlja zgolj z govorjeno besedo, so učenci dokazali tudi s petjem in plesom. Veliko se je namreč prepevalo, igralo, plesalo in recitiralo. Na koncu pisanega dogajanja na odru je sledila mini pogostitev, ki je bila tudi multikulti obarvana. Na pladnjih so nas pričakale dobrote z različnih koncev Evrope in tudi kulinarične specialitete Slovenije. Pod vodstvom učiteljic je prireditev dosegla svoj namen in učence spodbudila k učenju tujih jezikov in zavedanju, da nas raznolikost bogati. Odraslim pa je vzbudila nostalgijo na čas obiskovanja šolskih klopi. Ana Gutnik, 6. razred, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika (foto: GT) Projekt Erasmus+ Naše gore, naš zaklad Tedni vseživljenskega učenja na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Na Osnovni šoli Ivana Cankarja v tem šolskem letu izvajamo projekt Erasmus+ z naslovom Naše gore, naš zaklad. Projekt sofinancira Evropska unija. V projektu sodelujemo s špansko šolo IES Profesor Gonzalo Huesa iz Ronde. Obe šoli sta v bližini hribov in gora in prebivalci so že stoletja zelo povezani z njimi. Na podlagi te skupne točke smo zasnovali projekt s ciljem razvijanja razumevanja življenja in kulture obeh regij. Naravno okolje in aktivnosti na prostem nam služijo kot osnova za projekte, ki vključujejo vzpodbujanje zdravega življenjskega sloga, raziskovanje evropske naravne in kulturne dediščine ter okoljevarstveno zavedanje. Projekt se je začel januarja 2023 in bo končan v juniju 2024. Pomemben del projekta je izmenjava učencev, v katero smo na naši šoli povabili učence sedmih razredov in tudi nekatere osmošolce, ki obiskujejo izbirni predmet španščina. Skupina dvanajstih učencev se je februarja začela intenzivno pripravljati na sprejem španskih učencev, ki so k nam prišli aprila. Sestajali so se dva- do trikrat na teden vse do prihoda gostov in pod vodstvom mentoric projekta pripravljali gradiva in dejavnosti. V angleščini, ki je jezik sporazumevanja med sodelujočima šolama, so pripravili predstavitve šole, Vrhnike in Slovenije. Zasnovali so doživljajsko pot v okolici Vrhnike, v katero s vključili legendo o Jazonu. Pripravili so pester kulturni program za dobrodošlico in k sodelovanju povabili sošolce, ki so k programu prispevali s svojimi plesnimi, glasbenimi in igralskimi talenti. Z vrstniki iz Španije so se povezali prek družbenih omrežij, skupaj pa smo objavili vsebine na aplikaciji Padlet. Zasnovali in narisali so logotip projekta. Začeli so ustvarjati priročnik za bonton v hribih, ki ga bomo v prihodnjem šolskem letu dokončali in na naši šoli uporabljali tudi v prihodnje. Seveda pa smo vsi nestrpno čakali in tudi dočakali 13. april, ko so v poznih večernih urah prispeli naši gostje. Družine slovenskih učencev so nudile začasen dom španskim gostom. V tednu do 20. aprila so se učenci spoznavali in družili, širili svoja obzorja in jezikovne spretnosti ter se medsebojno povezali in stkali prijateljske vezi. Španski in slovenski učenci so si skupaj ogledali Ljubljano in se povzpeli do ljubljanskega gradu. Sprehodili so se po doživljajski poti, ki so jo pripravili naši učenci, na kateri so ustvarili čudovite mandale iz naravnih materialov in s pobiranjem odpadkov poskrbeli tudi za okolje. Povzpeli so se na Planino in na Ojstrico nad Blejskim jezerom, kjer so vršni del poti izkusili tudi nekaj hoje po strmem skalovitem terenu. Ogledali so si Postojnsko jamo in Predjamski grad ter se sprehodili po Piranu, ki jih je razveselil z modrim nebom in soncem v sicer precej oblačnem in deževnem tednu. Čas je minil kot bi mignil in v zgodnjem četrtkovem jutru, ko so španski učenci odhajali, je med poslavljanjem pritekla tudi kakšna solzica. Vsi komaj čakamo, da se bomo zopet videli oktobra, ko bodo v Rondo potovali naši učenci. Hvala vsem sodelujočim v projektu, nastopajočim na kulturni prireditvi in družinam, ki so s svojim gostoljubjem poskrbele, da so se naši gostje dobro počutili. Leja Jecelj Habič, koordinatorica projekta Naša šola se vsako leto pridruži vseslovenskemu projektu Tedni vseživljenjskega učenja, ki ga organizira Andragoški center Slovenije. pravljice pod krošnjami, se družili z mlajšimi otroki iz vrtca, sadili, urejali vrtove, pomagali v domu upokojencev, pripravljali različne jedi, se igrali, pridobivali nove spretnosti in izdelovali različne izdelke iz odpadne embalaže. Skozi tedne so pridobivali znanja in veščine, ki jim koristijo v vsakodnevnem življenju. Tudi letos so pri izvedbi različnih aktivnosti Učenci so v delu zelo uživali, se naučili pomasodelovali učitelji in učenci naše šole. V vseh gati drugim in pridobili veliko novih izkušenj enotah naše šole so učenci sledili pomembno- sodelovanja. sti učenja, ki izboljšuje življenje in celotno skuZapisala: Alenka Frank pnost. Učenci so skozi vse aktivnosti prebirali Popravek V prejšnji številki Našega časopisa je bila napačno navedena funkcija prejemnika županovega priznanja Karola Jurjevčiča v ZŠAM Notranjsko-Primorske regije. Kot nam je sporočil, je v organizaciji predsednik omenjene regije. Za napako se mu opravičujemo. Uredništvo Našega časopisa 10 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 11 Športni turizem v vrtcu V šolskem letu 2022/2023 je potekalo že osemnajsto vseslovensko gibanje Turizem in vrtec na temo Z igro do prvih turističnih korakov, v katerem smo sodelovali tudi otroci s strokovnimi delavkami iz enote Želvica. Letošnja rdeča nit projekta je bila: »Športna doživetja bogatijo mladinski turizem.« Turizem in šport sta medsebojno lahko zelo povezana in se dopolnjujeta. Športni turizem je posebna alternativna oblika turizma, ki turiste spodbuja k vadbi, treniranju ali sodelovanju v športnih igrah. V Sloveniji so izjemne možnosti za izvajanje športnega turizma, saj je posameznikom na voljo velik nabor športnih aktivnostih. Tudi sami smo se poslužili številnih športnih aktivnostih in jih oplemenitili z znanjem o turističnih točkah v lokalnem okolju, ki nam ponuja hribe, reke, ribnike in veliko zelenih površin. Vse to smo izkoristili za raziskovanje, pohodništvo, plezanje, boks, kanuistiko, kolesarstvo, jahanje in gotovo bi se našlo še kaj. Po odgovore, kam se odpraviti kot »turisti«, smo odšli kar v Turističnoinformacijski center. Tam smo poleg nasvetov in usmeritev prejeli še nekaj brošur in gradiva za aktivno raziskovanje Vrhnike ter se dogovorili za obisk Cankarjeve hiše. Turizem na Vrhniki smo glede na prejete informacije razdelili na turizem, povezan z reko Ljubljanico, turizem, povezan z Ivanom Cankarjem, ter bolj V deželi škratov, ledu in ognja Veličastni vulkani, plaže s črnim peskom, skrivnostni vroči vrelci, gejzirji in dih jemajoči slapovi, ki se zlivajo s hribov nad nami. Dežela škratov, ledu in ognja, destinacija, drugačna od vseh v Evropi. 8 dijakov, od teh kar dva z Vrhnike, Jonas Simon Javornik in Gregor Širok, ter 3 profesorice Gimnazije Jurija Vege Idrija smo maja 2023 dobili priložnost, da raziščemo oddaljeno in nam še neraziskano Islandijo. Na Brniku smo se poslovili od sonca in po dolgem dnevu potovanja pristali na Islandiji, kjer nas je pozdravil mraz. Izmenjavo so nam finančno omogočila sredstva projekta Erasmus+, pri katerem se osredotočamo predvsem na biodiverziteto na Islandiji in v Sloveniji. Največ časa smo preživeli zunaj in iskali razlike med tema dvema državama. Ugotovili smo, da sta si popolnoma nasprotni in zato nam je bilo potepanje še toliko bolj zanimivo. Vse dni nas je spremljala sivo zelena pokrajna in oblačno nebo, nekajkrat pa se nam je nasmehnila sreča in posijalo je tudi sonce. Teden dni smo raziskovali lepote Reykjavika in njegove okolice. Spoznavali smo živalske vrste, značilne za tiste kraje, kot so na primer njorke in islandski konji. Morje je polno morskih sesalcev, mi smo videli tjuljne, pa tudi rib, zato je Islandija pomembna ribiška država. Zanimiv je tudi rastlinski svet, čeprav je večji del otoka prekrit z ledeniki ali staro lavo. Ta je prekrita z različnimi mahovi, večino ostale površine pa prekriva tundra z lišaji, travo in grmičevjem. Najboljše smo si prihranili za konec. Zadnja dva dni našega potovanja smo se podali na izleta z avtobusom. V soboto smo se zapeljali na jug in dan začeli z osupljivim slapom Seljalandsfoss, nad katerim smo bili prav vsi presunjeni. Nadaljevali smo s še enim slapom in ledenikom Sólheimajökull. Vreme se je nemudoma spremenilo, česar smo bili že navajeni, in na razglednih točkah ter na plaži Reynisfjara nas je popolnoma zmočil dež. Zadnji dan smo se odpravili na slavni zlati krog. Ogledali smo si še nekaj slapov, vroče vrelce, gejzir, po katerem so vsi ostali dobili ime vsi termalni izviri, Geysir, vulkansko jezero, dan pa smo zaključili s slikovitim pohodom po pokrajini z vročimi vrelci in geotermalnimi bazeni. Na otoku je veliko izvirov vroče vode, saj prek površja poteka niz razpok, ob katerih so številni ognjeniški stožci in lavni tokovi. Nastanek Islandije je posledica razmikanja tektonskih plošč. Geološka podlaga ni stabilna, saj se plošči še vedno razmikata za približno 2 cm na leto, tako da se Islandija še veča. Z geotermalno vodo pridobijo približno 20% vse električne energije, uporabljajo jo še za ogrevanje gospodinj- stev, cest, rastlinjakov in bazenov. Poleg vseh lepot narave pa smo spoznali tudi islandsko kulturo, saj smo dijaki bivali pri gostiteljskih družinah. Te so nas toplo in prijazno sprejele v svoje domove, nam pripravljale islandske jedi in nas učile izgovorjave zahtevnih islandskih besed. Težav z izgovorjavo pa nismo imeli le mi, ampak tudi oni, saj so se jim jeziki lomili že ob najenostavnejših slovenskih besedah. Ker so Islandci veliki oboževalci sladoleda, smo se že prvi večer vsi skupaj dobili v sladoledarni, kjer smo se ob dobri sladici bolje spoznali. Eno popoldne pa smo namenili tudi bazenu, saj svoj prosti čas velikokrat preživijo z namakanjem v vroči vodi in s plavanjem. Še nekaj, kar ljudje na Islandiji obožujejo, je Evrovizija, tako da smo ob gledanju prenosa preživeli prijeten zadnji večer. Zabavnemu večeru pa je sledilo malo manj zabavno zadnje jutro, ko smo se morali posloviti od svojih gostiteljev in njihovih družin. V tednu dni smo spletli tesna prijateljstva. Komaj čakamo, da nas v septembru obiščejo v Idriji. Čeprav smo severni sij, ki v zimskih mesecih krasi nebo nad Islandijo, videli le v muzeju, prav tako pa tudi nismo našli škratov, nam bo ta dežela za vedno ostala v spominu kot dežela neokrnjene narave, napredne družbe, predvsem pa prijaznih ljudi. Manca Pavšič, GJV Idrija pohodniško obarvan turizem. Reko Ljubljanico smo spoznavali z njenim obiskovanjem in telovadbo na rečnem bregu. Obiskali smo ribnike pri Opekarni, kjer je mogoče srečati ribiče, ki se ukvarjajo s športnim ribolovom, izvedeli pa smo tudi, da v ribnikih živijo sladkovodne hobotnice. S pohodom do Močilnika ter do malega in velikega okenca v Retovju smo spoznali tri od mnogih izvirov reke Ljubljanice. V Retovju smo obiskali tudi naravno plezališče. Spomenik Ivana Cankarja smo obiskali 10. maja, na njegov rojstni dan. Otroci so sami predlagali, da kipu tudi zapojemo, tako kot si zapojemo mi, ko imamo rojstni dan. Obiskali smo Cankarjevo domačijo, kjer nas je kustos popeljal v Cankarjev svet ob številnih pripovedkah iz Cankarjevega življenja. Zgodbo o peharju suhih hrušk smo bolje spoznali tudi v vrtcu, in sicer v tehniki Kamišibaj. Večkrat smo se pohodniško podali na Sv. Trojico, kjer smo ob gibalnih karticah izvajali številne gibalne vaje. Obiskali smo tudi Ponije s klanca, ki domujejo na Sv. Trojici. Tam so nas sprejeli z odprtimi rokami in nas poučili o ponijih, pujsih, ovcah in kozah. Skupaj s starši so se otroci po turističnih točkah odpeljali s kolesi in poganjalci, v vrtcu pa smo se s kolesi zapeljali po poligonu ter premagali številne poligone z vključenimi lokalnimi športnimi panogami. Ob zaključku projekta smo pripravili tudi razstavo v Knjižnici Ivana Cankarja Vrhnika na mladinskem oddelku, kjer si do 30. 6. lahko ogledate naše plakate in likovne izdelke otrok, povezane s projektom. Na tej točki se velja zahvaliti Knjižnici Ivana Cankarja za omogočanje razstave, Ponijem s klanca za sodelovanje, TIC-u Vrhnika za vse informacije, Zavodu Ivana Cankarja za sprejem in zgodbe v Cankarjevi hiši ter staršem za podporo in vključevanje v projekt tudi v popoldanskem času. Otroci in strokovne delavke Gozdne, Mavrične in Dogodivščine iz Debelega rtiča Tako, šolsko leto se približuje koncu in pred nami so vedno toplejši dnevi in počitnice. Najstarejši otroci iz Župnijskega vrtca Vrhnika smo en del svojih počitnic že izkoristili. Skupaj z nekaterimi vzgojiteljicami smo se za pet dni podali na obalo – natančneje na Debeli rtič. Na samem začetku bi se radi zahvalili lepemu vremenu – sončnim žarkom, ki so poskrbeli, da smo se prvič letos lahko na prostem igrali v poletnih oblačilih in smo zaradi visokih temperatur pod drevesi iskali senco. Potem bi se radi zahvalili še vsem lepim trenutkom in dejavnostim, ki smo jih v času letovanja doživeli oz. jih bili deležni. Za vedno nam bo v lepem spominu ostalo: čofotanje v bazenu, nabiranje školjk ob obali, metanje kamenčkov v morje, uživanje ob pogledu na sončni zahod, sprehodi ob obali, igra tombole z morsko vsebino, igra nogometa na pravem nogometnem igrišču, obisk čarovnika, ki nas je očaral s svojo magijo in nam omo- gočil, da smo lahko pobožali pričaranega goloba, veterinar, ki nam je razširil znanje o živalih, lov za zakladom, ki smo ga uspešno našli in se nato posladkali z njegovo vsebino, vožnja z ladjico do Kopra, kjer smo si privoščili najboljši sladoled na svetu in se igrali na igralu, ki je imelo obliko prave gusarske ladje, pižama party z ogledom risanke in udeležba na dveh zabavah, kjer so tri naša dekleta nam in preostalim udeležencem dogodka zaplesale oziroma pokazale svoj talent … Letovanje na Debelem rtiču nam bo za vedno ostalo v lepem spominu. Prav tako se bomo radi spominjali obdobja bivanja v vrtcu. To obdobje se namreč za nas končuje, saj bomo z vsem pridobljenim znanjem septembra veselo zakorakali v šolo. Čeprav se nove življenjske prelomnice že vsi zelo veselimo, pa imamo pred tem še eno pomembno nalogo – uživati v poletju in enako želimo tudi vam. Bodoči šolarji iz Župnijskega vrtca Vrhnika Članek napisala Anja Sečnik. 11 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 12 Naravovarstveni izlet v Krajinski park Debeli rtič in črnega bora, macesnov, lip in Ljubitelji narave smo javorjev, ki krasijo in hladijo v na naravovarstvenem poletni vročini območje zdraizletu Planinskega vilišča, prišli do jugozahodne društva Vrhnika obiskali obale. Krajinski park Debeli Med grmovnicami in trajrtič, ki se razprostira na nicami smo se vrnili do plaže zdraviliškega kompleksa in obkoncu Ankaranskega čudovali prepadne stene flišne polotoka. obale, kjer se je razraščala in rumeno cvetela brnistra. SkoV prvem delu izleta smo se sprehodili skozi drevored ve- zi arboretum, park donatorjev, dno zelenih cipres v Zdravi- kjer so posajena raznovrstna liškem parku Rdečega križa sredozemska sadna drevesa in Debeli rtič in skozi osrednji del grmi oleandrov, češmina ter med občudovanjem stasitih ci- pušpana, smo med vonjem po pres, mogočnih dreves alpskega sivki in smilju skozi vhodni drevored zapustili Zdraviliški park in se podali na del panoramske poti, med urejene vinograde v barvah sveže zelene in uživali ob pogledu na morje in Tržaški zaliv. Po kolovozu ob robu vinogradov smo prišli do parkirišča Lazaret, kjer se nam je pridružila Ana, naravovarstvena nadzornica v krajinskem parku, ki nas je vodila po morski poti skozi Krajinski park Debeli rtič, ki je bil ustanovljen leta 2018 na pobudo Občine Ankaran. Mimo kampa Ministrstva za notranje zadeve smo krenili na Glasba v vrtcu z najmlajšimi pot ob vinogradih, ki prekrivajo večino kopnega predela krajinskega parka, in pod senco obmorskih borovcev nad strmo flišno obalo opazovali vabljivo, a še hladno morje. Spustili smo se do abrazijskega spodmola na obali, ki ga je oblikovala erozijska moč vode, vetra in kopnega. Stik morja in kopnega je tam ohranjen v naravni obliki ter je zaradi svoje izjemnosti zavarovan kot naravna vrednota. Osrčje parka je flišni klif Debeli rtič z naravnim morskim obrežjem, ki je viden z morske strani. Klif je navpična strma kamnita obala iz različno debelih stisnjenih plasti peščenjaka, muljevca in laporovca, ki so nastale v globokem morju pred nekako 50 milijoni let. Fliš, kot imenujemo takšno zaporedje plasti, je po nekaterih ocenah debel do 600 m. Na razgledišču na punti, ki je zavarovano z ograjo, smo se razgledovali po lepo vidnih skladih podvodnega grebena, kjer plitvo morje z veliko svetlobe omogoča rast podvodnih alg in travnikov z morsko travo cimodocejo, da tam lahko živijo redke ogrožene vrste, kot so morski konjiček, leščur, korale, opazili pa so tudi glavato kareto. Krožna pot nas je vodila nazaj med vinograde, kjer je sonce pripekalo, a je vetrič prijetno hladil in nam je prijala tudi senca v gozdiču puhastega hrasta, ki je nekoč prekrival celoten polotok. Mimo kampa ministrstva smo se vrnili na parkirišče v Lazaretu. Odpeljali smo se do Ankarana in se sprehodili po lesenih podestih nad travišči sredozemskega slanega travnika, ki je edini tovrstni v Sloveniji in eden redkih na vzhodni jadranski obali. e zavarovan kot naravna vrednota državnega pomena in vključen v območje Nature 2000 zaradi posebnosti morskega obrežja, ki je nizko, muljasto, vlažno in plitvo ter kot tako izrednega pomena za številne ptice in različne ogrožene vrste rastlinstva. V zalivu Sv. Katarine smo se gospe Ani Hace zahvalili za kakovostno vodenje po krajinskem parku, si skupaj ogledali še školjčne sipine, imenovane tudi pokopališče školjk, ki še nimajo naravovarstvenega statusa, četudi so školjčne sipine v Evropi zelo redke. Med sproščenimi klepeti smo zadovoljni sedli na avtobus ter z zadnjimi pogledi skozi okno zapustili Ankaranski polotok. Še pridem, še. In se v zelo zgodnjem jutru sprehodim čez, v meglice zavit, slani travnik. Šla bom skozi vinograde, morda bo srna tam nemoteno mulila travo, in šla bom sedet pod tiste bore nad klifom. Nato pa se bom prav počasi še enkrat sprehodila čez vso neokrnjeno lepoto Krajinskega parka Debeli rtič, za marsikoga na novo odkritega bisera lepe Slovenije. Zapisala: Marija Dolinar Gibalno dopoldne Male Žabice v dolinici vrtca V letošnjem šolskem letu je bila prednostna naloga našega vrtca s področja umetnosti, s poudarkom na glasbi. Omenjeno področje ne pomeni samo prepevanje otroških pesmi, temveč ponuja še veliko več. Strokovne delavke smo se trudile otrokom predstaviti čim več različnih vidikov glasbe. Z otroki smo glasbo poslušali,največkrat klasično, ob kateri smo se sproščali, likovno ustvarjali ter se izražali z gibom. Naša ušesa so dobro poslušala zvoke iz narave in okolice. Skupaj smo ugotavljali, kaj smo slišali in od kod prihaja zvok. Korakali in ploskali smo po ritmu, ritmično izrekali imena otrok in izštevanke. Zelo smo se zabavali, ko smo pospravljati igrače ob različno hitrem tempu in spoznali počasnega polža ter hitro letečo muho. Otroci so se radi zadrževali v glasbenem kotičku, kjer so imeli na voljo različna glasbila in zvočila, primere notnih zapisov in pesmarice. V kotičku so glasbo prosto ustvarjali in zraven peli znane ali izmišljene pesmi. Občasno smo si pripravili kara- oke in se igrali glasbene uganke. Vzgojiteljice smo otrokom krajšale dopoldneve z igranjem na flavto, ukulele, harmoniko in klaviature. Izvedli smo glasbeno pravljico Palček Piskalček in se razveselili obiska glasbenega gosta. Menim, da otroci glasbo najbolj pristno doživljajo in uživajo v njej, kadar imajo možnost poslušati živo glasbo. Seznanili smo se z igranjem na lastna glasbila (roke, noge), izdelovali inštrumente (boben, ropotulje), izvajali različne bibarije, prstne igre, se igrali glasbeno-didaktične igre, z glasbo praznovali rojstne dneve, se učili in seznanjali z glasbo prek aktivnih metod fit. Glasba nas je spremljala tudi pri bivanju na prostem. Ob obiskih našega naravnega kotička smo z veseljem zavili do zvočne stene, kjer smo udarjali po loncih in se prepustili poslušanju oglašanja kokoši, petelina, rac in žab. Poleg poslušanja, ustvarjanja in doživlja glasbe smo se največkrat posluževali petja. Peli smo umetne in ljudske otroške pesmi. Pesem nas je spremljala na vsakem koraku. Peli smo med tem, ko smo čakali na prosto kahlico ali da prispe voziček s hrano, med jutranjo vadbo, na sprehodih nam je pesem pomagala premagovali utrujenost in morebitno slabo voljo, v času uvajalnega obdobja so pesmice odlično tolažilno sredstvo. Petje nas je povezalo tudi med vsemi skupinami prvega starostnega obdobja. Vsak petek smo si namreč vzeli čas za druženje in se zbrali na »glasbenem vrtiljaku«, kjer smo skupaj prepevali, se učili novih pesmi, izpolnjevali glasbene želje otrok, načrtovali skupne glasbene dejavnosti … Ker smo bile strokovne delavke vključene v izobraževanje znakovnega jezika, smo pridobljeno znanje prenašale na otroke in naša pevska srečanja obogatile oziroma podprle s kretnjami. To je bila povsem nova izkušnja tako za nas vzgojiteljice kot tudi za otroke. Odzivi so bili odlični, saj so si otroci želeli še in še ponovitev. Za nami je uspešno, z glasbo obogateno šolsko leto. Veliko smo prepevali, muzicirali in ustvarjali. Otroci so bili zelo motivirani za spoznavanje in izvajanje glasbe v vseh pogledih. Glasba nas je napolnila z veliko pozitivne energije in nam lepšala vrtčevski vsakdan. Nataša Trček, enota Želvica V petek, 28. 5. 2023, smo se strokovne delavke in otroci iz Vetrne, Lunine, Sončne in Zvezdne sobe ter sobe Utrinkov iz enote Mala Žabica Vrtca Vrhnika v dopoldanskem času zabavali v dolinici vrtca. Strokovne delavke so pripravile različne naloge iz gibalne izzive, ki so poleg naravnega okolja (pesek, korenine, klančine) ustvarjale spodbudno učno okolje. Med hojo po vrvi in po robu peskovnika smo urili ravnotežje, svojo moč smo preizkusili med vleko po vrvi na klančini ter urili svojo koordinacijo pri premagovanju klančine navzdol. V izziv nam je bila iz elastike prepletena pajkova mreža, čez katero smo stopali z visokimi koraki ali pa smo zlezli pod njo. Skakali smo v višino, da bi se nam uspelo dotakniti balonov, ki so bili privezani na višini. Predvsem mlajšim otrokom pa je bil izziv že hoja po različnih ne ravnih naravnih podlagah in prenašanje rekvizitov iz ene smo še zarajali ob glasbi in jo strani dolinice na drugo. Sta- gibalno ter ritmično spremljali rejši otroci so se preizkusili v z lastnimi instrumenti. Jana Ravnikar, Lunina moči in v dveh skupinah vlekli soba vrvi. Pred odhodom na kosilo 12 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 13 Vrhniška ekipa druga na regijskem tekmovanju Vrhnika, 20. maj – Cankarjevo mesto je gostilo 26. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Na tekmovanju je sodelovalo trinajst ekip, ki so soočale z različnimi scenariji na sedmih točkah. Na nekaterih je bilo treba pokazati nekaj ročnih spretnosti, na večini pa predvsem znanja s področja zdravstvene oskrbe. Kot je na jutranjem zboru ekip (med drugim sta zbrane nagovorila tudi Tomaž Iglič, vodja ljubljanske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, in župan Daniel Cukjati) dejal strokovni vodja tekmovanja Peter Černe, so pripravili točke z veliko izzivi, ki pa jih tekmovalci naj vzamejo predvsem kot priložnost za izpolnjevanje svojega znanja, šele potem kot tekmovanje. Scenariji so potekali na različnih koncih Vrhnike in ker so tako verno posnemali resnične dogodke (številni od statistov so bili maskirani z ranami), so pritegnili nemalo pogledov naključno mimoidočih. Dogodek je bil za organizatorja OZ RK Vrhnika in Občino Vrhnika (Civilna zaščita Vrhnika) velik organizacijski zalogaj, saj je na dogodku sodelovalo okoli dvesto ljudi: trinajst ekip prve pomoči, predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje, statisti, gasilci, ZŠAM, osnovna šola, vrtec, skavti, taborniki … A na svoj način je bil trud poplačan, kajti srebrno lovoriko je osvojila ravno eki- pa prve pomoči RK Vrhnika. Boljša od njih je bila samo še kočevska ekipa, za njimi pa se je uvrstila ekipa iz Logatca. Rezultat vrhniške ekipe dokazuje, da imajo veliko znanja ter sposobnost učinkovitega ukrepanja v nujnih situacijah, kar dokazuje, da so vrhunsko usposobljeni in enotna ekipa. (gt) Zaključno srečanje s starši na Sveti Trojici Drugouvrščena vrhniška ekipa: Neža Hočevar, Andraž Seliger, Blaž Srnec, Jan Hočevar, Ana Kreft, Matevž Premelč in sekretar vrhniškega RK Iztok T. Kužnik. Na vhodu prve starostne skupine enote Žabice je letos skoraj vsak dan odmevala glasba. Prva pomoč je lahko življenjskega pomena, kadar so na kraju nesreče/dogodka prisotni močno poškodovani ali težje oboleli, katerim je nudena neposredna zdravstvena oskrba s strani posredovalcev. Bolničarji prve pomoči tako s svojim znanjem in veščinami pripomorejo k preprečevanju poslabšanja zdravstvenega stanja poškodovanega/nenadno obolelega ter ohranjanju življenja. Večkrat smo se oddelki Male Žabice zbrali na hodniku in skupaj prepevali pesmi, spoznavali instrumente, se družili prek glasbenih dopoldnevov. Da pa bi nekaj, kar smo se letos naučili, pokazali tudi staršem, smo v sklopu prednostne naloge vrtca (ta je temeljila na področju glasbe) 31. maja 2023 zbrali na parkirišču pred vrtcem in se skupaj odpravili do Svete Trojice. Med potjo smo reševali gibalne izzive in glasbene naloge, obešeni baloni pa so bili kažipot do cilja. Tam smo se staršem predstavili z nekaj zapetimi pesmimi, ki smo jih usvojili med letošnjim šolskim letom. Zapeli smo: RINGA RAJA, LA LE LI, BOBENČEK, RAM PAM PAM in za konec še SONCE. Po druženju smo se poslovili, se staršem zahvalili za odziv in udeležbo ter se dobre volje odpravili proti domu. Zahvaljujemo se vsem staršem za odziv, dobro voljo in sodelovanje med šolskim letom. V imenu kolektiva Male Žabice zapisala Anja Keršmanec. ZŠAM Vrhnika sledi nacionalnim in lokalnim prometnim akcijam Največji razlog, da smo z vso vnemo in odgovornostjo poprijeli za preventivno delo, sta pomladno vreme in povečan prometni direndaj vseh udeležencev v prometu. Vsako leto v lepem vremenu se na cestah pridružijo tudi vozniki enoslednih vozi – motoristi, v vedno večjem številu tudi kolesarji in vozniki električnih skirojev. Velik organizacijski in izvedbeni zalogaj smo imeli v soboto, 20. 5. 2023. Sodelovali smo v sklopu 26. Regijskega preverjanja ekip prve pomoči Rdečega križa in Civilne zaščite. Vse skupaj smo združili z začetkom nacionalne preventivne akcije AVP Varnost kolesarjev, ki se je začela 18. 5. 2023. Prireditev je potekala pod velikim šotorom v športnem parku na Vrhniki. Organizacijski protokol je določal rano uro, saj se je tekmovanje ekip začelo že ob 9. uri. Za tekmovalce smo pripravili zanimive in razgibane delavnice, ki so se navezovale na uporabo kolesa v prometu. Za popestritev smo dodali še simulacijo alkoholiziranosti, seveda s pomočjo simulacijskih očal. Reševa- Poligon v Borovnici nje nalog je potekalo tekoče ob obilici smeha in pozitivnih misli. Ker so ekipe strokovno medicinsko izkušene, so bile razlage bolj namenjene preostalim obiskovalcem in staršem z otroki, ki so sodelovali na dnevu nacionalne preventivne akcije Varnost kolesarjev. V ta namen smo v ZŠAM Vrhnika pripravili prometni poligon s čisto pravo semaforizacijo. Otroci so na poligonu spoznali pravilno uporabo rdečih kolesarskih poti in modrega prehoda za pešce. Opažamo, da otroci in odrasli pri prečkanju cestišča nedosledno upoštevajo semafor oz. tipko za začetek zelenega vala za pešce, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi pri čakanju zelene luči, saj pešci stojijo tik na robu pločnika. Za bolj adrenalinske kolesarje je bil v nadaljevanju postavljen motorični poligon. Za dobro opravljene naloge so otroci prejeli prometno preventivno darilo. Naj bo vožnja s kolesom užitek ob upoštevanju CPP in dosledne uporabe osebne zaščitne opreme – čelade. V sklopu dneva odprtih vrat OŠ Ivana Cankarja smo se odzvali na povabilo ge. ravnateljice Polonce Šurca Gerdina. Prireditev, na kateri smo se predstavili z našo dejavnostjo, je potekala 1. 6. 2023 na naši že dobro znani lokaciji – prometnem poligonu za osnovno šolo. Predstavljen je bil mini prometni poligon z gibalnimi ovirami in alkokotičkom. V prijetnem prometnem popoldnevu smo prispevali k popestritvi programa ob dnevu odprtih vrat šole. Velik zalogaj in dobro izpelja- na kolesarska akcija Borovnica kolesari, ki je potekala v soboto, 3. 6. 2023, v Borovnici, je ponudila spekter aktivnosti za ljubitelje kolesarstva. Del aktivnosti smo, na povabilo Občine Borovnica, predstavili tudi člani ZŠAM Vrhnika. Na parkirnih površinah železniške postaje smo v sklopu preostalih kolesarskih dejavnosti pripravili velik prometni poligon s semaforizacijo. Otroci in odrasli so spoznavali svoje spretnostne sposobnosti ob cestnoprometnih predpisih, ki jih je treba upoštevati v urbanem kolesarjenju. Prejeli smo veliko vprašanj, na katere smo odgovarjali in pojasnjevali okoliščine prometnih zakonitosti. Prijetna športnokolesarska prireditev ob vseh spremljevalnih aktivnostih je kamenček v mozaiku rasti prometne preventive in varnosti v cestnem prometu. V ZŠAM Vrhnika se trudimo po najboljših močeh s svojim delom prispevati k varnosti v cestnem prometu. Svoj delež lahko prispevate tudi sami. » S skupnimi močmi se prometna preventiva gradi.« Franjo Čretnik, ZŠAM Vrhnika, foto: Maja Dodič in Leon Novak 13 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 14 Zaplaninsko gasilsko društvo praznovalo 50 let Zaplana, 4. junij – PGD Zaplana je abrahamov jubilej obeležilo s slovesno parado, na kateri so sprejeli novo moštveno vozilo in prikolico za motorno brizgalno, uradni del pa sklenili z veliko vrtno veselico. Po svečanem mimohodu žirovske godbe, gasilcev v uniformah in gasilskih vozil je osrednje dogajanje potekalo pred lokalnim gasilskim domom. Prvi je zbrane nagovoril predsednik društva Jure Bizjan, ki je spomnil na prehojeno pot društva, ki je bilo ustanovljeno v začetku leta 1973 v nekdanji zaplaninski šoli. »Najprej je bilo članstvo, nato oprema. Sledila je streha za opremo, nato vozila. S potrpljenjem in vztrajnostjo je nastal gasilski dom, ki združuje Zaplanince pod eno streho. Nekateri so gasilci, drugi vaščani, ki vsak na svoj način pomaga- jo, da se gasilski dom razvija in ohranja.« Dodal je še, da Zaplana ni samo velika po površini, ampak ima tudi veliko srce, kajti v vseh letih je pomagala, da se je društvo razvijalo. Dandanes presega svoje gasilske namene, kajti je tudi gibalo družabnega življenja, vezni člen med Zaplaninci, gasilski dom in okolica Tako kot v drugih krajih je gasilska zavest tudi na Zaplani starejša kot 50 let, a kljub temu je morala dozoreti. Tako je 3. februar 1973 tisti datum, ko se je z ustanovitvijo društva začela pisati njegova kronika. Da je namen padel na plodna tla, dokazuje 27 tečajnikov, ki so se še isto leto odločili za opravljanje izpita za vstop v gasilske vrste. Prva motorna brizgalna je »prišla« iz Logatca, svoje mesto pa je imela pri Bizjanu. A ne za dolgo, kajti leto po ustanovitvi društva so začeli graditi gasilski dom, kjer je poleg brizgalne kmalu našel prostor še Iemvejev kombi. Sredi osemdesetih so kupili boljšo izvedenko našega mariborskega avtomobilskega tovarnarja, v devetdesetih pa še avtocisterno. Pred časom ja »tamčka« nadomestilo novo vozilo GVV1. Ob 40. obletnici društva je v garažo zapeljala nova avtocisterna AC16/50 na Mercedesovem podvozju, letos pa se ji je pridružilo še novo moštveno vozilo Mercedes sprinter (GVM1). pa prostor druženja vseh – ne samo gasilcev. Delo zaplaninskega društva je dobro zapisano na Gasilski zvezi Vrhnika, je bilo slišati na slovesnosti. Njen poveljnik Benjamin Svenšek je o društvu izrekel same pohvale, z njimi ni skoparila tudi predsednica Strokovna ekskurzija članic PGD Bevke na Goriško Bevke, 22. aprila – Zbrale smo se ob 7. uri pred gasilskim domom v Bevkah. Vodnica Alenka, šofer Luka in članice PGD Bevke smo se odpravili na pot. Prva postaja je bila v Postojni, kjer nam je g. Andrej Tratnik predstavil delovanje gasilsko-reševalnega centra. Rdeča nit našega izleta so bile »aleksandrinke«, zato smo pot nadaljevale proti Novi Gorici in se ustavili v kraju Prvačina v Muzeju aleksandrink. Vodnica Jasna, ki nas je pričakala pred hišo, in »Lojza«, sta nas popeljali v čas, ko so iz tistih krajev dekleta množično odhajala v Egipt, predvsem v Aleksandrijo in Kairo. Pri bogatih evropskih družinah so delale kot kuharice, sobarice, varuške, šivilje, guvernante in dojilje. Denar, ki so ga zaslužile, pa so pošiljale domov za preživetje družin, obnovo hiš, reševanje zemlje in kasneje tudi za šolanje otrok. Veliko se jih je tam poročilo, se upokojilo, nekaj pa se jih je tudi vrnilo domov. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu 7.000 aleksandrink. V neposredni bližini je tudi cerkev sv. Andreja, ki jo je ga. Jasna prijazno odklenila in nam predstavila njeno zgodovino. Po tem ogledu smo se odpeljale proti Solkanu, kjer smo se podprle s pico. Pot smo nadaljevale proti Novi Gorici. Vodnica ga. Nika nam je razkazala Muzejsko zbirko Kolodvor. Razstava na dokumentaren način in s pomočjo fotografij, zastav, oblek, zemljevidov in dokumentov prikazuje usodo ljudi, ki so bili povezani s postavitvijo in spremembami državne meje med FLRJ (Federativne ljudske republike Jugoslavije), zdaj Republiko Slovenijo in Republiko Italijo na območju med Sabatinom in Mirnom. Skozi predor smo se peš odpravile še na Pristavo, kjer nam je voditeljica Nina v nekdanjih prostorih maloobmejnega prehoda prikazala razstavo z naslovom Na šverc. Tam so razstavljeni predmeti, ki so jih v tistem času največ tihotapili oziroma švercali v obe smeri držav. Čisto na koncu smo si ogledale še Muzejsko zbirko Miren, ki je v stavbi pokopališča na Mirnu od leta 2012. Posvečena je vsem tistim, ki so v želji po boljšem življenju prav tam prečkali mejo. Tvegali so svojo svobodo in življenje. Naš izlet se je z obiskom tega muzeja in pokopališča tudi končal. Vkrcale smo se v avtobus in se odpravile proti domu. Zahvalile smo se Alenki za čudovito vodenje izleta in šoferju Luku za srečno in varno prevoženo pot. Alberta Marolt Andreja Lenaršič: »Zaplaninski gasilci vedno najdete skupni jezik in povezovanje. Uspešni ste na operativnem področju. Zadnja leta blestite pri delu z mladimi. Organizirate številne dejavnosti, moštvo se pomlajuje, članstvo raste. Naj vas še naprej spremlja sv. Florjan.« Za govornico je stopil tudi član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in predsedujoči notranjski regiji Franjo Bukovec, ki je dejal, da je nekoč skoraj bosopeto društvo napredovalo v društvo s sodobno opremo in operativno enoto. Slovesnost, na kateri so podelili tudi zahvale društvom, podjetjem, obrtnikom in posameznikom, ki so vsak na svoj način pomagali in sooblikovali društvo, so sklenili z blagoslovom novega moštvenega vozila (GVM1, mercedes sprinter) s prikolico za motorno brizgalno in rezom slavnostnega traku. Posebej so se zahvalili Jakobu Pivku in Jožetu Mescu (Urhu), ustanovnima članoma društva. Po končanem uradnem delu se je dogajanje preselilo na travnik pod gasilskim domom, kjer je za dobro vzdušje skrbel Ansambel Modrijani. Gašper Tominc, foto: GT 14 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 15 PGD Verd obeležil 140. obletnico delovanja Verd, 3. junij – Verdsko gasilsko društvo je obeležilo jubilej na sončno sobotno popoldne, ko se je skozi vas sprehodila gasilska parada. Pred gasilskim domom je bil uradni del z govorniki, potem pa so se gostje lahko poveselili na veselici. Mimohod parade gasilcev in njihovih vozil je potekal pred gasilskim domom, nakar se je dogajanje preselilo pred tamkajšnji osrednji oder. Predsednik društva Tristan Weiss je zbrane gasilce in goste nagovoril, da je društvo v 140 letih doživelo veliko sprememb. »Tehnologija se je razvijala, naša oprema se je spreminjala, vendar pa so vrednote, ki nas povezujejo, ostale nespremenjene: vztrajnost, solidarnost, strokovnost in predanost.« Enakega mnenja je bila predsednica Gasilske zveze Vrhnika Andreja Lenarčič, ki je ob tem še dodala: »Hvala, ker nadaljujete, kar so začeli vaši predniki. Ne vem, kaj bi si mislili, ko bi vas danes videli. Verjamem pa, da bi bili ponosni, v kaj je društvo preraslo – v društvo ljudi, vrednih zaupanja.« Ljudje so najpomebnejši člen društva, je menil regijski poveljnik za notranjsko regijo Marko Gorše, potem pa je tehnika. A brez nje je društvo boso. »Redkokatera gasilska zveza ima takšen vozni park, kot ga ima vaša zveza. Na to sem zelo ponosen. Vedno pravim, da je to naša notranjska težka konjenica. V regiji in zunaj nje smo imeli požare. Vedno ste se izkazali. Hvala vam, ker ste to, kar ste!« Pohvalne besede je društvu namenil tudi podžupan Mirko Antolović: »Vašega uspeha ni mogoče izmeriti le v številu požarov, ki ste jih pogasili, ali nesreč, ki ste jih preprečili, ampak v zaupanju in hvaležnosti, ki jih občani čutimo do vas.« V drugi polovici uradnega dela prireditve, ki sta jo povezovala Franjo in Anita Čretnik, je sledila podelitev zahval in odlikovanj. Zahvalo so podelili generalnemu sponzorju prireditve družbi Gordeja in KS Verd. Marko Gorše je v imenu Gasilske zveze Slovenije podelil plamenico tretje stopnje Brunu Govekarju, druge stopnje Edu Bradaču in prve stopnje Petru Radaku. Odlikovanje za posebne zasluge je podelil Benjaminu Svenšku in posebno državno odlikovanje društvu ob njegovem visokem jubileju. Slednjemu je posebno odlikovanje ob jubileju podelila tudi Gasilska zveza Vrhnika. V prejšnjem stoletju je Verd kar trikrat pogorel, zato so krajani začutili potrebo po ustanovitvi gasilske organizacije, ki bo sposobna omejiti oziroma ukrotiti rdečega petelina. Leta 1864 so v Metliki ustanovili prvo prostovoljno požarno četo na Slovenskem. V Verdu so tako četo ustanovili 19. marca 1883. Bili so med prvimi, ki so imeli slovenska povelja in leta 1922 drugi vozilo (Bianchi) na Notranjskem. Društvo je delovalo ves čas, razen med drugo svetovno vojno. V vsem tem času Na čelu parade je bil poveljnik društva Marko Jeraj. igro »ugani dolžino salame« in vsoto ter vse skupaj (1000 evrov) prostovoljnimi prispevki so na- naslednji dan prispevali v akcijo mreč zbrali 500 evrov, znesku Deželak junak. Gašper Tominc, foto: GT pa so dodali še enkrat tolikšno Petar Radak Benjamin Svenšek je bilo vloženega veliko prostovoljnega dela, veliko denarnih sredstev različnih generacij gasilcev in seveda krajanov Verda, da je društvo prišlo do imetja in znanja, s katerim upravlja dandanes. Vsekakor je bil največji zalogaj gradnja novega gasilskega doma, ki so ga predali v uporabo leta 1990. Društvo ni samo gasilsko, ampak se že od nekdaj uveljavlja tudi na kulturnem in družabnem področju. Osrednji cilj društva je nova avtocisterna, ki bo zapeljala v gasilski dom predvidoma prihodnje leto. Po končanem uradnem delu na prireditvenem odru je sledila velika vrtna veselica za Ansamblom Zvita feltna. Ob omenjenih načrtih bo izkupiček od veselice društvu prišel še kako prav, pa tudi otrokom, za katere se je na veselici zbiralo denar. Z Vabilo na Match my business – butično poslovno mreženje Dogodek Match my business je bil premierno izveden 6. junija v Gostilni in hotelu Bistra. Organizirali in izpeljali sva ga Barbara Buh in Hana Mihevc, obe podjetnici na začetku svoje poslovne poti, ki živiva in delujeva na Vrhniki oz. v njeni bližnji okolici. Match my business je organizirano butično poslovno mreženje, kjer se manjša skupina (do 16) podjetnikov povezuje z namenom: – izmenjave idej, dobrih praks, stikov … – poslovnega sodelovanja in – razvijanja skupnih projektov. Junijskega dogodka Match my business se je udeležilo sedem podjetnic oz. podjetnikov. Odziv udeležencev je pozitiven in kaže, da je med podjetniki potreba po podobnih dogodkih. Mlada podjetnica Sara Idzig je o dogodku povedala naslednje: »Dogodek je zanimiv, saj na njem spoznaš širok spekter ljudi, izmenjaš poglede na podobne izzive ter se povežeš v skupnih idejah. Dogodek bi priporočila vsakemu podjetniku, ki si želi razširiti svojo mrežo delovanja.« Match my business bo ponovno v prvi polovici septembra 2023. O točnem datumu boste obveščeni v avgustovski številki Našega časopisa. (BB) Skoraj iz časa začetkov verdskega društva: avtolestev magirus S25, letnik 1932, last ljubljanske gasilske brigade. 15 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Siliko praznuje Siliko d. o. o., razvojni dobavitelj avtomobilske industrije, letos praznuje tri obletnice – trideseto obletnico ustanovitve podjetja, dvajseto obletnico začetka proizvodnje v Sevnici in deseto obletnico razvojnega centra na Vrhniki. Konec maja je največje vrhniško podjetje Siliko praznovalo tri jubileje. V goste na Vrhniko je povabilo poslovne partnerje in druge goste, med drugim tudi predsednico Natašo Pirc Musar in gospodarskega ministra Matjaža Hana. Dobrodošlico jim je izrekel ustanovitelj in lastnik Silika Janko Koprivec. Družinsko podjetje Siliko d. o. o. je razvojni dobavitelj in proizvajalec tehničnih izdelkov iz elastomerov in termoplastov. Posluje z največjimi evropskimi podjetji avtomobilske industrije, kot so BMW, Mercedes in skupina VW. Leta 2022 so prihod- ki znašali 92 mio €, pri čemer je delež izvoza znašal 87 %. Siliko se tako uvršča na 61. mesto med slovenskimi izvozniki (2021). Za leto 2023 načrtuje 105 mio € prihodkov. Povprečna rast prihodkov v zadnjih 10 letih je 12 %. Siliko zaposluje 592 oseb, od tega v Sevnici 336, na Vrhniki 256. V Cankarjevem mestu deluje močan razvojni oddelek z laboratorijem, mešalnico in orodjarno. Siliko pri raziskavah, pridobivanju in izobraževanju kadrov sodeluje s fakulteto za strojništvo, Inštitutom Jožef Štefan ter fakulteto za tehno- CMYK Lastnik Silika Janko Koprivec v družbi predsednice Nataše Pirc Musar in gospodarskega ministra Matjaža Hana. logijo polimerov, katere je tudi ustanovitelj. Kot pravijo v podjetju, bo v tem razvojnem ciklu pozornost posvečena razvoju novih in inovativnih izdelkov ter materialov, prvenstveno na področju e-mobilnosti. »Vlagamo v digitalizacijo in avtomatizaci- Nova zgodba stare gostilne Bobi in Simon jo proizvodnih procesov ter v umetno inteligenco in tako optimiziramo procese, izboljšujemo učinkovitost ter kakovost. Cilj je postati predrazvojni dobavitelj avtomobilske industrije, kar potrjujejo vlaganja v znanje in razvoj podjetja in zaposlenih. Usmerili se bomo na povečanje števila patentov ter okrepitev sodelovanja na akademskem področju.« Siliko je družbeno odgovorno podjetje in podjetje, zavezano zeleni rasti in ohranjanju okolja. »Po prihodu na Vrhniko smo v celoti ekološko sanirali območje nekdanje Industrije usnja in naravni sok, izbrali pravo pivo po našem okusu. Jeseni bomo odprli vinsko sobo, kjer bomo vina Pečarič pokušali s tradicionalno belokranjsko pogačo .... Želim si, da bi lokal dobil svoje življenje, ki bi ga soustvarjali mi, ekipa, skupaj s sosedi in drugimi Vrhničani ter naključnimi obiskovalci. (PŽ) 16 Vrhnika. Vlagamo v zmanjševanje ogljičnega odtisa proizvodnje ter porabe energije na enoto proizvoda. K bolj zeleni energiji prispevamo s kar dvema sončnima elektrarnama. Prvo smo postavili v Sevnici že leta 2012, drugo na Vrhniki leta 2021. Skupaj sta do danes proizvedli preko 3.500 MWh zelene energije, kar pomeni, da smo izpust CO2 zmanjšali za 1.250 ton. Istočasno hodimo po poti k trajnostni in ogljično nevtralni proizvodnji tudi z razvojnimi rešitvami in tehnološkimi procesi proizvodnje izdelkov ter k izdelkom, ki bodo tudi sami bolj varni in okolju prijazni,« so še sporočili iz podjetja. Siliko je leta 2017 začel proizvodnjo v Srbiji, kjer so bili leta 2022 kupljeni tudi novi proizvodni prostori. V Somborju je zaposlenih 120 ljudi. (gt, foto: Marko Delbello Ocepek) Bobi Polno ime: Mitja Bobnar Oblikovalec in mizar samouk. Snovalec sejemskih postavitev, razvijalec otroških igrišč, oblikovalec zasebnih in javnih ambientov ter lesenih izdelkov. Več: leseno.si Simon Polno ime: Lokal Simon Nekdaj prava obcestna gostilna, prizorišče številnih dogodkov, koncertov in praznovanj, potem nekaj časa nekaj, nekaj … Po kratkem premoru zdaj lokal z rastočo ponudbo izbranih pijač, prireditveni in razstavni prostor, v katerem domujejo izdelki delavnice Leseno. Več: facebook.com/lokal.simon Novo na Vrhniki Nekoč legendarna gostilna s prenovljenim unikatnim ambientom, izbrano ponudbo toplih in hladnih napitkov, otroškimi igrali in priložnostnimi kulturnimi dogodki. Ko sem ga spoznala, je ravno našel popolno hruško. Drevo, ne sadež. Pravzaprav les; kot nalašč za neki sejem v Nemčiji. Drugič se je ravno vrnil s Kredarice, kjer je zasnoval prenovo jedilnice v najvišji slovenski planinski postojanki in se navduševal nad dišečimi rezinami stoletnega ginka z Vrhnike, ki je medtem našel pot v njegovo delavnico. Med koronavirusom se je posvetil dolgoletnim sanjam – razvoju modularnih otroških igrišč. In ko sem ga lani jeseni vprašala, kako gre, je odvrnil: »Super! Lokal odpiram. Na Vrhniki.« Priznam, da sem bila skeptična. Ko pa zdaj sediva za eno od unikatnih miz v prijetnem hladu starega drevesa, mi je jasno: skupna zgodba je bila Bobiju in Simonu zapisana v zvezdah. Kako se je začela tvoja zgodba z Lokalom, Simon? V mladih letih, verjetno ob pivu. Takrat je bil Simon legendarna vrhniška gostilna, v kateri sta za odlično vzdušje, zaradi katerega smo se tu kot doma počutili tako mladi kot stari, skrbela Tone in Jana. Nekaj let kasneje sem tu s prijatelji nazdravil rojstvu obeh hčera. Nato pa sem lani iskal prostor, kjer bi lahko predstavil lesene izdelke naše delavnice. Kot nekakšen showroom. Verjamem namreč, da kosov, ki bodo s teboj živeli, ne moreš dobro spoznati v skladišču ali prodajalni – doživeti jih moraš “v akciji” – v prostoru, v katerem dihajo. Po naključju, ki to verjetno ni bilo, jU t Ro D o B r O A fF e z BaRc 3,40 sem srečal Toneta, ki mi je potožil, da išče pravo ekipo, ki bi posvojila in ponovno oživela Simona. In zdaj smo tu. (smeh) Kaj ostaja od Simona iz tvojih spominov in kaj je sedaj drugače? Najbolj si želim, da bi lokal ohranil domačnost in sproščenost nekdanjih oštirjev. To, zaradi česar sem ga pred toliko leti sam, podobno kot številni Vrhničani, vzel za svojega. Vključno z najrazličnejšimi koncerti in drugimi dogodki – malo drugačnimi, kot smo jih vajeni na Vrhniki. Drugačen pa je gotovo ambient: malo bolj sodoben, mogoče nenavaden in vsekakor unikaten. Vključno z deli umetnikov, ki se bodo izmenjevali na naših stenah. Kaj pa drugi načrti za prihodnost? Kot oblikovalec in mizar vsak prostor obravnavam kot živ organizem, ki se neprestano spreminja, kot se spreminjajo ljudje in kosi v njem. Enako si želim za Lokal Simon. Ravno zdaj smo končali igrišče zunaj, odlični kavi dodali rogljičke K iN S sO, S o e S p R e J iČ e K RoGl V središču Vrhnike za pumpo Od ponedeljka do sobote Povej naprej www.facebook.com/ lokal.simon 16 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 17 OZVVS Vrhnika – Borovnica Delovno druženje nosilcev svečane veteranske uniforme V našem društvu imajo častno mesto člani, ki s ponosom nosijo svečano veteransko uniformo ZVVS in predstavljajo enoto za izvajanje protokolarnih dejanj: nošenje prapora, izvajanje simbolnega veteranskega dejanja, slovesa od pokojnih članov, dviganje državne zastave in zastopanje društva na slavnostnih dogodkih. Hvaležni smo jim, da so to častno obveznost prevzeli, zavedamo pa se tudi, da sta poleg njihove volje in tovarištva potrebni usposobljenost ter čim bolj popolna opremljenost. V ta namen tradicionalno vsako leto prirejamo delovno srečanje in letos je bilo v soboto, 27. maja 2023. Opravičeno so bili tokrat odsotni Franc Debevec, Branko Rauter in Anton Štagar. Žal že pokojni pa so Tone Jesenko, Marjan Zajc in Niko Svete. Navzoči se bodo prepoznali na fotografiji ob spomeniku ob izgonu JLA z Vrhnike in iz Slovenije na Stari Vrhniki, kjer smo se tokrat zbrali in s praporom poklonili spominu na zmagovit trenutek obrambnih sil Republike Slovenije. Le-ta je mladi državi prinesel suverenost – na ozemlju Slovenije so bile takrat samo še oborožene sile Slovenske teritorialne obrambe in slovenske Milice. Srečanje smo nadaljevali delovno v zavetju domačije Jožeta Šušteršiča, praporščaka ZVVS pokrajine Ljubljana okolica. Darko Ogrin, namestnik praporščaka ZVVS pokrajine Ljubljana okolica, je vodil obnovitev protokolarnih postopkov, obravnavali smo novosti, najpogostejše napake in izmenjali mnenja glede opaženih in predlaganih detajlov v izvajanjih ter glede nošenja uniforme same. Tu je bila priložnost za prvo okrepčilo, nato pa smo se preoblekli v športna oblačila in odšli na zasebno strelišče našega člana Franca Groma v njegovem gozdu pod Kurenom. Franc nam je s pomočjo vnuka je za nas osamosvojitvena vojna smo zaključili ob kosilu in se zaLeona, ki zelo spoštuje vojaško v Sloveniji bila in da si zmage naj obljubili ponovnemu srečanju poslanstvo, pripravil zanimivo ne bi nihče prilaščal. Druženje čez eno leto. streljanje z malokalibrsko puško z daljnogledom, in to sede, starejšim veteranom primerno. Streljali smo na tarčo in vse je premagal najstarejši med nami, Vse naše člane, člane PVD SEVER Ljubljana – Odbor Vrhnika, Niko Stražišar iz Borovnice (na OZSČ Vrhnika – Borovnica, Tonetove svojce, prijatelje in drufotografiji). Čas druženja na ge, ki se želite pokloniti spominu na Toneta Jesenka, vabimo, strelišču smo izkoristili tudi za da se udeležite tradicionalnega Pohoda po poti spominov pogovor o aktualnih vprašanjih na leto 1991 na Vrhniki – za memorial Toneta Jesenka, in v organizaciji ZVVS in družbi sicer v soboto, 1. julija 2023. Start ob 8.30 in cilj 6 km dolnasploh ter izmenjali osebne gega pohoda bo pri gasilskem domu PGD Drenov Grič - Lesno izkušnje od zadnjega srečanja. Brdo. Ob zaključku pohoda bomo obudili spomin na Toneta Strinjali smo se, da je treba stalJesenka in proslavili 25-letnico našega društva ter 30-letnico no skrbeti za mir, hkrati pa za ZVVS. sposobnost lastne obrambe. Predsedstvo OZVVS Vrhnika – Borovnica Tudi v tem smo si bili enotni, da Vabilo V Starem malnu se melje Ogled partizanske bolnišnice Ogenjca Gradnja se melje in melje. Na tem mestu je bila bolnišnica, sedaj je muzejska koča. V začetku maja je Združenje borcev za vrednote NOB Vrhnika za svoje člane organiziralo izlet v gozdove blizu Loškega Potoka, Travne gore in Ribnice. Izleta se je udeležilo petdeset članov združenja, ki so si z zanimanjem ogledali partizanske kraje, ki jih je na tamkajšnjem koncu res veliko. Največ zanimanja sta bili deležni znani partizanski postojanki, in sicer partizanska bolnišnica Ogenjca in prostor zmage partizanov nad Italijani v Jelenovem žlebu. Partizansko bolnišnico na Ogenjci, ki je v času roške ofenzive julija 1942 v tajnosti delovala sredi mogočnih potoških gozdov, je vodil Aleksander Gala - doktor Peter. Tajnost in varnost bolnišnice sta temeljili predvsem na skrivni legi in medsebojnem zaupanju njenega osebja. Sovražna ofenziva se je v drugi polovici julija nezadržno približevala območju bolnišnice, zato je osebje začelo razmišljati o preselitvi ranjencev na rezervno lokacijo, ki je bila določena vnaprej. Tako so v ponedeljek, 27. julija, začeli pripravljati bližnjo, le kakih sto metrov oddaljeno kraško jamo, da bi jo primerno uredili za bivanje ranjencev. Vanjo so znosili zdravila, razno opremo, posodo s pitno vodo, smrekove veje in slamo za ležišča. V sredo, 29. julija, so v jamo preselili težke ranjence, ki so ob spuščanju vanjo brez nosil skozi ozek vhod potrpežljivo prestajali hude bolečine. Med ranjenci je vseskozi v zraku viselo vprašanje, kaj bo, če jih odkrijejo Italijani. Sledila pa je izdaja in na Ogenjci je izgubilo življenje trinajst ranjencev. Trije preživeli pa so bili priče tragičnim dogodkom. V ta namen so zraven bolnišnice postavili muzejsko kočo, ki jo večkrat obiskujejo združenja borcev NOB iz vse Slovenije. Simon Seljak Mladi kopalci so začeli kopalno sezono. Projekt za dozidavo kuhinje in Starega malna, ki poskrbi za dobro pijačo, jedačo povezovalnega hodnika se hitro in zelo dobre sladice. Ob tem pa Turistično društvo Blagajana Vrhnadaljuje z gradbenimi deli. nika še vedno zbira sredstva za obnovo turistične Tudi makadamska cesta od »štirne« ob vznožju poti na Storžev grič je lepo obnovljena in tako bodo poletni dnevi lahko deležni obiska mnogih Vrhničanov in drugih občanov. Kljub doslej slabemu vremenu se je že začela »kopalna » sezona v staromalnskem jezeru. Zelo aktivna je tudi ekipa koče. Prostovoljne prispevke zbirajo v času obratovanja koče in na prireditvah, lahko pa sredstva nakažete na TD Blagajana Vrhnika, Cankarjev trg 4, TRR 0202 7025 4167 166. Zato pomagajmo vsi zbrati sredstva in omogočiti, da Stari maln postane še bolj naš, vrhniški. Simon Seljak 17 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 18 Nauportus na Igu in na Koroškem Za naše društvo je bila minula pomlad kar razgibana. Aprila smo si na Igu ogledali nov muzej oz. doživljajsko središče MorostIg in koliščarsko naselje. Kar velika skupina radovednih nauportusovcev, okrog 40, se nas je zbralo v novem središču, kjer so nam predstavili naravne in kulturne znamenitosti Barja, potem smo se odpravili še na Morost na ogled koliščarskega naselja. V petek, 19. maja 2023, pa smo se člani društva odpeljali na avstrijsko Koroško na enodnevni izlet. Pred mejnim prehodom Ljubelj smo se ustavili na kavi v Gostilni Karavla in si ogledali ostanke ter spomenik nekdanjega nemškega taborišča za vojne ujetnike, nato nadaljevali pot na avstrijski strani proti vasi Sveče. Naš vodnik Jože Kurinčič nam je za začetek na avtobusu podrobno predstavil našo sosedo, državo Avstrijo, nato še deželo Koroško, obrazložil položaj slovenske manjšine po plebiscitu in po drugi svetovni vojni pa tudi odhod slovenskih beguncev, ki so si ob zaključku druge svetovne vojne z umikom na Koroško hoteli rešiti življenje. V Svečah smo se srečali z gospo Bernardo Fink, svetovno znano operno pevko, in njenim možem dr. Valentinom Inzkom, znanim diplomatom in predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev na avstrijskem Koroškem. Najprej smo si v Svečah ogledali park slovenskih koroških Kip Ivana Cankarja – delo kiparja Franca Goršeta, razstavljen v Goršetovi galeriji v Svečah. velikih mož; gre za doprsne kipe pomembnih koroških Slovencev. Kipe je ustvaril in jih na vrtu stare kmečke domačije postavil France Gorše, ki je zadnja leta živel in ustvarjal prav v Svečah. Pred kipi nam je g. Inzko predstavil kulturno zgodovino Koroške in njene velike može, od sv. Modesta do kiparja Goršeta. Med njimi je izpostavil Andreja Einspielerja (1813–1888), pomembnega predstavnika Slovencev v Koroškem deželnem zboru, pa tudi enega od treh soustanoviteljev Mohorjeve družbe v Celovcu (1851) (poleg njega še Anton Martin Slomšek in Anton Janežič). Einspieler je bil doma v Svečah, v isti hiši kot je bila nekdaj družina Inzko. Na nekdanjem skednju kmečke hiše je sedaj galerija Goršetovih umetnin, ki smo si jo smo tudi ogledali. G. Inzko nam je lepo predstavil razstavljena dela in opisal umetnikovo življenje. Med razstavljenimi deli je tudi kip našega rojaka pisatelja Iva- na Cankarja. Kot Gorše je tudi g. Inzko kupil kmečko domačijo v Svečah in v njej uredil nekakšno kulturno središče, v katerem smo se lahko okrepčali in se pogovarjali z gostiteljem. Valentin Inzko, ki je od leta 2010 predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, nam je veliko povedal o slovenski skupnosti na Koroškem. Lahko jih občudujemo, kako so kljub pritiskom ohranili svojo narodno identiteto in kako živa in narodno zavedna je slovenska manjšina na Koroškem. Lahko smo ponosni nanje. Gostitelj nam je pripovedoval tudi o svoji bogati diplomatski poti. Še največ o tem, kako je dvanajst let kot veleposlanik EU služil v Bosni in Hercegovini. Po kosilu iz popotne torbe smo si ogledali še cerkev sv. Lamberta, kjer nam je dr. Inzko zaigral na orgle, mi pa smo zapeli nekaj Marijinih pesmi. Polni lepih vtisov smo se poslovili in drage gostitelje povabili na Vrhniko. Pot smo nadaljevali skozi Celovec do Gospe Svete. Tam smo si ogledali prastaro cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je bila cerkev koroških knezov in vojvod, videli grob sv. Modesta, se razgledali po Gosposvetskem polju in se spomnili ustoličevanja slovenskih knezov in koroških vojvod. Od tam smo pot nadaljevali do vojvodskega prestola, na katerem je novo ustoličeni karantanski knez podeljeval fevde. Pred več kot 600 leti so tam ustoličili zadnjega koroškega vojvodo Ernesta Železnega iz rodbine Habsburžanov. Obred je potekal v slovenskem jezi- ku. Na poti proti domu smo se ustavili še na Vetrinjskem polju oz. v Vetrinju, kjer smo se v cerkvi nekdanjega cistercijanskega samostana spomnili na naše rojake, pripadnike domobranskih enot in civiliste, ki so se po koncu vojne maja 1945 zatekli v ta kraj in od koder jih je večina odšla v smrt ter počivajo v mnogih grobiščih po Sloveniji in večina še vedno nima groba. Nekaterim je uspelo ostati v Vetrinju, od koder so se kasneje izselili v tuje države. Tudi z nami na izletu sta bila potomca tistih, ki so se po vojni odselili v Argentino, Franci in Helena Žnidar, rojena Fink. Pred nekaj leti sta se 'vrnila' – preselila v Slovenijo, na Vrhniko. Ob vrnitvi z izleta po Koroškem sta nam na avtobusu pripovedovala zanimivo zgodbo o svojih družinah, o življenju v Argentini in o svojih doživetjih v stari in novi domovini. Jana Rus 11.000 kilometrov za dober namen Ohranimo Zemljo zeleno Hvala vsem, ki z vašo udeležbo na dogodkih, podporo, sodelovanjem, nakupi knjige in dobro voljo vlivate navdihov za naše nadalje delo. pregovoriti, da že s tem, da smo ljudje, imamo vse, kar potrebujemo, da smo zdravi, osmišljeni, zadovoljni in ljubeči. Nikogar ne potrebujete, da bi bili vse to, ne potrebujete ne strokovnjakov ne denarja ne ekoizdelkov, da bi zacveteli v svojem polnem sijaju, To poletje prirejamo ognjene bili zdravi in v spoštljivih odnokroge, gozdne delavnice, goz- sih, se razumeli in imeli jasnost dne odmike, izobražujemo in odločanja, stali čvrsto na svojih delimo znanja nove dobe in nogah in se zanesli na notranje povečujemo ozaveščenost o vodstvo, ki je edini zanesljiv vir nas samih, ki nam je bila doslej znanja. zamolčana. Ker ljudje ne vemo Naša vizija je zelena Zemlja, zares, kdo smo, nas je zelo težko čist zrak in vode, prenehanje pretiranega izčrpavanja zemeljskih virov, sožitje z vsemi oblikami življenja, naravna preprostost, samovladarstvo ljubečih in predvsem ohraniti drevesa za naša otroke. Brez njih smo enako kot mrtvi. Namesto da naravo ukrojujemo po sebi, sebe ukrojujemo po naravi in se ji pustimo dvigniti na višjo vibracijsko raven, ki jo piše naravni zakon. Vladanje od zunaj je preteklost, samovladarstvo ljubečih je naša nova pot. Ne zanima nas, kako se bomo z vami okoristili, temveč kako lahko služimo k skupnemu višjemu dobremu. Če to zveni z vami in vam ob tem zaigra srce, pridružite svoj žarek ljubezni, da bomo sijali skupaj močneje. Vabljeni na naš splet, na dogodke in odmike, kjer vas zasipavamo z znanjem novega človeka, ki se spomni ljubezni in jo upa živeti. Miru in veselja, Marjeta Šumrada https://solahosta.com/ info@solahosta.com Sem Gordana z Miznega Dola mo koristni in prispevamo lepši celoti. Takrat na Zaplani in letos poleti bom resnično lahko gradimo mostove. z motorjem prevozila zahtevno, 11.000 kilometrov dolgo pot. Zakaj ti pišem vse to? Ker si tudi ti lahko del tega projekta. Med akcijo bomo skupaj zbrali sredstva za nakup parcele Zakaj se podajam na pot? Za Hektar obilja. za Gozdno šolo Hosta in tvoj prispevek je doGre za projekt, s katerim želimo, da društvo brodošel. Gozdna šola Hosta – Vrhnika zaživi na svojem hektarju zemlje. Hosta s pozitivnim pogledom na svet ozavešča otroke, mlade in odrasle, da bi Več o projektu obudili prvotno bit človeka, se notranje spozna- Več o projektu in ogled promocijskega videa na li, se povezali z naravo in se naučili živeti obilje. spletni strani Ljudje moramo najprej doživeti naravo, da bi jo www.solahosta.com/hektar-obilja lahko vzljubili. Narava nagrajuje dobro družab- 30. julija 2023 se bom odpravila na pot. Lahko ništvo. To je odnos, od katerega imamo korist me spremljaš in spodbujaš na kanalu Youtube (Hektarobilja) ali FB profilu (Hektarobilja), kjer vsi. se bom javljaja z novimi doživetji. Hvala, da prispevaš svoj delež za košček Cilj motoristične poti obilja. Svoje in suzukijeve zmogljivosti bom preizkuGordana Zalar šala v Aziji pri temperaturah nad 40 °C in na nadmorski višini 4655 m. Cilj poti je prevoziti Svilno cesto v Tadžzikistanu. To je del poti, ki Dovoli, da nam skupaj uspe. je povezovala vzhod in zahod več kot 2000 let. Pošlji SMS (po prvem juliju, ko bo Poudarek in moč našega projekta je ravno aktivirana številka): na povezovanju, sodelovanju, spoštovanju in deHEKTAR5 na 1919 lovanju v skupno dobro. Ko skupaj prispevamo k ustvarjanju nečesa veličastnejšega, se počuti- 18 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 19 Starovrhniški mojstri (5) Ivan Grom – Alojevcev, veterinarski podpolkovnik Ob novem praporu 4. 5. 1930: desno od prapora Ivan Grom, levo Julči Mesec. prestavili na vzhodno fronto v Galicijo, kjer je opravljal naloge veterinarja korpusne grupe. Raziskoval obolelost konj Ivan Grom kot študent visoke veterinarske šole na Dunaju 1908. Janez, imenovan tudi Johan ali Ivan, se je rodil kot prvorojenec 4. 5. 1878 očetu Andreju (1852—1916) in materi Neži, rojeni Ogrin – Andrecovi (1853—1939), na Stari Vrhniki 24 v stari rodbinski hiši pri Alojevcu. Mati je bila daljna sorodnica cerkvenega slikarja Simona Ogrina. Za njim se je rodilo še deset otrok, preživeli so samo štirje — Tomaž, Marija in Frančiška. Brat Tomaž je ostal doma za gospodarja; na vasi je bil dejaven gasilec in ljubiteljski fotograf. Posnel je prve fotografije vasi leta 1920. Alojevceva kmetija je bila takrat ena od štirih največjih kmetij na Stari Vrhniki. Leta 1891 je končal Ljudsko šolo na Vrhniki. Pomagal je na domači kmetiji, vedno pa je našel čas za branje knjig. Po končani ljudski šoli se je zaposlil v vrhniški opekarni. Njegova velika želja je bila postati zdravnik, a je bilo premalo denarja. Odločil se je za študij živinozdravnika. Pri šestnajstih letih je postal kovaški vajenec pri mojstru Ignaciju Trevnu v Idriji in po letu 1897 dobil učno spričevalo. Leta 1898 je končal polletni tečaj podkovske šole v Ljubljani in dobil ustrezni spričevali. Ob vpoklicu za služenje vojaščine, 1. oktobra leta 1899, so ga dodelili v konjeniško enoto v 5. dragonski polk v Mariboru. Že v začetku leta 1901 je napredoval v čin kaplarja in podnarednika. Poveljstvo njegove enote ga je cenilo, zato so ga poslali na Dunaj v dveletno šolo za vojaške veterinarske pomočnike Militär Curschmiede. Šolo je končal junija 1903 in napredoval v čin narednika. Že leta 1904 je postal slušatelj Visoke veterinarske šole – Akademije na Dunaju. Med študijem je maja 1907 napredoval v čin narednika – vodnika in 24. 4. 1909 diplomiral. Družil se je s Slovenci, sodeloval je v slovenskem pevskem in tamburaškem zboru Straža. Po končanem študiju je bil prerazporejen v 15. huzarski polk na Madžarsko na mesto trupnega veterinarja. Maja 1910 je napredoval v čin poročnika. Poslali so ga v Hercegovino, v Bilečo. Leta 1912 je napredoval v veterinarskega nadporočnika. Ukvarjal se je tudi z raziskavami bolezni konj in s fotografijo. Leta 1913 so ga poslali v Zagreb, kjer je raziskoval vzroke in zdravljenje krčev v mišicah konj in o tem napisal strokovni članek. V začetku prve svetovne vojne so ga Leta 1915 je prejel visoko odlikovanje, zlati križec na traku. Nato so ga prestavili na italijansko fronto kot veterinarja v bolnišnico za konje. Leta 1917 je prejel drugo odlikovanje, zlati križec s krono na traku. 1. 11. 1917 je napredoval v čin veterinarskega kapetana in zastopnika – referenta za veterinarstvo pri korpusni komandi, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne. Konec leta se je v Zagrebu poročil z Nado Marijo Vrkljan. Imela sta otroka Nado in Slobodana. Po končani vojni se je zaposlil v vojski Kraljevine Jugoslavije. Služil je v dravskem gorskem artilerijskem polku v Zagrebu in bil maja 1919 premeščen v Osijek. Leta 1920 je napredoval v čin kapetana I. klase in bil premeščen v Črno goro v Podgorico. Delal je kot upravnik bolnišnice za konje in raziskoval vzroke za obolelost konj z arteriosklerozo, konjsko malarijo in druge bolezni. Izsledke je objavljal v strokovnem glasilu Jugoslovanski veterinarski vestnik. Majorski izpit je opravil leta 1923. Maja 1924 so ga prestavili v Sarajevo in naslednje leto v Osijek, ki je bil zadnja postaja njegove vojaške kariere. Imenovan je bil za načelnika veterinarskega oddelka Osiješke divizijske oblasti in upravnika bolnišnice za konje. 28. 6. 1927 je napredoval v čin veterinarskega podpolkovnika, 25. 1. 1928 je prejel visoko odlikovanje jugoslovanske kraljeve vojske. Podelili so mu kraljevsko odlikovanje sv. Save V. reda. Upokojil se je 12. 1. 1930. je rodil sin Slavko. Leta 1932 je bila zgrajena hiša, v kateri se je istega leta rodila hči Milenka. Opravljal je delo občinskega živinozdravnika ter oglednika klavne živine in mesa. Ivan Grom je bil dvakrat (leta 1935 in 1938) predavatelj na tečaju za delavce v gostinstvu. Njegova najljubša izletniška točka je bila Kuren, kjer se je vedno ustavil pri gospodarju Figarjeve domačije. Na božični dan je bil obisk Kurena obveznost ne glede na vremenske razmere. Zdravil je vse živali, najraje konje. Za delo na terenu je kupil majhno motorno kolo Sax. Po letu 1932 se je spet posvetil mikroskopskim raziskavam. Leta 1936 je v Jugoslovanskem veterinarskem vestniku objavil članek Sprava za obaranje konja. Še posebno ga je pritegnilo raziskovanje bolezni pri konjih, imenovani barjanska bolezen ali pijanost konj, ki se je zelo pogosto pojavljala prav na območju Ljubljanskega barja. Zanimala sta ga botanika in kemija, saj je pogosto moral sam pripraviti zdravilno mast ali tinkturo. Leta 1937 je hudo zbolel za šenom. Zdravil se je doma in s pomočjo prijateljev zdravnikov ter specialista ozdravel. Prelomil sablji Italijani so aprila 1941 zasedli Vrhniko. Kot zaveden Slovenec svojega orožja ni oddal. Sablji je prelomil, pištolo s pripadajočimi naboji pa je skril. V eni od racij so ga aretirali, a po zaslišanju izpustili. Ženo Rezko so poslali v taborišče v Treviso, zato je moral prevzeti tudi gospodinjska opravila. Za svoje veterinarske usluge je raje vzel hrano kot denar. Kot edini veterinar v okolici je bil na posreden način zaščiten, zato ga niso aretirali. Žena se je leta 1943 hudo bolna vrnila domov in sčasoma okrevala. Poleti leta 1944 je nemška vojska pripeljala veliko avtomobilskih prikolic z morskimi minami in jih parkirala ob kostanjevem drevoredu Špeharjeve ceste pod Hruševco, ki je vodila na Staro Vrhniko. Zaradi varnosti se je Ivan z družino pre- selil k nečakinji Mici, poročeni z Matevžem Slabetom, na Staro Vrhniko. Po koncu vojne je bil 15. maja 1945 po odločbi Narodne vlade Slovenije imenovan za okrajnega veterinarja na Vrhniki. Delo okrajnega veterinarja je opravljal do 31. decembra istega leta in se takrat upokojil. Veterinarsko delo je še naprej opravljal v manjšem obsegu in brez določenih obveznosti. Usodni trk Usodnega dne, 5. 4. 1957, sta bila z ženo v kinu. Po končanem filmu ju je med potjo domov podrl avto; njega do smrti, žena pa je preživela. Pogreba se je poleg sorodnikov, sosedov, prijateljev in poklicnih sodelavcev udeležilo tudi zelo veliko ljudi, ki so ga poznali in se hoteli posloviti od njega. Pogrebni sprevod je šel od domače hiše do pokopališča pri cerkvi sv. Lenarta na Stari Vrhniki. Gradivo zbrali in uredili Joži Krvina in Ema Goričan. Makedonsko društvo tudi na Vrhniki Občinski živinozdravnik Po smrti žene Nade se je leta 1930 v Zagrebu poročil s Terezijo Homovec s Stare Vrhnike, po domače Lukovcovo. Kmalu po poroki sta se preselila na Vrhniko. Istega leta je sprejel povabilo Gasilskega društva Stara Vrhnika za botra novega gasilskega prapora z botro Julko Mesec - Kokalovo. Leta 1931 se jima Makedonsko kulturno društvo Makedonija so ustanovili v začetku leta 1992. zato sledile ustanovne skupščine MKD sv. Cirila in Metoda. Od letos dalje je ta tudi na Vrhniki, ki združuje Makedonce z Vrhnike in bližnje okolice. Dogodek je potekal v Telovadnici Partizan, kjer je zbrane med drugim nagovoril tudi To je bilo prvo kulturno društvo, ki so ga ustažupan Daniel Cukjati. Po kulturnem programu novili pripadniki narodov iz nekdanje Jugoslaje sledil še družabni del. (gt, foto: Leon Novak) vije v samostojni Republiki Sloveniji. Kmalu so 19 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 20 Predstavitev 23. Vrhniških razgledov V mali dvorani Cankarjevega doma je bila takoj po občnem zboru Muzejskega društva predstavitev nove 23. številke Vrhniških razgledov. V polni dvorani je novi zbornik predstavila Tatjana Oblak Milčinski, ki je pohvalila vse avtorje prispelih in objavljenih prispevkov, saj se je nova številka 23 rodila po nekaj zimskih mesecih od zadnje 22. številke. Kot vedno velja zahvala vsem avtorjem Muzejskega društva in Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika ter Občini Vrhnika za finančna sredstva. Za glasbeno vzdušje pa je poskrbel Tone Stanovnik na svojem preljubem inštrumentu – harmoniki. Ob predstavitvi Vrhniških razgledov 23 je Tatjana Oblak Milčinski predstavila zanimivo zgodovinsko obdobje Muzejskega društva, in sicer: »Vrhniški razgledi so nekakšna krona Muzejskega društva Vrhnika, ki je bilo ustanovljeno leta 1992 z namenom povezovanja občanov Vrhnike doma in v tujini na področju domoznanstva, raziskovanja, zbiranja, arhiviranja in prezentacije gradiva o zgodovini Vrhnike in njih prebivalcih ter izdajanja raznih publikacij. Poleg zbiranja gradiva društvo organizira različne razstave, izlete doma in v tujini, postavlja spominska obeležja pomembnim občanom Vrh- nike, organizira posvetovanja, je izdelalo projektno nalogo okrogle mize in predavanja Muzej Vrhnike, ki je bila ena od o različnih zgodovinskih in glavnih spodbud za Doživljajkulturnih temah na področju sko razstavišče Moja Ljubljanikulturne dediščine, zelo pa si je ca, ki je bilo odprto leta 2014. Muzejsko društvo je za svoje prizadevalo tudi za ustanovitev muzeja na Vrhniki. Leta 2009 usmerjeno delovanje prejelo več državnih in občinskih priznanj. Predsedniki društva so bili dr. Nov predsednik muzejskega društva Peter Habič (1992–1998), prof. Marija Oblak Čarni (1999– 2015) in dr. Katarina Oblak Brown (od leta 2015 naprej). Zadnji čas je ob neuspelem iskanju novega predsednika in selitvi iz Rokodelskega doma kazalo, da bo Muzejsko društvo počasi zašlo … Naj vam končno sporo- čim, vsem, ki niste prisostvovali občnemu zboru pred dobro uro – pred nami so nova obzorja, saj smo, da citiram našo Anko Grom – na dan mladosti uspeli pomladiti tudi naše društvo. Predsedstvo je prevzel mladi arheolog Lovro Sukič.« Simon Seljak Jota na Dionozovem petku Muzejsko društvo Vrhnika je v četrtek, 25. maja, imelo občni zbor svojih zvestih članov. Namen občnega zbora je bil namenjen izvolitvi novega predsednika društva. Prva je zbrane nagovorila predsednica dr. Katarina Oblak Brown, ki je predlagala dnevni red in izvolitev delovnega predsedstva, ki je tudi vodilo občni zbor. Predsednica je na kratko predstavila tudi delovanje in aktivnosti muzejskega društva v letu 2022 in v petih mesecih leta 2023. Glede na številne delovne obveznosti in učinkovito nadaljnje delovanje muzejskega društva pa je predlagala, naj občni zbor imenuje novega predsednika, in sicer Lovra Sukiča. Predlagani novi predsednik se je nato predstavil vsem prisotnim in poudaril svojo vizijo nadaljnjega dela društva: »Spoštovane članice in člani Muzejskega društva Vrhnika, sem Lovro Sukič in sem zadnjih nekaj let v Muzejskem društvo Vrhnika opravljal delo člana Nadzornega odbora. Za delo na mestu predsednika MDV sem se odločil kandidirati na podlagi neprijetnih novic, da bi se v primeru neizvolitve novega vodstva društvo najverjetneje zaprlo. Ob taki novici človek pomisli na vse dosedanje dosežke Muzejskega društva, na vse izdane številke Vrhniških razgledov in na vse imenitne posameznice in posameznike, ki so in še vedno, že več kot 30 let, ustvarjate izjemno domoznansko in širšo vsebino našega kraja. Zato je le smiselno in pravično, da se vprašamo, ali je Lovro Sukič , novoizvoljeni predsednik. vredno ves vloženi trud pozabiti in zaključiti zgodbo društva z neizmernim potencialom proučevanja in predstavljanja tako zgodovine kot kulture in navsezadnje vsakdana Vrhnike in njene okolice. Od lani sem diplomiran arheolog, trenutno pa obiskujem drugostopenjski študij iste smeri. Z domoznanskimi vsebinami, zgodovino in tudi arheologijo se proaktivno ukvarjam že skoraj deset let, ko sem kot svoje prvo študentsko/dijaško delo opravljal v Tehničnem muzeju v Bistri kot informator na različnih oddelkih. Kasneje sem se pridružil pedagoški ekipi Narodnega muzeja Slovenije, trenutno pa soustvarjam vsebino bodočega Muzeja prometa na Vrhniki.« Vizijo dela je predstavil na nekaj kratkih točkah: – nadaljevati odlično delo predhodnikov – obdržati vse voljne člane prejšnje ekipe – aktivno predstavljati in zagovarjati interese in delo članov društva ter društva samega v lokalni skupnosti in širše, če se kdaj pojavi možnost/potreba – pridobivanje novih članov in vzpostavitev socialnih omrežij ter spletne strani društva – reševanje trenutnih problematik – prostori MDV in vprašanje vloge Muzejskega društva v dejavnostih Občine Vrhnika – pregled in morebitna revitalizacija društvenih aktov – sodelovanje s Cankarjevo knjižnico Vrhnika in občino na področju sofinanciranja diplomskih, magistrskih ter kakršnih koli raziskovalnih del, ki bi zadevala domoznanstvo Vrhnike in njene okolice – spodbujanje mladih raziskovalcev k participaciji pri delu Muzejskega društva – povezovanje z drugimi muzejskimi društvi po Sloveniji. Nato so vsi prisotni z dvigom rok izvolili novega predsednika Muzejskega društva Vrhnika Lovra Sukiča. Le-ta se je zahvalil za izvolitev pa tudi dosedanji predsednici za kakovostno in odgovorno vodenje, in upa, da ga bo tudi sam dobro opravljal. Simon Seljak Ponovno je leto okoli in Zavod Ivana Cankarja in Občina Vrhnika sta poskrbela za poletno dogajanje na Vrhniki. Letos je posebno leto, saj je bil že 30. Argonavtski festival. Festival sam je na Vrhniki prinesel pozitiven odziv. V času od začetka junija pa do konca avgusta je Vrhnika deležna različnih dogajanj od športa, glasbenih nastopov … Eden izmed Argonavtskih dnevov je tudi Dionizov petek, ki je letos potekal 9. 6. 2023 od 16. ure naprej na Stari cesti. Tudi letos se je dogodka udeležilo veliko udeležencev, ki so se z različnimi ponudbami predstavili obiskovalcem in jim dali možnost nakupa njihov izdelkov. S svojo udeležbo so dan popestrila tudi razna društva, ki so se izkazala s kuharskimi veščinami in udeležencem ponudila različno hrano. Za piko na i so poskrbeli člani koče na Planini, saj so pripravili kar trideset metrov dolg vrhniški štrukelj. Društvom sta se pridružili tudi Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske ter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica. Skupaj smo se odločili, da bomo letos skuhali in mimoidočim ponudili joto. Poleg nje smo ponudili še pehtranovo potico, rolado, češnjeve kocke, seveda pa niso manjkali različni domači piškoti. Med samo prireditvijo je nekaj časa tudi deževalo in vedrili smo pod stojnico. Mimoidoči so bili s predstavljeno hrano in z okusom zadovoljni. Zadovoljni smo bili tudi člani, saj smo domov odnesli prazne posode. Glede na pozitiven odziv menimo, da se bomo tudi v prihodnje z veseljem udeleževali takih dnevov. Sonja Bevk 20 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 21 Zaključili letošnje študijsko leto V Starem malnu so 26. maja uradno zaključili študijsko leto 2022/2023 učenci oziroma študenti Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika. Vrhniška univerza deluje pri Cankarjevi knjižnici Vrhnika, kjer jim omogočajo prostore, organizacijo, promocijo, delno tudi s svojim kadrom. Študijski programi so se začeli v letu 2020 z razpisom štirih študijskih programov. Letos pa so razpisali že 21 študijskih programov, od tega jih je 13 potekalo celotno študijsko leto, dva pa sta bila nekoliko krajša. Člani so se lahko udeleževali tudi dodatnih predavanj, ki so bila orga- nizirana v sklopu univerze ali knjižnice. Tako so zabeležili 122 aktivnih članov, zapolnjenih pa je bilo 146 mest. V Starem malnu se je zaključka študijskega leta udeležilo Zaključni izlet študentov U3ŽO Vrhnika v Belo krajino nekaj čez več kot »starejših« študentov. Za glasbo je poskrbel trio z Dejanom Mescem, za dobro jedačo in pijačo pa ekipa Starega malna. Zbrane je na začetku pozdravila podpredsednica upravnega odbora U3ŽO Vrhnika dr. Sonja Kump, ki je poudarila: »Dober dan in dobrodošli na uradnem zaključku študijskega leta 2022/2023. Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika se bo trudila, da vsi ostanemo mladi čim dlje. Naše poslanstvo: Univerza za tretje življenjsko obdobje Vrhnika si bo prizadevala, da bo omogočala vsem, ki si želijo biti na tekočem z razvojem: razviti nova zanimanja, utrditi samozavest, z znanjem pomagati sebi in drugim, pridobiti znanje za delo, pridobiti znanje za nove vloge v družbi, utrditi zdravje, delati prostovoljno, razširiti socialni krog in predati svoje znanje drugim. Naša univerza se je torej pošteno razširila, zato v knjižnici Nevenki Študentje študijskega programa Računalništva, Univerze za tretje življenjsko obdobje Vrhnika, smo se 23. 5. udeležili zaključnega izleta v Belo krajino. Zbrali smo se na parkirišču parkiraj in se odpelji v Sinji Gorici in se z avtobusom LPP odpeljali v Ljubljano. Nov in sodoben vlak Slovenskih železnic nas je odpeljal v Črnomelj. Vožnja je bila prijetna, udobna in v dobri družbi je hitro minila. Po dobri kavi v slaščičarni v Hotelu Lahinja smo obiskali Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Sprejela nas je prijazna direktorica Nada Žagar. Takoj je oganizirala predstvavitveni film njihovega zavoda. Ogledali smo si tudi novo pridobitev, doživljajsko rastavo Domovina je kultura, ki je posvečena začetkom slovenske državnosti in delovanja Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju med drugo svetovno vojno. Lokalni turistični vodnik Tadej Fink nas je popeljal po starem mestnem jedru Črnomlja. Predstavil nam je kulturne in naravne znamenitosti, med drugim nam je razkazal osrednjo cerkev sv. Petra s prekrasnim mozaikom in sotočje rek La- hinje in Dobličice. Črnomelj je sedež občine in šteje nekaj več kot 5.000 prebivalcev. Je kulturno, upravno, zaposlitveno, oskrbno središče večjega dela Bele krajine. Ob ogledu mesta nas je pozdravil tudi župan Andrej Kavšek. Ogledali smo si sodobne prostore Turističnega informativnega centra, kjer prodajajo lokalne izdelke in promocijski material. Po napornem in zanimivem spoznavanju mesta smo zavili v priznano Gostilno Muller, kjer smo okušali belokranjske dobrote in vinsko kapljico. V vasi Radovica smo se za zaključek izleta udeleželi učne v šoli Brihtna glava, ki jo je ustanovil pokojni humorist Toni Gašperič, znan po oddaji Veseli tobogan in teti Mari. V razredu je v stilu šestdesetih let opremljena učilnica. Stroga gospa učiteljica nam je na zanimiv in duhovit način predstavila kulturno in naravno dediščino Bele krajine, prisega pa na uporabo palice in klečanje na koruzi, kar bi še dandanes prišlo prav. Na koncu šolske ure smo prejeli IZPRIČEVALO z našimi podatki in ocenami. Moški smo se se pri vedenju slabo izkazali in bomo naslednje leto morali priti na popravni izpit, ker bi nas učiteljica še rada videla. Šola nas je navdušila in vam jo toplo priporočam. Marko Mrzlikar že opažamo prostorsko stisko. Upamo, da bo občina prisluhnila in univerzo podprla tudi v bodoče. Na ta način bi občina poskrbela za ranljive skupine: od starejših, ki si želite aktivno preživljati svoj čas po upokojitvi in se izobraževati, do najstnikov in mladih mamic, ki so se pred kratkim preselile na Vrhniko in še nimajo svojega socialnega kroga.« Simon Seljak Življenje je kot knjiga. Za tili nismo, da se morda kot listom list, za dnevom dan, lastovke v hladnih jesenskih nihče ne ve, kdaj bo roman, dneh tudi ti odpravljaš na v slovo kdaj bo končana zadnja dolgo pot. Kmalu po novem stran. Ti, Nevenka, si odšla letu smo prejeli vest, da boš mnogo prerano, s knjigo žizaradi težav s srcem moravljenja nedokončano. la v bolnišnico. Na sleherni V letu 2008 si prišla na vaji smo se spomnili nate Drenov Grič, kjer si si urediin se pozanimali o tvojem la svoje stanovanje. Najprej zdravju. Čakali smo vzpodsmo te videvali bolj poredko, budnih novic. Vsakokrat, ko kmalu pa si s krajem zaživesmo stali na odru, si bila v la in vsi smo te poznali kot naših mislih. Upali smo, do prijetno in vedro gospo, ki se zadnjega smo upali, da se je na sprehodu s svojim kužboš tudi iz te bitke vrnila kot kom rada zaustavila, prijazmagovalka. zno pokramljala z vsakim in Lastovke so se prejšnji metako spletala nova poznanstva in prijateljstva. sec vrnile v svoja gnezda, ti, draga naša NevenNato si se pridružila kulturno-umetniškemu ka, pa si na poti vrnitve žal omagala. društvu Drenov Grič - Lesno Brdo in postala V nedeljskem jutru nas je pretresla in razčlanica našega mešanega pevskega zbora. V žalostila vest, da je tvoj cilj izpolnjen, da je sezoni 2014/15 si bila tudi predsednica našega tvoja pot dokončana in da je konec bolesti in pevskega zbora. S svojimi idejami in predlogi si trpljenja. Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zanam vseskozi pomagala pri načrtovanju kul- stal. Čez en mesec, 19. junija letos, bi dopolnila turnega življenja v kraju. Sredine, zadnji dve 70 let. Veselili bi se s teboj in ti nazdravili v leti pa torkove večere smo tako dobrih dva- krogu prijateljev, sopevcev in znancev. A žal najst let preživljali v prepevanju najrazličnejših so pota Gospodova pogosto drugačna, kot jih pesmi, v načrtovanju koncertov in nastopov načrtujemo mi in zavedati se moramo, da je predvsem pa v prijetnem druženju. tako kot rojstvo tudi smrt del življenja. Znala si prisluhniti drugim in jim iz izkušenj Ljudje, kot si bila ti, Nevenka, nikoli ne modro svetovati. Tudi mi smo iz tvojih pripo- umrejo. Le v prostranem žitnem polju ali sredi vedovanj čutili toplo materinsko in prijateljsko širnih gozdnih planjav zaidejo s poti. povezanost s hčerko Mojco in sinom Alešem. Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, Seveda pa sta v tvojem srcu zasedla prav poseb- ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko no mesto tvoja vnuka Jon in Iza. Kar žarela si, zasanjaš se v spomine ... ko si nam sporočila, da si postala babica, prvič Tvojim najbližjim izrekamo iskreno sožalje, in drugič. Svoje življenje v zasluženem pokoju tebi, naša draga Nevenka, pa za vso prijaznost si si znala popestriti in polepšati z različnimi in dobroto, ki si nam jo razdajala, obstaja le dejavnostmi. Bila si polna idej in načrtov in v beseda hvala, ki v naših srcih bo ostala. tvojih očeh smo lahko zaznali odraz zadovoljZdaj se spočij, plemenito in izmučeno srce. stva. Pred časom si se priključila tudi pevski Zdaj bivaš onkraj mogočne mavrice, tam, zasedbi Mladi po srcu z Loga, kar dokazuje, da kjer je On, tam, kjer ni noči, in tam naj ti sonce si bila velika ljubiteljica petja in glasbe. sreče ne ugasne. Minulo jesen si z nami, kot članica zbora, še Zbogom, Nevenka. zadnjič zapela na Večeru po domače. Niti sluKUD Drenov Grič - Lesno Brdo 21 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I 22 K O T I Č E K Spoštovane upokojenke in cenjeni upokojenci rejših od 69 let (ne glede, ali so člani DU Vrhnika). Problematika starejših in upokojencev je bila junija obravnavana tudi na posvetu Za boljšo prihodnost starejših, ki ga je v Državnem zboru sklicala predsednica Državnega zbora mag. UrMaj je kar prehitro minil in pred nami so (tako ška Klakočar Zupančič. Sama sem aktivno sodepravijo vremenarji) toplejši dnevi. Pomembno lovala s predstavitvijo dela naših humanitark in je, da si vzamete čas zase in izkoristite prijetne prostovoljk. dni za opravila, ki vas veselijo. Pa tudi za družeZato se bi ponovno zahvalila vsem prostovoljnje, zato vas vabimo, da se nam pridružite. Veseli cem in drugim članom, ki delajo, sodelujejo ali vas bomo (uradne ure v društveni pisarni so ob na kateri drug način prispevajo k delu društva ter sredah in petkih od 9.00 do 12.00), če pridete na tako povezujejo člane med seboj. klepet ali pa z vašimi predlogi in nasveti o nadaljnjem delu društva. Več informacij o delovanju »Mislim, da je smisel življenja biti koristen, društva in o aktivnostih v tem obdobju dobite v odgovoren, sočuten. Našem časopisu ter na spletnih straneh (na naši Predvsem pa je smisel življenja biti nekomu spletni strani ali na spletni strani MojaObcina.si). pomemben: V tem obdobju so aktivnosti društva potekale biti drugemu v oporo, zavzemati se za nekaj, v skladu z načrtovanimi mesečnimi dejavnostmi, poskrbeti, izvajali sta se vadba pevskega zbora in splošna da je svet zaradi tvojega življenja boljši.« telovadba. Aktivni so bili tudi naši pohodniki, (Leo C. Rosten) moški balinarji, igralci šaha ter igralci in igralke pikada. V juniju je bil tudi izlet v Kranjsko Goro, Lep poletni pozdrav, Predel in dolino Soče. predsednica DU Vrhnika Fani Al-Mansour Nič kaj obetavna ni bila napoved vremena v V okviru projekta Starejši za starejše v tem smeri izleta, še posebno zato, ker so bili vsi ogledi obdobju potekajo prvi in ponovni obiski pri stana prostem. Bolj ko smo se bližali Sabotinu, bolj sivo in deževno je postajalo, ampak z nekaj prilagajanji smo ujeli čas, da smo se sprehodili po sabotinskem Parku miru. Z vodnikom Bogdanom Potokarjem smo prehodili strelske jarke in kaverne, prisluhnili o vojni pred dobrim stoletjem, v kateri je umrlo na tisoče vojakov. Sabotin so po bitki leta 1916 zavzeli Italijani in si tako utrli pot do Gorice, avstro-ogrske enote pa so se umaknile na levi breg Soče. Ob vseh pripovedih človek res ne more ostati ravnodušen. Zdaj Sabotin spominja in opominja. Z vrha Sabotina so ob jasnem vremenu lepi razgledi na bližnjo okolico in vse do Alp ter Jadrana. Popoldne smo se zapeljali čez Goriška brda v staro mestece Čedad, ki je upravno središče Furlanije. Od leta 2011 je uvrščen na seznam Unescove kulture. Bogata zgodovina mesta ima temelje že v času železne dobe, skozi zgodovino pa je Prvi letošnji izlet DU – Sabotin – Brda – Čedad pripadal različnim vladarjem. Sprehodili smo se po ulicah starega mestnega jedra, mimo mestne hiše s kipom Julija Cezarja in si ogledali prav poseben Hudičev most čez smaragdno reko Nadižo. Velika Marijina cerkev ima svoj začetek v 8. stol., zdaj pa je mešanica beneškega, gotskega in renesančnega sloga. Pokušali smo kulinarično posebnost Čedada, ki je sestavljena iz sira, krompirja in dodatkov začimb; popečejo na žaru in postrežejo s polento. Čedad turista zagotovo ne bo razočaral ne v lepotah starega dela mesta ne v zgodovini. Ob vrnitvi čez Brda je pozno popoldne le posijalo sonce in naredilo pokrajino še lepšo. Obiskali smo kraj Šmartno, ki že samo po sebi velja za kulturni spomenik. Leži v središču Brd in že v rimskih časih je bil kot oporišče, v srednjem veku pa je nastala protiturška utrdba z obrambnim stolpom, ki je zdaj kot cerkveni zvonik. Vasica je vredna postanka, saj so uličice lepo obnovljene in je prijetno potovati skozi čas; vendar ne v burji, ki nas je prepihala, zato tudi v Gonjačah ni bilo primerno za razgled s stolpa. Kar hitro smo jo »pobrali« v avtobus in zaključili pot proti Vrhniki. Zapisala Ivanka Sluga Vrhniški upokojenci na Kozjansko ske poti. Cerkev s svojo zunanjo podobo ne preseneča, notranjost pa je pravo baročno razkošje čudovitih poslikav. Prav tako zanimiva in v enakem slogu z Jelovškovimi poslikavami je tudi Marijina cerkev na Sladki gori nad Lembergom. Tudi Lemberg je imel v zgodovini pomembno mesto, znano po sejmih, v mestni hiši je delovalo tudi sodstvo, na kar spominja sramotilni steber ob hiši. Mestna hiša je zdaj muzej. Kraj Rogaška Slatina slovi po slatinskih vrelcih, ki so jim že v letih 1685 pripisovali zdravilne lastnosti. Že dolgo v kraju deluje steklarna, ki je znana po brušenem steklu. Kmalu bo dograjen sto metrov visok razgledni stolp. S sprehodom skozi park skoraj ni bilo opaziti obiskovalcev oziroma turistov. V Brestovcu nad Rogaško pa smo videli, kako izdelujejo znamenite Škrablove orgle; so svetovno znani izdelovalci orgel, saj imajo naročila z vseh celin sveta. Imeli smo dobre lokalne vodnike, tako da smo spoznali še eno lepo slovensko pokrajino ob našem prijetnim druženju. Zapisala Ivanka S., slika: Ivanka S. Sto let gospe Valerije V nedeljo, 14. 5. 2023, smo obiskali našo dolgoletno članico Valerijo Sterle, ki je v Domu upokojencev praznovala častitljivih sto let. Iskrene čestitke in še veliko zdravih ter zadovoljnih dni. Okrogli jubileji v juniju Vida Garafolj, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Vladislav Mole, Na Klancu (1932) Antonija Nagode, Verd (1932) Vinko Podobnik, Sinja Gorica (1932) Lojzka Vintar, Cesta 6. maja (1933) Alojz Dobrovoljc, Verd (1933) Antonija Drevenšek, Na Livadi (1938) Milan Vidović, Podlipa (1938) Majda Čelešnik, Dobovičnikova (1933) Mihajlo Vujošević, Vrtnarija (1938) Amalija-Alojzija Majer, Sternenova (1938) Dušanka Gavrič, Gradišče (1943) Tatjana Verbič, Pot v Močilnik (1943) Katarina Benkič, Hacetova (1943) Mustafa Sarač, Cesta 6. maja (1943) Naše člane obveščamo, da objavljamo imena članov, ki praznujejo 80, 85, 90 in več kot 90 let. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so junija praznovali rojstni dan. Tokrat smo za naš izlet izbrali obrobje Kozjanskega, pokrajino, ki je pretežno gričevnata, poseljena in z mnogimi cerkvami po slemenih. Na daleč sta vidna Boč in Donačka gora in tam so nastajala tudi mesta Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina; to so bili tudi načrtovani kraji za naše oglede. Da je Šentjur nastal že dolgo nazaj, dokazuje razvalina gradu Rifnik. Z izkopavanji so našli pozno antično naselje in grobišča. Del Šentjurja s spodnjo zasnovo kraja je nastal ob zgraditvi železnice Dunaj–Trst l. 1846. Ogledali smo si Muzej Južne železnice, ki je nahaja v nekdanjih železniških poslopjih. Na ogled je mnogo železničarske dokumentacije, naprav, fotografij itn. Za ustanovitev muzeja ima veliko zaslug zbiratelj, skrbnik in zanimiv vodnik, g. Bučar. Cerkev sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah je eden od pomembnih umetnostnih spomenikov na Slovenskem. Zaradi svoje impozantne lege in kapelic križevega pota spada med zelo obiskane romar- 22 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I ptičje petje skozi gozd. Ob prijetnih sončnih žarkih smo občudovali lepote prebujajoče se narave. Ko smo stopili na travnati deli pobočja, so nas razveseljevale bele lepotice narcise, šopi grebenuš in mnogo rumenega raznovrstnega cvetja. Po nebu so krožili drobni škrjančki in neutrudno peli. Pohod do cerkvice sv. Urbana je trajal približno uro in pol. Tam je bil čas za kratek počitek. Naš vodnik Jože je povedal, da so cerkvico s po- močjo dobrotnikov in domačih mojstrov obnovili leta 2008. Poleg nje je vedno odprto manjše zatočišče. Sledila je pot do vrha, od koder je bil lep razgled na okolico Snežnika, Slavnika in Nanosa. Nato smo pot nadaljevali proti Senožečam in se razveselili cvetočih potonik. Že malo utrujene nas je v bližini čakal »rumenko«. Tam smo še zapeli in nazdravili jubilantu Tonetu. Zapisala: Mira, Štefan, fotografije: Željko J. Sončki na Ravenski Kočni tov na še precej zasnežene gore, ni nikogar pustil ravnodušnega. Na spodnjem delu melišča je točka Na prodih, kjer je mesto primerno za malico. Nekateri so se povzpeli še višje po melišču do velikega balvana, nato pa smo se vsi skupaj vrnili po isti poti k jezeru. Izjemoma smo imeli naročeno kosilo na turistični kmetiji v dolini Kokre, kjer smo s priložnostno prireditvijo počastili naš praznik. Prvič smo zapeli Himno Sončkov, ki jo je napisala Darinka Fabiani. Medtem pa je Gornje Jezersko pobelila toča. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, fotografija: Tatjana Rodošek Zimzeleni v Dolžanovi soteski Prisluhnili smo šumenju slapa Nadiže, ki je kot primarni izvir Save Dolinke. Le-ta se skrije pod prod in se v Zelencih spet prikaže na dan kot praZimzeleni smo izbrali pohodno pot v objem vi izvir Save. Videli smo novo zgrajeni nordijski gora Julijcev. Na eni strani doline se najprej po- center v Planici in se po dolini vrnili proti Ratekaže veličastna planiška letalnica, nadaljujejo čam. Ob vrnitvi smo šli še do Zelencev, ki vedno se vrhovi Ponc. Na drugi, vzhodni strani doline privlačijo pogled na male vulkančke na jezercu, Tamar pa se dvigajo Ciprnik, Sleme in Mojstrov- jezero z okolico pa je zavarovan naravni park. ke. Jalovec so vztrajno zakrivali oblaki, ki niso Ravno pravšnja pot za našo skupino, ki ni več omogočili pogleda nanj. Uživali smo v lepi na- tako mlada, saj bo za nami kmalu dvajset let poravi, čistem zraku in opazovali posebnosti lepe hodov. ledeniške doline. Zapisala Ivanka Sluga, foto: Janez Cerk Pohod Zimzelenov na Vremščico gačna. Tokrat smo se Zimzeleni spet odpravili na Vremščico v času, ko naj bi bilo rastlinstvo najbogatejše. Prvi postanek je bil v Pivki, začetek poti pa na robu Košanske doline mimo vodnega zajeNa vsak hrib se je vredno odpraviti večkrat v tja. Naklonjen nam je bil lep sončen dan. Še ptice različnih letnih časih, saj je narava vsakokrat dru- so občutile prijaznost dneva, saj nas je spremljalo 23 K O T I Č E K Prvega aprila letos je minilo petnajst let od prvega pohoda Sončkov na Krim. Ob desetletnici smo se ponovno povzpeli nanj, za petnajstletnico smo pa želeli nekam drugam. In smo se odločili za Jezersko v juniju, ko je tam že pomlad. Naš cilj Ozka soteska, ki jo je ustvarila Tržiška Bistrica, je bila sprehajalna tematska pot po dolini Ravenje dobila ime po kmetu Dolžanu, ki je imel pod ske Kočne. Sončno jutro je obetalo lep dan, ko Košuto svojo domačijo. Soteska je naravni muzej smo od Planšarskega jezera krenili proti ledeniški in skozi poteka tudi Slovenska geološka transverdolini Ravenske Kočne, ki se konča na obsežnih zala, ki jo je načrtoval dr. Stanko Buser. meliščih pod stenami gora, ki obkrožajo dolino. Planinska vodnica Sonja Zalar Bizjak je tudi Če pa želite zvedeti kaj več o nastanku, kamniPogled s travnika, rumenega od regratovih cveZimzelene popeljala po zanimivi učni poti v Dol- nah in vrstah fosilov, najdete na naši spletni strani žanovi soteski. Izvedeli smo mnogo o nastanku https://www.upokojenci-vrhnika.si/ naslov SVIdivje soteske, o fosilih ter kamninskih skladih in ZCi v Dolžanovi soteski, kjer je vodnica razložila v njej uživali v divjih slapičih, brzicah, drzno spe- marsikaj. ljanih potkah in razpenjenih tolmunih. Zapisala: Elica Brelih, slika: Željko J. Zimzeleni v Tamar CMYK Barjani od Lajšta do Belčnih in Putrihovih klavž Na nekdanji praznik mladosti se je trideset Barjanov odpravilo v osrčje Krajinskega parka Zgornja Idrijca, v razgiban svet, ki sta ga oblikovali reki Idrijca in Belca. Strma pobočja nad rekama pokrivajo gozdovi, ki so bili v preteklosti vir lesa, pomembnega za delovanje rudnika. Za omenjeno območje je značilno menjavanje prepustnih in neprepustnih kamnin, prav tako se tam prepleta vpliv bližine morja in Alp, kar pripomore k raznovrstnosti rastlinstva in živalstva. Vsa pestrost je pisana na kožo naši vodnici Sonji Zalar Bizjak. Gozdna pot nas je vodila od kopališča Lajšt proti Belškim in Putrihovim klavžam. Klavže so mogočne kamnite zidane vodne pregrade, ki so jih zgradili v času Marije Terezije, v drugi polovici 18. stoletja. Služile so plavljenju lesa za potrebe rudnika živega srebra in mesta Idrije. S klavžami so zajezili reko Belco, da se je za njimi nabirala voda, v strugo pod njimi pa so nalagali skladovnice lesa. Po jesenskem ali pomladanskem deževju, ko je voda segala do vrha jezu, so odprli težka hrastova vrata in ogromna količina vode je v nekaj urah splavila les do Idrije. Za klavže je bil odgovoren klavžar, ki je vzdrževal objekt in skrbel za plavljenje lesa. Praviloma je bil to posestniki z bližnje domačije, ki je s svojo zemljo jamčil za nastalo škodo iz malomarnosti. Klavže so delovale do leta 1926, ko je narasla Idrijca porušila grablje v Idriji, s katerimi so lovili les. Zdaj so pod Unescovo zaščito. Do kopališča smo se vrnili po isti poti. Najpogumnejši smo pregrete noge namočili v hladni Belci. Zapisala: Vanda 23 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I Svizci v Dovžanovi soteski Slovenija je dežela mnogih naravnih znamenitosti. Ena izmed njih je Dovžanova soteska pri Tržiču, svetovno znana zaradi fosilov iz paleozoika, zemeljskega starega veka. Hudourniška Tržiška Bistrica je zarezala svojo strugo v zelo različne kamnine, ki so druga značilnost soteske. Tod najdemo trbiško brečo, rdeč peščenjak, siv kremenov konglomerat, siv neplastnati in črn plastnati apnenec in še kaj. Privlačna je tudi zaradi razgibanega površja, rečne struge, polne ogromnih skal, ki so se privalile z Borove peči in slapišča. Pestre so tudi gozdne združbe in rastlinstvo. Pohod smo začeli pri vstopni informacijski točki pri naselju Čadovlje, kjer smo šli mimo stare paštbe, sušilnice za sadje in lan, nato pa hojo CMYK 24 K O T I Č E K nadaljevali po razgledni poti po desnem bregu Tržiške Bistrice. Spotoma smo ob stezi opazovali skale iz trbiške breče in temno rdeč peščenjak. Po visečem mostu smo prečili reko na levi breg, kjer pa ni prostora niti za stezo, zato je že daljnega leta 1895 baron Julij Born dal zgraditi cesto s predorom, ki nas je pripeljala do geološkega stebra, kjer so predstavljene vse kamnine Dovžanove soteske. Spet smo prečkali strugo, tokrat pod znamenitim slapiščem in se čudili ogromnim skalam kremenovega konglomerata okoli zaselka na Jamah. Ustavili smo se še na nahajališču fosilnih ramenonožcev, kjer je bilo odkritih veliko novih vrst, in se po stezi pristopa polni vtisov vrnili k avtobusu. Besedilo in fotografija: Sonja Zalar Bizjak Ženska ekipa DU Vrhnika z medaljo za drugo mesto Turnir v pikadu V soboto, 13. 5. 2023, smo v okviru občinskega praznika v DU Vrhnika organizirali medobčinski turnir v pikadu. Udeležilo se ga je štirideset pikaderjev (Logatec, Rovte, Lož, DU Vrhnika in DI Vrhnika). Naša ženska ekipa je zasedla drugo mesto. Uvrstitve: ženske: 1). Rovte 2). Vrhnika 3). Loška dolina Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (URL RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 100/2008, 79/2009, 84/2010, 40/2012-ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011-UPB4, 110/2012-ZDIU12) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 433/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 5. redni seji dne 22. 6. 2023 sprejel REBALANS PRORAČUNA Občine Vrhnika za leto 2023 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2023 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2023 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 706 DRUGI DAVKI 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH 722 DOLGOROČNIH SREDSTEV 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) Rebalans 2023 28.814.630,00 19.582.729,00 14.398.341,00 11.672.831,00 2.170.170,00 252.510,00 5.000,00 5.184.388,00 1.912.788,00 20.000,00 117.500,00 7.500,00 2.945.000,00 1.030.000,00 1.030.000,00 447.249,36 600,00 600,00 6.286.301,00 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV 741 PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 409 REZERVE 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 SUBVENCIJE 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO 431 PRORAČUNSKI UPORABNIKI 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK III (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 3.085.301,00 3.201.000,00 35.215.846,73 5.691.410,79 1.327.049,93 198.701,00 4.036.759,86 53.000,00 75.900,50 8.888.235,09 148.500,00 4.910.347,00 939.461,09 2.889.927,00 20.335.200,85 20.335.200,85 301.000,00 111.000,00 190.000,00 -6.401.216,73 v EUR Skupina/Podskupina kontov Rebalans 2023 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV IV 0,00 (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV VI 0,00 (IV-V) C. RAČUNFINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII ZADOLŽEVANJE (50) 50 ZADOLŽEVANJE 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA vEUR Rebalans 2023 6.000,000,00 6.000.000,00 6.000.000,00 450.000,00 530.000,00 530.000,00 moški: 1). Loška dolina 2). Baron 3). Rovte Čestitamo vsem udeležencem in se zahvaljujemo našim članom za izvrstno organizacijo. Zahvala tudi darovalcema Žganjekuhi Kržič in Pekarni Baškovč. Zapis: Milena in Andrej Velkavrh, foto: Željko J. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VIIII-V-VIII) X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. XII PRETEKLEGA LETA IX -931.216,73 5.470.000,00 6.401.216,73 931.216,73 2. člen V Odloku o proračunu Občine Vrhnika za leto 2023 se zadnji odstavek 8. člena nadomesti z naslednjim besedilom: V letu 2023 se po tem členu lahko izvedejo investicije na naslednjih proračunskih postavkah: - 13111 Ceste – KS Zaplana - 13140 Investicije na cestah KS Podlipa-Smrečje - 13142 Ceste – KS Ligojna - 13144 Ceste – KS Verd - 13224 Ceste KS Pokojišče - 13302 Ceste - KS Bevke - 13304 Ceste - KS Vrhnika Vas - 13311 Ceste - KS Stara Vrhnika - 13216 KS Verd – JR - 13262 JR – KS Vrhnika Breg - 13303 KS Ligojna – JR - 13305 JR – KS Vrhnika Vas 2. Končna določba 3. člen Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2023 začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-70/2022 (4-01) Vrhnika, dne 22. 6. 2023 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Daniel CUKJATI, l. r. 24 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 25 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Priloga: Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov III. PREDLOG PRVE DOPOLNITVE NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2023 Zaradi načrtovanih prodaj in nakupov nepremičnega premoženja, ki vrednostno vpliva na splošni in posebni del proračuna, je potrebno dopolniti tudi trenutno veljavni Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2023. III.I BESEDILO ČLENOV SPREMEMBO NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VRHNIKA ZA LETO 2023 Način in postopek ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti določata ZSPDSLS-1 in Uredba. ZSPDSLS-1 velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja last samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni z zakonom drugače urejeno. Določbe tega zakona, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, se smiselno uporabljajo tudi za vse stvarno premoženje v lasti ožjih delov samoupravnih lokalnih skupnosti, ki imajo pravno subjektiviteto, če zakon ne določa drugače (krajevne skupnosti). Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti. Pridobivanje stvarnega premoženja pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava, če zakon določa, da je lahko lastnik premoženja. Razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem sprejme za samoupravne lokalne skupnosti svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa, pristojnega za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti v rokih, določenih za sprejemanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti za tekoče oz. prihodnje proračunsko leto. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem se predloži v sprejem svetu samoupravne lokalne skupnosti skupaj s predlogom proračuna. Ne glede na prejšnji odstavek je načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem ožjega dela samoupravne lokalne skupnosti, ki je pravna oseba, sestavni del letnega načrta samoupravne lokalne skupnosti in se sprejme na enak način. Posamezne vrste načrtovanih pravnih poslov so prikazane v tabeli, in sicer kot prodaje, menjave ter odkupi nepremičnin ter odkupi nepremičnega premoženja z nadomestilom v naravi, ki so finančno podprti v proračunu Občine Vrhnika za leto 2023. V skladu s prvim odstavkom 26. člena ZSPDSLS-1, je odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev mogoč le na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključujejo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe. V skladu z 2. členom Uredbe se načrt pridobivanja nepremičnega premoženja pripravi na Obr. št. 1 in obsega podatke o: - upravljavcu, - vrsti nepremičnine, ki je lahko zemljišče, stavba, del stavbe ali zemljišče s stavbo, - samoupravni lokalni skupnosti v kateri upravljavec načrtuje nakup, - okvirni površini nepremičnine izraženi v m2, - načrtovanih sredstvih v proračunu za leto, na katero se nanaša načrt pridobivanja. Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2023 vsebuje tabele z naslednjo vsebino: 25 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 108/4 OBČINA VRHNIKA 908 13620 26 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 109/4 OBČINA VRHNIKA 488 7320 27 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 113/4 OBČINA VRHNIKA 746 11190 28 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 116/4 OBČINA VRHNIKA 598 8970 29 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 117/4 OBČINA VRHNIKA 493 7395 30 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 122/4 OBČINA VRHNIKA 686 10290 31 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 123/4 OBČINA VRHNIKA 1098 16470 32 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 126/6 OBČINA VRHNIKA 6595 98925 33 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 152 OBČINA VRHNIKA 5010 75150 34 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 176/6 OBČINA VRHNIKA 981 14715 35 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 179/3 OBČINA VRHNIKA 714 10710 36 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 179/5 OBČINA VRHNIKA 272 4080 37 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 183/3 OBČINA VRHNIKA 511 7665 38 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 183/5 OBČINA VRHNIKA 980 14700 39 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 187/3 OBČINA VRHNIKA 869 13035 40 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 187/5 OBČINA VRHNIKA 2107 31605 41 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 194/5 OBČINA VRHNIKA 9 135 42 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 195/4 OBČINA VRHNIKA 195 2925 43 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 198/4 OBČINA VRHNIKA 94 1410 44 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 199/5 OBČINA VRHNIKA 124 1860 45 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 200/5 OBČINA VRHNIKA 3624 54360 46 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 204/6 OBČINA VRHNIKA 1935 29025 47 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 212/5 OBČINA VRHNIKA 441 6615 48 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 213/5 OBČINA VRHNIKA 1013 15195 49 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 214/5 OBČINA VRHNIKA 1216 18240 50 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 220/5 OBČINA VRHNIKA 406 6090 51 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 221/5 OBČINA VRHNIKA 655 9825 52 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 224/6 OBČINA VRHNIKA 513 7695 53 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 225/5 OBČINA VRHNIKA 2288 34320 54 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 337/1 OBČINA VRHNIKA 2716 40740 55 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1936/2 OBČINA VRHNIKA 2373 35595 56 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1939/2 OBČINA VRHNIKA 3139 47085 57 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1942/2 OBČINA VRHNIKA 1902 28530 58 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1946/1 OBČINA VRHNIKA 2227 33405 59 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1949/2 OBČINA VRHNIKA 1003 15045 60 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1952/1 OBČINA VRHNIKA 3687 55305 61 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1952/2 OBČINA VRHNIKA 1057 15855 62 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1955 OBČINA VRHNIKA 1101 16515 63 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1958 OBČINA VRHNIKA 892 13380 64 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1961 OBČINA VRHNIKA 1644 24660 65 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1964 OBČINA VRHNIKA 1061 15915 66 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1967 OBČINA VRHNIKA 1122 16830 67 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1970/1 OBČINA VRHNIKA 1598 23970 68 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1970/3 OBČINA VRHNIKA 44 660 69 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1983/3 OBČINA VRHNIKA 174 2610 70 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/8 OBČINA VRHNIKA 9300 0 71 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1935/2 OBČINA VRHNIKA 384 40320 72 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1944/10 OBČINA VRHNIKA 355 37275 73 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2089/8 OBČINA VRHNIKA 10 1050 Tabela 2023 – 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja 74 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2089/9 OBČINA VRHNIKA 60 6300 BODOČI LASTNIK: OBČINA VRHNIKA 75 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2806/1 OBČINA VRHNIKA 2445 5350 PREDVIDENA SREDSTVA 76 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2807/1 OBČINA VRHNIKA 6330 13900 77 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2808 OBČINA VRHNIKA 5059 12300 78 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2965/3 OBČINA VRHNIKA 26 345 ID znak: parcela 2002 2965/4 OBČINA VRHNIKA 12 160 ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC VRSTA NEPREMIČNINE SAMOUPRAVNA OKVIRNA POVRŠINA LOKALNA SKUPNOST NEPREMIČNINE (m2) 1 OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 1998 1484/17 OBČINA VRHNIKA 1279 0 79 OBČINA VRHNIKA 2 OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 1998 1484/35 OBČINA VRHNIKA 17 0 80 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2965/5 OBČINA VRHNIKA 97 1295 81 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1935/25 OBČINA VRHNIKA 2 210 3 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1342/8 OBČINA VRHNIKA 41 369 4 OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 2000 1554/51 OBČINA VRHNIKA 170 4250 82 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2007/10 OBČINA VRHNIKA 51 0 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1820/32 OBČINA VRHNIKA 216 334 ID znak: parcela 2002 2658/2 OBČINA VRHNIKA 2071 31065 5 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 119/15 OBČINA VRHNIKA 280 0 83 6 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 120/14 OBČINA VRHNIKA 519 0 84 OBČINA VRHNIKA 7 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 120/43 OBČINA VRHNIKA 2008 0 85 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2658/7 OBČINA VRHNIKA 1662 24930 8 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 119/5 OBČINA VRHNIKA 68 0 86 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2658/14 OBČINA VRHNIKA 4782 71730 9 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 119/9 OBČINA VRHNIKA 369 0 87 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2670/3 OBČINA VRHNIKA 2956 44340 10 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 827/3 OBČINA VRHNIKA 293 550 88 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2672/13 OBČINA VRHNIKA 40 600 11 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 827/4 OBČINA VRHNIKA 201 352 89 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2685/7 OBČINA VRHNIKA 1325 19875 12 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/1 OBČINA VRHNIKA 1837 0 90 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2689/1 OBČINA VRHNIKA 30700 460500 13 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/5 OBČINA VRHNIKA 1675 0 91 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2693/13 OBČINA VRHNIKA 1320 19800 14 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/6 OBČINA VRHNIKA 3033 0 92 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2693/15 OBČINA VRHNIKA 124 1860 15 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2103/11 OBČINA VRHNIKA 2707 40605 93 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2748/34 OBČINA VRHNIKA 143 2145 16 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2283/5 OBČINA VRHNIKA 1282 19230 94 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2754/7 OBČINA VRHNIKA 411 6165 17 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2284/2 OBČINA VRHNIKA 1545 23175 95 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1548/4 OBČINA VRHNIKA 7722 115830 18 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2286/1 OBČINA VRHNIKA 12875 193125 96 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1555/4 OBČINA VRHNIKA 42 630 19 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2289 OBČINA VRHNIKA 5990 89850 97 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1555/6 OBČINA VRHNIKA 8361 125415 20 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 101/1 OBČINA VRHNIKA 2127 31905 98 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1556/6 OBČINA VRHNIKA 251 3765 ID znak: parcela 2002 1565/1 OBČINA VRHNIKA 5560 83400 21 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 101/2 OBČINA VRHNIKA 1657 24855 99 OBČINA VRHNIKA 22 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 101/6 OBČINA VRHNIKA 214 3210 100 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1565/3 OBČINA VRHNIKA 2221 33315 23 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 101/8 OBČINA VRHNIKA 245 3675 101 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1566/8 OBČINA VRHNIKA 1776 26640 24 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 104/1 OBČINA VRHNIKA 3429 51435 25 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika CMYK 26 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 102 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 772/4 OBČINA VRHNIKA 2192 32880 180 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1040/11 OBČINA VRHNIKA 161 103 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 774/2 OBČINA VRHNIKA 278 4170 181 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/150 OBČINA VRHNIKA 33 2576 66 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/148 OBČINA VRHNIKA 48 96 104 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 887 OBČINA VRHNIKA 1428 21420 182 105 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 890/1 OBČINA VRHNIKA 2854 42810 183 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/146 OBČINA VRHNIKA 32 64 184 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/142 OBČINA VRHNIKA 75 150 106 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 890/2 OBČINA VRHNIKA 1504 22560 107 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 899/1 OBČINA VRHNIKA 159 2385 185 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/96 OBČINA VRHNIKA 2 4 186 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/98 OBČINA VRHNIKA 4 8 108 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 920/1 OBČINA VRHNIKA 271 4065 109 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 922/1 OBČINA VRHNIKA 370 5550 110 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 923/1 OBČINA VRHNIKA 554 8310 111 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 925/1 OBČINA VRHNIKA 53 795 112 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 926/1 OBČINA VRHNIKA 1014 15210 113 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 927/1 OBČINA VRHNIKA 271 4065 114 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 929/1 OBČINA VRHNIKA 90 1350 115 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 943/1 OBČINA VRHNIKA 311 4665 116 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 943/2 OBČINA VRHNIKA 1367 20505 117 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 946/1 OBČINA VRHNIKA 1195 17925 118 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1087/2 OBČINA VRHNIKA 493 7395 119 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1088/11 OBČINA VRHNIKA 1459 21885 120 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1115/1 OBČINA VRHNIKA 1596 23940 121 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1119/1 OBČINA VRHNIKA 630 9450 122 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1129/2 OBČINA VRHNIKA 348 5220 123 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1131/2 OBČINA VRHNIKA 127 1905 124 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1133/1 OBČINA VRHNIKA 11 165 125 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1133/3 OBČINA VRHNIKA 3208 48120 126 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1134/1 OBČINA VRHNIKA 2189 127 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1134/2 OBČINA VRHNIKA 128 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 75 129 OBČINA VRHNIKA 130 187 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/140 OBČINA VRHNIKA 39 78 188 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/107 OBČINA VRHNIKA 3 6 189 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/109 OBČINA VRHNIKA 19 38 190 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/138 OBČINA VRHNIKA 25 50 191 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/105 OBČINA VRHNIKA 55 110 192 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/111 OBČINA VRHNIKA 19 38 193 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 564/103 OBČINA VRHNIKA 25 50 194 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 462/10 OBČINA VRHNIKA 176 352 195 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 462/8 OBČINA VRHNIKA 51 102 196 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 462/6 OBČINA VRHNIKA 50 100 197 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 461/6 OBČINA VRHNIKA 48 96 198 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 461/4 OBČINA VRHNIKA 173 346 199 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 446/2 OBČINA VRHNIKA 193 386 200 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 447/7 OBČINA VRHNIKA 254 894 201 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 444/7 OBČINA VRHNIKA 5 10 202 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 447/9 OBČINA VRHNIKA 35 70 203 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 339/2 OBČINA VRHNIKA 148 296 204 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 338/6 OBČINA VRHNIKA 145 290 32835 205 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 337/8 OBČINA VRHNIKA 80 160 23 345 206 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1706/17 OBČINA VRHNIKA 153 206 OBČINA VRHNIKA 1091 720 207 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1706/18 OBČINA VRHNIKA 259 512 ID znak: parcela 2003 76/1 OBČINA VRHNIKA 2559 5800 208 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1225/6 OBČINA VRHNIKA 102 1326 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 77/1 OBČINA VRHNIKA 1755 3800 209 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 500/4 OBČINA VRHNIKA 4 225 131 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 79 OBČINA VRHNIKA 1877 4100 210 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1225/4 OBČINA VRHNIKA 119 4760 132 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 81 OBČINA VRHNIKA 5248 11400 211 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 504/4 OBČINA VRHNIKA 42 75,6 133 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 84 OBČINA VRHNIKA 4886 11200 212 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 539/2 OBČINA VRHNIKA 11 19,8 134 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 85 OBČINA VRHNIKA 641 1400 213 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 538/2 OBČINA VRHNIKA 26 46,8 135 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 86 OBČINA VRHNIKA 1747 3800 214 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 537/2 OBČINA VRHNIKA 31 55,8 136 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 87/1 OBČINA VRHNIKA 2640 5700 215 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 572/15 OBČINA VRHNIKA 17 680 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 572/13 OBČINA VRHNIKA 17 680 137 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 88 OBČINA VRHNIKA 8155 18700 216 138 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 89 OBČINA VRHNIKA 3464 7500 217 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 572/17 OBČINA VRHNIKA 23 920 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 572/19 OBČINA VRHNIKA 5 200 139 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 90 OBČINA VRHNIKA 944 2060 218 140 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 93 OBČINA VRHNIKA 914 2000 219 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 11/9 OBČINA VRHNIKA 8 320 141 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 95 OBČINA VRHNIKA 2048 4480 220 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1088/19 OBČINA VRHNIKA 168 336 142 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 99/1 OBČINA VRHNIKA 2344 6455 221 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1088/20 OBČINA VRHNIKA 22 44 143 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 99/2 OBČINA VRHNIKA 282 615 222 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1088/28 OBČINA VRHNIKA 14 28 144 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 189/3 OBČINA VRHNIKA 811 1030 223 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1156/43 OBČINA VRHNIKA 450 900 145 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 187/2 OBČINA VRHNIKA 108 1473 146 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 187/3 OBČINA VRHNIKA 189 219 147 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 252/6 OBČINA VRHNIKA 119 357 148 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 582/1 OBČINA VRHNIKA 650 1493 149 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 264/13 OBČINA VRHNIKA 693 910 150 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 264/14 OBČINA VRHNIKA 3 9 151 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 264/15 OBČINA VRHNIKA 55 80 152 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 274/6 OBČINA VRHNIKA 13 30 153 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 288/9 OBČINA VRHNIKA 81 243 154 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 276/8 OBČINA VRHNIKA 34 102 155 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 291/13 OBČINA VRHNIKA 1122 870 156 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 277/2 OBČINA VRHNIKA 13 40 157 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 281/4 OBČINA VRHNIKA 20 60 158 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 258/5 OBČINA VRHNIKA 101 303 159 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 258/7 OBČINA VRHNIKA 7 21 160 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 264/9 OBČINA VRHNIKA 444 604 161 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 264/11 OBČINA VRHNIKA 62 90 162 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 264/12 OBČINA VRHNIKA 260 390 163 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 276/11 OBČINA VRHNIKA 686 1030 164 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 287/3 OBČINA VRHNIKA 770 1155 165 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 288/10 OBČINA VRHNIKA 16 50 166 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 288/11 OBČINA VRHNIKA 28 84 167 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 288/13 OBČINA VRHNIKA 4 20 168 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 291/15 OBČINA VRHNIKA 15 45 169 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1070/90 OBČINA VRHNIKA 25 1500 170 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1070/89 OBČINA VRHNIKA 18 1080 171 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1070/88 OBČINA VRHNIKA 18 1080 172 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1070/87 OBČINA VRHNIKA 18 1080 173 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 288/7 OBČINA VRHNIKA 373 560 174 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 291/8 OBČINA VRHNIKA 211 350 175 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1070/84 OBČINA VRHNIKA 90 5400 176 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1070/86 OBČINA VRHNIKA 18 1080 177 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1383/44 OBČINA VRHNIKA 21 1400 178 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 544/9 OBČINA VRHNIKA 23 200 179 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1039/8 OBČINA VRHNIKA 455 7280 224 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1156/44 OBČINA VRHNIKA 97 194 225 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1704/14 OBČINA VRHNIKA 292 584 226 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1704/15 OBČINA VRHNIKA 171 342 227 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1704/11 OBČINA VRHNIKA 274 548 228 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1704/12 OBČINA VRHNIKA 50 100 229 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1705/8 OBČINA VRHNIKA 33 66 230 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1705/5 OBČINA VRHNIKA 372 744 231 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1705/6 OBČINA VRHNIKA 252 504 232 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/9 OBČINA VRHNIKA 628 1256 233 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/10 OBČINA VRHNIKA 86 172 234 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/12 OBČINA VRHNIKA 652 1304 235 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/13 OBČINA VRHNIKA 11 22 236 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/14 OBČINA VRHNIKA 340 680 237 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1806/15 OBČINA VRHNIKA 63 126 238 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 867/14 OBČINA VRHNIKA 5 211,85 239 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 867/16 OBČINA VRHNIKA 30 71,1 240 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 867/19 OBČINA VRHNIKA 104 4406,48 241 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 867/20 OBČINA VRHNIKA 20 847,4 242 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 873/12 OBČINA VRHNIKA 77 3262,49 243 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 778/5 OBČINA VRHNIKA 2 32 244 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 780/2 OBČINA VRHNIKA 373 5968 245 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 778/7 OBČINA VRHNIKA 2 32 246 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 788/2 OBČINA VRHNIKA 46 736 247 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 790/2 OBČINA VRHNIKA 69 1104 248 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 864/7 OBČINA VRHNIKA 1 16 249 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 873/10 OBČINA VRHNIKA 176 2816 250 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 873/8 OBČINA VRHNIKA 120 1920 251 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 873/6 OBČINA VRHNIKA 3 48 252 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 876/4 OBČINA VRHNIKA 6 96 253 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 877/26 OBČINA VRHNIKA 30 480 254 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 877/28 OBČINA VRHNIKA 18 288 255 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1388/12 OBČINA VRHNIKA 13 208 256 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1388/13 OBČINA VRHNIKA 12 192 257 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 529/4 OBČINA VRHNIKA 2 32 258 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 778/2 OBČINA VRHNIKA 118 1888 259 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 781/6 OBČINA VRHNIKA 155 2480 26 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 260 OBČINA VRHNIKA CMYK 27 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ID znak: parcela 2003 761/4 OBČINA VRHNIKA 39 234 339 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 184/2 OBČINA VRHNIKA 50 2250 340 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 181/2 OBČINA VRHNIKA 35 175 261 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 761/2 OBČINA VRHNIKA 79 1264 262 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1997 2099/787 OBČINA VRHNIKA 37 200 341 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2692 180/5 OBČINA VRHNIKA 103 515 263 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1324/4 OBČINA VRHNIKA 225 225 342 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/4 OBČINA VRHNIKA 137 8220 264 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1324/6 OBČINA VRHNIKA 138 138 343 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/7 OBČINA VRHNIKA 204 12240 265 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/120 OBČINA VRHNIKA 13 26 344 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/80 OBČINA VRHNIKA 144 8640 266 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 681/30 OBČINA VRHNIKA 146 500 345 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/82 OBČINA VRHNIKA 101 6060 267 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 967/6 OBČINA VRHNIKA 1040 3496,15 268 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 967/7 OBČINA VRHNIKA 5000 5752,94 346 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/86 OBČINA VRHNIKA 116 6960 347 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/97 OBČINA VRHNIKA 159 9540 348 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1868/2 OBČINA VRHNIKA 100 6000 349 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1617/3 OBČINA VRHNIKA 6 240 350 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1617/6 OBČINA VRHNIKA 10 400 351 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1617/4 OBČINA VRHNIKA 126 5040 352 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 254/5 OBČINA VRHNIKA 229 742 353 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 253/5 OBČINA VRHNIKA 404 401 354 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 277/6 OBČINA VRHNIKA 32 35 355 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 249/2 OBČINA VRHNIKA 158 93 269 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 638/4 OBČINA VRHNIKA 6 12 270 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 640/12 OBČINA VRHNIKA 90 12 271 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1217/4 OBČINA VRHNIKA 102 359 272 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1695/2 OBČINA VRHNIKA 451 3185 273 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1018/4 OBČINA VRHNIKA 611 1222 274 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1024/13 OBČINA VRHNIKA 91 182 275 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1018/6 OBČINA VRHNIKA 91 182 276 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1029/2 OBČINA VRHNIKA 99 198 277 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1154/128 OBČINA VRHNIKA 313 626 278 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1097/2 OBČINA VRHNIKA 237 474 356 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 251/2 OBČINA VRHNIKA 398 458 357 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1366/1 OBČINA VRHNIKA 1700 25500 358 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1740/2 OBČINA VRHNIKA 713 34224 359 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1740/5 OBČINA VRHNIKA 219 10512 360 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1740/20 OBČINA VRHNIKA 161 181440 361 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1740/23 OBČINA VRHNIKA 1189 57072 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1736/25 OBČINA VRHNIKA 329 15792 279 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1113/3 OBČINA VRHNIKA 304 608 280 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1134/12 OBČINA VRHNIKA 457 914 281 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1134/7 OBČINA VRHNIKA 254 508 282 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1134/6 OBČINA VRHNIKA 44 88 283 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1135/6 OBČINA VRHNIKA 148 296 284 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1133/2 OBČINA VRHNIKA 83 166 362 285 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1134/4 OBČINA VRHNIKA 153 306 363 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1740/25 OBČINA VRHNIKA 20 960 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 367/8 OBČINA VRHNIKA 3689 415000 16000 286 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1135/7 OBČINA VRHNIKA 374 748 364 287 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1088/21 OBČINA VRHNIKA 747 1494 365 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 367/9 OBČINA VRHNIKA 140 288 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1135/8 OBČINA VRHNIKA 395 790 366 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 367/10 OBČINA VRHNIKA 298 34000 367 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 367/11 OBČINA VRHNIKA 312 35000 289 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 123/3 OBČINA VRHNIKA 263 3945 290 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 126/4 OBČINA VRHNIKA 92 1380 368 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 *27 OBČINA VRHNIKA 193 8685 291 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1970/4 OBČINA VRHNIKA 438 6570 369 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 48/1 OBČINA VRHNIKA 34 1530 292 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 1970/5 OBČINA VRHNIKA 75 1125 370 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 49/1 OBČINA VRHNIKA 763 34335 293 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1361/4 OBČINA VRHNIKA 1184 1184 371 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1624/8 OBČINA VRHNIKA 56 5040 294 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1366/2 OBČINA VRHNIKA 460 6900 372 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1624/9 OBČINA VRHNIKA 3 270 295 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1575/4 OBČINA VRHNIKA 350 5250 373 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1624/10 OBČINA VRHNIKA 2 180 374 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1003/7 OBČINA VRHNIKA 68 707 296 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1575/6 OBČINA VRHNIKA 749 11235 297 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1024/27 OBČINA VRHNIKA 10 518,13 375 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1003/12 OBČINA VRHNIKA 233 2425 298 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1026/2 OBČINA VRHNIKA 215 11139,8 376 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1070/100 OBČINA VRHNIKA 111 1154 299 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1680/8 OBČINA VRHNIKA 16 32 377 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1070/118 OBČINA VRHNIKA 18 187 300 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1680/9 OBČINA VRHNIKA 39 79 378 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1070/123 OBČINA VRHNIKA 222 2309 301 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1680/10 OBČINA VRHNIKA 135 270 379 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1912/1 OBČINA VRHNIKA 955 1925 302 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1698/10 OBČINA VRHNIKA 82 164 380 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1912/3 OBČINA VRHNIKA 1564 3303 303 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1698/7 OBČINA VRHNIKA 25 50 381 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1914 OBČINA VRHNIKA 2535 5110 304 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1698/8 OBČINA VRHNIKA 1 2 382 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1915/3 OBČINA VRHNIKA 1051 2119 305 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1676/22 OBČINA VRHNIKA 4639 9278 383 OBČINA VRHNIKA del ID znak: parcela 2002 *6/1 OBČINA VRHNIKA 250 25000 306 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1419/97 OBČINA VRHNIKA 2043 4086 384 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 3014 OBČINA VRHNIKA 3 240 307 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 184/7 OBČINA VRHNIKA 128 1152 385 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1997 186 OBČINA VRHNIKA 825,75 600 308 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 184/2 OBČINA VRHNIKA 733 6597 386 OBČINA VRHNIKA del ID znak: parcela 2002 1871/1 OBČINA VRHNIKA 419 33520 309 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 108/1 OBČINA VRHNIKA 10705 8161 387 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 562/6 OBČINA VRHNIKA 141 987 310 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 103/8 OBČINA VRHNIKA 454 213 311 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2502/4 OBČINA VRHNIKA 1562 0 388 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1024/33 OBČINA VRHNIKA 4 200 312 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2103/4 OBČINA VRHNIKA 46 0 389 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1025/12 OBČINA VRHNIKA 89 4450 390 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1025/14 OBČINA VRHNIKA 51 2550 313 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/3 OBČINA VRHNIKA 2191 32864 391 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2246/19 OBČINA VRHNIKA 21 2100 314 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/5 OBČINA VRHNIKA 360 5400 392 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 763/4 OBČINA VRHNIKA 104 4680 315 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2754/1 OBČINA VRHNIKA 765 11475 393 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1424/9 OBČINA VRHNIKA 81 567 316 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2754/2 OBČINA VRHNIKA 144 2160 394 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1234/11 OBČINA VRHNIKA 60 420 317 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcel 2001 2081 OBČINA VRHNIKA 349 5235 395 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1234/19 OBČINA VRHNIKA 261 1827 318 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/3 OBČINA VRHNIKA 3034 983 396 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1234/18 OBČINA VRHNIKA 5 35 319 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/5 OBČINA VRHNIKA 3993 1293 397 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1234/15 OBČINA VRHNIKA 14 98 320 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/18 OBČINA VRHNIKA 84 27 398 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1234/14 OBČINA VRHNIKA 40 280 321 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/33 OBČINA VRHNIKA 895 289 399 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 994/6 - del OBČINA VRHNIKA 76 5000 322 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/36 OBČINA VRHNIKA 798 258 400 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1471/24 OBČINA VRHNIKA 281 14050 323 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/69 OBČINA VRHNIKA 25 1500 401 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1471/34 OBČINA VRHNIKA 123 6150 324 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2656/81 OBČINA VRHNIKA 94 5640 402 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 701/22 OBČINA VRHNIKA 759 325 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2502/7 OBČINA VRHNIKA 2490 0 326 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1999 467/122 OBČINA VRHNIKA 51 357 403 OBČINA VRHNIKA ID znak: 2002 2892/6 OBČINA VRHNIKA 267 327 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 81/2 OBČINA VRHNIKA 212 954 328 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 184/3 OBČINA VRHNIKA 217 1953 404 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1912/1 OBČINA VRHNIKA 955 1290,3 26.700 (natančna vrednost bo določena s cenitvijo, ki jo naroči DRSV) 10.500,00 329 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 184/4 OBČINA VRHNIKA 146 70980 405 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 1912/3 OBČINA VRHNIKA 1.564 17.200,00 330 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 184/5 OBČINA VRHNIKA 107 535 406 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2759/7 OBČINA VRHNIKA 61 2.320,00 331 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 196 OBČINA VRHNIKA 811 3649,5 407 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 980/2 OBČINA VRHNIKA 82 2.630,00 332 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 198/1 OBČINA VRHNIKA 8942 40239 408 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 981/11 OBČINA VRHNIKA 116 3.728,00 333 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 *724 OBČINA VRHNIKA 233 3600 409 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2276/2 OBČINA VRHNIKA 1.378 2.370,00 334 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1085/2 OBČINA VRHNIKA 6123 12246 410 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1383/40 OBČINA VRHNIKA 2.144 64.320,00 335 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 66/2 OBČINA VRHNIKA 53 106 411 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1998 1383/41 OBČINA VRHNIKA 206 6.180,00 336 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1123 OBČINA VRHNIKA 11214 22428 412 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1997 2282/2 OBČINA VRHNIKA 452 10.800,00 337 OBČINA VRHNIKA ID del št. 1 stavbe 2003 145 OBČINA VRHNIKA 267,4 79529 413 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1997 2283/4 OBČINA VRHNIKA 81 65,00 338 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2824/17 OBČINA VRHNIKA 10 400 414 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1997 2284/6 OBČINA VRHNIKA 257 211,00 27 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 415 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 1997 2284/4 OBČINA VRHNIKA 97 79,00 416 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 367/3 OBČINA VRHNIKA del zemljišča 191.291,70 417 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2003 1043/28 OBČINA VRHNIKA 3 65,00 418 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2304/1 OBČINA VRHNIKA 6.029 10.400,00 419 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2672/13 OBČINA VRHNIKA solastniški delež brezplačno ID znak: del stavbe 2200-584-18 BOHINJSKA BISTRICA solastniški delež brezplačno 420 OBČINA VRHNIKA CMYK Tabela 2023 – 2a. Načrt razpolaganja z zemljišči LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA POVRŠINA PARCELE (m2) OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE 1 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/9 6 600,00 2 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/10 16 1.600,00 421 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/16 OBČINA VRHNIKA 1.174 brezplačno 422 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/18 OBČINA VRHNIKA 47 brezplačno 423 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/12 OBČINA VRHNIKA 1.109 brezplačno 424 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/14 OBČINA VRHNIKA 1.469 brezplačno 425 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2081 OBČINA VRHNIKA 349 brezplačno 426 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2754/4 OBČINA VRHNIKA 149 brezplačno 427 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2754/6 OBČINA VRHNIKA 133 brezplačno 428 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/20 OBČINA VRHNIKA 1.437 brezplačno 429 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/8 OBČINA VRHNIKA 127 brezplačno 430 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/17 OBČINA VRHNIKA 76 brezplačno 431 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/14 OBČINA VRHNIKA 21 brezplačno 432 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/15 OBČINA VRHNIKA 10 brezplačno 433 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/16 OBČINA VRHNIKA 4 brezplačno 434 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2453/14 OBČINA VRHNIKA 23 brezplačno 435 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2069/3 OBČINA VRHNIKA 3 brezplačno 436 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/15 OBČINA VRHNIKA 663 brezplačno 437 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/10 OBČINA VRHNIKA 734 brezplačno 438 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/11 OBČINA VRHNIKA 347 brezplačno 439 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/12 OBČINA VRHNIKA 623 brezplačno 440 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/13 OBČINA VRHNIKA 888 brezplačno 441 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2754/3 OBČINA VRHNIKA 616 brezplačno 442 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2754/5 OBČINA VRHNIKA 11 brezplačno 443 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/19 OBČINA VRHNIKA 209 brezplačno 444 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/9 OBČINA VRHNIKA 233 brezplačno 445 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/18 OBČINA VRHNIKA 177 brezplačno 446 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2076/13 OBČINA VRHNIKA 4.072 brezplačno 447 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2453/15 OBČINA VRHNIKA 5 brezplačno 26 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 448 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2454/2 OBČINA VRHNIKA 24 brezplačno 27 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 449 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2454/4 OBČINA VRHNIKA 47 brezplačno 28 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1904/1 280 560,00 450 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2103/4 OBČINA VRHNIKA 46 brezplačno 29 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1904/3 1226 2.452,00 451 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2502/4 OBČINA VRHNIKA 1.562 brezplačno 30 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA del 2073/4 320 19.520,00 452 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 2502/7 OBČINA VRHNIKA 2.490 brezplačno 31 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2909/5 16 1.376,00 453 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 123/3 OBČINA VRHNIKA 263 brezplačno 32 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1620/18 165 7.425,00 454 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2045/17 OBČINA VRHNIKA 11.865 brezplačno 33 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/2 45 3.600,00 455 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2001 2454/3 OBČINA VRHNIKA 33 brezplačno 34 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/3 127 10.160,00 456 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1647/62 OBČINA VRHNIKA 416 brezplačno 35 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/4 44 3.520,00 457 OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2000 1647/95 OBČINA VRHNIKA 1963 brezplačno 36 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/5 41 3.280,00 SKUPAJ: 4.926.615,84 37 38 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 669/6 5 400,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2444/2 20 900,00 39 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2692 K.O. SMREČJE 1018/1 42 84,00 40 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2692 K.O. SMREČJE 1018/2 98 196,00 41 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2692 K.O. SMREČJE 1018/3 5 10,00 42 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1810/3 150 5.000,00 43 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1809/2 136 2.000,00 44 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 1178/259 2971 6.000,00 45 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1864/10 231 700,00 46 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1864/14 231 700,00 47 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/26 764 64.940,00 Tabela 2023 – 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja BODOČI LASTNIK: KRAJEVNA SKUPNOST VERD ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC VRSTA NEPREMIČNINE 1 KS VERD ID znak: parcela 2003 11/2 SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OBČINA VRHNIKA OKVIRNA POVRŠINA NEPREMIČNINE (m2) 498 PREDVIDENA SREDSTVA 200,00 2 KS VERD ID znak: parcela 2003 272/4 OBČINA VRHNIKA 492 3.000,00 3 KS VERD ID znak: parcela 2003 272/3 OBČINA VRHNIKA 1023 1.300,00 4 KS VERD ID znak: parcela 2003 271/1 OBČINA VRHNIKA 1928 2.300,00 5 KS VERD ID znak: parcela 2003 364/2 OBČINA VRHNIKA 686 10.000,00 SKUPAJ: 16.800,00 Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v načrt razpolaganja razpolaganje z nepremičnim premoženjem. Razpolaganje s stvarnim premoženjem je vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo. Vsebina načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem je določena v 3. členu Uredbe. V načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem so vključena zemljišča, stavbe, deli stavb in zemljišča s stavbo. Načrti razpolaganja po posameznih nepremičninah se pripravijo na obrazcih kot sledi in vsebujejo podatke: Načrt razpolaganja z zemljišči (Obr. Št. 2a) obsega naslednje podatke: - upravljavcu, - samoupravni lokalni skupnosti, v kateri se nahaja zemljišče, - šifri in imenu katastrske občine, v kateri se nahaja zemljišče, - parcelni številki zemljišča, - površini parcele, izraženi v kvadratnih metrih, - posplošeni vrednosti, ki jo določi organ, pristojen za geodetske evidence, ocenjeni ali orientacijski vrednosti v skladu z 18. in 20. točko 3. člena ZSPDSLS-1. 28 3 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/11 13 1.300,00 4 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/12 13 1.300,00 5 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/13 13 1.300,00 6 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/14 13 1.300,00 7 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/15 13 1.300,00 8 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/16 16 1.600,00 9 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/21 79 7.900,00 10 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/24 33 3.300,00 11 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/25 5 500,00 12 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/35 10 1.000,00 13 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/27 2 200,00 14 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/28 27 2.700,00 15 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1996 K.O. LOG 1990/1 6042 13.000,00 16 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1996 K.O. LOG 1990/2 14269 30.900,00 17 18 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1987/50 22911 49.300,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1210 698 1.122,38 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1718/3 2000 1.600,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1718/4 381 304,80 21 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1996 K.O. LOG 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/17 12 1.200,00 22 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/33 47 4.700,00 23 24 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 877/22 168 7.560,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1874/6 136 441,00 25 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 2002 K.O. VRHNIKA 2866/8 13 286,00 2002 K.O. VRHNIKA 1870 305 18.300,00 2000 K.O. ZAPLANA 1902/9 913 6.706,00 19 20 48 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2246/32 93 7.905,00 49 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2249/18 343 29.155,00 50 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1916/21 86 400,00 51 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1916/23 174 700,00 52 53 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1916/25 293 900,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2430/5 917 10.000,00 54 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2692 K.O. SMREČJE 1023/36 259 1.500,00 55 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1811/4 283 566,00 56 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD del 1811/3 300 600,00 57 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD *253/4 8 640,00 58 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 666/8 15 1.200,00 59 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 669/9 34 2.720,00 60 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/33 682 27.280,00 61 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1736/39 808 48.480,00 62 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 153/1 1139 79.730,00 63 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1006/1 648 6.740,00 64 65 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 7.360,00 OBČINA VRHNIKA 1590 397,50 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2729/20 1735 (delež 12/72) 1868/6 184 OBČINA VRHNIKA 566 28.300,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1381/5 170 7.650,00 68 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 2003 K.O. VERD 1098/1 8620 18.000,00 69 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 895/2 526 11.790,00 66 67 28 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 70 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 877/23 138 6.210,00 71 72 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2246/36 163 16.300,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 655/11 2595 103.800,00 73 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 2002 K.O. VRHNIKA 153/2 490 22.050,00 74 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2699/244 341 16.200,00 75 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2748/69 200 9.400,00 76 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/30 90 6.300,00 77 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2854/76 413 28.910,00 78 79 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 729/2 65 4.550,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2511/14 200 600,00 80 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 2003 K.O. VERD 19/9 70 4.200,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 139 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 140 141 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 134 135 136 137 138 89 1.162,00 1887/26 41 1.845,00 1887/20 78 3.510,00 1887/21 16 720,00 518/1 323 393,00 1892/2 1 80,00 1887/29 10 1.040,00 823/4 155 6.000,00 877/21 415 18.675,00 2436/11 179 1.400,00 3077/15 17 150 254/3 1421 14.210,00 262/1 2890 28.900,00 1064/2 708 7.080,00 1064/3 1422 14.220,00 2099/321 3446 34.460,00 3019/5 4135 41.350,00 3019/11 1068 10.680,00 3022/3 7382 73.820,00 3022/4 407 4.070,00 3023/3 5559 55.590,00 3023/6 3824 38.240,00 1832/6 47 100 126/3 3509 35.090,00 134/1 12608 126.080,00 139/4 4583 45.830,00 211/4 1801 18.010,00 211/5 641 6.410,00 219/9 2760 27.600,00 219/15 1393 13.930,00 827/4 201 352 OBČINA VRHNIKA 2699/248 117 7.020,00 OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 1768/2 15 900 166 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 365/1 20 180 167 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 1253 20697 206.970,00 168 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 1386 3281 32.810,00 7.098,00 169 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 669/13 33 1.980,00 170 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 669/14 11 660 171 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 669/15 25 1.500,00 172 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 669/16 84 5.040,00 136 8.160,00 17 1.020,00 83 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2729/30 58 3.480,00 84 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/14 138 8.280,00 85 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/24 586 35.160,00 86 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/28 589 35.340,00 87 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/34 641 38.460,00 88 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/29 661 39.660,00 89 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/33 685 41.100,00 90 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/27 692 41.520,00 91 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2748/68 750 45.000,00 92 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/25 824 49.440,00 93 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/32 824 49.440,00 94 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2748/50 894 53.640,00 95 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2735/2 917 55.020,00 96 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2740/21 1037 62.220,00 97 98 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1871/2 419 3.771,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1839/3 4 28,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1839/2 40 280,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1839/4 48 336,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1839/5 379 2.653,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1839/7 7 49,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1695/24 16 112,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1874/8 4 176,00 105 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 2002 K.O. VRHNIKA 2854/73 36 1.800,00 106 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2854/68 94 4.700,00 107 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2854/70 29 1.450,00 108 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2854/69 12 600,00 109 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2868/20 98 4.900,00 110 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2868/24 106 5.300,00 111 112 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2699/243 9 430,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1834/8 21 12,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1834/9 252 145,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1834/10 109 151,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1340/2 650 6.825,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1343/1 458 4.809,00 1859/2 104 OBČINA VRHNIKA 1887/31 OBČINA VRHNIKA 19/10 2753/8 103 OBČINA VRHNIKA 133 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 2003 K.O. VERD OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 2002 K.O. VRHNIKA 102 OBČINA VRHNIKA 164 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 101 OBČINA VRHNIKA 165 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 100 132 2003 K.O. VERD 2001 K.O. STARA VRHNIKA 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 2001 k. o. Stara Vrhnika 2001 k. o. Stara Vrhnika 2002 k. o. Vrhnika 81 82 99 CMYK 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 125 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 2003 K.O. VERD 126 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1859/3 8 360,00 183 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 127 128 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 877/30 27 1.215,00 184 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2748/79 20 760,00 185 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2729/30 58 2.210,00 186 187 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2740/14 138 3.470,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2627/8 65 1.588,00 188 189 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1932/13 8 9,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1887/13 225 7.220,00 190 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 2000 K.O. ZAPLANA 1998 K.O. VELIKA LIGOJNA 2002 K.O. VRHNIKA 2073/9 183 9.960,00 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 129 130 131 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1347/4 676 1420/3 466 4.893,00 1421/3 2978 31.269,00 1422/3 687 7.214,00 162 163 2627/8 65 650 173 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 669/17 20 1.200,00 174 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 669/18 21 1.260,00 175 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 k. o. Verd 669/19 22 1.320,00 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2862/18 100 3.810,00 2430/10 376 3.948,00 176 654/5 975 661,00 177 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2862/22 50 1.910,00 178 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2699/243 9 340,00 801 2913 1.480,00 179 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2699/244 341 13.000,00 180 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2873/1 362 300,00 809/5 1544 2.140,00 181 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2854/91 89 2.858,00 24 1.080,00 182 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2854/92 11 353,00 2854/93 22 706,00 1887/25 5 225,00 1887/22 6 270,00 1887/23 127 5.715,00 1887/27 5 225,00 29 29 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 191 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1782/2 247 7.930,00 192 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1780/2 151 4.850,00 193 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1070/138 5 192 194 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2003 K.O. VERD 1043/30 18 688,00 SKUPAJ: 2.432.577,68 Tabela 2023 – 2a. Načrt razpolaganja z zemljišči LASTNIK: KRAJEVNA SKUPNOST BLATNA BREZOVICA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST 1 KS BLATNA BREZOVICA OBČINA VRHNIKA ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA 1997 K.O. BLATNA BREZOVICA 2/2 ZAP. ŠT. 1 UPRAVLJAVEC KS DRENOV GRIČ 1998 K.O. OBČINA VRHNIKA LESNO BRDO VELIKA LIGOJNA 4 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/35 19 / / 19 760,00 5 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/36 19 / / 19 760,00 6 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/37 20 / / 20 800,00 7 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/38 19 / / 19 760,00 8 OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/39 19 / / 19 760,00 POVRŠINA PARCELE (m2) OBČINA VRHNIKA 9 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/40 19 / / 19 760,00 542 50.000,00 10 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/41 19 / / 19 760,00 SKUPAJ: 50.000,00 11 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/42 20 / / 20 800,00 12 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/43 20 / / 20 800,00 13 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/44 20 / / 20 800,00 14 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/45 25 / / 25 1.000,00 LASTNIK: KRAJEVNA SKUPNOST DRENOV GRIČ - LESNO BRDO ŠIFRA IN IME KATASTRSKE OBČINE PARCELNA ŠTEVILKA POVRŠINA PARCELE (m2) OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE 1506/2 14.561,00 30.000,00 15 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2001 K.O. STARA VRHNIKA 1729 (delež 12/72) 1720 Stara Vrhnika 34 456-1 457-2 457-1 SKUPAJ: 30.000,00 16 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 3037 478 Močilnik 5 2635-1 42,7 3444-1 17 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA *53/4 475 Blatna Brezovica 48 746-1 60 25.818,90 18 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA *53/4 475 / 747-1 62 179,40 19 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 BLATNA BREZOVICA *53/4 475 / / / 2.738,68 20 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 VRHNIKA 2523/4 301 Cankarjev trg 11 559 342,88 850.000,00 21 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 VRHNIKA *331/1 175 Ljubljanska 2069 (ZK cesta 12 9009) 175 34.300,00 SKUPAJ: 1.109.143,46 Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb (Obr. št. 2b) obsega naslednje podatke: - upravljavcu, - samoupravni lokalni skupnosti, v kateri se nahaja stavba ali del stavbe, - točnem naslovu dela stavbe, - identifikacijski oznaki, ki obsega šifro katastrske občine, številko stavbe in dela stavbe, - površini dela stavbe, izraženi v kvadratnih metrih, - posplošeni vrednosti, ki jo določi organ, pristojen za geodetske evidence, ocenjeni ali orientacijski vrednosti v skladu z 18. in 20. točko 3. člena ZSPDSLS-1. Tabela 2023 – 2b. Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST 1 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 3 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 4 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 5 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 6 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 7 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 8 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA NASLOV CANKARJEV TRG 8 CANKARJEV TRG 8 CANKARJEV TRG 8 CANKARJEV TRG 8 CANKARJEV TRG 8 CANKARJEV TRG 8 CANKARJEV TRG 8 ZAPLANA 25 30 OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE Tabela 2023 – 2a. Načrt razpolaganja z zemljišči SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST CMYK ID OZNAKA DELA STAVBE POVRŠINA DELA STAVBE (m2) OCENJENA, POSPLOŠENA ALI ORIENTACIJSKA VREDNOST NEPREMIČNINE del stavbe 2002-650-6 170,1 96.106,5 del stavbe 2002-650-7 53,7 30.340,4 del stavbe 2002-650-8 50,2 28.363,00 del stavbe 2002-650-9 58,9 8.739,00 sol. % 2002-650-3 5,77 3.057,05 sol.% 2002-650-9 20,61 10.913,20 del stavbe 2002-650-4 5,1 2.700,50 del stavbe 2000-426-3 165,57 0 SKUPAJ: 174.219,65 Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo (Obr. št. 2c) obsega naslednje podatke: - upravljavcu, -  samoupravni lokalni skupnosti, v kateri se nahaja zemljišče s stavbo, -  šifri in imenu katastrske občine, v kateri se nahaja zemljišče s stavbo, -   parcelni številki zemljišča, -   površini parcele, izraženi v kvadratnih metrih, -   točnem naslovu dela stavbe, -   identifikacijski oznaki, ki obsega šifro katastrske občine, številko stavbe in dela stavbe, -   površini dela stavbe, izraženi v kvadratnih metrih, in -   posplošeni vrednosti, ki jo določi organ, pristojen za geodetske evidence, ocenjeni ali orientacijski vrednosti v skladu z 18. in 20. točko 3. člena zakona. Tabela 2023 – 2c. Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC SAMOUPRAVNA LOKALNA SKUPNOST OCENJENA, POSPLOŠENA ID POVRŠINA ALI OZNAKA DELA STAVBE ORIENTACIJSKA DELA V M2 VREDNOST STAVBE NEPREMIČNINE POVRŠINA ŠIFRA IN IME PARCELNA PARCELE KATASTRSKE OBČINE ŠTEVILKA (m2) 1 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1999 K.O. PODLIPA 193/9 1167 PODLIPA 36 64-1 373 116.482,33 2 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1999 K.O. PODLIPA 193/9 1167 / / / 5.877,30 3 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 2002 K.O. VRHNIKA 2007/34 22 / / 22 880,00 NASLOV DELA STAVBE 73 9,7 77,9 26,2 15.557,85 48.549,00 Vse navedene vrednosti iz tabel so informativne narave. Ocena prejetih denarnih sredstev od prodaje nepremičnega premoženja oz. stavbnih in drugih zemljišč in poslovnih objektov in drugih prostorov v letu 2023 je 3.715.940,79 EUR, ocena porabljenih sredstev za nakup zemljišč v letu 2023 je 4.926.615,84 EUR. Realizacija načrta bo skladna z izvedbo investicij, za katere se predvideva prodaja, nakup ali menjava nepremičnega premoženja. V letu 2023 je načrtovana prodaja nekaterih stavbnih zemljišč za gradnjo. Predvidene so prodaje manjših površin pri stanovanjskih objektih, ki se že ali se bodo uporabljale kot pripadajoča zemljišča k stavbam. Pri nepremičninah s statusom javnega dobra se pogosto pojavlja problematika neusklajenosti dejanskega stanja poteka občinske ceste in stanja, ki ga izkazuje zemljiški kataster. V navedenih primerih je stanje potrebno urediti, in sicer z odkupom z nadomestilom v naravi, prodajo ali odkupom zemljišč. Predvideni so tudi odkupi zemljišč za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v zvezi z izvedbo investicij Občine Vrhnika. Skladno z drugim odstavkom 24. člena ZSPDSLS-1 so v proračunu rezervirana tudi sredstva za pridobivanje in razpolaganje z nepremičnim premoženjem na celotnem območju Občine Vrhnika pod določeno vrednostjo, ki je opredeljena v odloku, s katerim je določen proračun, postopek izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine, in sicer do višine 200.000,00 EUR, ki ga lahko samostojno sprejme organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti. Sprememba Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2023 je sestavni del Rebalansa proračuna Občine Vrhnika za leto 2023. Sprememba Načrta začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Z dnem uveljavitve Spremembe Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2023, preneha veljati Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2023, ki je bil sprejet na 4. izredni seji, dne 8. 11. 2023. Številka: 478-157/2022 (6-03) Vrhnika, dne 22. 6. 2023 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati l. r. 30 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika Na podlagi 19. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika (Naš časopis št. 304/2004, 338/2007 in 419/2014), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2023 (Naš časopis št. 509/2022) ter Mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme de minimis pomoči št. 441-43/2021 z dne 10.5.2021, Občina Vrhnika in OOZ Vrhnika objavljata JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI IN PODETNIŠTVA ZA LETO 2023 I. PREDMET RAZPISA Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev Občine Vrhnika in sredstev Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika, za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v letu 2023. II. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Okvirna višina razpisanih sredstev je 35.000,00 €, od tega zagotavlja Občina Vrhnika 30.000,00 €, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa 5.000,00 €. Sredstva Občine Vrhnika so zagotovljena na proračunski postavki 4003 14029001 14018 Razpis – gospodarstvo. V primeru spremembe višine proračunske postavke se bo vlagateljem razdelilo sredstva, ki bodo na voljo na postavki proračuna v času razdelitve sredstev. davčnih obveznosti ter obveznosti do delavcev, - za z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, - za nabavo vozil za cestni prevoz tovora podjetjem, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju. IV. UKREPI IN POGOJI 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Po potrebi lahko komisija naknadno zahtevo še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Subvencija se podeljuje za kreditne pogodbe, ki so bile oz. bodo sklenjene v obdobju od 3.10.2022 do 2.10.2023. Subvencija se dodeli za kredite z naj1. SUBVENCIONIRANJE OBRE- daljšo dobo vračanja do 10 let. SubvenSTNIH MER ZA SPODBUJANJE cionira se maksimalno 2,5 odstotne točke (60% subvencije je iz sredstev INVESTICIJ Občine Vrhnika, 40% subvencije je iz sredstev OOZ Vrhnika), do višine krea. Namen in pogoji financiranja Sredstva za subvencijo obrestne mere dita 42.000,00 €. V kolikor prosilec ni se namenijo za dolgoročne kredite, ki član OOZ Vrhnika, subvencijo dodeli so bili ali bodo pridobljeni za naslednje le Občina Vrhnika do višine 1,5 odstotne točke. Delež subvencije ne sme upravičene stroške investicij: presegati 50% obresti kredita. - stroške nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja pro- 2. SPODBUJANJE UDELEŽBE NA jektne dokumentacije za gradnjo SEJMIH IN RAZSTAVAH poslovnih prostorov, - stroške nakupa, graditev ali preure- a. Namen in pogoji financiranja Sredstva za spodbujanje udeležbe na ditev poslovnih prostorov, - stroške nakupa in posodobitve opre- sejmih in razstavah se namenijo za udeležbo na določenem sejmu ali predme, - stroške posodobitve obstoječe proi- stavitvi na določeni razstavi. zvodnje in storitev in - stroške nematerialnih investicij (na- Sredstva se dodelijo za naslednje uprakup patentov, licenc, know-hov-a, vičene stroške: - stroške najetja sejemskega prostora/ nepatentnega tehničnega znanja). stojnice, Med upravičene stroške investicij ne - stroške predstavitve sejemskega prostora/stojnice, spadajo izdatki za nakup transportnih sredstev in transportne opreme, v ko- - stroške delovanja sejemskega prostora/stojnice. likor gre za prejemnike subvencij, ki so registrirani za opravljanje transportne b. Upravičenci dejavnosti. Subvencijo je dovoljeno dodeliti za kreditiranje tistih investicij v stalna sredstva, ki so potrebna za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, za spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (racionalizacija, diverzifikacija ali modernizacija). Subvencijo je dovoIII. UPRAVIČENCI ljeno dodeliti le v primeru, če predstaUpravičenci do sredstev iz tega razpi- vlja spodbudo za izvedbo predvidenih sa so majhna podjetja in samostojni investicij oziroma je za njihovo izvedpodjetniki oziroma upravičenci dolo- bo nujno potrebna. čeni pri posameznem ukrepu. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna b. Upravičenci podjetja. Za subvencijo dela obrestne mere kreSedež fizične oz. pravne osebe ter kraj dita lahko zaprosijo samostojni podinvesticije morata biti na območju Ob- jetniki posamezniki, majhna podjetja in občani, ki nameravajo odpreti obrčine Vrhnika. tno ali podjetniško dejavnost in so pri Ne glede na določila prejšnjih odstav- pristojnem organu vložili zahtevo za kov, se sredstva dodeljujejo le prosil- pridobitev statusa samostojnega podjetnika ali podjetja, ki so pri pristojnem cem s slovenskim državljanstvom. organu vložila zahtevo za vpis v sodni register. Sredstva se ne dodeljujejo: - podjetjem, ki delujejo na področju c. Prijava na razpis za dodelitev ribištva in akvakulture, - podjetjem, ki delujejo na področju sredstev mora vsebovati primarne proizvodnje kmetijskih - kreditno pogodbo ali predpogodbo za dolgoročni kredit, za katerega se proizvodov iz seznama v Prilogi I prosi subvencija, k Pogodbi o ustanovitvi Evropske - amortizacijski načrt kredita, skupnosti, - podjetjem, ki delujejo na področju - dokumentacijo, iz katere mora biti razvidno, za kakšne namene je bil predelave in trženja kmetijskih ali bo odobren kredit (predračun, proizvodov iz seznama v Prilogi I računi, pogodbe, izjava banke…..), k Pogodbi v primeru, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali - predstavitev prosilca in njegovih dejavnosti z referencami v pisni obliki, količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev - potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije ali jih zadevna podjetja dajo na trg oz. sklep o vpisu podjetja v sodni reter v primeru, če je pomoč pogojena gister – pridobi Komisija za vodenje s tem, da se delno ali v celoti prenese postopka javnega razpisa, na primarne proizvajalce, - podjetjem, ki so v stečajnem post- - pisno izjavo, da prosilec subvencije za namen, za katerega je oz. bo doopku, postopku prisilne poravnave bil odobren kredit, ni dobil državne ali likvidacije, pomoči, oz. če jo je, kakšen delež je - podjetjem, ki so opredeljena, kot dobil iz drugih virov. Skupna višina podjetja v težavah in pridobivajo sredstev ne sme preseči 15% upravidržavno pomoč po posebnem pročenih sredstev investicije. gramu za reševanje in prestrukturipisno izjavo prosilca o poravnanih ranje, davkih in prispevkih. - podjetjem, ki nimajo poravnanih CMYK Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so ali bodo nastopili na določenem sejmu in razstavi kot aktivni udeleženec. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati - predstavitev prosilca z navedbo namena udeležbe na sejmu/razstavi ter kratkim opisom posameznega sejma/razstave, - pogodbo ali predpogodbo o najemu sejemskega oz. razstavnega prostora/ stojnice, - potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register – pridobi Komisija za vodenje postopka javnega razpisa, - pisno izjavo, da prosilec za sredstva za namen, za katerega prosi ni dobil državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen delež je dobil iz drugih virov, - račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v poglavju iz poglavja V, - pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Sredstva se dodelijo za nastop na določenem sejmu ali razstavi, ki je bil ali bo v obdobju 3.10.2022 do 2.10.2023. Občina dodeli posameznemu prosilcu do 25% upravičenih sredstev, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa do 25% upravičenih sredstev oz. maksimalno posameznemu prosilcu le toliko, kolikor znaša predviden članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2023. 3. POMOČ PRI USPOSABLJANJU ZAPOSLENIH IN USPOSABLJANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV a. Namen in pogoji financiranja Sredstva pomoči pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov se namenijo za izobraževanje in pridobivanje dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki so potrebni pri delu zaposlenih in samostojnih podjetnikov in se namenijo za naslednje stroške: - stroške kotizacije seminarjev, - stroške inštruktorja, - potne stroške inštruktorja in drugih, ki se usposabljajo, - ostale tekoče stroške, - stroške udeležencev usposabljanja. b. Upravičenci 31 kor znaša predviden članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2023. 4. ODPIRANJE NOVIH ZAPOSLITEV a. Vir sredstev Sredstva za ta ukrep zagotavlja občina Vrhnika. b. Namen in pogoji financiranja Sredstva za nove zaposlitve se namenijo za zaposlitve ljudi, ki še niso bili zaposleni, so ostali brez zaposlitve ali so v postopku izgubljanja dosedanje zaposlitve zaradi poslovnih razlogov s strani delodajalca. Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so se ali bodo usposabljali sebe (gre za samo- Sredstva se namenijo za naslednje stojne podjetnike) ali zaposlene, za pri- upravičene stroške: dobitev dodatnih znanj za potrebe dela. - strošek bruto plače (neto plača, davek iz osebnih prejemkov, prispevki za PIZ in ZZ, c. Prijava na razpis za dodelitev sredprispevek za zaposlovanje in prispevek stev mora vsebovati za starševsko varstvo). - podatke o prosilcu (naziv podjetja ali Med stroške plače ne spadajo: davek samostojnega podjetnika), na izplačane plače, nadomestilo za - podatke o udeležencu (ime in priprehrano in prevoz na delo, regres imek, status-zaposlen, samostojni za letni dopust in drugi dodatki ter podjetnik), bonitete zaposlenega. - dokazilo o uspešno zaključenem usposabljanju, razen za tiste, ki se c. Upravičenci bodo usposabljanja šele udeležili, - račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o Za sredstva lahko zaprosijo samostojni plačilu) bodo morala biti dostavljena podjetniki ali podjetja, ki so ali bodo na do roka, navedenega v pogodbi iz po- novo zaposlovala. glavja V, Šteje se, da gre za novo zaposlitev, če se - izjavo, da je bilo oz. bo usposabljanje dodatno pridobi celo ali več zaposlitev namenjeno za potrebe pri delu, glede na povprečje preteklih dvanaj- potrdilo o vpisu samostojnega pod- stih mesecev. Nova zaposlitev mora jetnika v poslovni register Slovenije biti ohranjena vsaj dve (2) leti po preoz. sklep o vpisu podjetja v sodni re- jeti pomoči, sicer je potrebno sredstva gister – pridobi Komisija za vodenja vrniti. postopka javnega razpisa, - pisno izjavo, da prosilec za te Do sredstev so upravičeni delodajalci namene, za katere vlaga prošnjo, ni za delavce s slovenskim državljandobil nikakršne pomoči oz. če jo je stvom in stalnim prebivališčem na obkakšen delež in iz katerih virov, močju Občine Vrhnika. - obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt d. Prijava na razpis za dodelitev s strani AJPES-a oz. Statističnega sredstev mora vsebovati urada RS, - pogodbo oz. vzorec pogodbe o za- pisno izjavo prosilca o poravnanih poslitvi, davkih in prispevkih. - obrazec M-1 o prijavi delavca pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, Po potrebi prosilca lahko komisija narazen za tiste, ki šele bodo zaposloknadno zahteva še dodatno dokumenvali, tacijo. - fotokopijo prve plačilne liste. V kolikor le-te na dan prijave na razpis d. Pogoji za dodelitev sredstev ni mogoče predložiti, bo morala biti dostavljena do roka navedenega v Pomoč za pridobitev katere koli izopogodbi iz poglavja V, brazbe po veljavnih pravilih osnovnega, - dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na določenem delovnem poklicnega, srednješolskega, višješolmestu, skega in visokošolskega izobraževanja se dodeli za usposabljanje v šolskem - dokazilo o številu zaposlenih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejši letu 2022/2023, za ostala usposabljanja od 14 dni: pa za tista, ki so ali se bodo izvajala v - potrdilo iz uradne evidence ZZZS ali obdobju 3.10.2022 do 2.10.2023. - izjava samostojnega podjetnika ali podjetja, ki mora vsebovati seznam Pomoč se dodeli samostojnim podjevseh tnikom ali pravnim osebam s sedežem na območju občine Vrhnika. Območ- zaposlenih ter navedbo trajanja zaposlitve: določen ali nedoločen čas, na obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pomoč dodeljuje samo samostoj- - potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v poslovni register Slovenije nim podjetnikom ali pa zaposlenim oz. sklep o vpisu podjetja v sodni repri pravnih osebah, če so ustanovitelji gister – pridobi Komisija za vodenje te pravne osebe, ki mora biti članica postopka javnega razpisa, OOZ. Občina Vrhnika pomoč dodeljuje tudi - pisno izjavo o povprečnem številu zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) za zaposlene delavce. mesecih, Občina dodeli posameznemu prosil- - pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. cu do 17,5% upravičenih stroškov, v primeru da je usposabljanje namenjeno težje zaposljivim osebam pa 22,5 e. Pogoji za dodelitev sredstev upravičenih stroškov, Območna obr- Sredstva se dodelijo delodajalcem tno-podjetniška zbornica pa do 17,5% za zaposlitve, sklenjene v obdobju upravičenih stroškov oz. maksimalno 3.10.2022 do 2.10.2023. Sredstva se posameznemu prosilcu le toliko, koli- dodelijo za stroške bruto plač za obdo- 31 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Vrhnika 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si bje dveh let v višini 7,5% upravičenih Vloge, ki ne bodo opremljene v skladu z stroškov. določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacije bo komisija izločila. Sredstva se dodeli v letu 2023 v enkratnem znesku in sicer v skupni višini 24 Komisija bo v 5 dneh od odpiranja plač, ki so enake prvi izplačani plači. vlog telefonsko pozvala tiste vlagatelje, Če prva izplačana plača ni izplačana v katerih vloge niso bile popolne, da jih obdobju enega meseca, se le-ta prera- najkasneje v roku 8 dni dopolnijo. čuna za obdobje enega meseca (preračunana plača). Komisija za dodelitev finančnih sredstev iz tega razpisa sprejme sklep o doČe se v nadaljnjih mesecih plača zapo- delitvi sredstev najpozneje v roku 8 dni slenemu zniža, mora prejemnik sred- od prejema dopolnjenih vlog. Sklep se stev razliko med prvo izplačano plačo posreduje posameznemu prosilcu najoz. preračunano plačo in vsemi nižjimi kasneje v roku 7 dni po prejemu sklepa. plačami vrniti dajalcu sredstev – Obči- Vlagatelj lahko vloži pritožbo v roku 8 ni Vrhnika. dni od prejema sklepa. Če se plača zaposlenemu v nadaljnjih mesecih poviša, prejemnik sredstev ni upravičen do izplačila razlike med prvo oz. preračunano plačo in povišanimi plačami, ker dobi sredstva v naprej. Po pravnomočnosti sklepa se sklene pogodba v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti. VI. KONČNE DOLOČBE Če po odpiranju vlog in izračunu subV. RAZPISNI ROK TER POSTO- vencij komisija ugotovi, da je za pripaPEK PRIJAVE dajočo subvencijo premalo razpoložljivih sredstev, se prosilcem sredstva 1. PRIJAVA IN RAZPISNI ROK razdelijo v ustreznem sorazmernem deležu tako, da vsi prosilci pridobijo Prijava na razpis se začne 3.7.2023 in enak procent subvencije. konča 2.10.2023. Vloge za pridobitev finančnih sredstev iz tega razpisa s potrebnimi prilogami vložijo prosilci po pošti s priporočeno pošiljko na naslov: Prosilci bodo upravičeni do sredstev OOZ le v primeru, da imajo poravnano zapadlo članarino do dneva oddaje vloge. Vse dodatne informacije so na voljo na OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 sedežu Območne obrtno-podjetniške Vrhnika zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/755-77-40 ali po e-pošti: ali osebno na sedežu Območne obrluka.ogrin@ozs.si ter tno-podjetniške zbornice Vrhnika, TrObčini Vrhnika, Tržaška cesta 1, po žaška cesta 8a, 1360 Vrhnika. telefonu 01/755-54-21 – Erika Červek. Vloga mora biti dostavljena v zaprti Številka: 410-29/2023-2 (3-03) ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ – Datum: 2.6.2023 VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – PODJETNIŠTVO 2023« na prednji strani in OBČINA VRHNIKA polnim nazivom pošiljatelja na zadnji ŽUPAN strani. Daniel Cukjati, l.r. 2. KOMISIJA Komisija, ki bo vodila celoten postopek javnega razpisa bo nepravilno označene ovojnice zaprte vrnila pošiljatelju. Vse pravilno označene ovojnice bo odprla in ugotovila njihovo popolnost. Vloga je popolna, če vlagatelj do predpisanega roka za oddajo vlog predloži vse dokumente, ki jih je potrebno predložiti v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Odpiranje prispelih vlog ne bo javno. V roku dostavljene in pravilno izpolnjene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so predložene. Izločene bodo tiste vloge, v katerih bo prosilec prosil za dodelitev sredstev, ki niso predmet tega razpisa. CMYK OOZ VRHNIKA PREDSEDNIK Matjaž Jereb, l.r. Na podlagi 119. in 129. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Ur. l. RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) ter 35. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP o pripravi Sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za počitniško naselje Prezid 2 - del 1. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) Območje sprememb in dopolnitev Občinskega podrobnega prostorskega načrta za počitniško naselje Prezid 2 – del (v nadaljevanju: OPPN) zajema celotno območje OPPN, ki se nahaja v naselju Jerinov Grič na Zaplani, južno od lokalne ceste LC 468012 Jerinov grič – Ceste in meji na Občino Logatec. Območje obsega cca 4938 m2. (2) Območje OPPN se nahaja v enotah urejanja prostora ZA_2011 in ZA_101 (obe s podrobnejšo namensko rabo: SP – površine počitniških hiš). (3) Spremembe in dopolnitve OPPN obsegajo zemljišča s parc. št. 1647/33, 1647/35, 1647/50, 1647/51, 1647/95 - del, vse k.o. Zaplana. (4) Po potrebi (zaradi načrtovanja GJI) se območje sprememb in dopolnitev OPPN lahko razširi na sosednje enote urejanja prostora oziroma zemljišča. (5) Na območju sprememb in dopolnitev OPPN ni območij ali objektov kulturne dediščine, ohranjanja narave ali varstva voda. (6) Na območju sprememb in dopolnitev OPPN se nahaja gospodarska javna infrastruktura: vodovodno omrežje na zemljišču s parc. št. 1647/95 ter elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje na zemljiščih s parc. št. 1647/95 in 1647/35, vse k.o. Zaplana. (7) S spremembami in dopolnitvami OPPN se: - poveča BTP štirih počitniških hiš iz 75 m2 na 120 m2, skladno z veljavnim Občinskim prostorskim načrtom Občine Vrhnika, - ukine gradbene linije, - spremeni določila za gradnjo pomožnih objektov, skladno z veljavnim Občinskim prostorskim načrtom Občine Vrhnika, - spremeni pogoje za gradnjo GJI, skladno s pogoji nosilcev urejanja prostora, - druge spremembe in dopolnitve, za katere se izkaže potreba tekom postopka. 2. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi: - prostorskih izvedbenih pogojev, ki jih določa Občinski prostorski načrt Občine Vrhnika, - splošnih smernic in mnenj nosilcev urejanja prostora, - drugih potrebnih strokovnih podlag, ki se bodo pripravile v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPPN. 32 določbe, ki veljajo za postopek pripra- Občine Vrhnika, pisno z dopisi pa tudi ve in sprejetja občinskega prostorskega vse lastnike zemljišč v območju SD načrta (119. – 124. člen ZUreP-3). OPPN ter Krajevno skupnost Zaplana. 2) Javnost je v postopek priprave SD 4. člen OPPN drugič vključena z javno razgr(roki za pripravo OPPN in posamenitvijo in javno obravnavo dopolnjeneznih faz postopka) ga osnutka SD OPPN. Javna razgrnitev bo trajala najmanj 30 dni. V tem času ima javnost možnost podaje pripomb FAZA ROK OKVIREN ČAS in predlogov. 3) V času javne razgrnitve se izvede Izdelava osnutka tudi javna obravnava, na kateri je doSD OPPN s junij - julij polnjen osnutek SD OPPN javno predsodelovanjem 2023 stavljen. javnosti 4) Javnost bo o kraju in času javne razgrnitve in obravnave obveščena z javMnenja NUP na julij - avgust 30 dni nim naznanilom v Našem časopisu in osnutek 2023 na spletni strani Občine Vrhnika. Dopolnjen osnutek SD OPPN Javna razgrnitev in javna obravnava september 2023 30 dni september oktober 2023 Priprava stališč do pripomb javnosti oktober november 2023 Predlog SD OPPN november - december 2023 Mnenja NUP na predlog Sprejem SD OPPN december 30 dni 2023 - januar 2024 februar 2024 5. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora) Državni nosilci urejanja prostora, ki podajo mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Langusova 4, 1535 Ljubljana za področje okolja in energetike 2. Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 100 Ljubljana za področje javnih komunikacijskih omrežij. Lokalni nosilci urejanja prostora, ki podajo mnenja za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti so: 1. JP Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika za področje javne komunale: vodovod, kanalizacija, plin, javna razsvetljava, javna higiena 2. Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika za področje javnih lokalnih cest. 6. člen (način vključevanja javnosti) 7. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) 1) Potrebni podatki za izdelavo SD OPPN so zbrani v GIS Sistemu Občine Vrhnika, iObcina oz. jih zagotovijo nosilci urejanja prostora. 2) V postopku SD OPPN se izdela elaborat ekonomike. 3) Če se v postopku priprave OPPN izkaže potreba za dodatne strokovne podlage, jih zagotovi pobudnik/investitor SD OPPN. 8. člen (CPVO oziroma presoja sprejemljivosti na varovana območja) (1) Za SD OPPN se ne bo izvedla celovita presoja vplivov na okolje, ker OPPN ne bo vseboval posegov: - ki bi ne bili celovito presojani že v postopku priprave OPN, - za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, - za katere je zahtevana presoja sprejemljivosti na varovana območja, - ki bi lahko pomembneje vplivali na okolje. (2) Zavod RS za varstvo narave je dne 16. 6. 2023 izdal mnenje št. 35630255/2023-2, da presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja ni treba izvesti. 9. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in v državnem prostorskem informacijskem sistemu. Številka: 3503-2/2023 (5-08) 1) Javnost je v postopek priprave SD Vrhnika, dne 20. 6. 2023 OPPN prvič vključena pri pripravi Župan Na podlagi 129. člena Zakona o ure- osnutka SD OPPN, in sicer v obliki Občine Vrhnika janju prostora – ZUreP-3 (Ur. l. RS, št. zbiranja pripomb. Občina o pripravi Daniel Cukjati, l.r. 199/21) se za pripravo sprememb in do- osnutka SD OPPN obvesti širšo javnost polnitev OPPN smiselno uporabljajo z javnim naznanilom na spletni strani 3. člen (vrsta postopka) 32 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Borovnica CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 33 Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Županova beseda Spoštovane občanke in občani Zaključujemo prvo polovico leta in lahko rečem, da je vsaj za nas na občini, minila zelo hitro. Ceste so vroča tema tega leta, ne samo v Borovnici, temveč v celotni državi. Razumemo, da vam omejitve na praktično vseh cestnih povezavah iz Borovnice proti Ljubljani parajo živce, vendar brez gradbišč obnova žal ni mogoča. Gre za splet okoliščin, ki je privedel do tega, da rekonstrukcije posameznih odsekov sovpadajo z obnovo železniške proge med Brezovico in Borovnico in posledično močno povečanim tovornim prometom. Če bi bilo načrtovano, se verjetno ne bi moglo zgoditi s tako popolno sočasnostjo. Vendar je napredek viden, obnovljena je asfaltna prevleka od gradu Bistra proti Verdu, sledi obnova vozišča od elektrarne v Bistri do kapelice na Dolu, v dolžini 1,3 km. Ta projekt obnove je financiran iz programa EU za zaščito dvoživk in bo dokončan do decembra 2023. Prav tako upamo, da bo posedanje barjanskih tal čim prej končano in da bo avtocestni priključek v Verdu urejen. Potem bo pot hitrejša, vsaj do avtoceste. Direkcija je naročila dopolnitev prometne študije in idejne zasnove za umestitev obvoznice v območju gradu Bistra. 12. 5. je bil zadnji sestanek vseh deležnikov na direkciji. Prostorska situacija v območju gradu je zelo kompleksna zaradi številnih omejitev, saj na tem območju velja zaščitni režim kulturne in naravne dediščine. Tukaj meji območje Krajinskega parka Ljubljansko barje, vodovarstveno območje, kot tudi območje, pomembno za dvoživke. Poleg tega smo na sektor za vzdrževanje cest poslali poziv, da naj na prednostno listo uvrstijo obnovo odseka ceste od kapelice na Dolu pa vse do Ljubljanske ceste v Borovnici. Pa naj bo dovolj o cestah. Gasilci iz Brezovice pri Borovnici so svečano prevzeli novo vozilo. Zaželimo jim uspešne intervencije, da se bodo posadke srečno vračale domov ter da bo vozilo dobro in dolgo časa služilo svojemu namenu. Devetošolci so zaključili šolanje v osnovni šoli Borovnica, kot tudi ostali učenci v nižjih razredih. Vsem želim lepe in tople počitnice. Kljub počitniškemu utripu je julij v Borovnici tradicionalno aktiven s prireditvami. Vabim vas na Dan Borovnic, ki bo 15. 7., kot tudi na proslavo ob občinskem prazniku, ki bo v četrtek 27. 7. 2023. Uživajte na zasluženem dopustu, kjerkoli že boste, in naberite moči za prihajajočo jesen. Peter Črnilogar, župan 27. julija 1857 se je na prvi vožnji vlaka med Dunajem in Trstom, v Borovnici s svojim spremstvom ustavil avstrijski cesar Franc Jožef. Ob navdušenju domačinov in obiskovalcev iz širše okolice si je ogledal mogočni Borovniški viadukt, največji objekt na progi Južne železnice, prve železniške proge, ki je prečkala gorovja in povezala srednjo Evropo s Sredozemljem. Gradnja viadukta in obratovanje železniške proge sta pomenila veliko spremembo in razvojno spodbudo. Borovnica je iz slabo dostopne vasice postala s svetom povezano trško naselje z razvijajočo se obrtjo, ki je kasneje deloma prerasla v industrijo. Kraj je dobil šolo, poštni urad in trgovine, s čitalnico se je začelo kulturno življenje, ki so ga kmalu nadgradila tudi prva športna društva ter turistično obiskovanje soteske Pekel. Zato Občina Borovnica ob obletnici prihoda cesarskega vlaka praznuje svoj občinski praznik, ob katerem župan na slavnostni akademiji s kulturnim programom najbolj zaslužnim občanom podeli priznanja. Letošnja slovesnost ob občinskem prazniku, ki se bo začela ob 19. uri, bo tradicionalno potekala pred OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, v primeru sla- bega vremena pa v večnamenskem prostoru šole. Župan Peter Črnilogar bo nagrajencem podelil priznanja Občine Borovnica za leto 2023. Kulturni program bo pripravilo Kulturno društvo Borovnica, ogledali pa si boste lahko tudi razstavo čipk klekljarske sekcije »Punkeljc« na temo Borovniškega viadukta. Lepo vabljeni! Praznik borovnic 2023 V soboto, 15.7. 2023, se bo v Borovnici odvijala tradicionalna prireditev Praznik borovnic 2023. obiskovalcev poskrbljeno z dvema prizoriščema. Na narodno-zabavnem odru bodo nastopili: • Skupina Tequila Prireditev bo potekala v dveh • Skupina Vzrock sklopih. V sejemskem sklopu, • Petkova pumpa ki se bo začel ob 9.00 in se zaključil ob 18.00, bo poudarek Na rock odru pa: na stojnicah, katerih rdeča • Charlie Brown nit bodo borovnice in vse • Nejc Trček kar se da pripravitiiz njih ter • Keep it Simpl na otroškem in razvedrilnem • Warm Up programu. Otrokom bo poleg • JRB otroškega programa na voljo tudi vrtiljak, na glavnem odru Za Praznik borovnic 2023 pa bo potekal pravi folklorni vam ne bo potrebno kuhati, saj za razvajanje vaših brbončic po- in odlična »craft« piva. V soboto, 15. 7. 2022, se vidifestival. V večernem sklopu, ki smo poskrbeli za bogato in skrbel Master Chef Slovenija bo potekal od 19.00 do treh cenovno dostopno ponudbo. 2022 Luka Novak. Poskusil pa mo v Borovnici, na Prazniku zjutraj v nedeljo, bo za zabavo Med drugim bo, tako kot lani, boste lahko tudi vrhunska vina borovnic 2023! Borovniški jamarji izvedli ukrep delne začasne sanacije stebra borovniškega viadukta Jamarji Jamarskega kluba Borovnica ne hodijo samo v jame. Obvestilo Najava objave razpisa nepovratnih sredstev za razvoj malega gospodarstva v Občini Borovnica Občina Borovnica in OOZ Vrhnika bosta sredi julija, predvidoma 14. 7. 2023, na spletnih straneh občine in OOZ Vrhnika objavili razpis za podpore razvoju malega podjetništva in obrti v občini Borovnica. S strani Občine Borovnica bo razpisanih 6.000 evrov nepovratnih sredstev. Rok za oddajo vlog bo 22. 9. 2023. Konec aprila so na stebru - ostanku Borovniškega viadukta, s hidro izolacijskim premazom “mašili” luknje na platoju. S tem naj bi preprečili ali vsaj zmanjšali pronicanje vode v nosilno strukturo stebra. Sodelovali so: Erazem in Peter Svete, ter Jože Pristavec - Joc. Hvala jim! Občina Borovnica je za poseg pridobila soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine in zagotovila finančna sredstva za pokritje stroškov intervencije. Letošnja zimska zmrzal pa je očino naredila svoje in konec marca je ob močnem deževju in vetru nekaj kamnov in opek z vrhnjega dela stebra odpadlo, se odbilo od ostanka oboka ter končalo na sprehajalni poti ob viaduktu, pločniku in na cesti. Steber viadukta - izvedba zaščitnega premaza. Da bi preprečili morebitne življenjsko nevarne ponovitve česa podobnega smo tudi za ta poseg, ki bo prepreči padanje kamenja in opeka zunaj z ograjo zaščitenega območja ob vznož- ju stebra že pridobili soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kdaj se bo do namestitve zaščitne žične mreže prišlo pa je odvisno od vremena in gnezdenja postovke na stebru viadukta. Po zadnjih ocenah s konca lanskega leta znašajo stroški celovite konzervacije okoli 210.000 evrov. AK, foto: Jože Pristavec - Joc 33 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Borovnica CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 34 Prvo obeleženje »Svetovnega dneva kolesarjenja« v občini Prireditev “Borovnica kolesari 2023” je v soboto, 3. 6. 2023, lepo uspela kljub temu, da je zjutraj še kazalo, da jo bo odplaknilo deževje. Dež so ob začetku prireditve uspešno pomagali odgnati člani Pihalnega orkestra Vrhnika, ki so s svojimi udarnimi koračnicami dali vedeti, da bo dan vse prej kot zaspan. Vse se je odvijalo bolj ali manj skladno z napovedanim programom, samo na sejmu rabljenih koles ni bilo nobene ponudbe. Voditeljica Slavi Košir je najprej pozdravila župana Petra Črnilogarja in vse navzoče, predstavil namen in potek prireditve, pri čemer je izpostavila, da se ta dogaja kot del promocije operacije “Barjansko kolesarsko omrežje na območju Občine Borovnica odsek Borovnica - Breg” ter se zahvalila glavnemu sponzorju podjetju SPAR Partner Blatnik Borovnica, sponzorjema Prozvok d. o. o. in Birosistemi d. o. o. ter vsem sodelujočim. Pred uvodnim dogodkom - kolesarjenjem po trasi kolesarske povezave Borovnica - Breg v izgradnji z nekdanjim kolesarskim asom Juretom Pavličem - je s slednjim opravila kratek intervju, v katerem je med drugim tudi povedal, da rad kolesari po Ljubljanskem barju in si tudi on želi, da bi pri Kaminu končno dobili most oz. brv za kolesarje in pešce. Župan Peter Črnilogar je v svojem nagovoru izpostavil prizadevanja Občine Borovnica da kolesarska povezava Borovnica - Breg ne bo edina pomembna investicija za izboljšanje varnosti šibkejših udeležencev v prometu. Potruditi pa se moramo tudi za izboljšanje prometne kulture in spremembo prometnih režimov v občini v prid varnosti, predvsem otok, starejših, kolesarjev in uporabnikov drugih prevoznih sredstev na področju mikromobilnosti. Potem je prisotne pozval, da se skupaj Juretom Pavličem podajo na varovano vožnjo po gradbišču kolesarske povezave Borovnica-Breg, zaradi katere bomo dobili tudi rekonstruiran najbolj nevarni odsek najbolj prometne ceste v naši občini. Komaj se je četica kolesarjev vrnila s kolesarjenja z Juretom Pavličem nazaj na osrednje prizorišče - P+R pri železniški postaji Borovnica -, je od tam že krenilo okoli 40 kolesarsko zagretih udeležencev prve Gravel kolesarske dirke za pokal Borovnice. Sledila je slovesna otvoritev Koloparka Borovnica, ki je sestavni del v projekta LAS Bare z zaledjem »KOLOPARKI – UČILNICE KOLESARSKIH VEŠČIN« in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj. Župan Peter Črnilogar je izpostavil, da se je Občina Borovnica vključila v projekt, ker otroci radi kolesarijo, obvladovanje dinamičnega ravnotežja, vožnja čez različne ovire, hitrost, ki je višja od tiste, ki jo dosežejo s tekom pa to so izzivi, ki se jih z veseljem lotevajo. Dobro je, da te veščine lahko pridobijo v varnem okolju. Takoj po otvoritvi so instruktorji KŠD Superpotencial demonstrirali pravilno tehniko vožnje po pump-track poligonu, ki so jo potem poskušali osvojiti nadebudni mladi kolesarji, razdeljeni po starostnih skupinah. Medtem se je na osrednjem prizorišču že začel živahen kolesarski živ-žav na kolesarskem poligonu spretnostne vožnje in poznavanja prometnih predpisov ZŠAM Vrhnika. Franjo Čretnik in ekipa so poskrbeli, da ni bilo samo poučno, temveč tudi zabavno, tako za otroke kot za njihove starše. Pri mojstru Boštjanu, ki v okviru JP KPV v okviru projekta ZERO WASTE skrbi za recikliranje odsluženih koles, pa se je vila dolga vrsta mlajših in starejših, katerih kolesa so potrebovala nastavitve zavor in prestav, pričvrstitve vijakov, podmazovanje verig in menjave zračnic. Precej otrok se je s svojimi starši pod vodstvom Matjaža Ocepka udeležilo družinskega naravoslovno-zgodovinskega kolesarskega izleta po trasi opuščene proge Južne že- leznice ter potem po barjanskih kolovozih do naravnega spomenika Goriški mah. Pot je bila daljša od predvidene, saj sta bila tako podvoza za Zvirkom kot tudi v Goričici zaradi prenove proge zaprta in so zato morali kolesarji železniško progo prečkati preko nadvoza v Goričici. Pol ure za “makadamarskimi dirkači” so se v strmine Menišije pognali tudi udeleženci gorsko kolesarskega izleta z Juretom Pavličem. Poleg prekaljenih kolesarskih mačkov iz na finiše sprinterjev profesionalnih kolesarskih dirk! Več o zmagovalcih v posameznih kategorijah in podelitvi nagrad pa v posebnem prispevku. Lepo počasi, brez hitenja, pa Tako kot vsi udeleženci dir- je v tempu najmlajših kolesarjev ke so tudi vsi udeleženci izleta potekal “Otroški kolesarski varno in brez poškodb prišli do krog” po Borovnici, ki je v docilja pri stari železniški postaji v bro voljo spravil ne le vse udeBorovnici, pri čemer smo lahko ležene, temveč tudi vse, ki so med udeleženci kolesarske dir- se znašli na kratki trasi, ki je od ke opazovali tudi šprinterske ceste ob Borovniščici kolesarje dvoboje v zadnjih metrih vzpo- pripeljala na Paplerjevo ulico, na pred ciljem, ki so spominjali od tam pa preko Molkovega vrst TVD Partizan se je v skupini znašlo in se s strminami pogumno spopadlo tudi precej deklet, pa tudi mladih kolesarskih nadebudnežev. trga in Mejačeve ulice nazaj na P+R Borovnica. Za varnost teh in vseh ostalih udeležencev sta poskrbeli policijski patrulji PP Vrhnika na čelu za “našim” Vilijem Jerebom, redarka MIRED Vrhnika Gabrijela Korelc, vodja redarske službe Janez Stražišar ter številni reditelji iz vrst vseh prostovoljnih gasilskih društev v občini ter TVD Partizan in ŠD Borovnica. Vsem se lepo zahvaljujemo. Zahvala gre tudi vsem sodelujočim: članom Pihalnega okrestra Vrhnika, voditeljici Slavki Košir, Žanu Gabrovšku in njegovi ekipi (Jansport), Neji Malavašič Šurca (KŠD Superpotencial) in njeni ekipi, članicam DPŽ Ajda Borovnica za odlično pecivo ter seveda nepogrešljivemu Jožetu Zormanu-Škratu. Hvala tudi Jožetu Korošcu (za polena, brez katerih ne bi bilo kolesarske enolončnice). Dogajanje je snemala ekipa Studio 12, ki bo iz posnetega materiala izdela spletni video. Tudi njim hvala. Posebna zahvala gre seveda našemu nekdanjemu kolesarskemu asu Juretu Pavliču, ki se je kljub številnim obveznostim vzel čas in nam z aktivnim obiskom prireditve izkazal čast. Ob koncu se še enkrat zahvaljujemo glavnemu sponzorju SPAR Partner Blatnik Borovnica ter sponzorjema Prozvok d. o. o. in Birosistemi d. o. o. Prireditev BOROVNICA KOLESARI 2023 je potekala v sklopu operacije »Barjansko kolesarsko omrežje na območju Občine Borovnica, odsek Borovnica-Breg” , ki jo je finančno podprl Evropski sklad za regionalni razvoj. AK, foto: Maja Dodič 34 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Borovnica CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 35 Zgodovinski dan za kačanske Kote Junij 1973 Srečanje 50 let pozneje ... Petek, 26. maj 2023, se bo za Prostovoljno gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici in tudi za celotno občino zapisal v zgodovino. 50 let pozneje ... Na lep junijski dan leta 1973 sta se od osnovnošolskih klopi v Borovnici poslovila dva razreda ponosnih, radoživih, nagajivih, vedoželjnih osmošolcev. Do te življenjske prelomnice sta nas varno pripeljali razredničarki, gospa Marija Marinč in gospa Cvetka Florjanc. Šola pa ni poskrbela le za naše znanje, dala nam je mnogo več. Razšli smo se kot dobri prijatelji, ki smo s pomočjo skrbnih učiteljic in ravnatelja, gospoda Staneta Novačana, vseh osem let tkali medsebojne vezi, ki se vse do danes še niso pretrgale. Mnogo pomembnejše od ocen, ki so nam jih zapisale v spričevala, so bile prave vrednote, ki so nam jih potrpežljivo in z lastnim vzgledom vcepile v mlada, odprta srca. Prve korake sta nas naučili ga. Marija Levstik in ga. Majda Menegalija. Levstikovo tršico smo imeli tako radi, da smo jo včasih pred poukom šli iskat kar domov. Njuno delo sta nadaljevali ga. Ivanka Knap in ga. Tončka Mejač, v 3. razredu sta se z nami mučili ga. Bogdana Močnik in ga. Rozalija Dretnik, piljenje na razredni stopnji pa sta zaključili ga. Gizela Sedlar in ga. Boža Kavčič. Na predmetni stopnji smo iz šolarčkov počasi zrastli v šolarje. Pouk je postal zanimivejši. Hodili smo na ekskurzije, kjer smo utrjevali snov in prijateljstvo. Udeleževali smo se kulturnih prireditev, različnih tekmovanj, imeli smo zelo kvaliteten mladinski pevski zbor. Veliko smo si pomagali pri učenju in se tako nevede naučili kolegialnosti in požrtvovalnosti. Zelo lepe spomine imamo na vsakoletno pustovanje in praznovanje novega leta, na otvoritev šolskega igrišča, na plesne vaje … veliko je dogodkov, ki so z leti zbledeli, a se pojavijo, če le malo pobrskamo po spominu. Junija 1973 smo odšli v svet z lepo popotnico, ki smo jo dobili v osnovni šoli. Življenjske poti so nas odpeljale na različne konce Slovenije in bivše Jugoslavije, pa tudi v tujino. Na razdalje se nismo kaj dosti ozirali. Pogosto smo se srečevali, na za- Z razredničarko Marinčevo četku kar vsako leto, kasneje na 5 let. V zrelih letih se vidimo vsakih 10 let. Zadnjo soboto v letošnjem maju smo se srečali na turistični kmetiji v idilični vasici blizu Borovnice. Prišlo nas je veliko; nekaterim je prihod preprečila bolezen ali kakšen pomembnejši dogodek. Leta prinesejo marsikaj … tudi nam življenje ni vedno prizanašalo. Kljub temu nam je na srečanju uspelo odložiti vse nahrbtnike. Pozabili smo na bolečine v kolkih, na skeleč poškodovan gleženj, na šive po nedavni operaciji, na probleme, ki jih nikoli ne zmanjka … postali smo otroci iz junija 1973. Veseli smo bili vsakega posebej. Pogovor je stekel, pa tudi pesem in obilo smeha. Z obiskom nas je razveselila tudi razredničarka Marinčeva, ki je pri 97 letih s svojo pojavo, lucidnostjo in odličnim spominom prevzela vse. Tokrat srečanja nismo zaključili zjutraj, kot je bilo v navadi do zdaj. Leta nimajo nič pri tem … Besedilo: Lidija Marinč Izbira in ureditev fotografij: Jože Žitko V kačanske kote je namreč pripeljalo novo in sodobno gasilsko vozilo GVC-1 Renault D16. Sprejem je bil tak, kot se takemu dogodku pritiče. Gasilski špalir mladine, prisotnost lokalne oblasti in kolegov gasilskih društev drugih občin, seveda ni šlo brez harmonike in pogostitve. Pred gasilski dom v Brezovici je novo vozilo pritegnilo številne vaščane vseh generacij, ki so gotovo začutili, da gre še za kako pomemben dogodek in da je to pravzaprav rezultat skupnega truda in podpore. Marsikdo od starejših se je verjetno spomnil skromnih začetkov tega društva. Začelo se je z motorno brizgalno Rakovica, nadaljevalo z motorno brizgalno Rosenbauer, ki je še danes v uporabi, prvo vozilo TAM-80 je zamenjal VW LT 46 in vsako vozilo je pomenilo velik preskok v operativni zmogljivosti društva. 21 let po prihodu gasilskega vozila z vodo pa so kačanski gasilci uresničili verjetno največji preskok v zgodovini društva, ki ne bo povečal požarne varnosti samo za vasi v tem okolišu in celotni občini Borovnica, temvč tudi v Gasilski zvezi Vrhnika, je prepričan novi poveljnik Miha Dodič, ki je postregel tudi z nekaj statistike: Renault D16 s širikolesnim pogonom in prostorom za sedem gasilcev, vozilo ima vgrajeno gasilsko črpalko in rezervoar s prostornino 3000 litrov Vabilo »Ne da sovražim, da ljubim sem na svetu.« (Sofokles: Antigona) Vabimo vas na prireditev OHRANIMO SPOMIN, ki je vsako leto v začetku julija v Borovnici. Gre za spomin na hudo tragedijo, ki se je zgodila 13. julija 1942, ko je v bratomornem boju izgubilo življenje šest članov iz družine Vičičevih in Lončarjevih. S spominjanjem vode, črpalko Rosenbauer NH25, 2 visokotlačna navijaka in opremo za gašenje in reševanje, ki jo zahteva tipizacija gasilske zveze. Nadgradnjo je izdelalo podjetje GV Pušnik iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici, višina celotne investicije pa je 262.249,07 €. 70-odstotno ga je financirala občina Borovnica, 30-odstotkov pa PGD Brezovica pri Borovnici. A pot gasilskega vozila ni bila dolga samo toliko, kot je pot od Slovenske Bistrice, pač pa je bila mnogo daljša. Želje, razmišljanja in predvsem priprave so se začele vsaj deset let nazaj. Prve ponudbe so pridobili že leta 2013, takrat so gasilci začeli tudi z ogledi vozil. V vsem tem času so si pri različnih društvih ogledali več kot 15 vozil, obiskali so več sejmov, med drugim tudi največji gasilski sejem v Hannovru. Obiskali so vse proizvajalce gasilskih vozil v Sloveniji kot tudi nekatere na Poljskem in Hrvaškem. Nato je leta 2020 občina odobrila financiranje vozila v višini 70 odstotkov, sledila pa je le še odločitev »vrha«, Cirila Trčka, Damjana Turšiča in Mihe Dodiča, da so sposobni dokončati gasilski dom in hkrati financirati 30 odstotkov vozila. In res, dom stoji in je že skoraj v celoti dokončan, v »štalci« pa je parkirana tudi »moderna kravca«, kot se je izrazil Dodič. Želje vseh pa ostajajo enake kot pred tem. Da bi bilo vozilo čim manj v uporabi oz. bi bilo bolj kot ne namenjeno »panoramskim« in vzdrževalnim vožnjam. Pa srečno in na pomoč! Rok Mihevc na te in še mnoge nepokopane in zamolčane žrtve državljanske vojne se Borovničani pridružujemo civilizacijski gesti Antigone, ki je pokopala svojega brata Polineika in mu tako izkazala spoštovanje. Da bi kot občani in kot Slovenci živeli kot pravična in svobodna skupnost, se moramo soočiti s svojo preteklostjo, pokopati svoje drage umrle in jim s spominom nanje izkazati spoštovanje. Prireditev bo v nedeljo, 2. julija. Začela se bo ob 10. uri z mašo, ki jo bo imel borovniški župnik g. Janez Šilar, nadaljevala pa se bo pred cerkvijo z nagovorom predsednika Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrina ter s kratkim kulturnim programom. Prisrčno vabljeni! Franci Kavčnik 35 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Borovnica 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si T E M A Foto: visit-borovnica.si Vedno hladni Pekel Zadnja leta vedno bolj obi- visokega 18 metrov. skana borovniška turistična točka je soteska Pekel pri Borovnici. Sploh poleti, ko se želimo umakniti pred vročino in shladiti v senci. Skozi Pekel teče potok, ki izvira na Bloško-rakitniški planoti, ob njej pa je speljana zavarovana pot, ki jo skrbno oskrbuje Turistično društvo Borovnica. Takšno ime je soteska verjetno dobila prav zaradi bučanja vode ob dolgotrajnih deževjih, kar je včasih ljudi strašilo. Tudi steze so bile težje prehodne in s tem nevarne. Pekel slovi po petih slapovih, ki pozimi zaledenijo in so primerni za plezanje. Izhodišče poti je na nadmorski višini 335 m poleg gostišča, vrh soteske pa je na nadmorski višini 650 m, od tam lahko nadaljujemo pot na Pokojišče (732 m). Pot od parkirišča vodi mimo obnovljenega mlina čez brv, kjer ob vstopu v sotesko stoji lesena skulptura »peklenščka«, ki ponazarja tudi pot skozi Pekel. Prvi slap je med vsemi najmanjši, visok je pet metrov in se pretaka preko balvanov. Drugi pada za mogočno skalno steno in je visok 16 metrov. Steza pelje preko stopnic oz. po »dr. Oblakovi poti« do razgledne ploščadi z mizo in klopjo v vznožju tretjega slapa, CMYK Od razpotja do skalnega osamelca, imenovanega »Hudičev zob«, je pot zahtevna, vendar zavarovana z jeklenicami. »Zob« je poimenoval Frole Strmiški, ki je ob otvoritvi Pekla leta 1904 na njem izobesil slovensko narodno zastavo. Na vrhu je lepa razgledna točka, s 36 M E S E C A katere se vidi Pristavo, Niževec, Zabočevo in Brezovico. Nekaj sto metrov naprej od »Hudičevega zoba« se odcepi tudi stezica proti bruhalniku – izvirni jami, dolžine 60 metrov in globine 25 metrov, ki se poševno spušča v notranjost hriba. Četrti slap, ki velja za najlepšega med slapovi, saj voda prosto pada v enem pramenu in se v široki pahljači razbije na štirimetrski dolomitni kopici sredi tolmuna, je visok 17 metrov. Najvišji pa je peti slap, ki je visok kar 20 metrov. Nad tem slapom so ostanki samodelujoče hidravlične črpalke (t. i. oven), s katero so poskušali črpati vodo za oskrbo višje ležečih vasi, kamnit jez in za njim ostanki nekdanjih mlinov in žage. Sotesko Pekel pri Borovnici so poznali že davni predniki Borovničanov. Prve poti ob divjih brzicah in mimo veličastnih slapov so pred stoletji nadelali oglarji, ki so tu dobivali les za postavljanje oglarskih kop. Poleg oglarjev so v sotesko zahajali še ljudje brez lastnih gozdov, ki so tam nažagali drva in jih ob naraslih vodah spuščali po strugi v dolino. Nad in pod nedostopno sotesko je bilo več mlinov in žag, katerih ostanki so ponekod vidni še danes. V celoti se je ohranil zgolj Brancelj-Koširjev mlin na jasi pred Peklom, ki so ga člani Turističnega društva Borovnica obnovili v letih 1994/1995. V vznožju soteske je nekaj let obratovala tudi manjša predelovalnica lesne biomase v lepenko, vendar so jo Italijani med okupacijo požgali. Prvi, ki je slovensko javnost opozoril na lepote borovniškega Pekla, je bil kaplan Simon Robič v Novicah leta 1864: »Naravoljubom, posebno botanikarjem, oznanjam, da zala cvetica »Primula carniolica«, ktero ponosno domačinko imenujemo, ker samo na Kranjskem in še tu le na redkih krajih raste, se v tukajšnji pičlo uro od Borovnice oddaljeni dragi, »Peklo« imenovani, v najlepši krasoti razcveta.« Kot perspektivno izletniško točko jo tri desetletja pozneje odkrije dr. Josip Ciril Oblak in jo v Planinskem vestniku leta 1897 opisuje kot »krasno, romantično sotesko«, leta 1903 pa krsti kar za »nebesa turistova«. O Peklu je pozneje pisal še večkrat in s tem v Borovnici in širše zbudil živo zanimanje za slavne pekelske slapove ter spodbudil izdelavo varovanih poti skozi sotesko. Že maja 1904 je »Odbor za pripravo poti v Pekel« zaznamoval poti, 29. junija pa je sledilo slavnostno odprtje, ki se ga je udeležila vsa elita Slovenskega planinskega društva, številni Borovničani in Vrhničani. Do tedaj je odsek pod vodstvom postajenačelnika Froleta Strmiškega nadelal poti do današnjega tretjega slapa in preko Pristave do petega slapa. Šele leta 1925 pa je odsek SPD pod vodstvom domačina Martina Košute z izgradnjo dodatnih poti, mostov in kažipotov za vso turistovsko javnost naredil dostopen še preostali del soteske. Slavnostno odprtje je bilo 21. junija tega leta. Do druge svetovne vojne so poti urejali številni zagnani Borovničani, združeni v Notranjski podružnici SPD, ki je imela od leta 1928 sedež v Borovnici. Zavoljo druge svetovne vojne in povojne obnove vzdrževanje poti v Peklu ni bilo prioritetno. Šele leta 1952 so na pobudo odbornika Antona Petriča člani telovadnega društva Partizan Borovnica popravili poti, lestve in brvi, s slavnostnim odprtjem 11. maja pa slovensko javnost znova opozorili na romantično sotesko Pekel. Leta 1955 so dogradili gostinski objekt v dolini Pekla in napeljali elektriko s Pristave. V teh letih se je v Borovnici osnovalo Turistično olepševalno društvo, ki si je ob gostilni postavilo svoj dom, načrtovali pa so tudi kopalni bazen. Leta 1964 so lesene stopnice ob slapovih zamenjali za kovinsko konstrukcijo. Ob 100. obletnici »odkritja Pekla«, 31. avgusta 1997, je bila tu organizirana občinska proslava in tedaj so na vhod v sotesko postavili leseno skulpturo »peklenščka«, ki jo je izdelal domači mojster. Leta 1998 je Planinsko društvo namestilo sodobna varovala, v kasnejših letih so bile zamenjane dotrajane lesene brvi in podesti na stopnicah, nameščene so bile nove smerne table. Glavna dela pa so bila končana šele leta 2008, ko je dr. Bogomir Celarc z ekipo naredil zadnji jekleni most pod petim slapom. Simbol Pekla je postal endemični kranjski jeglič, ki izven gorskega sveta uspeva le na majhnem področju od Trnovskega gozda do Roba na Dolenjskem. Svoje značilne barve razkrije v aprilu. Poleg njega tu raste tudi drugo alpsko rastlinje: dvocvetna vijolica, rumeno milje, dlakavi sleč, visokogorska podaljšana špajka, kranjska krhlika, planinski šipek, alpska mastnica, kranjska bunika … V soteski pogosto srečamo gamse. Povzeto po članku na sl.wikipedia.org Osnovnošolsko regijsko tekmovanje šahovskih krožkov V petek, 19. 5. 2023, je na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica potekalo Osnovnošolsko regijsko tekmovanje šahovskih krožkov, ki jih vodi šahovski učitelj Marko Ribičič. šole Danielu Horvatu in prof. Klemenu Jevnikarju, ki sta poskrbela za ustrezen prostor ter okrepčilo za tekmovalce in njihove starše. Za OO tekmovanja Boštjan Na njem so nastopili najboljši Leben Anže na četrtem mestu. Zakrajšek, predsednik šahisti iz Osnovne šole MiraZa pomoč pri organizacina Jarca, Osnovne šole dr. Vita ji se zahvaljujemo ravnatelju Šahovskega kluba Borovnica Kraigherja, Osnovne šole Franca Rozmana Staneta, Osnovne šole Marije Vere, Osnovne šole Toma Brejca in Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. Po napetih bojih, ki so potekali po švicarskem sistemu za posamični šah in 15 min na igralca, je med starejšimi učenci slavil Aljaž Cvitkovič iz Osnovne šole Mirana Jarca iz Ljubljane, med mlajšimi učenci pa je prvo mesto osvojil Matic Levačič, prav tako iz Osnovne šole Mirana Jarca. Najboljši borovničan je bil 36 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Borovnica CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Petje v Borovnici ima prihodnost 37 Klas in Šumnik z romantičnim štirikotnikom na državnem tekmovanju Foto: Janez Eržen Predšolski pevski zbor Mavrica vrtca Borovnica Potem ko so se folklorniki značilne na območju Gorskega Mladinski pevski zbor OŠ Borovnica Po nekaj letih premora so se v borovniški teljski pevski zbor OŠ Borovnica zbrale pred osnovni šoli zopet zbrali borovniški pevci vseh generacij. Revijo pevskih zborov, ta je bila tokrat že 26., je pod okriljem Kulturnega društva Borovnica organiziral Ženski pevski zbor Barjanke. Na povabilo se je odzvalo 8 zborov in kar približno 130 pevcev. Če bi prešteli največ dvignjenih telefončkov v publiki v času nastopa, bi zmagovalec postal Predšolski pevski zbor Mavrica vrtca Borovnica. Veliko navdušenja so požele tudi učiteljice, ki so se v zasedbo Uči- tremi leti. Da petje v Borovnici ne bo izumrlo, dokazujejo kar trije zbori učencev osnovne šole – Mlajši otroški pevski zbor, Otroški pevski zbor in še Mladinski pevski zbor – vsi trije pod vodstvom Alje Repnik. Tega so verjetno najbolj veseli pevci »z izkušnjami«, ki so prav tako poželi velik aplavz – Ženski pevski zbor Tonja, Moški pevski zbor Štinglc in gostiteljice Ženski pevski zbor Barjanke. Rok Mihevc Folklorne skupine Šumnik iz Borovnice in Folklorne skupine Klas iz Horjula združeni uvrstili na regijski nivo, je sledila še prijetna novica, da so dosegli državno raven in se tako znova uvrstili na Maroltovo srečanje odraslih folklornih skupin. To je v soboto, 10. junija, potekalo v Žalcu, na odru Doma II. Slovenskega tabora. V dveh polfinalnih nastopih se je skupaj predstavilo 13 odraslih folklornih skupin oz. več kot 400 plesalcev. Zmagala je Akademska folklorna skupina France Marolt s spletom »Medo bere jagude«, koreografijo plesov Kotarja. Horjulski in borovniški folklorniki pa so se pod vodstvom Marije Čipić Rehar in glasbeno priredbo Eve Grmek predstavili z »romantičnim štirikotnikom«, ki so ga naslovili »Med dvema stoloma«. Dobri poznavalci književnosti boste hitro razbrali, da gre za navdih po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča, ki govori o ljubezenskem štirikotniku med kmečko deklico, izobraženim kmečkim fantom, pohlepno mestno gospodično ko kar hitro zgodi, da se znajdeš in mestnim gospodom. Nauk te zgodbe je jasen, da ni dobro na tleh, med obema. sedeti na dveh stolih, ker se lahRok Mihevc Letošnja Glasbena fabr’ka tudi mednarodna Po lanskem lepem odzivu festivala Glasbena fabr’ka so se organizatorji tudi letos odločili, da ga pripravijo. Za nami so že trije dogodki, dva še prihajata. Dober odziv že lani Gre za drugi festival, katerega idejni vodja in organizator je domačin Tadej Kenig, ki uresničuje ideje, kako pred domačim pragom predstaviti vrhunske glasbene dogodki, kakršni so na voljo le v večjih centrih. Letošnji spored koncertov je zanimiv tudi zato, ker v Borovnico prihajajo tudi tuji glasbeniki. »Zelo me veseli, da je v naši občini uspel ta izreden podvig. Rezultate smo opazovali skozi celo lansko sezono, ko smo uživali v raznolikih glasbenih žanrih, od posvetne in klasične glasbe preko jazza in latina do sodobne predstave v okolju industrijske cone Struge. Tudi kritiško so bili koncerti zelo dobro sprejeti. RTV Slovenija je v oddaji Kultura zadnjo prireditev prikazal tudi širšemu slovenskemu občinstvu in dovolil, da so se zvoki z nje slišali in zazveneli celo v sklepnem delu oddaje.« Dr. Iura de Rezende in Tadej Kenig kliški pevski zbor Akademije za glasbo univerze v Ljubljani pod dirigentsko palico Marka Vatovca in Maje Bratina. Slednja zaključuje študij glasbene pedagogike in tako je bil ta koncert, ki so ga naslovili po pesmi »Dvojina« Ferija Lainška, tudi del njenega magistrskega dela. Pihalni kvintet Artvento Čez dva tedna, v nedeljo, 7. maja 2023, je prav tako v župnijski cerkvi sledil koncert Pihalnega kvinteta Artvento, na katerem so obiskovalci imeli moč poslušati tudi Tadeja Keniga, ki je prvi klarinetist orkestra SNG Dekliški pevski zbor Akademije Opera in balet Ljubljana in izredni profesor na Akademiji za za glasbo V aprilu in maju so se zvrsti- glasbo Univerze v Ljubljani ter li že trije dogodki. V župnijski gostujoči profesor Univerze v cerkvi sv. Marjete je v nedeljo, Novem Sadu. V sestavi kvinteta 20. aprila 2023, nastopil De- igrajo še drugi solisti orkestra Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo SNG Opera in balet Ljubljana ter orkestra Slovenske filharmonije. Na tekmovanju ARD v Munchnu so se uvrstili med osem najboljših kvintetov na svetu. Dr. Iura de Rezende V nedeljo, 14. maja 2023, pa je festival v osnovni šoli gostil brazilskega klarinetista. Dr. Iura de Rezende je svetovno znan glasbenik, ki je že nastopal na prizoriščih po ZDA, Južni Ameriki in Evropi. Raziskuje celoten spekter repertoarja klasičnega klarineta, izvaja pa tudi staro glasbo na starih (zgodovinskih) nedeljo, 4. junija 2023, bosta instrumentih. v zabočevski cerkvi sv. Janeza Krstnika na Potovanju s časovPriložnost za obisk še dveh nim strojem nastopila Boštjan Gombač (duduk, rekonstrukcidogodkov Pa naj bo ta članek tudi pova- ja najstarejšega glasbila na svetu, bilo na prihodnje dogodke. V klarinet, bas klarinet, melodike, Pihalni kvintet Artvento žvižg, lira, žepna trobenta, krilovka, bodhran, glas, zvočila) in Eduardo Raon (harfa in elektronika). Industrijska cona Struge pa bo v soboto, 2. septembra 2023, znova kulisa za različne instrumente in zasedbe z elek- tronsko glasbo. Nastopili bodo Tadej Kenig, Simon Klavžar, Oskar Laznik, Matej Grahek, Jonathan Mauch in Mauricio Valdes San Emeterio. Rok Mihevc Foto: Drago Videmšek 37 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Borovnica CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 38 Naravoslovni Tabor na kmetiji Konec maja smo se z otroki iz skupin Papagajčki, Pedenjpedi in Kapljice za tri dni odpravili na naravoslovni Tabor na kmetiji. Zbrali smo se v vrtcu, pojedli zajtrk in kmalu za tem nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal proti Škofji Loki. Pripeljal nas je v vas Četena Ravan, na turistično kmetijo Davčen in Ožbet, kjer sta nas gospodarja Frenk in Janez pogostila s sokom in pecivom. Sicer je ob prihodu padal dež, vendar ta ni zmotil naše radovednosti. Takoj smo prisluhnili lovcu, ki nam je predstavil in pokazal vse živali, ki živijo na tem območju. Povedal je čisto vse, kar je otroke zanimalo. Nato je sledilo kosilo, nastanitev po sobah in počitek. Po počitku nas je gospodar peljal po posestvu, nam razkazal vse živali (kokoši, koze, krave, zajca), ki so jih otroci lahko nahranili. Ko smo si pogledali okolico, nas je kmet Gašper “naložil” na traktorsko prikolico in nas odpeljal do bližnjega travnika. Tam je lahko vsak otrok z njegovo pomočjo kosil s koso, nato smo travo pograbili in jo naložili na prikolico. Travo smo peljali na senik, skozi luknjo pa nahranili krave pod senikom. Sledila je igra na najbolj super igrišču s še bolj super kresom, ob katerem smo se zbrale vse skupine in ob zvokih kitare tudi zapele. Otroci so zvečer popadali v postelje in prvi vtisi so bili zelo dobri. Drugi dan smo se do sitega najedli zajtrka ter se odpravili na pohod na Stari vrh. Sonce in Mini festival avtorske glasbe klanec sta nas pošteno segrela. Po povratku je sledilo kosilo in počitek. Ko smo se odpočili, smo si ogledali čebelnjak in čebele, zraven pa izvedeli kar nekaj zanimivosti o njih. Kasneje nas je gospodar Janez odpeljal na travnik, s seboj pa pripeljal kobilo Mišo. Vsak otrok je pogumno sedel nanjo in jezdil z najširšim nasmehom na obrazu. Potem smo odšli tudi v hlev s kravami. Tudi tukaj ni bilo izjeme; vsi otroci so brez strahu stopili k kravi Tepki in jo pomolzli kot pravi profesionalci. Po večerji smo se podali na krajši sprehod po vasi, nato pa se utrujeni odpravili v postelje. Franci Rotar V petek, 2. junija, je borovniški večnamenski prostor v osnovni šoli napolnila avtorska glasba treh različnih izvajalcev. Pevec Primož Križaj je namreč gostil dva glasbena kolega na »Music festivalu«, kot je poimenoval tokratni večer. Najprej je na oder stopil Franci Rotar, ki piše in izvaja avtorsko glasbo, njegove pesmi pa so, kot pravi, zelo osebne in v njih lahko začutimo njegovo življenjsko zgodbo in poslanstvo. Prve akorde v svetu glasbe mu je pokazal družinski prijatelj, potem pa se je večino časa učil preko interneta. Opazil je, da več pesmi nastane, ko se umiri oz. je v mirnem okolju. Svoje avtorsko delo predstavlja tudi na Ritmu srca, festivalu sodobne krščanske glasbe, ki ga pripravlja Radio Ognjišče. »Nad zvezdami«, »Misli« in »Balada o zimi« je le nekaj njegovih naslovov. Tudi Andrej Jerman je »iz rokava« potegnil nekaj svojih Andrej Jerman Primož Križaj avtorskih, eno od njih je napisal par dni pred samim dogodkom. Sicer je tudi član družinske vokalne zasedbe Pero+, v svojih mladostniških letih je deloval v zasedbi Križišče in Stična bendu, kasneje v Ribniškem pasijonu, dobro ga poznajo tudi poslušalci Gala koncertov Radia Ognjišče ter obiskovalci Ritma srca, saj je tudi njegov idejni in organizacijski vodja. Slišali smo pesmi »Zgodba«, »Pihaj mi, veter«, najbolj pa je pozornost pritegnila pesem »Čudež«, saj jo je napisal, ko je prvič postal oče. Primož Križaj pa je Borovničanom že dobro poznan glas, saj že kar nekaj let ustvarja tudi v okviru Kulturnega društva Borovnica. Pred leti se je predstavil na resničnostnem šovu Slovenija ima talent in prišel do polfinala, je tudi član skupine Odsev in tako je njegovo življenje res prepleteno z avtorsko glasbo. »Le hodi, sin moj«, »Bitka srca«, »Unikat« in mnoge druge je predstavil s svojo glasbeno zasedbo. Rok Mihevc Zadnji, tretji dan, smo pozajtrkovali, takoj za tem pa je gospodarica Jerneja zamesila testo za kruh, ob tem pa smo ji seveda vsi pomagali. Testo je počivalo približno eno uro, medtem pa je zagorelo v stari krušni peči. Vmesni čas smo porabili za pakiranje kovčkov in igro na igrišču. Ko je testo dovolj vzhajalo, si je vsak naredil svoj hlebček. Medtem ko se je kruh pekel, smo si krajšali čas s sprehodom do travnika, kjer je stala velika češnja, ravno pravšnja za igro v senci in otroci so imeli možnost opazovati kmeta Gašperja pri obračanju sena s pajkom. Čas nas je pregnal na kosilo, nato pa je po nas že prišel avtobus. Poslovili in zahvalili smo se vsem gospodarjem, sedli na avtobus in se odpeljali polni lepih vtisov proti domu. Na železniški postaji so nas nestrpno pričakali starši s solzami sreče v očeh, otroci so jim skočili v objem, zraven pa jim izročili čisto sveže pečen kruh. Čeprav je bilo na kmetiji naporno, smo si bili enotni, da smo zares uživali, se veliko novega naučili ter med seboj stkali čisto nove čarobne vezi in se še bolj povezali. Za vrtec zapisala Nika Zorman 38 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Horjul Županova beseda CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 39 Sprejem odličnjakov pri županu Čestitke ob velikem jubileju - 25. obletnici horjulske občine Spoštovane občanke in občani. Četrt stoletja je lepa doba. Vemo, da smo bili včasih del večje skupnosti - spadali smo pod območje Ljubljana – Vič – Rudnik in nato še nekaj časa pod občino Dobrova - Polhov Gradec - Horjul, kar je seveda prinašalo svoje prednosti in tudi slabosti. Danes, ko praznujemo našo samostojnost občine, lahko rečemo, ko se ozremo nazaj, da je bila odločitev, da ustanovimo samostojno občino, prava. V 25. letih se je veliko naredilo, občina je finančno močna, kakovost življenja pa na visoki ravni. Ker je bila občina Horjul vsa ta leta dobro vodena, so tudi rezultati takšni, kot so. Zato je prav, da se ob tej priložnosti zahvalim obema mojima predhodnikoma, predvsem pa vsem občinskim svetnikom in sedanjim ter nekdanjim članom uprave, ter seveda vsem vam občanom. Vsak je na svoj edinstveni in pomembni način prispeval k tej uspešnosti, o kateri lahko danes s ponosom govorimo. Meni in mojim sodelavcem ter svetnikom je pomembno, da ste vi, drage občanke in občani, zadovoljni. Poskušamo prisluhniti vsem željam, proračun sestavljamo samo na osnovi naših načrtov, ampak upoštevamo to, kar nam posredujejo vaški odbori, ki so prvi in najboljši naslov, kamor lahko posredujete vaše predloge za izboljšave. Vedno se skupno odločimo, kaj bomo naredili v kratkoročnem in dolgoročnem časovnem obdobju. Seveda ne gre vse naenkrat, ampak ker je upravljanje z občino in finančnimi sredstvi tu v Horjulu, je vse skupaj lahko bistveno učinkovitejše, predvsem pa se lažje dogovorimo, kaj bomo naredili sedaj in kaj čez leto ali čez nekaj let. Sedaj, ko se odvija naenkrat toliko gradenj, lahko rečem, da se bližamo koncu tem večjim investicijam v infrastrukturo in se bomo lahko kmalu posvetili projektom za šport in kulturo. Veseli me, da smo lahko naš jubilej praznovali vsi skupaj, najprej s podelitvijo občinskih priznanj in nato še z ogledom predstave Tajno društvo PGC, ki so jo pod vodstvom mentorjev odlično uprizorili naši otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Vsem dobitnikom priznanj seveda čestitam, kakor tudi vsem vam, drage občanke in občani. Glejmo z optimizmom naprej in bodimo ponosni na našo občino. Župan Janko Prebil Nagradni foto natečaj Tudi letos, so tradicionalno, ob koncu šolskega leta na občini Horjul sprejeli odličnjake, ki so jih spremljali ravnatelj in obe razredničarki. lahko na ta dosežek zelo ponosni. Vprašal jih je tudi kam so namenjeni naprej, v kakšno srednjo šolo ali gimnazijo so vpisani. ‘’Veseli me, da se otroci in njihovi starši prizadevajo za uspeh. Kot kaže, si lahko v Horjulu obetamo različne profile mladih. Od glasbenikov, ki so se odločili razvijaPozdravila sta jih župan Janko Prebil in ti naprej svoj talent, do gimnazijcev, ki ta direktorica občinske uprave Urška Marolt. trenutek še ne vedo natančno kam jih bo Župan se jim je najprej zahvalil za trud, peljalo življenje naprej. No, nekaj pa jih je, ki ki so ga vložili vsa leta obiskovanja osnov- so pa že odločeni bolj natančno kaj bi radi ne šole in za odličen uspeh, ter dejal, da so počeli v življenju in gredo v bolj specifično srednješolsko usmerjenost.’’ Skupina desetih odličnjakov je prejela tudi spominsko knjigo, ki jih bo lahko nagovarjala celo življenje. Vedno, ko bodo pred izzivi, lahko mladi vzamejo v roke to knjigo in preberejo kaj spodbudnega za življenje kar uči knjiga Mali princ. Župan in direktorica sta tudi izrazila željo, da še naprej aktivno sodelujejo v občini, oziroma domačem kraju. Peter Kavčič Foto: občinski arhiv Kanalizacija s spremljajočo infrastrukturo v naselju Žažar Dela na tem projektu, ki je izredno pomemben ne samo za Žažar, ampak tudi za celotno občino Horjul, se počasi zaključujejo. Žažar je tako v juniju dobil povsem na novo asfaltirane ceste. Med 12. in 15. junijem se je izvedlo asfaltiranje v debelini 4 cm. Dela še niso povsem končana, saj je treba še nasuti bankine in urediti brežine. Nekaj več dela izvajalce čaka še okoli čistilne naprave, kjer je treba urediti okolico. Nazadnje, ko bo vse pripravljeno in urejeno, pa sledi še poskusni zagon čistilne naprave in poskusno obratovanje, kar je ustaljen postopek pri gradnji in zaključevanju tovrstnih projektov. Besedilo in foto: Peter Kavčič »LEPOTE HORJULSKE DOLINE« Občina Horjul razpisuje nagradni fotonatečaj z naslovom »Lepote horjulske doline«. Fotografije sprejemamo na elektronskem naslovu obcina@horjul.si (lahko tudi preko povezave WeTransfer ali na USB ključu na naslov občine) do vključno 31. avgusta 2023. Vabimo vas, da sodelujete v fotonatečaju za najboljšo fotografijo in se potegujete za praktično nagrado. Najbolj zaželeni motivi - Utrinki kotičkov iz celotne Horjulske občine v vseh letnih časih. - Doživetja v urbanih središčih, ki vključujejo različne kulturne, športne, glasbene in druge podobne dogodke. - Ulični utrip, ki vključuje ljudi, njihovo delo, njihovo ustvarjanje. - Arhitektura in zgodovinsko-kulturne točke, ki izražajo posebnosti in tradicijo naših krajev. Več o natečaju in pravilih sodelovanja najdete na spletni strani www.horjul.si Poletni vklop ponovno tudi za otroke iz Občine Horjul Občina Horjul tudi v letu 2023, za otroke iz njihove občine, sofinancira počitniško varstvo »Poletni Vklop«, ki poteka v juliju in avgustu na Vrhniki. Poleg tega, da Poletni vklop nudi rešitev za poletno varstvo mlajših otrok, je projekt Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika zasnovan tako, da so otroci skozi celo poletje čim bolj aktivni, se zabavajo in skozi nepozabne dogodivščine sklenejo čim več novih prijateljskih vezi. Poletni Vklop 2023 bo potekal med 3. julijem 2023 in 25. avgustom 2023, vsak delovni dan med 6.30 in 16.30. Poletni Vklop bo potekal na dveh različnih lokacijah (Večnamenska športna dvorana Antona Martina Slomška in Telovadnica Partizan), kamor bodo prijavljeni otroci razporejeni glede na njihovo starost. Občina Horjul, kot je to že stalna praksa, pokrije del stroškov. Predviden strošek staršev za varstvo otrok iz občine Horjul bo znašal 3,00 EUR na dan. Starši lahko svojega otroka prijavite na kosilo, ki se plača dodatno. Starši pokrijejo tudi stroške kopalnih izletov, ki potekajo ob četrtkih. NOVOST: Na Vklop se prijavite preko elektronske prijavnice za vsak teden posebej! Vsako sredo, ob 9. uri, se odprejo pri- jave za prihodnji teden. Prijave za 1. teden se odprejo v sredo, 28. junija 2023. Število vpisanih mest je omejeno. Rezervacije vnaprej niso mogoče. Skupni znesek bodo starši poravnali na INFO točki ob prihodu (v ponedeljek zjutraj). Več informacij je na voljo na spletni strani poletnivklop.si ter Facebook strani Poletni Vklop. Občina Horjul 39 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Horjul CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 40 Praznovanje 25. obletnice horjulske občine Četrt stoletja zgodbe o napredku, razvoju in samostojnosti V sredo, 21. junija, je občina Horjul praznovala častitljiv jubilej, 25 let obstoja. Ob tej priložnosti so v Prosvetnem domu podelili priznanja občanom, ki so s svojim delom bistveno prispevali k napredku in blaginji občine in njenih prebivalcev. Praznovanje so odprli člani mešanega pevskega zbora Horjul, ki so zapeli Zdravljico ter nato še pesem iz filma Cvetje v jeseni. Slovesnosti so se udeležili tudi častni gostje, župani sosednjih občin, nekdanji župani, občinski svetniki in člani občinske uprave, predstavniki društev, direktorji podjetij ter prejemniki priznanj. Župan Janko Prebil je vsem izrekel nekaj besed dobrodošlice, nato pa se je v kratkem nagovoru spomnil, kaj vse smo v občini dosegli v teh zadnjih 25 letih in na kaj smo lahko še posebej ponosni. Vsem zbranim se je zahvalil za prispevek k skupnosti in za vse, kar so dobrega naredili za občino. Ponovno je zagotovil, kako je bila odločitev pred 25 leti, ko so občani na referendumu izglasovali, da želijo svojo občino s svojim upravljanjem, v resnici edina prava. Čeprav smo bili pred tem del največje občine v Sloveniji in zato mnogokrat neslišani v lastnih željah in potrebah, pa je s stopanjem na samostojno pot to s seboj prineslo tudi velike odgovornosti. Svojo pomembno vlogo sta tako uspešno opravljala nekdanja župana Daniel Fortuna in Jani Jazbec. Aktualni župan Janko Prebil pa je izpostavil, kako si je ob začetku nastopa prvega mandata zadal za cilj, da posodobi in uredi infrastrukturo v celotni občini, kar pa mu pravzaprav ravno v tem jubilejnem letu tudi zelo dobro uspeva, saj se zaključujejo še zadnji veliki projekti, ki prinašajo urejeno kanalizacijsko omrežje, čisto okolje, posodobljen vodovod in ostalo napeljavo, ki so jo v zadnjih letih polagali istočasno ob gradnji kanalizacije, da se ne bi čez nekaj let zopet kopalo po ulicah in vaseh. Na odru so podelili občinska priznanja in županovo plaketo. Najprej so podelili občinsko priznanje PGD Zaklanec za dobro delovanje in razvoj ob jubileju – 30. letnici delovanja. Prav tako so priznanje prejeli tudi pri PGD Horjul, kjer praznujejo častitljivih 140 let. Zatem je iz rok župana prejela priznanje za vse aktivnosti Občina Horjul v svoje vrste vabi nove sodelavce in sicer: Strokovni sodelavec VII/2 (šifra delovnega mesta J017137) - M/Ž: za nedoločen čas, delo obsega predvsem postopke pri izdaji mnenj in izračun komunalnega prispevka, sodelovanje z zunanjim urbanistom pri izdaji mnenj skladnosti in pripravi sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, usklajevanje evidenc NUSZ, ter vsa dela vezana na stvarno premoženje in postopke prometa z nepremičninami. Vzdrževalec III (šifra delovnega mesta J033028) - M/Ž: za določen čas 1 leto na režijskem obratu za opravljanje del čiščenja in vzdrževanja občinskih cest, pločnikov in drugih javnih površin. Kandidate vabimo, da v roku 15 dni po objavi na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje in objavi na spletni strani Občine Horjul oz. do 5. 7. 2023 pošljejo pisne prijave z življenjepisom in zahtevanimi izjavami na naslov: Občina Horjul, Občinski trg 1, 1354 Horjul. Za pisno prijavo se šteje tudi elektronska oblika prijave z vsemi prilogami, poslana na elektronski naslov: obcina@horjul.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Razpisa sta objavljena na spletni strani Občine Horjul. Občinska uprava Občine Horjul Prejemniki občinski priznanj v jubilejnem letu 2023. Mešani pevski zbor Horjul. predstavnica Društva kmečkih in podeželskih žena Dobrova – Polhov Gradec Helena Kobetič za opravljeno izjemno prostovoljno delo v vaškem odboru Vrzdenec, društvu upokojencev Vrzdenec, PGD Vrzdenec in za delovanje v podružnični cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu. Plaketo za izjemno delo na področju planinske dejavnosti je prejel tudi Bogdan Seliger, ki tudi vsa leta neumorno vodi planinsko društvo Horjul. Posthumno so občinsko priznanje podelili tudi Feliksu Malovrhu za požrtvovalno delo na področju oskrbe s pitno vodo v občini. Po končanem uradnem delu je sledila uprizoritev muzikala Nastop mladih glasbenikov z muzikalom Tajno društvo PGC. Tajno društvo PGC v izvedbi učencev Glasbene šole Vrhnika – podružnica Horjul. Ob predstavi, ki so jo ponovno odlično izpeljali otroci, ki so tudi avtorji predstave, smo se lahko spomnili, kako pomembno je sodelovanje nas vseh, če želimo živeti v miru in prosperiteti. Župan je ob spremstvu praporščakov povabil vse zbrane v prosvetnem domu na praznovanje, ki je potekalo na občinskem trgu. Tam je bilo poskrbljeno, da domov ni šel nihče ne lačen ne žejen, predvsem pa dobre volje in poln optimizma, ko smo nazdravili minulim 25. letom s pogledom že uprtim v prihodnost. Besedilo in foto: Peter Kavčič Sedanji in nekdanji župani v sproščenem pogovoru. 40 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Horjul CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 41 Kolesarske priprave v Dolomitih Člani in članice kolesarskega kluba Zapravljivček so priprave na letošnjo kolesarsko sezono začeli zelo resno. Pripravljajo se že od prvih toplejših spomladanskih žarkov dalje. Tako so se nedavno mudili na višinskih pripravah. Vse to je del procesa postopnega dvigovanja kondicije na novo kolesarsko sezono in integracije oziroma preizkus vzdržljivosti novih članov. Priprave so potekale v čudovitih Dolomitih, in sicer od 15. do 17. junija. Kolesarili so torej od četrtka do sobote, zaradi velikih naporov in skrbi za regeneracijo telesa pa so nedeljo izkoristili za počitek. Visokogorskih priprav se je udeležilo lepo število domačih kolesarjev, med 14 udeleženci pa so bile tudi tri ženske. Vse dni jim je vreme šlo na roko, saj so imeli praktično ves dan sonce. Kakšno srečo so imeli v visokogorju, kjer so se že odločale največje kolesarske tekme, priča tudi to, da je še dan pred njihovim prihodom v bazo močno deževalo. A vseeno, kljub temu da jim je vreme dobro služilo, priprave niso bile enostavne. Največjo težavo predstavlja velika temperaturna razlika. V praksi to pomeni, da je temperatura na startu prijetnih 20 °C, medtem ko je na vrhu osvojenega prelaza temperatura padla celo na 5 °C. Zato je za tovrstne podvige potrebna dobra kolesarska oprema. Med osvajanjem prelazov so člani in članice KK Zapravljivček v treh dneh prevozili kar 5800 metrov višinske razlike, kar je lep podvig (prelazi: passo Pordoi, passo Sela, passo Compalongo, passo Fedaia, passo Pordoi, passo Falcarego, passo Giau). Po uspešnih pripravah pa že snujejo naslednje podvige. Kmalu bo na vrsti tradicionalni pobeg s kolesom, ki ga vodi Grega Čepon. Tako da vabijo vse ljubitelje kolesarjenja in dobre volje, da se zapeljejo na naslednji izlet s kolesi. Kot pravijo, je lahko tudi električen, kajti tudi v Dolomitih se jim je pridružil član, ki je potrebno moč za premagovanje klancev prejemal od baterije. Tradicionalni »Pobeg s kolesom« v Planico bo 1. julija. Več informacij in prijave najdete na spletni strani www.pobeg.si. Peter Kavčič, foto: PK in KK Zapravljivček Prvošolci raziskujemo svet pred domačim pragom V maju in v juniju smo se horjulski prvošolci podali na raziskovanje Horjula. dami narisali mavrico in jo pokrili s prinesenimi cvetlicami. Cvetlice smo narisali na liste in liste pobarvali z barvami, ki jih je učiteljica skuhala iz rastlin in stvari, ki jih je našla v kuhinjKar trikrat smo se povzpeli skih omarah. Namesto čopičev na vzpetine, ki obdajajo horjul- smo uporabili latje trav in bilo je sko kotlino skoraj z vseh strani. prav zabavno. Ko smo se zadihani prispeli V domačem kraju smo odkrina vrh, smo si ogledali vas pod li veliko stvari, ki jih prej nismo seboj in iskali stavbe, mimo katerih hodimo vsak dan v šolo. Poiskali smo našo šolo, vrtec z bratci in sestricami in vzgojiteljicami. Pod nami sta bili stavbi Metrela z atiji in mamami, Deos in cerkveni zvonik. Pogledali smo, kam pelje cesta in kod se vije potok. Poiskali smo strehe domačih hiš in griče, za katerimi so se skrile. Tudi griče, od koder smo že opazovali Horjul, smo poiskali in presenečeni ugotavljali, da se vedno vidi drugače. Pred razredom smo se lotili makete Horjula iz storžev, palic, peska, pokošene trave in škatel. Ker je začelo deževati, smo jo prestavili in jo dokončali v razredu. Narisali smo preprost zemljevid Horjula, kakor smo ga videli z griča. Zaradi muhastega zgodnjega poletja Horjulci letos še niso pokosili vseh travnikov in pospravili vsega sena. Poskusili smo se spomniti imena poletnih travniških rastlin v vseh barvah, ki sestavljajo mavrico jih poiskati med visokimi travami. Pred učilnico smo s kre- opazili, pa čeprav smo tu doma. Vsak od nas našo dolino pozna malo drugače, saj jo vsak opazuje s svojega domačega praga. Horjul smo z Luparjevega griča, Staj in Tičnice opazovali učenci 1.a in 1.b z učiteljicama Ireno in Mojco. Razvrščamo travniške rastline Pohod na Luparjev grič Naše slike pobarvane z naravnimi barvili 41 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Horjul CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 42 Letovanje na Debelem rtiču Sredi maja so se predšolski otroci iz skupin Metulji in Čebele odpravili na letovanje na Debeli rtič. Odštevanje dni pred odhodom se je začelo kar nekaj dni prej in navdušenje nad letovanjem je iz dneva v dan naraščalo. Pa smo ga dočakali. Na deževno sredo, 17. maja, se je 33 otrok s potovalkami in svojimi vzgojiteljicami z avtobusom odpeljalo na Debeli rtič. Deževni dan ni pokvaril vzdušja in pričakovanja še pred neznanim dogodkom. Prtljaga je bila naložena, še potniki, med katerimi so bili tokrat tudi medvedki, pingvini, rože, žirafe, … in avtobus je zaprl vrata ter nas popeljal na Debeli rtič. Deževne oblake je prepodila burja in skozi oblake je sramežljivo pokukalo sonce. Avtobus je odprl svoja vrata in v nosu nas je zaščemel vonj po morskem zraku. Poiskali smo mladinski dom Rakovica, kjer smo bili nastanjeni. Pred kosilom smo imeli še čas za kratek ogled Debelega rtiča. Po dobrem in obilnem kosilu smo se počasi odpravili proti mladinskemu domu, kjer je bil čas za nastanitev. Nekaj otrok je šlo po kosilu počivat, nekaj pa se jih je odpravilo na plažo, kjer so v mivki in pesku iskali školjke in polžje hišice. Po malici je sledila vodena dejavnost, pri kateri so se otroci odpravili v Čarobni gozd. Iz ostankov hrane smo po večerji naredili past oziroma vabo za rake. Vabo smo navezali na kamen in ga dali ob pomolu v morje. Pred počitkom smo se podali še na pohod z lučkami. Dan se je prevesil v večer. Sonce je zašlo in z otroki smo se začeli pripravljati na počitek. Umiti, v pižamah in s svojim puhastim prijateljem v postelji so se oči otrok ob pravljici in pesmicah počasi začele zapirati. Nov dan. Polni energije so se začeli otroci zbujati že malo po šesti uri zjutraj. Po zajtrku smo se podali po poti med vinogradi proti policijski plaži. Ker pravega odcepa zanjo nismo našli, imamo razlog več, da jo poiščemo, ko se naslednjič vrnemo na Debeli rtič. Po kosilu smo se odpravili na lov za skritim zakladom. Po uspešno rešenih nalogah nam je tudi sladek zaklad, ki se je skrival v leseni skrinjici, uspelo najti. Obala nas je ves čas vabila, tako da smo ta dan še večkrat odšli do obale, kjer smo jo raziskovali, nabirali školjke in nekaj otrok je narisalo ladje na morju. Kadar nam je uspelo, smo šli opazovat vabo, ki smo jo nastavili v morju. Opazili smo, da je prišla na vabo rakovica. Zvečer smo, na veliko navdušenje otrok, imeli zabavo v pižamah. Potekala je ob družabnih igrah, prebiranju pravljic ter glasbi. Ko so izzveneli še zadnji zvoki glasbe, se je ples zaključil. Počasi so na hodnikih in v sobah zamrli še zadnji otroški glasovi in otroci so se zazibali v svet sanj. Skozi okno je pokukalo sonce. Prvi otroci so že vstali, se začeli urejati in pripravljati prtljago za odhod. Po zajtrku smo se odpravili na obalo, kjer smo se še zadnjič nastavili sončnim žarkom. Ta dan so na obalo prišli prostovoljci, ki so jo urejali, pometali, grabili mi pa smo jih opazovali in čakali, da so končali. Medtem smo opazovali morje, pomalicali, potem pa smo se spet podali za lov na školjke, polžje hišice in zanimive kamne. Dopoldne ob obali smo izkoristili še za prebiranje pisem, ki so jih prejeli otroci. Z mislimi na domače smo se podali na kosilo in nato proti domu. Tako smo se v petek ob 14.30 pripeljali nazaj pred vrtec. Pretežno oblačno vreme, ki nas je pričakalo, nam ni pokvarilo veselega vzdušja ob snidenju s starši. Tridnevno letovanje na Debelem rtiču nas je obogatilo z novimi spoznanji, nas naredilo bolj samostojne. Potovanje v neznane dogodivščine se je izkazalo kot prijetna izkušnja, ki bi lahko, po mnenju otrok, trajala kakšen dan dlje in bi si jo želeli ponoviti. Barbara Čepon Obisk Bistre in Menihovega vrta Eko športne igre v prvem razredu Otroci skupine Metuljev, Murnov in Čebel smo v mesecu maju, na topel, sončen dan obiskali Bistro. Pred dvema letoma se je naša šola prvič vključila v vseslovenski program Eko-šole, ki je mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, a tekom šolanja že vsa leta spodbujamo in ozaveščamo učence o trajnostnem razvoju. Tako smo v preteklem tednu v prvih razredih izvedli športni dan EKOIGRE. Za izvedbo smo potrebovali star časopis, odrabljena vedra za mleko, nekaj domišljije in mnogo dobre volje. Najprej smo odšli na krajši pohod in osvojili drugi vzpon za Zlatega sončka. Ob povratku smo se zbrali na igrišču, kjer smo sestavili enakovredne ekipe. Naše vodilo je bilo priti od starta do cilja in se ob tem zabavati. Igre so si sledile takole: tek s časopisnim papirjem na trebuhu do cilja, po papirju do cilja, preko papirja do cilja, s časopisno streho do cilja, kepa skozi tunel in ekipno naprej do cilja. S sodelovanjem in dobro ekipno igro nam je vsem uspelo opraviti vse naloge in se ob tem nasmejati svojim spretnostim. Ker smo naravoljubci, smo za seboj skrbno pospravili in si prislužili naziv ZELENI VITEZ. Zapisali razredničarki prvih razredov Mojca in Irena. Pripravili so nam različne dejavnosti, razdeljeni v skupine pa smo krožili med njimi. Obiskali smo Menihov vrt, kjer nam je gospa, ki nas je vodila po vrtu, predstavila uporabo zelišč, povedala nekaj zanimivosti o njih, nato pa smo jih lahko okušali in vonjali. Delavnice, ki so jih pripravili v Tehniškem muzeju, so nas popeljale v svet vrtavk. Vrteli smo vrtavke različnih velikosti z različnimi vzorci in barvami ter opazovali, kaj se pri tem dogaja. Nato je vsak otrok izdelal svojo. V sodelovanju s Planinskim društvom smo opravili sprehod ogledali hribe v bližnji in daljni v okolici ob reki Bistri. Spozna- okolici. Preživeli smo lep in zavali smo rastline in drevesa, nimiv dan. ki uspevajo v bližini reke in si E. M. 42 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Horjul CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 43 Prikaz gasilskih veščin nekoč in danes PGD Horjul praznuje 140 let obstoja. Zato je društvo organiziralo več različnih dejavnosti, od postavljanja mlajev, do svečane seje in velike gasilske veselice z ansamblom Saše Avsenika. Pred slavnostno sejo, ki je potekal 17. junija v prostorih gasilskega doma, pa so prikazali prav posebno predstavo gašenja požara nekoč in danes (oziroma pred nekaj desetletji). Ko se je izza lesene kolibe pokadil gost dim, se tokrat niso oglasile sirene, ampak zvonec, ki je opozoril na nevarnost požara. Gasilci v belih oblekah in s svetlečimi čeladami so prihiteli na pomoč ob zvokih roga. Namesto gasilskega avtomobila je voz z ročno brizgalno vlekla konjska vprega. Vsekakor je bil prizor nekaj izjemnega za vse zbrane, predvsem pa je presenetila usklajenost in dinamika gasilske ekipe veteranov, ki so hitro in učinkovito pogasili požar. A že nekaj trenutkov zatem je ogenj zopet vzplamenel in tokrat se je oglasila ročna sirena. S svojim predirljivim zvokom je priklicala sodobnejšo ekipo gasilcev, ki se je na prizorišče pripeljala na prikolici, ki jo je vlekel legendarni »fičko«. Voda iz bližnjega potoka je hitro stekla po ceveh in pogasila požar. V nadaljevanju je sledil še uradni del z nagovorom zbranih in pregledom društvene kronike. Morda niste vedeli, ampak prav tu v Horjulu je ena od zibelk prostovoljnega gasilstva v Sloveniji, saj so bili prav tu med prvimi, ki so se organizirali na tak način v boju proti požarom. Društvu je čestital tudi predsednik horjulske gasilske zveze Lado Prebil: »Ko pomislimo, da so v časih pred dobrimi stotimi leti morali gasiti požare z vedri in vodo, ki so jo zajemali v potokih ali vodnjakih, si lahko samo mislimo, kako je šla tehnika naprej. Veseli me, da imamo v Horjulu zelo lepo ohranjeno ročno brizgalno in odlično ekipo veteranov kakor tudi razstavo opreme, ki se je uporabljala nekoč.« Zbrane je pozdravil tudi župan Janko Prebil, ki je spomnil na pomen prostovoljnega gasilstva pri nas. Zahvalil se je za ves trud in obljubil, da bodo v občini Horjul še naprej podpirali gasilce. Po koncu uradnega dela je sledilo še sproščeno druženje zbranih gostov. Besedilo in foto: Peter Kavčič Akcija Deželaka junaka uspela! Miha Deželak, junak na kolesu, je tokrat že deveto leto s kolesarjenjem po Sloveniji zbiral sredstva za počitnice otrok iz socialno šibkejših družin. in pravo navijaško kuliso, polno zastav. Deželak se je preizkusil v gašenju s staro ročno brizgalno skupaj z gasilci veterani, nato pa smo mu predali sredLetos se je s karavano ustavil tudi v V sredo, 7. junija, se je številčna mno- stva, ki so jih prispevali PGD Horjul naši dolini in v PGD Horjul smo se od- žica zbrala pri gasilskem domu in buč- in občani Horjula. In teh ni bilo malo, ločili, da bomo k akciji pripomogli tudi no pozdravila Deželaka Junaka. Naši skupaj smo namreč zbrali kar 1.800 mi z organizacijo zbiranja prispevkov. mladi gasilci so ga sprejeli s špalirjem €, ki bodo gotovo poskrbeli za mnoga nepozabna doživetja otrok na morju. Kolesarski klub Zapravljivček Horjul je doniral 500 €. Dogodek seveda ni minil brez nekaj gasilskih fotografij, nato pa se je odprava z Deželakom in Petrom Polesom podala na pot proti Ljubljani. Mladina jih je pospremila z vodnim špalirjem in tako poskrbela za pravo osvežitev. Še enkrat hvala vsem, ki ste z donacijami prispevali k uspehu akcije in znova pokazali, kako srčni in močni smo lahko, ko stopimo skupaj. Za PGD Horjul zapisala Jerneja Rožmanec 43 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Horjul 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Mladi horjulski gasilci do odličnega uspeha na regijskem tekmovanju v orientaciji Tokrat je tradicionalno regijsko tekmovanje gasilcev v orientaciji potekalo na Vrzdencu in sicer prvo soboto v juniju. Proga je bila za vse tekmovalce dokaj zahtevna, bilo je spolzko zaradi nočnega in jutranjega dežja, tako da so se mladi morali spopadati tudi z ovirami, ki jih je pripravila narava. Ampak prav soočenje s situacijo na terenu in prilaUdeležba ekip iz celotne re- goditev je vrlina, ki jo morajo gije je bila dobra, še bolj pa nas imeti prav vsi gasilci. je navdušil rezultat, oziroma Ekipe so se med seboj merile v hitrosti teka in ponastopi naših ekip. CMYK znavanju gasilskih in orientacijskih spretnosti. Na zahtevno traso so prve štartale mladinke PGD Horjul. Za PGD Horjul je sicer tekmovalo 5 ekip (1x pionirke, 2x mladinke in 2x mladinci). Do dobrih rezultatov pa ni šlo povsem brez težav. Pridelali so tudi kar nekaj kazenskih točk, vendar se niso pustili zmesti in pot nadaljevali kot pravi borci brez popuščanja. Ekipa mladink, kjer so nastopale Tereza, Lara in Erika so dosegle 2. mesto, ekipa mladincev, v postavi Urh, Jan in Ambrož je osvojila 1. mesto ter 3. mesto v zasedbi Jošt, Aljaž in Klemen. Sicer so se ekipe PGD Horjul na državno tekmovanje v gasilski orientaciji ponovno uvrstile kar s tremi ekipami (že 2x prej tudi s tremi) in to že četrtič zapored! Prav zaradi dobrih rezultatov na regisjkem tekmovanju se lahko optimistično podajo na državno tekmovanje, ki bo potekalo 9. septembra na območju Nove Gorice - Šempeter. Skupno bo to za društvo PGD Horjul od leta 2006 naprej že 8. državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Naj še omenimo, da se je poleg horjulskih ekip regijske orientacije udeležila tudi ena ekipa pionirk in ena ekipa pionirjev iz PGD Podolnica. Ekipa pionirjev iz PGD Žažar, ki so osvojili odlično 2. mesto in se ravno tako uvrstila na državno tekmovanje. Tekmovali so tudi starejši člani kot ekipa pripravnikov iz Podolnice in žal osvojili nehvaležno 4. mesto. Čestitke vsem nastopajočim in mentorjem, posebno pa trem ekipam na zmagovalnih stopničkah, ki so se uvrstile na državno tekmovanje! Peter Kavčič Foto: PGD Horjul 44 Dobrodelni športni petek prvič v Horjulu V petek, 26. maja je med 16. do 19. uro potekal prav poseben dogodek z dobrodelno noto. V OŠ Horjul so otroci in starši zbirali sredstva in športno opremo za šolski sklad, da bo šport dostopen čisto vsem. Lahko rečemo, da je zavest o tem, kako je koristno za vse nas, da med seboj sodelujemo v Horjulski dolini, zelo dobro zakoreninjena, a vseeno je s takšnimi dogodki, kot je bil dobrodelni športni petek dobro občasno tudi spomniti na to, da drug drugemu pomagamo. Mladina je združila prijetno s koristnim, natančneje: zabavo in šport z dobrodelnostjo. Vabljeni so bili vsi. Športni- ki in navijači, mladi po srcu in čisto najmlajši ter starši, na (in ob) šolske športne prostore (veliko zunanje nogometno igrišče, velika telovadnica), kjer se so se lahko preizkusili v različnih športnih igrah in športnih aktivnostih ter istočasno prostovoljno prispevali v šolski sklad. Ob tem dogodku so učenci zbirali tudi športno opremo, ki bo nekomu nekje zagotovo prišla še kako prav. Na sporedu je bila košarka, nogomet ter male športne igre. Učiteljica Nina Bednarik se zahvaljuje vsem za udeležbo in pomoč ter seveda KK Ipros Vrhnika za sojenje na sodniški tekmi. Zagotovo tak dogodek še ponovijo! Peter Kavčič Upokojenci iz Horjula v južni Srbiji Letošnji izlet je bil namenjen ogledu južne Srbije. Iz Horjula smo se odpeljali ob 3. uri zjutraj in brez težav prečkali obe meji. Mimo Zagreba in Slavonije smo v dopoldanskih urah prišli v Srbijo. Prispeli smo v osrčje Šumadije, ki je južno od Beograda. Središče te pokrajine je mesto Topol. Tu je živela družina Karađorđević. Ta dinastija je vladala od ustanovitve 1804. leta pa do leta 1945, ko je oblast prevzela Zveza komunistov Jugoslavije. Ogledali smo si čudovito cerkev sv. Jurija na Oplencu. V cerkvi sta dva grobova, ostalih 26 pripadnikov šestih generacij pa počiva v mavzoleju pod cerkvijo. Mavzolej je narejen iz mozaikov, katerih površina meri 3.500 m2 in jih sestavlja 40 milijonov koščkov barvnega stekla. Ob pogledu na vse te fascinantne kompozicije poslikav in vse razkošje obiskovalec osupne. Ogledali smo si tudi njihov muzej. V sklopu tega ogleda je bil tudi obisk vinske kleti s skromno degustacijo vina. Prispeli smo v hotel Kragujevac v centru mesta, kjer smo prenočili. Okrog hotela je bilo zelo živahno, kajti prav ta večer so se na tem trgu zbirali maturantje, ki so imeli v istem hotelu večerjo. Ogledovali smo si ta mlada postavna dekleta in fante, lepo oblečene in lepega vedenja. Sploh smo v mestu srečevali veliko mladih, ki so prijazno povprašali, od kod prihajamo. Naslednji dan nas je pred hotelom čakala lokalna vodička, s katero smo si ogledali mesto, ki šteje okrog 150.000 prebivalcev. Pokazala nam je pomembne spomenike in nam dosti povedala o zgodovini mesta. Pripeljala nas je tudi do tovarne avtomobilov Zastava, kjer je nekoč našlo kruh več kot 50.000 delavcev. Živela je do razpada skupne države Jugoslavije in je danes videti le še kot zgodovinska znamenitost. Ob obisku »Spominskega muzeja 21. oktober Kragujevac« nas je pretresla izpoved o zloči- nu v Kragujevcu, ki so ga izvedle nemške okupatorske sile 20. in 21. oktobra leta 1941. Za 10 ubitih in 26 ranjenih Nemcev so ustrelili 2.796 prebivalcev Kragujevca ter 300 dijakov od 4. do 8. razreda gimnazije, tudi 27 profesorjev in ravnatelja. Brali smo zadnje zapise žrtev, ki so jih prejeli svojci in jih nato podarili muzeju. V muzeju je obeležje imen vseh pobitih, ki jih je mogoče poslušati preko predvajanega posnetka. Z avtobusom smo se popeljali po kraju zločina – Šumarice – spominskem parku z umetniško oblikovanimi spomeniki in muzejem. Pretreseni in žalostni od vsega, kar smo slišali in videli, smo se z globokimi vtisi podali na ogled Avale. Ogledali smo si mogočen spomenik neznanemu junaku kiparja Ivana Meštrovića. Ob vhodu v grobnico stojijo ogromni stebri v obliki ženskih figur v narodnih nošah, to so: Slovenka, Vojvodinka, Srbkinja, Makedonka, Bosanka, Črnogorka, Dalmatinka in Hrvatica. Simbolizirajo združitev vseh narodov v takratni Kraljevini Jugoslaviji. Zatem smo se z dvigalom povzpeli na obnovljeni 204,8 m visoki TV stolp, kajti prvotnega je leta 1999 porušil Nato. Razgled s stolpa je bil veličasten. Dvodnevno potepanje po Srbiji smo zaključili s pogostitvijo na nadvse prijetni kmetiji 2 km pred Sremsko Mitrovico. To je bil pravljično lep objekt nekoliko starejšega videza s čudovito okolico in paviljonom za poroke in druge slovesnosti. Odlična postrežba in vino sta naredil svoje. Dobro razpoloženi smo se vkrcali na avtobus in se odpravili proti domu. Organizacija takšnega izleta je precej zahtevna. Predsednik Matko je, tako kot vedno, vložil v ta izlet veliko napora in se dva dni trudil, da bi se imeli kar najlepše. Udeleženci izleta smo se vrnili domov obogateni z novimi spoznanji in izkušnjami. Res je lepo v naši Sloveniji, lepo pa je kdaj pa kdaj stopiti tudi čez mejo in videti ter spoznati življenje ljudi ter njihovo zgodovino tudi drugod. Zabeležila Olga Gabrovšek 44 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Horjul CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 45 Horjul je obiskala maketa čebele velikanke V sklopu dejavnosti ob praznovanju 25. obletnice občine Horjul so med drugim potekale tudi aktivnosti za ozaveščanje o pomenu čebel na naše okolje in zdravo prehrano. Čebelarsko društvo Dolomiti – Polhov Gradec je za ta namen 15. junija organiziralo dneve odprtih vrat in poskrbelo, da se je v Horjulu ustavila 3D maketa kranjice – čebele, ki je značilna za naše področje. Razstava je trajal do 23. junija. Pogled na maketo čebele velikanke z uradnim nazivom 3D Kranjica oziroma angleško 3D Carniolan je res izjemen in je požel veliko zanimanja tudi v Horjulu in ne samo na minulem svetovnem dogodku EXPO 2022 v Dubaju, kjer je bila razstavljena. Maketa je res odlična kopija originala, izdelana na osnovi MicroCT tehnologije, fotodokumentacije in strokovnih nasvetov strokovnjakov s področja čebelarstva in biologije. Izdelana je v velikost 170 cm, kar se sovpada z merilom 100:1. To pomeni, da je kar stokrat povečana glede na naravno ve- likost. Maketo so si ogledali tudi otroci iz vrtcev Dobrova, Brezje in Horjul. S tem ko so pobarvali panske končnice, ki so jih tudi razstavili, pa so na svoj, prav tako pomemben način, sodelovali na dogodku. Tudi stanovalci iz doma starejših občanov so z zanimanjem prišli pogledat razstavo in preizkusit različne čebelje izdelke, ki so jih pripravili domači čebelarji. Na dogodku je o sodobnih tehnikah čebelarjenja predaval tudi vrhunski strokovnjak in posebni gost Franko Dolgan iz Pivke, sicer tudi član upravnega odbora čebelarske zveze. Skupaj z ostalimi domačimi čebelarji si je tudi ogledal šolski čebelnjak in pohvalil trud, da se prenaša znanje naprej na mlajše. Prišli so tudi čebelarji iz okoliških krajev, kar priča o dobrem sodelovanju med sosednjimi čebelarskimi zvezami. Besedilo in foto: Peter Kavčič Dinamiti so državni prvaki in s tem so osvojili celo dvojno krono Letošnja izjemna forma in profesionalni pristop na tekmah in treningih je nakazoval, da lahko horjulski inline hokejisti letos osvojijo veliko. Cilj je bil zastavljen optimistično, a tudi realno. Z osvojitvijo dvojne krone je tako za nami še ena nepozabna sezona, tako da lahko fantom in njihovem strokovnem štabu le čestitamo za izjemen dosežek. Čeprav je uspeh velik in morda izgleda, da je do njega prišlo brez težav, pa je treba poudariti, da na tem nivoju, ko gre za naslov pokalnega in državnega prvaka ni ničesar podarjenega. Po dobro odigranem rednem delu, kjer so Dinamiti ostali neporaženi, je sledila težko pričakovana končnica v državnem prvenstvu inline hokeja. Prva je bila na sporedu četrfinalna tekma proti ekipi HK Žirafe, ki so jo naši hokejisti dobili brez težav z vrhunskim rezultatom 14 : 2. Teden dni kasneje je bilo na vrsti polfinale. Nasprotnik horjulski ekipi je bila ekipa HK Brezovica. Na prvi tekmi polfinala so jo naši dobili z 9 : 2 na drugi polfinalni tekmi pa je bil končni rezultat 9 : 3, tekmi sta potekali brez težav, saj so nastopili v polni postavi in z jasno mislijo na zmago. Tako so si priigrali finale, za katerega so garali celo sezono in seveda predstavlja glavni cilj. Tim Fink je takole opisal pot do končnega uspeha: ‘’Prva tekma finala je bila na sporedu v sredo, 24. maja, ki pa na žalost ni bila odigrana zaradi preveč poškodb v ekipi GTB Jesenice in odsotnosti vseh ključnih igralcev (reprezentanti so se vračali iz svetovnega prvenstva v Latviji) in tako smo Dinamti na žalost dobili prvo tekmo brez boja. Druga finalna tekma je bila na sporedu v petek, 26. maja, na katerem je ekipa GTB Jesenic nastopila v polni zasedbi. Tekma je bila napeta od prve minute naprej. Dinamiti smo povedli z rezultatom 3 : 0 nato pa nekoliko zaspali in pustili, da se ekipa Jesenic približa na gol razlike v polčasu. V polčasu smo prejeli kar nekaj napotkov s strani trenerja, a smo kljub temu v začetku drugega polčasa ponovno prejeli 3 zadetke, kar je botrovalo rezultatu 5 : 3 v prid Jesenic. V tistem trenutku smo si vzeli minuto odmora, se dogovorili za strategijo in nadaljevali na vse ali nič. Tako nam je uspelo priti na gol zaostanka. V zadnji minuti smo tako poskusili še brez vratarja v golu, ampak se nam ni izšlo in smo tako prejeli 3 zadetke. Tekma se je končala z rezultatom 8 : 5 v prid Jesenic. Sledila je tretja in tudi odločilna finalna tekma, ki je bila na sporedu že dan kasneje v soboto 27. maja. Že po petkovi tekmi je sledila analiza tekme in dogovor za sobotni obračun, kar se je na koncu obrestovalo. V tekmo smo vstopili s povsem drugačno taktiko, s katero smo igralcem Jesenic pustili bistveno manj prostora za razvijanje igre. S to igro smo v prvih 20 minutah zadeli štirikrat v polno in do polčasa priigrali rezultat 4 : 2 v našo korist. Drugi polčas se je začel z enako energijo in borbenostjo in takrat smo ponovno zadeli na 5 : 3. Jeseničani so pritisnili z vsem, kar so imeli in uspeli do konca srečanja zadeti še enkrat. Končni rezultat je bil 5:3 za Dinamite in tako smo desetič postali Državni prvaki Slovenije.’’ Dobre predstave na igrišču so prinesle še individualne nagrade za naše tekmovalce: nagrado za najboljšega vratarja sezone je prejel Mark Fink, nagrado za najboljšega igralca sezone je prejel Rok Simšič in nagrado za najboljšega igralca končnice Jure Sotlar. Tako so Dinamiti v Letošnji sezoni dosegli dvojno krono (kar je bil tudi cilj na začetku sezone) postali so pokalni in državni prvaki. Sedaj sledijo še treningi do konca meseca, nato pa počitek in priprave na novo sezono. tekem je bilo seveda tudi veliko veselja in zabave na jezeru. Tako so naši fantje v polfinalu izgubili proti Španski ekipi in se naslednji dan pomerili v tekmi za 3. mesto proti nemški ekipi, ki pa je bila žal boljša. Tako je ekipa priigrala odlično 4. mesto na mednarodnem turnirju. Poleg naše mlade ekipe sta bila v mednarodno ekipo do 21 let izbrana Mark Fink in Marcel Prebil, ki sta na koncu v članski konkurenci zasedla 3. Turnir v Švici za mlajše igralce Že en teden kasneje po slavju ob mesto v mednarodni ekipi. Na istem osvojenem naslovu prvakov je v sredo, turnirju pa sta bila v mednarodno 31. maja, mlada ekipa U13 odpotovala ekipo izbrana še Anže Letonja in Nik na mednarodni turnir v Bodensee v Zorc, ki sta na koncu zasedla v kategoriji do 16 let 2. mesto. Švico. Peter Kavčič Na močnem mednarodnem turnirju, Foto: HK Dinamiti so se fantje dokazovali iz tekme v tekmo in si pridobivali dragocene mednarodne izkušnje. Poleg vsakodnevnih 45 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Horjul CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 46 Intervju: Anže Lončar, kapetan ekipe HK Dinamiti Horjul Ob fantastičnem uspehu, že desetem naslovu državnih prvakov in tudi osvojenem pokalnem tekmovanju v inline hokeju, smo se pogovarjali s kapetanom in enem najbolj izkušenih članov zmagovalne ekipe. Zaupal nam je, kaj je treba, da uspeš v tem športu in tudi o tem, kaj ga motivira ter seveda o načrtih za prihodnjo sezono. Kaj vam pomeni osvojitev naslova državnih prvakov? Glede na to, da smo naslov državnih prvakov osvojili po štirih letih suše in brez domače, najtrofejnejše dvorane, ima ta naslov še toliko večji pomen. Za vso energijo in trud, ki ga vlagamo v naš klub, v mladino in nasploh v inline hokej, je na koncu to dosežek, na katerega smo zelo ponosni, saj se večina igralcev preko hokej šole do članov naredi na Horjulski plati. In ja, ni lepšega, kot premagati nasprotnika takega kova, kot je bila letos ekipa GTB Jesenice, ki je bila sestavljena iz hokejistov z ledu, ki so preigrali že nič koliko težkih tekem. Je pa to eno veliko priznanje za celoten klub z vsemi podporniki vred, da se z mladino v Horjulu dela odlično in smo lahko na to zelo ponosni. brez treninga ne pride do osnove, kot je fizična pripravljenost. S samim treningom pa se tudi dviguje raven igre in občutka, ki ga igralci dobimo skozi leta in leta treningov in tekem. Kako je potekalo preboj v prvo ekipo? Sam sem v člansko moštvo vstopil z 19 leti in takrat odigral prvo sezono za Dinamite. Zame je bilo to nekaj največjega, na kar sem dolgo čakal in bil zelo ponosen. Ko si ob boku takim igralcem, ki krojijo vrh inline hokeja, želja po treningu potem sploh ni problem. Najbolj so problematična najstniška leta, ko je magnetov, ki te vlečejo na različna polja, ogromno, zdržati je treba in potem simo na različnih mednarodnih turnirjih v tuje vse lažje. Zato polagam v srce vsem mladim, da jini. Žal nam v zadnjih letih z člansko ekipo ni se je treba vedno truditi, še posebej takrat, ko je uspelo iti na kak mednarodni turnir v tujino, smo najtežje in vse ostalo pride samo od sebe. pa zato vsako leto v tujini z našim podmladkom. Kakšna je pot do uspeha v inline hokeju? Vsako leto tudi organiziramo mednarodni turnir Za mladega športnika oziroma inline hokejista Kako gledate na tekme v tujini? je najpomembneje, da ima delovne navade, saj se V klubu vedno stremimo k temu, da se preizku- Horjul hockey cup, ki se ga vsako leto udeležujejo Salsation na občinskem trgu močne ekipe iz tujine. Vsekakor je za naslednjo sezono planiran tudi odhod prve ekipe na močan mednarodni turnir, kam nas bo zaneslo, pa se bomo pomenili v vodstvu kluba, saj je treba vse skupaj dobro pretehtati. Ali se hokej na ledu in inline hokej veliko razlikujeta? Inline hokej in hokej na ledu imata skupnega zelo veliko, praktično vse gre eno z drugim. Glavna razlika med športoma pa je, jasno, da se inline hokej igra na rolerjih, hokej na ledu pa na drsalkah. Pri inline hokeju med drugim ni dovoljeno igralca ovirati s telesom, kot je to navada pri hokeju na ledu. Nekaj je tudi razlike pri sami opremi, ampak to ni poglavitnega pomena. Morda pri inline hokeju sama fizična moč ne pride toliko do izraza kot na ledu. Kdor ima dobro tehniko in dobro obvlada plošček, je pri inline hokeju v veliki prednosti kljub temu, da ni najmočnejši, kar pa za hokejiste na ledu ne velja ravno, a se tudi tam že spreminja trend. Se pa v zadnjem obdobju sama igra inline hokeja precej razlikuje od tiste izpred 10 in več let, ko je vse baziralo na hokeju na ledu. Najboljše ekipe igramo po nekem sistemu, ki sili nasprotnika v napako in le če se ekipa drži sistema, kot je dogovorjeno, pride do najvišje stopničke, kot je to uspelo nam v letošnji sezoni tako v državnem prvenstvu Slovenije kot v pokalu Slovenije. Ali ob vseh teh uspehih in po toliko letih tekmovanj kdaj pride do pomanjkanja želje in motivacije? V duhu priprave na občinski paj se že veselimo reprize, ki bo konec avgusta, kako smo videti, saj pri Ireni vselej plešemo pod praznik ter v soorganizaciji v torek, 29. 8. Ples je rekreacija, terapija, zabava sloganom: Plešem zase! Besedilo in foto: Salsation Občine Horjul in Društva in še več. Ni pomembno, kako dobri smo, koliko znamo, Plešem zase, je na vroče torkovo popoldne, 20. junija, na občinskem trgu v Horjulu potekala čisto prava plesna zabava. Dekleta iz Horjula, Vrhnike in drugih koncev Slovenije so napolnile trg, iz zvočnikov je zavela privlačna, živahna plesna glasba in uro in pol so plesale vse generacije, od najmlajših otrok do super vitalnih babic. Plesala se je plesna vadba Salsation, pod vodstvom Irene Pfundner Tkalec, ki so jo dekleta skozi vso sezono plesale tudi v Športni dvorani pri OŠ Horjul. Zaključek sezone na prostem je bil naravnost čudovit in vsi sku- Vsekakor nam motivacije za prihodnost ne manjka. Najprej se moramo malce odpočiti od dolge sezone, nato pa v septembru začeti s treningi na ‘’plati’’. Kot nam je bilo rečeno, naj bi občina poskrbela za obnovitev športnega objekta v Horjulu in tako naj ne bi le trenirali, ampak igrali tudi tekme v domači dvorani. Se pravi nam motivacije za igranje pred domačimi gledalci nikakor ne manjka. Tega si po letu dni že zelo želimo, saj imamo v tem trenutku veliko mladih igralcev, ki si bodo z veseljem ogledali naše članske ekipe na delu in s tem pridobili veliko izkušenj. Kot vsako leto pa v mesecu aprilu in maju naslednje leto pričakujemo boj za najvišjo stopničko tako v pokalu Slovenije kot v državnem prvenstvu, kot že 13 let zaporedoma. Enako motivirani kot vsako leto do sedaj! Peter Kavčič Foto: HK Dinamiti 46 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Horjul CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 47 Futsal turnir v izvedbi ŠD Prvaki Za dobre športne dogodke je vedno prostor, pa tudi čas se najde, kajne? S to mislijo so se člani Športnega društva Prvak lotili organizacijo prvega, a vsekakor ne tudi zadnjega, futsal turnirja, ki je potekal v soboto, 27. maja, v Horjulu. Klub ŠD Prvak je ustanovila skupina prijateljev, ki meni, da je v občini Horjul premalo športnih dogodkov, kot so turnirji, skupinski pohodi v hribe, organiziranje skupinskega smučarskega izleta z avtobusom in podobno. Zato se je družba zanesenjakov in ljubiteljev športa odločila, da gredo od idej in besed k dejanjem! Na turnirju, kjer so nastopile ekipe z naših krajev, ni manjkalo dobro volje in napetih športnih bojev na igrišču. Pohvale za izjemno sojenje si je prislužil sodnik Matevž Plestenjak, ki je nezmotljivo piskal na vseh tekmah turnirja. Da pa je bilo vzdušje pravo - kot na velikih derbijih, so poskrbeli navijači, ki so prižgali celo baklo. Malo za šalo, malo za res. Največ preglavic je sodniku povzročila bakla »ultrasov«, zaradi katere je bil primoran za nekaj trenutkov prekiniti veliki finale. A niti to ni pretirano zmotilo slovenskega Pierluigija Colline, so še dejali organizatorji. Še nekaj besed o samem poteku tekmovalnega dela. Gostitelji turnirja so na svojem turnirju doživeli hladen tuš, tako s prvo kot tudi z drugo ekipo. Prvo mesto je po izredno izenačeni in napeti tekmi, ki se je v rednem delu končala z rezultatom 2:2 in odločila šele po streljanju z bele točke, zasedla ekipa Gradbeništvo Šarič. Drugo mesto so osvojili v ekipi Hitrex d.o.o., tretje mesto pa ŠD Šentjošt. Nehvaležno četrto mesto so osvojili v ekipi Črn Grabn. Zmagovalci z najmanj prekrški so bili ekipa DPG Godba, ki so si prislužili laskavi pokal za Fair Play. Priznanja so prejeli tudi najboljši posamezniki: naj igralec turnirja je postal Đorđe Đorđević (Gradbeništvo Šarič), naj strelec turnirja Aldin Omeragić (Hitrex d.o.o.) in naj vratar turnirja: Martin Umek (ŠD Šentjošt). Ekipa ŠD Prvak se iskreno zahvaljuje vsem udeleženim ekipam ter obiskovalcem. Prepričani so, da se kmalu znova vidimo. Peter Kavčič, ŠD Prvak Prvošolci smo se predstavili Z zmajčki smo obdarili vrtičkarje. Učenci 1. A smo pripravili igrico Mojca Pokrajculja Ko smo se zjutraj posedli v jutranji krog, je učiteljica radi, vsako naše jutro se začne z vzela v roke listič in začela branje. branjem pravljice. Iz pravljice o pridni deklici Mojci Pokrajculji, njenemu piskrčku s pikami in Nekateri učenci so se takoj nekateri pa so na svoje želje o premraženih gozdnih živalspomnili, da učiteljica bere, že pozabili. Želeli so se naučiti cah je učiteljica napravila igrico, kar so ji jeseni povedali, da se branja, da bodo lahko sami preizdelali smo maske živali in se želijo naučiti v prvem razredu, birali pravljice. Pravljice imamo igrico naučili. Dodali smo še nekaj živalc, da smo bili lahko vsi igralci. Pri učenju besedila so Poletni delovni čas knjižnice priskočili na pomoč še mame in atiji. Šolsko leto se izteka, mi pa smo Mojco Pokrajculjo že kar dobro znali. Učence 1.b je učiteljica Irena pri glasbi naučila otroške plese in skupaj smo povabili otroke iz horjulskega vrtca. Ti otroci so že skoraj prerasli vrtec, v jeseni se nam bodo pridružili v šoli. Zaigrali smo jim igrico in jim zaplesali, obdarili smo jih z zmajčki, ki smo jih izdelali zanje, in se skupaj igrali na igralih ob šoli. Popoldne smo se vrnili v šolo v spremstvu staršev, bratcev in sestric pa tudi stare mame in atiji so bili vmes, saj smo povabili vse, ki jih imamo radi. Tudi njim smo pokazali, kar smo se naučili. Mamam in atijem smo podarili knjižice, ki smo jo izdelali zanje. Blizu naše šole je tudi DEOS. Veliko starih ljudi živi v njem, nekateri so stari starši in jih obiskujejo njihovi vnučki, nekateri pa so brez njih. Vsi pa so veseli radoživih otrok, ki prinesejo žarek radosti v rutino njihovega vsakdana. Tudi njih smo obiskali in jih obdarili s pisanim cvetjem iz papirja, plesom in našo igrico. Cvetje pa smo z učiteljico sami zgubali v jutranjem varstvu. Horjulski prvošolci z učiteljicama Ireno in Mojco Med 26. junijem in 26. avgustom bo knjižnica v Horjulu obratovala s poletnim delovnim časom. Ponedeljek: 12.30 - 19.00 Sreda: 8.00 - 15.00 Ostale dni je zaprto. Učenci 1. B so zaplesali 47 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec Županova beseda Spoštovane občanke in občani! Pol leta je minilo, odkar sem bil s strani vas, občanov, izvoljen za župana in v tem času pridobil tudi celotno sliko delovanja občine. Več kot 40 let sem spremljal razvoj naše občine. Oba starša sta imela službo v naši občini: oče je prevzel od starega očeta avtomehanično delavnico v Razorih z dolgoletno tradicijo, mama pa je več kot 30 let delala v zobni ordinaciji na Dobrovi skupaj z dr. Bračkovo. Prvi objekt zobne ordinacije je bil pred krožnim križiščem, ki so ga porušili in se nato preselili v »začasen« objekt v gasilskem domu, kjer so še danes ambulante. Že pred več kot 20 leti je bilo rečeno, da so prostori za ambulante premajhni ter da so začasni in da bo zgrajena nova zdravstvena postaja. Danes so ambulante še vedno v začasnih prostorih, pošta še vedno v stanovanjskem objektu in trgovina še vedno z videzom 60-ih let. Pred volitvami sem imel stik z občino kot vsak občan. Na občino sem občasno pisal o problematiki v našem kraju in spraševal, kdaj bo optika, kanalizacija, pločnik in prevoz za otroke. Skratka, kdaj bo osnovna infrastruktura. Nisem razumel, da smo soseda najbolj razvite občine, pri nas pa nimamo niti osnovne infrastrukture. Z odgovori občine sem si ustvaril mnenje glede delovanja občine, saj po več kot desetih letih ni kanalizacije in pločnika, smo pa dobili optiko in delno tudi prevoz za otroke v šolo. Občutek sem imel, da se občina sicer v nekaterih segmentih reševanja problema trudi, da pa ne razume celotnega problema ali potenciala našega kraja. Ker sem s svojimi izkušnjami videl potencial naše občine, sem se odločil za kandidaturo za župana. V pol leta smo pregledali delovanje občine in spoznal zaposlene na občini. Spoznal sem, da večina zaposlenih na občini opravlja veliko dela, ki ni vidno ljudem, je pa samoumevno, da občina deluje in servisira občane z informacijami, z vzdrževanjem vodovodov, cest, kanalizacije, izdajo lokacijskih informacij, mnenj in soglasij za gradnjo ali prodajo nepremičnin, koordinacijo dogodkov, upravljanjem šol in vrtcev, pripravo investicij, ki se izvajajo, ipd. Kar nekaj zaposlenih dela od jutra do večera, čeprav sem se kot krajan spraševal, kaj na občini sploh delajo. Občina se kot javni servis občanom trudi po najboljših močeh v okviru strokovnega znanja in kadrovskih resursov. Z analizo in primerjavo z ostalimi 212 občinami smo ugotovili, da imamo 5 do 6 zaposlenih manj glede na povprečje ostalih občin. Zaradi varčevanja stroškov na kadrovskem področju smo se odločili, da se pridružimo skupni občinski upravi s skupino občin. S tem bomo prihranili na stroških plač in pridobili dodaten dostop do kadrov preko skupne občinske uprave. V tem delu pa je najbolj pomembno, da pridobimo možnost za dodatno strokovno znanje, možnost izmenjave izkušenj, povezovanja izven naših okvirov in skupno sodelovanje na projektih, za katera se pridobiva sredstva EU. Izvedba investicijskih projektov je odvisna od načina pristopa občine k projektu in pa tudi od volje občanov. Srečujem se z že začetimi projekti, ki so v teku, in nerešenimi problemi med občino in krajani. Pri reševanju problema se postavim v vlogo krajana in poizkušam razumeti problem krajana. V večini primerov rešimo problem ter gremo s projektom naprej. V manjšem deležu pa se srečamo tudi s krajani, ki za investicije, ki se izvajajo v javno korist za vse občane, ne razumejo želje večine občanov ali pa pri tem vidijo in želijo izkoristiti zgolj svoj parcialni interes na račun javnega interesa. Občina mora delovati znotraj vseh zakonov in pri dogovarjanjih žal včasih naletimo na nerazumne želje posameznih občanov ali celo nočejo, da se izvaja infrastruktura v javnem interesu v okolici njegovega doma. Žal lahko zelo majhen delež takšnih ljudi ali zaustavi ali podraži projekt. Na koncu to plačamo vsi občani. Vsak občan predstavlja občino, ki vpliva na razvoj kraja, občina ni sama zase, občina smo vsi občani. Kot župan sem v pol leta spoznal, da ima naša občina velik potencial za izvedbo več let planiranih projektov in da so projekti izvedljivi, kar me navdaja z optimizmom v prihodnjih letih mandata. Kot župan sem spoznal v naši občini vrsto sposobnih, čudovitih krajanov, ki so pripravljeni z veliko vnemo sodelovati in pomagati. Veseli me delovanje in zagnanost številnih društev, med njimi tudi dobro organiziranih gasilskih društev. Zato mi je v čast in ponos, da lahko skupaj z vami kreiramo razvoj naše prelepe občine. Za konec bi se rad zahvalil ge. Mateji Tavčar za dolgoletno vodenje občinske uprave, saj zaključuje delo v naši občini in ji želim uspešno in srečno nadaljnjo pot. Jure Dolinar, župan Občine Dobrova – Polhov Gradec CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 48 Na seji potrjeni prejemniki občinskih priznanj za leto 2023 V torek, 13. junija 2023, je potekala 5. redna seja občinskega sveta, na kateri so člani sveta obravnavali osem točk dnevnega reda in sprejeli naslednje sklepe. drobnejša notranja organizacija občinske uprave določi v podrejenem aktu. Sprejeta ureditev tako dopušča odprto možnost, da se lahko kadarkoli v občinski upravi organizirajo tudi druge organizacijske enote, če bi se z določitvijo le-teh izkazalo, da je tovrstna organizacija občinske uprave učinkovitejša in racionalnejša. • Sklep za imenovanje v članstvo Ko• Potrditev zapisnika 4. redne seje obmisije za informacijsko družbo. činskega sveta. V Komisijo za informacijsko družbo so • Soglasje k pristopu v organ skupne bili imenovani Ana Oblak, Sanja Gorza občinske uprave. Luk, Blaž Juren, Marko Dolenc in Matjaž Člani sveta soglašajo s pristopom Občine Dolinar. Dobrova - Polhov Gradec v organ skupne občinske uprave Občine Kočevje, Občine • Sklep za podelitvi občinskih priznanj Kostel, Občine Osilnica in Občine Dobreza leto 2023. polje. Občina Dobrova - Polhov Gradec podeljuje priznanja zaslužnim občanom, dru• Odlok o spremembah in dopolnitvah gim posameznikom, podjetjem, zavodom, Odloka o organizaciji in delovnem društvom in skupinam, združenjem in področju občinske uprave. drugim pravnim osebam za dosežke na S spremembo in dopolnitvijo Odloka o področju gospodarstva, šolstva, kulture, organizaciji in delovnem področju občin- znanosti, športa, ekologije zaščite in rešeske uprave se je določilo, da se v občin- vanja ter na drugih področjih človekove ski upravi lahko organizirajo tudi druge ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, organizacijske enote, pri čemer pa se po- kvalitetnejšemu in popolnejšemu življe- nju občanov in ki imajo pomen za razvoj in ugled Občine Dobrova - Polhov Gradec. Člani sveta so potrdili predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za podelitev 9 priznanj. Priznanja bodo nagrajencem podeljena na prireditvi ob občinskem prazniku. • Letni program športa, kulture in turizma za leto 2023. Sprejeti so bili Lokalni programi za področje športa, kulture in turizma, ki so usklajeni s proračunom občine za letošnje leto. • Poročilo župana o delu in izvrševanju sklepov občinskega sveta. • Vprašanja in pobude članov občinskega sveta. Člane sveta je zanimal projekt vrtine na Planini, dela na cesti v Šujici ter ureditev ekootoka v Gabrju in na območju ŠRC Gabrja. Gradivo in zapisniki sej občinskega sveta so dostopni na spletni strani www. dobrova-polhovgradec.si. l. o. Posodabljamo in optimiziramo občinsko upravo Občino Dobrova – Polhov Gradec čaka v naslednjih letih veliko razvojnih izzivov, zato se pospešeno ukvarjamo tudi s sistemi, ki bodo lahko intenzivno investicijsko obdobje podprli. Ker je javna uprava področje kjer se produktivnost ne more povečati z vlaganjem v produkcijska sredstva (ker teh pač ni), je osrednje področje izboljšave delovanje javnih uslužbencev. Javni uslužbenci so hrbtenica vsake dobro delujoče organizacije v javnem sektorju. Izhajajoč iz statističnih podatkov, ima občina Dobrova – Polhov Gradec 5,6 zaposlenega manj od slovenskega občinskega povprečja (če preračunamo število zaposlenih v upravi na prebivalca). To pomeni, da morajo obstoječi zaposleni delati na večih področjih ter da moramo koristiti usluge zunanjih ponudnikov. Seveda to ni optimalno za delovanje občine. Zatečenega problema smo se lotili z zavedanjem, da občinski proračun ne dopušča novih zaposlitev. Po tehtnem razmisleku in večih pogovorih z drugimi občinami z veseljem sporočamo, da se po sklepu Občinskega sveta pridružujemo Skupni občinski upravi štirih občin, kjer bomo skupaj zagotavljali pravno službo, notranjo revizijo, proračunsko računovodstvo, varstvo okolja, urejanja prostora, civilna zaščita, požarno varstvo, urejanja prometa in informatiko. Ker država sofinancira delovanje skupnih občinskih uprav (do višine 55% realiziranih stroškov), z namenom spodbujanja sodelovanja med občinami, je tovrstno sodelovanje še finančno nagrajeno. Torej poleg tega, da bomo pridobili podporo strokovnega kadra, bomo na letni ravni prihranili vsaj 150.000 EUR. S tovrstno optimizacijo delovnih procesov ter finančnim prihrankom se bomo s še večjim zagonom lotili zadanih načrtov – in uspelo nam bo! (ODBPG) Ne spreglejte Občina Dobrova - Polhov Gradec objavlja dve javni zbiranji ponudb za oddajo prostorov v najem: 1. Javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora v najem: prostori v objektu ŠRC Gabrje Predmet javnega zbiranja ponudb je oddaja poslovnega prostora za opravljanje gostinske dejavnosti s souporabo sanitarij, na lokaciji ŠRC Gabrje, v skupni velikosti 70,20 m2 in zunanjo pokrito teraso v velikosti 52,10 m2. 2. Javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora v najem: gostinski lokal AP Polhov Gradec Predmet tega javnega zbiranja ponudb je oddaja nepremičnine v najem - poslovni prostor za opravljanje gostinske dejavnosti z Infotočko, na naslovu Polhov Gradec 2B, 1355 Polhov Gradec, v skupni velikosti 55,25 m2. Rok za oddajo ponudb in ostale informacije se nahajajo na občinski spletni strani: www.dobrova-polhovgradec.si . Občina Dobrova - Polhov Gradec 48 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec Aktivnosti so v polnem teku, pogodba z Zavodom Zlata mreža pa podpisana Poročali smo že, da bo Občina Dobrova - Polhov Gradec letos jeseni pričela z izvajanjem projekta PROSTOFER, vseslovenskim projektom Za- voda Zlata mreža, s katerim bo poskrbela za mobilnost starejših občanov in jim priskočila na pomoč pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti. Projekt bo povezal starejše osebe, ki bodo potrebovale prevoz, in voznike prostovoljce, ki jim bodo pripravljeni pomagati. Uporabnik bo poklical na brezplačno telefonsko številko klicnega centra, nato pa bo aktiviran prostovoljni voznik, ki bo z občinskim vozilom opravil prevoz uporabnika. Projekt je vse bližje realizaciji, aktivnosti na Občini pa v polnem teku. Nedavno je Občina z Zavodom Zlata mreža podpisala tudi pogodbo o sodelovanju pri izvedbi projekta. Na Dobrovi že polnilnica za električni avto PROSTOFER ni le družbi, temveč tudi okolju prijazen projekt, zato je Občina Dobrova - Polhov Gradec pristopila k nakupu električnega vozila in se pridružila skupnemu javnemu naročilu Ministrstva za javno upravo za nakup okoljsko manj obremenjujočih novih motornih in električnih vozil. V postopku je uspešno pridobila vozilo PEUGEOT e-208 ACTIVE. Nakup pa delno sofinancira tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v skladu z Odlokom o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za letih 2022–2023, v okviru namena »Energetska učinkovitost, promet«, ukrep »Spodbujanje izgradnje infrastrukture za alternativna goriva in nakupa vozil na alternativna goriva«. V začetku junija je bila na parkirišču poleg občinske stavbe tako že nameščena električna polnilnica za novo vozilo, ki ga bo Občina kmalu prejela. Vozniki prostovoljci in donatorji – vabljeni k projektu Projektu so se do sedaj pridružili že štirje vozniki prostovoljci, Občina Dobrova - Polhov Gradec pa k sodelovanju še vedno vabi vse aktivne voznike. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Ker je projekt tudi velik finančni zalogaj, se je Občina po podporo obrnila k donatorjem, ki so nato s svojim prispevkom pomagali pri uresničitvi projekta. Če bi želeli postati eden izmed podpornikov PROSTOFERJA, lahko projektu še vedno namenite donacijo. Vozniki prostovoljci in vsi, ki bi želeli finančno podpreti projekt, naj se obrnejo na Občino, na telefonsko številko 01/3601-800 ali e-mail info@dobrova-polhovgradec.si. l.o. Obvestilo Začasno zaprtje Krajevnega urada Dobrova v času poletnih počitnic Upravna enota Ljubljana obvešča, da bo Krajevni urad Dobrova zaprt od 3. julija 2023 do 29. septembra 2023. V tem času bodo zaprti tudi drugi krajevni uradi na območju Upravne enote Ljubljana, in sicer krajevni uradi Ig, Notranje Gorice, Velike Lašče, Dol pri Ljubljani in Škofljica. Stranke lahko v tem času vse storitve urejajo na: - Upravni enoti Ljubljana, Tobačna ulica 5 - Krajevnem uradu Medvode ali - Upravni enoti Ljubljana, Linhartova cesta 13 (zgolj storitve: osebna izkaznica, potni list, zamenjava vozniškega dovoljenja). Naročanje poteka na načina: - s klicem na številko 01 828 16 90 (klicni center) za storitve na Upravni enoti Ljubljana - v spletni aplikaciji UeNaročanje (za potrditveno sporočilo termina preverite vsiljeno pošto). Hvala za razumevanje. Občina Dobrova - Polhov Gradec 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 49 Prejeli naziv Prostovoljstvu prijazna občina 2023 Foto: Občina DPG Prostofer bo kmalu zaživel! CMYK Slovenska filantropija je na Slovesni dan prostovoljstva v torek, 23. maja 2023, v Domu II. Slovenskega tabora Žalec razglasila vse prejemnike nazivov za pomembno delo na področju prostovoljstva. Dobrova - Polhov Gradec. Dogodek je letos potekal pod častnim pokroviteljstvom Nataše Pirc Musar, predsednice Republike Slovenije. Za sistematično spodbujanje prostovoljstva in zagotavljanje podpore delovanju prostovoljskih organizacij, soustvarjanje pozitivne družbene vrednosti prostovoljstva v lokalni skupnosti in promocijo prostovoljstva z lastnim zgledom vodstev občin so naziv Prostovoljstvu Nazivi so bili podeljeni mentorjem pro- prijazna občina ponovno potrdili 42 slostovoljcev, šolam, dijaškim domovom, pro- venskim občinam. Za aktivno spodbujanje jektom in drugim prostovoljcem ter tudi prostovoljstva občanov in podporo delovaobčinam. Med njimi je bila tudi Občina nju prostovoljcev in prostovoljskih organi- Občina odprla dialog z obrtniki in podjetniki Občina Dobrova - Polhov Gradec je v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Ljubljana Vič izvedla okroglo mizo na temo potreb in možnosti razvoja obrtništva in podjetništva v naši občini, ki je potekala v torek, 23. maja 2023. Župan Jure Dolinar in Tilen Petrič, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič, sta na dogodku k dialogu povabila vse obrtnike, podjetnike in ostale posameznike, ki se zanimajo za razvoj tega področja pri nas. Župan Jure Dolinar je poudaril, da to srečanje označuje pričetek sodelovanja med Občino, obr- tno-podjetniško zbornico in podjetniki ter obrtniki, sledilo pa bo oblikovanje konkretnih korakov za razvoj. Vsi udeleženci so bili povabljeni, da podajo svoje mnenje in predloge. Beseda je torej tekla o potrebah in možnostih razvoja obrtništva in podjetništva, člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana Vič pa so izpostavili glavne izzive, s katerimi se srečujejo in ki jih bo Občina morala nasloviti. Med drugim so poudarili, da si želijo okrepiti sodelovanje z Občino. Ta namreč igra ključno vlogo pri zagotavljanju dovolj primernih zemljišč v industrijsko-obrtnih zacij pa so naziv prvič pridobile 4 občine. Občina Dobrova - Polhov Gradec je naziv Prostovoljstvu prijazna občina 2023 prejela za ustvarjanje spodbudnih pogojev za delo prostovoljskih organizacij, vrednotenje prostovoljskega dela in z njim povezanih stroškov na javnih razpisih občine, umeščanje prostovoljstva v strategije ter za vizijo razvoja prostovoljstva v občini. Priznanje je na slavnostnem dogodku prevzela podžupanja Ana Oblak. l.o conah, kar omogoča širitev in razvoj dejavnosti. Župan je povedal, da je za obrtno cono sicer predvideno zemljišče v središču Dobrove ob Horjulski cesti, da pa je potreben razmislek, kakšen razvoj bi bil za našo občino primeren in smiseln na podlagi interesa podjetij – razpršen ali centraliziran v industrijsko-obrtni coni. V nadaljevanju so obrtniki in podjetniki poudarili tudi potrebo po posodobitvi občinskih razpisov za izvajalce gradbenih del, kajti želijo si sodelovanja z domačo občino, a so pri tem zaradi zahtev razpisov pogosto neuspešni. Izpostavili so tudi, da na državnem nivoju, ne le na občinskem, primanjkuje mladih za tehnične poklice, kar bo zagotovo eden ključnih izzivov, s katerim se bomo mogli spopasti. Župan je tu poudaril vlogo osnovne šole, ki bi že učencem morala podrobneje predstaviti različne poklice in jim vzbuditi interese, npr. s krožki, kot je predlagala tudi zbornica in poudarila, da je pri tem več kot pripravljena sodelovati s šolami. Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljubljana Vič je predlagala tudi organizacijo več seminarjev in izobraževanj za vse zainteresirane, kar bi še dodatno pripomoglo k razvoju obrtništva in podjetništva v naši občini. Župan Jure Dolinar je ob koncu srečanja dodal, da si tudi v prihodnje želi tovrstnega medsebojnega sodelovanja, ki bo podlaga za rešitve, s katerimi bodo zadovoljni tako občani, kot tudi obrtniki in podjetniki. Na osnovi tega je bil sprejet sklep, da bodo takšna srečanja redna in da bodo dogovorjene rešitve obravnavali skupaj. l.o. Ne onesnažujmo novih avtobusnih nadstrešnic! Občina Dobrova Polhov Gradec je v letu 2021 pričela s postopno prenovo avtobusnih postajališč na območju celotne občine. Tako je bilo v zadnjih nekaj mesecih na novo urejenih kar nekaj točk, predvsem vzdolž prenovljenih cestnih odsekov. Uporabnikom javnega potniškega prometa je do danes tako na voljo že preko 20 novih nadstrešnic. Postopoma bodo prenovljena vsa avtobusna postajališča, kar bo poskrbelo za udobnejšo uporabo javnega potniškega prometa in enotno urbano podobo naše občine. Nove avtobusne nadstrešnice so opremljene tudi z vitrinami, v katerih se nahajajo aktualni vozni redi, podatki o avtobusnih trasah in druga pomembna obvestila, ki vplivajo na promet. A vse niso ohranile svoje urejene podobe, ko so bile predane v uporabo občanom in drugim uporabnikom avtobusnih prevozov. Ponekod lahko že po nekaj mesecih uporabe opazimo nasmeteno okolico, polepljene nadstrešnice in druge sledi neodgovornega ravnanja. Vsi nosimo odgovornost in skrb, da bodo nove avtobusne postaje ostale lepe, čiste in nepoškodovane. Zato si velja zapomniti: - da niso namenjene onesnaževanju; - da niso namenjene plakatiranju (oglaševanju so namenjene druge lokacije v občini); - tudi starši naj opomnijo otroke, da naj odpadkov ne mečejo po tleh (nekatera postajališča šolskega avtobusa so še posebej nasmetena). Ohranimo našo občino urejeno. l.o. 49 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec Na Črnem Vrhu po novem AED defibrilator lažje dostopen Na večih lokacijah po naši občini so na voljo AED defibrilatorji, med drugim tudi v Črnem Vrhu. AED je bil do sedaj na voljo v prostorih gasilskega doma. V dogovoru med domačim gasilskim društvom, Krajevno skupnostjo Črni vrh in s sodelovanjem občine Dobrova-Polhov Gradec, je bil v začetku junija AED defibrilator prestavljen na zunanjo stran objekta Doma krajanov na Črnem Vrhu. V trenutku, ko bo to potrebno, bodo krajani tako lahko hitreje dostopali do naprave, ki rešuje življenja. KS Črni Vrh Bankomat v Polhovem Gradcu ponovno obratuje Obveščamo vas, da so izvajalci s strani NLB v četrtek, 8. 6. 2023, v Polhovem Gradcu na avtobusni postaji namestili bankomat, na katerem je ponovno možno dvigovati gotovino. Poslovanje na bankomatu je možno od 9. 6. 2023 dalje. Občina Dobrova - Polhov Gradec CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 50 Direkcija RS za vode sporoča Vzpostavljena je projektna pisarna za vprašanja o izvedbi protipoplavnih ureditev v občini Dobrova - Polhov Gradec. V okviru pripravljalnih aktivnosti za izvedbo zadnje etape projekta Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice, ki predvideva izgradnjo suhega zadrževalnika Razori ter ureditve Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika, potekajo parcelacije in odkupi zemljišč. V času med 21. junijem in 27. septembrom bo v prostorih Občine Dobrova – Polhov Gradec vsako sredo med 14. in 16. uro odprta projektna pisarna, kjer bodo predstavniki investitorja in projektanta na voljo za vprašanja lastnikov zemljišč, ki bodo predmet odkupa. Več informacij gradascica.si. Obisk projektne pisarne je potrebno najaviti vnaprej in sicer do ponedeljka tekočega tedna na elektronski naslov info@gradascica.si ali telefonsko številko 01 478 31 69. Ob najavi je potrebno sporočiti: • želeni datum posveta, • parcelno številko zemljišča in • vprašanja, na katere želite konkretne odgovore. Direkcija RS za vode 25. PESEM NA GORI SV. LOVRENC NAD POLHOVIM GRADCEM 13. AVGUST 2023 ● 10H MAŠA V CERKVI SV. Lovrenca ● ● 11:30H FESTIVAL PEVSKIH ZBOROV ● ● VABLJENI PEVSKI ZBORI ● VOKALNE SKUPINE ● ● IN VSI DRUGI LJUBITELJI PETJA ● ● Organizira: Vokalna skupina SVETLICE in TD POLHOV GRADEC ● ● kontaktirajte nas: pg.svetlice@gmail.com ● 031 807 251 ● Letošnja noč v šoli V ponedeljek, 29. 5. 2023, je bil za učence naše podružnice malo drugačen dan. Zjutraj so lahko dolgo spali in prišli v šolo šele ob 15. uri. Najprej smo našo telovadnico spremenili v skupinsko spalnico. Na tla smo dali blazine in na njih položili spalne vreče. Ko je bilo vse pripravljeno za nočitev, smo se zbrali pred šolo in pričeli pohod proti Bukovemu Vrhu. Pot nam je ob prijetnem klepetanju in ogledovanju travniških rož ter bližnjih in daljnih vrhov zelo hitro minila. Pri cerkvi v Bukovem Vrhu smo imeli malico, nato pa smo se vrnili proti šoli. Zadnji del poti smo nabirali material za večerni ogenj. V gozdu ob šoli smo nabrali še palice in jih našpičili. Ko je bilo vse pripravljeno, smo zakurili ogenj. Naša tradicija je že, da ob ognju zapojemo tudi kakšno pesem. Nato pa smo se lotili peke hrenovk. Vsi smo se strinjali, da je bila večerja res odlična. Tretješolka Ela je poskrbela še za sladico. Prinesla je penice, ki smo jih zapekli nad žerjavico. Po večerji smo v mraku nekaj časa preživeli še zunaj. Učenci so se lovili in veliko smejali. Nato je bil čas za umivanje, preoblačenje v pižamo in kratek klepet, o tem, kaj je bilo danes učencem še posebej všeč. Sledilo je spanje, drug dan pa pouk. Tisto torkovo jutro je bila učilnica čisto blizu. Lucija Peklaj 50 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 51 Izjemen uspeh polhograjskih mladih raziskovalk Demografski izzivi občine Dobrova - Polhov Gradec Neža Kovač, Maruša Krivic in Ivana Oblak, učenke 9. b OŠ Polhov Gradec so na 57. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije 15. 5. 2023 z raziskovalno nalogo Demografski izzivi občine Dobrova - Polhov Gradec osvojile zlato priznanje. naše občine ter primerjali demografske značilnosti občine Dobrova - Polhov Gradec z demografskimi značilnostmi in trendi Slovenije, Ljubljane in izbranimi sosednjimi občinami. Demografska vprašanja so aktualna tako v državi kot v občini. Problem staranja prebivalstva je tudi za našo prihodnost zanimiv, ker bo v marsičem vplival na naše življenje. Z raziskavo smo prišli do naslednjih zaključkov V nalogi smo raziskali preV občini je leta 2022 živelo bivalstvene značilnosti naselij 7844 prebivalcev, leta 2002 pa 6691. To pomeni, da se je število občanov v zadnjih dveh desetletjih povečalo za 1153 ali za 17 %. Za večino naselij v ravninskem delu občine velja, da je število prebivalstva vseskozi naraščalo. Za naselja v hribovitem delu občine velja, da se je število ljudi zmanjševalo v obdobju med letoma 1961 in 1991, potem pa je ponovno začelo naraščati. Tako da ni zaznati velikih razlik med letom 1961 in letom 2022, kar je posledica večje rodnosti in zato večjega naravnega prirastka ter zmanjšanih izselitev. Naravni prirastek je tudi v za- Ivana, Maruša in Neža dnjih letih pozitiven in je občutno višji kot v Sloveniji. Naravni prirast na 1000 prebivalcev v občini je leta 2021 znašal 3,3 (v Sloveniji –2,0). Selitveni prirast je še vedno negativen, kar pomeni, da se več ljudi iz občine izseli kot priseli. Za Slovenijo velja, da je selitveni prirast rahlo pozitiven. V občini je vidna razlika med južnim in vzhodnim ravninskim delom občine, kjer so strnjena naselja z večjim številom prebivalstva, ter med severnim in zahodnim hribovitim delom občine, kjer so naselja z manjšim številom prebivalstva. V ravninskih naseljih živi veliko več ljudi kot v hribovitih. Naravni prirastek je malo večji v ravninskem delu občine kot v hribovitem. Izstopata predvsem naselji Gabrje in Brezje, ki imata višji naravni prirastek kot ostala naselja. V hribovitem delu pa imajo naselja podoben pozitiven naravni prirastek. Selitveni prirast je v hribovitih delih občine negativen, v ravninskem delu pa je večinoma pozitiven, kar pomeni, da se več ljudi priseli kot izseli. To je najbolj opazno v naseljih, ki so bližje Dobrovi in posledično tudi Ljubljani. Rast prebivalstva v največjih naseljih Dobrova in Polhov Gradec ni izrazita, veliko bolj izrazita je v nekaterih naseljih, kjer so zrasle soseske novih stanovanjskih hiš priseljencev od drugod (Hruševo, Podsmreka, Šujica, Srednja vas, Podreber, Gabrje). Povprečna starost je v hribovitih naseljih nižja kot v ravninskih. To je posledica nadpovprečnega naravnega prirastka. Povprečna starost prebivalstva naše občine je kar za 2,4 leta nižja kot v Sloveniji, kar pomeni, da je proces staranja prebivalstva počasnejši kot v večini Slovenije. Povprečna starost občanov je bila leta 2022 41,3 leta in je tako precej nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (43,7 leta). Indeks staranja (vrednost, ki izraža razmerje med številom oseb, starih 65 let ali več, in številom oseb, mlajših od 15 let) je v hribovitem delu občine nižji od indeksa staranja v naseljih ravninskega dela občine. Med prebivalci občine je bilo število najmlajših (kar je značilnost le redkih slovenskih občin) skoraj enako kot število najstarejših, saj je na 100 oseb, starih od 0 do 14 let, prebivalo 101,8 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja v naši občini nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 137,1). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Manjši indeks pomeni bolj ugodno starostno strukturo prebivalstva. Iz analize intervjuja z županom, s predsedniki društev upokojencev ter spletnega vprašalnika izhaja, da v občini delujejo različne organizacije in službe, katerih skrb so starostniki. Starostniki, ki so še mobilni, se povezujejo v različna društva, humanitarne in druge nevladne organizacije. Največji problem predstavljajo odročni kraji, kjer starostniki nimajo možnosti prevoza. To naj bi v veliki meri rešili z uve- ljavljanjem prostovoljnih prevozov v okviru projekta Prostofer. Pomembno oskrbno in socialno vlogo opravlja patronažna služba ter izvajalci pomoči na domu. Obstajajo tudi projekti medgeneracijskega povezovanja med otroci vrtcev in osnovnih šol ter upokojenci. Občina načrtuje tudi gradnjo medgeneracijskega centra, zainteresirana je za izgradnjo doma starostnikov. Iz analize intervjujev in anket ter iz znanj, pridobljenih iz različnih raziskav, smo izdelali t. i. SWOT analizo za našo občino ter oblikovali predloge občini, kako se soočiti in reševati demografske probleme, povezane s staranjem prebivalstva, ki bo, kljub trenutno še ugodni demografski sliki, zajelo tudi našo občino in predstavlja velik izziv z vidika demografije občine. Predlogi anketirancev se nanašajo na mlade (npr. spodbujanje rojstev in različne pomoči družinam) ter na starejše (npr. dnevno varstvo starejših in stanovanjske skupnosti starostnikov, pomoč starejšim na domu, prostovoljni prevozi starejših, medgeneracijsko sodelovanje, različne dejavnosti za krepitev zdravja in duha). Večina vprašanih si želi, da bi občina ostala čim bolj avtentična, ne želijo si pospešenega razvoja gospodarskih dejavnosti in priseljevanja ljudi. Ljudje si želijo boljšo osnovno infrastrukturo ter trajnostno in okoljsko odgovorno gospodarjenje in življenje. Neža Kovač, Maruša Krivic, Ivana Oblak, 9. b Barbara Trnovec, mentorica 51 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 52 Zlat zaključek uspešnega leta Lucija Ana Dragaš zaokrožila leto Letošnje šolsko leto je bilo za Glasbeno šolo Emil Adamič izjemno uspešno. Po jesenskih in zimskih uspehih na tekmovanjih so nas učenci z medaljami razvajali tudi v pomladi. Lucija Ana Dragaš nas z odličnim občutkom igranja ter samozavestnimi nastopi vedno znova razoroži in očitno ima enak učinek tudi na strokovne ocenjevalce na tekmovanjih. V letošnjem letu končuje 4. razred violine pod strokovnim vodstvom profesorice Tine Blaznik. Aprila in maja se je udeležila še dveh tekmovanj. Na 2. Mednarodnem tekmovanju Matije Bravničarja je osvojila zlato priznanje in 2. nagrado tekmovanja. Na tekmovanju Mladi violinist, ki ga prireja Društvo akademskih glasbenikov, pa je Planinski tabor Planinski krožek OŠ Polhov Gradec, ki deluje pod okriljem Planinskega društva Blagajana, je imel letošnji planinski tabor od petka, 2. junija, do nedelje, 4. junija, v Valvasorjevem domu pod Stolom. Ignacij Dolinar Lucija z Tino Blaznik in Katjo Kos še posebej všeč nam je bila meglena planina Stamare, kjer nas je prišla iz megle pozdravit čreda konj. Bilo je res pravljično. Nato smo se vrnili do doma, kjer nas je čakalo okusno kosilo. Po kosilu je bilo malo počitka in proste igre, nato pa nas je čakal pohod do Ajdne. Očaral nas je razgled z vrha, občudovali smo Blejsko jezero, reko Savo … Po pohodu smo zakurili ogenj, nabrali in našpičili palice ter si spekli hrenovke in klobase. Oskrbnik doma nam je pripravil še pomfri in imeli smo pravo planinsko pojedino. Po večerji je bilo še dovolj časa za igro, nato pa umivanje in spanje. Mlajši so zaspali prej, iz sob, kjer so spali malo starejši otroci, pa se je še nekaj časa slišalo tiho klepetanje. V nedeljo smo po zajtrku odšli na pohod pod osvojila celo 1. nagrado tekmovanja in naziv Zlati violinist. Ob spremljavi korepetitork Maruše Frelih in Katje Kos je pokazala, da se z veliko truda ob nespornem talentu da narediti ogromno in da nobena minuta vadbe ni vržena stran. Družbo pri njenih uspehih ji dela tudi Ignacij Dolinar pod strokovnim vodstvom Mateja Rihterja, ki je po zlatem priznanju na TEMSIG-u, pobral še zlato priznanje in 2. nagrado na Mednarodnem tekmovanju Bolero v Muti. S svojo trobento je postal že kar nepogrešljiv del tekmovanj v svoji kategoriji. Vendar ob vseh uspehih ne gre poza- 20. maj – svetovni dan čebel Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Udeležili so se ga učenci od 1. do 7. razreda. V petek smo se po pouku z avtobusom odpeljali do Završnice. Avtobus nas je odložil pri jezeru, nato pa smo se peš podali do Valvasorjevega doma. Pot je bila s soncem obsijana, srečali smo krave, prečkali mostiček … Do Valvasorja smo prispeli še dovolj zgodaj, da smo se pred večerjo lahko še poigrali v okolici doma. Po okusni večerji smo se razdelili po sobah, nato pa se po zabavnem večeru odpravili spat. Zjutraj nas je pričakal kraljevski zajtrk, po zajtrku smo imeli čas za urejanje sebe in sob. Nato pa smo se podali na dopoldanski potep. Odšli smo do dveh planin, Stol. Tudi iz tamkajšnje planine je bil prekrasen razgled na Gorenjsko. Dobre volje smo se vrnili do doma, kjer je bilo še dovolj energije za športne igre, nato pa kosilo. Po kosilu smo razglasili dve najlepše pospravljeni sobi, napisali razglednice za starše, nato pa pospravili in izpraznili sobe. Čakal nas je še zadnji pohod letošnjega tabora: spust v dolino do jezera pri Završnici. Tam so nas že čakali starši, ki smo jih bili zelo veseli. Hvaležni smo Planinskemu društvu Blagajana, ki nam je omogočilo, da smo doživeli tako čudovite dni v objemu planin. Lucija Peklaj biti še na tiste male uspehe, ki še zdaleč niso nepomembni. Prav vsak učenec, mladi glasbenik, ki je uspešno končal leto, si zasluži priznanje za vložen trud in opravljeno pot. Pomembno je vztrajati na poti, saj največja nagrada sledi z znanjem igranja instrumenta. Ob koncu leta se kolektiv Glasbene šole Emil Adamič zahvaljuje vsem učiteljem za strokovno vodenje, učencem za vse predane ure glasbi, staršem za premnoge vzpodbude in podporo ter tudi zaposlenim na osnovnih šolah, kjer gostujemo, za odlično in plodno sodelovanje. Prav vsak je doprinesel kamenček v mozaiku. Janez Dolinar, GŠEA Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem. Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, čebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil. Tudi v Vrtcu pri OŠ Polhov Gradec se zavedamo, kako pomembno vlogo imajo čebele, zato smo v petek, 19. 5. 2023, obeležili njihov »praznik«. Tekom dneva so v vrtcu Polhov Gradec (v 8-ih oddelkih) potekale različne dejavnosti, ki so na tak ali drugačen način vključevale čebele. Mlajši otroci so si ogledali animirani film Medved Bojan – čebele, s predhodno zaigrano pravljico o čebelici in medvedu. Starejši otroci pa so se preko poučnega videoposnetka seznanili z življenjem in delom čebel, njihovim pomenom za naravo in ljudi, z delom čebelarja in kako ravnati v stiku s čebelami. Tudi gibanje na svežem zraku ni bilo izvzeto. Najmlajši so se veselili na trim stezi z glasbenimi in gibalnimi dejavnostmi, starejši otroci pa so se odpravili na »lov za zakladom«. Otroci vseh skupin so si lahko ogledali razstavo s plakati, slikovnim materialom, s pravo čebelarsko opremo, se seznanili, kaj je satovje, matičnica, kadilnik in s čebeljimi proizvodi: medom, cvetnim prahom in z izdelki iz voska. Poleg omenjenih dejavnosti smo prebirali zgodbe o čebelah, prepevali pesmi, se likovno in plesno izražali in še marsikaj – vse v znamenju čebel. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo g. Marjanu Mačku, ker je s svojo zbirko čebelarske opreme pripomogel, da so si otroci lahko pobliže ogledali pripomočke, ki jih uporablja pri svojem delu s čebelami. Prav tako pa se iskreno zahvaljujemo ge. Malči Božnar iz Hiše medu Božnar, saj se je z velikim veseljem odzvala naši prošnji za sodelovanje. Njeni plakati so krasili vhod vrtca, vsaka skupina pa je prejela tudi družabno igro – karte o čebelah in košarico sedmih vrst medu. Otroci so se imeli možnost posladkati in vnesti v telo svežo energijo najrazličnejših okusov narave in pridnih čebel. Zapisali vzgojiteljici Blažka Osredkar in Sonja Zdešar, vrtec Polhov Gradec 52 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 53 Deželaka Junaka na Dobrovi pričakala množica občanov Miha Deželak, voditelj znanega jutranjega programa na Radio 1, se je letos podal na že 9. dobrodelno akcijo Deželak Junak, na kateri s kolesarjenjem po Sloveniji zbira sredstva za počitnice otrok iz socialno ogroženih družin. Deželak Junak in ekipa Radia 1 je v sredo, 7. junija 2023, obiskala tudi našo občino. Na ploščadi pred OŠ brova - Polhov Gradec, člani domačih gasilskih društev in župan Jure Dolinar. Skupaj so podprli dobrodelno akcijo in Miha Deželaka na njegovi Dobrova ga je pričakala množica poti pospremili s srčnostjo, veseljem občanov, številni nasmejani otroci, in dobro voljo! kolesarji, Polh Rogovilež, Godba Dol.o. Foto: Občina DPG 11. Tek družin v vrtcu pri OŠ Polhov Gradec toplo pozdravila in jim zaželela prijetno druženje. Za popestritev prireditve je poskrbela plesna šola Petka pod vodstvom Mateje Jerebic in Lee Sajovic. Predstavili so se s svojo plesno koreografijo. Pred začetnim ogrevanjem pa so na oder stopili tudi otroci iz skupine Čebelice. Njihove pesmi je ob kitari spremljala vzgojiteljica Nataša V vrtcu pri OŠ Polhov Gradec so nas pričakali starši z otroki in teljica Jerica Kreft. V uvodu je Janša, njena hči Jerca Janša pa smo se kljub negotovim vre- drugi ljubitelji teka. Udeležili so udeležencem na kratko pred- je izvajala klavirsko spremljamenskim razmeram zbrali na se ga tudi starši in otroci iz enot stavila namen in zgodovino na- vo. Zbor je vodila dirigentka ga. šega vsakoletnega dogodka. O Martina Kramžar. Učenka naše mednarodni dan družine. Pri- vrtca Šentjošt in Črni Vrh. Začetni del teka smo tokrat namenu in pomembnosti teka šole Julija Trobec je s klavirskim redili smo 11. tek družin. Kakor je že v navadi, smo se izvedli v amfiteatru. Prireditev je spregovorila tudi ravnateljica nastopom zaključila uvodni del dobili na šolskem igrišču, kjer je vodila in povezovala vzgoji- ga. Ilinka Kucler. Obiskovalce je prireditve. Voditeljica dogodka Jerica Kreft se je v nadaljevanju zahvalila vsem sponzorjem dogodka, in sicer: Mercatorju Polhov Gradec za donacijo sladoleda in Življenjski zavarovalnici Vita za namensko denarno podporo. Po zahvalah je sledilo ogrevanje pred tekom. Vzgojiteljice smo poskrbele za postavitev osmih gibalnih postaj, na katerih so se tekmovalci dobro razgibali. Starši in otroci so se pomerili v brcanju žog v gol, s skoki v daljino, z lovljenjem žog v igralnem padalu, v premagovanju poligona z različnimi ovirami in razvrščanju žogic po barvi.Najprej so se v teku pomerili najmlajši, ki so skupaj s starši pretekli ciljno črto. Njim so sledile ostale skupine otrok od najmlajših do najstarejših, ki so pretekli dva kroga. Ob prihodu na cilj so vsi otroci iz vrtca prejeli medalje, ki so bile financirane s strani sklada vrtca. Po končanem teku so vsi tekmovalci prejeli čaj in sladoled za okrepčilo. Upamo, da je naše srečanje vsem udeležencem polepšalo dan. Želimo in upamo, da se v naslednjem šolskem letu ponovno srečamo ob tako velikem dogodku. Vzgojiteljici Petra in Breda Dan odprtih vrat vremenskega radarja na Pasji Ravni V soboto, 27. 5. 2023, je potekal sedaj že tradicionalen 7. dan odprtih vrat vremenskega radarja na Pasji Ravni. Letos nam je bilo vreme res naklonjeno. Topel sončen dan brez vetra in napovedanih ploh in neviht, samo razgled ni bil najboljši. Obiskovalci, naveličani dežja v preteklih dneh, so prihajali z vseh koncev. Viktorija je najprej pozdravila vse prisotne in besedo predala Tončki, ki dogajanje na Pasji Ravni spremlja vse od začetka dogovorov o postavitvi radarja in je tudi glavni krivec za dogovor z ARSO-m, da je ogled možen vsako leto. Odločitev TD, da že tako zanimiv ogled radarja in kontakt s strokovnjaki popestri še s kratkim kulturnim programom in ponudbo domačinov na stojnicah, se je izkazala za pravilno. Zelo veseli smo bili nastopa folklorne skupine Grof Blagaj iz Polhovega Gradca. Učenci POŠ Črni Vrh so nadoknadili zamujen zimski dan pouka. Izpred šole so se peš podali do Pasje Ravni in polepšali dan s plesno predstavo. Mlada nadobudna harmonikarja Vid in Miha pa sta poskrbela za razigrano in domače vzdušje. Obiskal nas je tudi naš župan Jure Dolinar in podžupanja Ana Oblak. Veliko je bilo takih, ki so prišli komaj našla nekaj minut časa za potešitev lakote in žeje. Tudi starši so bili zadovoljni, da so si lahko v miru ogledali stojnice in se povzpeli v žogo nabirat strokovno znanje o vre- na vrhu stolpa. Kajti otroci so menskem dogajanju in radarju, skakljali naokrog s poniji in alvsi so dobili pojasnila in odgo- pakami na povodcih ali pa so vore, saj sta mag. Anton Zgonc potrpežljivo čakali v vrsti, da vodja oddelka za daljinske me- jim Lidija na rokice nariše, kar ritve atmosfere iz agencije RS so si zaželeli. Hvala vsem, ki ste sodelovaza okolje in njegov sodelavec li in pomagali pri organizaciji dneva odprtih vrat. Naslednje leto bomo dali še večji poudarek na domačo ponudbo in obljubljamo še pestrejše dogajanje z vključevanjem domačinov in radi bi k sodelovanju privabili tudi sosednji občini Gorenja vas - Poljane in Škofjo Loko. Se vidimo prihodnje leto! Simona Košir predsednica TD Črni Vrh 53 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec T E M A CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 54 M E S E C A Nov apiterapevtski čebelnjak nad Polhovim Gradcem bo nudil vpogled v življenje čebel Čebelarstvo je dejavnost z dolgo tradicijo na Polhograjskem. Da pa se ne gre bati niti za njegovo prihodnost, skrbi tudi Tilen Velkovrh, 22-letni čebelar iz Srednje vasi. Njegova zgodba je zanimiva in navdihujoča za mlade, saj dokazuje, da lahko svoje pravo poslanstvo odkriješ že v najstniških letih. Poleti bo pričel obratovati tudi njegov nov apiterapevtski čebelnjak, v katerem bo kot kvalificiran apiterapevt izvajal apiterapijo in hkrati krepil čebelarski turizem na tem območju, saj bo čebelnjak namenjen tudi turističnim ogledom z degustacijo čebeljih pridelkov. Ko se je pričela vaša čebelarska pot, ste bili še najstnik. Od kje je prišla ideja, da se tako zgodaj pričnete ukvarjati s čebelarjenjem? S čebelami sem se začel ukvarjati leta 2016, ko sem dopolnil 15 let. Že od malih nog sem si želel imeti kakšno domačo žival, vendar se mi želja nikoli ni uresničila, zato sem se odločil, da si za svoj 15. rojstni dan kupim svoji prvi dve čebelji družini. Že takrat, ko sem prvič stopil v stik s čebelami, me je to delo zelo veselilo in sprostilo. Hitro mi je bilo jasno, da je to nekaj zame. nazivom prvaka vrste, saj je vzorec medu dosegel najvišje število točk v svoji kategoriji. Vzorec kostanjevega medu je nato šel na dodatne analize v laboratorij v Nemčijo. Na podlagi laboratorijskih izvidov je bilo nato izvedeno državno tekmovanje, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad zmagovalcem pa je bilo izvedeno 20. decembra 2022 v Državnem zboru. Tistega dne sem prejel stekleni pokal z nazivom državnega prvaka v kategoriji kostanjevega medu. Vsako pridobljeno priznanje mi pomeni veliko, največji pomen pa ima zame vsekakor naziv državnega prvaka za kostanjev med, saj je bil med laboratorijsko pregledan in potrjen, da je popolnoma pristen in naraven. Katere vrste medu in izdelke ponujate ter kje jih lahko kupimo? Vrste medu so odvisne od vremenskih razmer in okolice, kjer se čebele nahajajo. Trenutno imamo Podelitev odličij v Gornji Radgoni Verjetno pa je potrebnega kar veliko znanja za pravilno ravnanje s čebelami. Kje ste ga pridobili? Vso potrebno osnovno znanje sem pridobil leta 2019, ko sem se udeležil 38-urnega tečaja za čebelarje začetnike in ga tudi uspešno opravil. Rad bi se zahvalil tudi svojemu žal že pokojnemu mentorju Ivanu Setnikarju, ki mi je predal ogromno praktičnega in teoretičnega znanja, veliko preprostih rešitev, ko sem naletel na težavo, ter iznajdljivih ukrepov predvsem v spomladanskem času razvoja čebel, ko je bilo velika možnost rojenja. Seveda pa tudi brez razne slovenske literature in pomoči sosednjih čebelarjev ne gre. Moje mnenje, kar se tiče znanja o čebelah, je tako, da me vsako leto čebele skozi prakso kaj novega naučijo. Naše podnebje se spreminja, čebele se mu na voljo gozdni in kostanjev med. V letošnjem letu pa stremimo k čim večjemu asortimaju poprilagajajo, zato nobeno leto ni enako. nudbe, tako bo moč na naših policah zaslediti tudi cvetni prah, medeni liker … Po dogovoru V sedmih letih ste svojo dejavnost močno razširili. pripravimo tudi kozarčke medu (npr. kremni Za koliko čebeljih družin skrbite sedaj in kje vse se med z liofiliziranim sadjem) različnih velikosti, nahajajo vaši čebelnjaki? Trenutno skrbim za nekje okoli 120 čebeljih dru- dizajna in pakiranja, namenjenega kot darilo bližin. Čebelarim predvsem na območju Polhograj- žnjim, poročna darila, poslovna darila in še kaj. ske doline. Imam starejši kamion TAM t11, v Vse to je možno naročiti preko telefonske številke katerem je 73 čebeljih družin, z namenom prido- 051/757-994, Facebook strani Čebelarstva Velkobivanja različnih vrst medu. En moj čebelnjak se vrh ali preko elektronskega naslova cebelarstvo. nahaja na območju Podrebra, drugi pa na Osred- velkovrh@gmail.com. Ostale čebelje pridelke in ku. Imam tudi samostoječo prevozno enoto, ki izdelke je vedno možno kupiti na našem domaje namenjena prevozu desetih čebeljih družin na čem naslovu v Srednji vasi. Tekom leta pa je izrazlične konce Slovenije z avtomobilsko prikolico. delke možno kupiti tudi na kakšnih bližnjih stojNaša novost, apiterapevtski čebelnjak, pa je po- nicah v naši občini (tudi na Miklavževem sejmu stavljen v Ilovem grabnu, natančneje pod Polho- v Polhograjski graščini) in izven nje. grajsko Goro, s pogledom na cel Polhov Gradec. Vam kdo pomaga ali vso delo opravite sami? Ker je dela skozi celo leto veliko, mi na pomoč priskočijo tudi domači in prijatelji. S svojim medom se redno in zelo uspešno udeležujete tekmovanj. Katere nagrade oz. priznanja ste do sedaj prejeli? Katero vam pomeni največ in zakaj? Leta 2020 sem na tekmovanju ocenjevanja medu v Semiču prejel srebrno priznanje za gozdni in kostanjev med. Poleg dveh priznanj sem takrat prejel tudi pokal, saj je bil vzorec mojega kostanjevega medu tretji najboljši. V lanskem letu sem se udeležil ocenjevanja medu v sklopu sejma AGRA v Gornji Radgoni, kjer sem na ocenitev oddal vzorec kostanjevega in gozdnega medu. Oba vzorca sta bila nagrajena z zlatim priznanjem, za kostanjev med pa sem prejel še prav posebno plaketo z Bo letošnja sezona dobra, bo veliko medu? Velikokrat mi zastavijo to vprašanje. Vedno znova odgovorim, da moramo biti hvaležni pridnim čebelam, ki oprašujejo naše rastline in drevesa. Poleg vremena so one zaslužne za vsakoletni pridelek in ne smemo gledati samo na to, koliko dobimo od njih, ampak tudi kaj vse nam dajo. Če pa poleg tega naberejo še kaj medu, je pa toliko slajše. Žal pa se tega zmeraj manj zavedamo in premalo pazimo na svojo domačo avtohtono pasmo čebele kranjska sivka. Apiterapevtski čebelnjak o krepitvi zdravja, preprečevanju, lajšanju in od- menjen je le notranji prostor za potrebe izvajanja pravljanju zdravstvenih težav s čebeljimi pridelki terapij, nameščena pa so še steklena panoramska okna, s pomočjo katerih pridobimo priporočeno ali pripravki iz njih. temperaturo v čebelnjaku nekje med 25 in 30 °C. Kaj pripravljate v sklopu apiterapije? Lani sem začel s projektom postavitve apiterapevtskega čebelnjaka. Namenjen je ljudem vseh starosti, ki želijo z zdravilno terapijo brez stranskih učinkov okrepiti imunski sistem, olajšati splošna alergična stanja, nespečnost, depresije, nevrotske motnje, zmanjšati vsakdanji stres in še mnoga druga obolenja. Zdravilne terapije bodo potekale na več načinov, npr. z ležanjem na panjih, kjer se bo čutila vibracija in slišal šum čebel. Ob tem bo možno preko maske vdihovati aerosole direktno iz panja. Izvajala se bo tudi klasična masaža, z možnostjo apiterapevtske masaže z medom. Potekali bodo tudi vodeni turistični ogledi za posameznike in skupine z degustacijo različnih čebeljih pridelkov. Za še bolj zanimiv in poseben ogled je na sredini čebelnjaka postavljena steklena stena, kjer se vidi delovanje in obnašanje čebelje družine. Kako izgleda apiterapevtski čebelnjak? Na spletu lahko vidimo, da bodo panji poslikani s posebnimi motivi slovenskih pokrajin – od Pirana, Postojnske jame, Soče, Triglava, do domačega Polhovega Gradca, kajne? Kdaj pa bo apiterapevtski čebelnjak pričel obratovati? Predvidoma letos poleti. Pred odprtjem bo tudi slovesna otvoritev, ki bo namenjena vsem ljudem, še posebej pa domačinom, kjer bom povedal kaj več o apiterapiji in njenem pomenu za naš kraj. Takrat bo potekala tudi degustacija različnih čebeljih pridelkov. Dan otvoritve bo objavljen na naši Facebook strani Čebelarstvo Velkovrh, kjer nas lahko tudi spremljate in videli boste različne objave skozi celo leto. Kakšni pa so vaši načrti za prihodnost? Usmerjeni so predvsem v ozaveščanje mlajših generacij. Otroke želim seznaniti z delom čebelarja in jih naučiti kaj novega o pomenu čebel za nas in naš svet, ob tem pa morda tudi koga navdušiti nad čebelarjenjem. Poleg tega pa želim delati in se razvijati na področju apiterapije. Omenili ste, da imate veliko dela, zato verjetno nimate veliko prostega časa. Pa vendar – kaj počnete, ko si vzamete čas zase? Zaradi trenutnih projektov in obsežnega dela čebelarstva je prostega česa bolj malo, ampak vseePosebnost čebelnjaka so zagotovo poslikane panj- no se najde. Rad hodim v hribe, kjer sem v stiku z Lani ste se pričeli ukvarjati tudi z apiterapijo – kaj je ske končnice z 20 različnimi motivi, ki jih je na- naravo. Občasno se odpravim tudi na kakšen izlet apiterapija? V letu 2022 sem pridobil nacionalno poklicno slikala Maja Mlakar. Motivi predstavljajo različne z motorjem po lepi Sloveniji. kvalifikacijo apiterapevta. Za ta korak sem se od- pokrajine iz cele Slovenije in opravila, ki so za tisti ločil, ker me zanima čisto vse, kar je povezano s kraj značilna. Sama zgradba čebelnjaka pa se ne Hvala za vaš čas. čebelami in njihovimi pridelki. Apiterapija je veda razlikuje kaj dosti od klasičnih čebelnjakov. Sprel.o. 54 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogajanje v Polhograjski graščini v juniju V mesecu poletnega Lepo število svatov je imelo tudi solsticija se je v Javnem enkratno priložnost ogledati si razstavljene eksponate pravljičzavodu Polhograjske nih bitij, ki so v sklopu mednagraščine veliko dogajalo. rodnega projekta ENOArt obogatili krajino park. Pravljična in Začeli smo z izvajanjem obre- bajeslovna bitja iz recikliranih dov sklepanja zakonske zveze v materialov so bila stvaritve grajskem parku med cvetočimi otrok iz vrtca in šolarjev, umegrmi naših čudovitih vrtnic. stitev v naravo med rastline in v vodo pa je odprla okno v čarobni svet ob nas. Tradicionalni dar Zdravniškega orkestra Camerata medica Polhovemu Gradcu, koncert v graščini, je tudi tokrat požel največje pohvale in občudovanje. Obiskovalci koncerta so se lahko po programu pod grajsko lipo podružili s člani orkestra. V tisku šesta številka zbornika Domači kraji Raziskovanje domačih krajev se dopolnjuje z novo, šesto številko, ki bo predvidoma izšla v mesecu juniju. Štirinajst avtorjev je tudi tokrat posvetilo pozornost domoznanskim vsebinam v naši občini. Po uvodnih besedah župana Jureta Dolinarja in urednice sledi članek Petre Leben Seljak in dr. Alojza Demšarja, ki sta predstavila kmetije v črnovrškem območju. Posamezne kmetije so navedene s hišnimi imeni. Članek sloni na pisnih zgodovinskih virih, saj podatke črpa iz katastrov in urbarjev. V članku izvemo, komu so bile kmetije podložne, kdo je bil lastnik kmetije, kdo so bili gospodarji, kakšna hišna imena so kmetije imele v preteklosti, kakšen je bil njihov donos in kako so kmetije nastajale. Članek je dopolnitev popisa kmetij s Sela in Setnice istih avtorjev, ki je bil objavljen v četrti številki Domačih krajev. Ajda Kozjek je prispevala zanimiv članek, v katerem so objavljene starejše razglednice z motivom Polhovega Gradca. V komentarju izvemo, kako se je kraj širil in katere krajevne posebnosti so želeli poudariti na razglednicah. Dr. Andrej Smrekar, muzejski svetnik v Narodni galeriji in nekdanji direktor v letih 1991–2005, je v članku z naslovom Rihard Jakopič in Matija Jama v Stranski vasi raziskal krajinske motive na slikah, ki so nastale na območju Stranske vasi med letoma 1898 in 1905. Dr. Smrekar ugotavlja, da moramo kot točko slovenske impresionistične krajine vključiti tudi Stransko vas. Ta s tem člankom postaja strokovno utemeljen kraj v razvoju slovenskega impresionizma. Razprava je zato dragocena. Frančiška Oražem razpravlja o oltarni opremi v podružnični cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu, ki ima posebno mesto v domači kulturni krajini. Za spretno opravljeno prenovo oltarjev in prižnice je delavnica Restavratorstvo Kavčič iz Šentjošta za leto 2019 prejelo stanovsko priznanje Mirka Šubica. Sledijo članki, namenjeni osvetlitvi posameznih osebnosti. Dr. Nada Praprotnik je vsestransko raziskala strokovno delovanje botanika Toneta Wraberja. Bibliografija, povezana s Polhovim Gradcem, kjer je zadnja leta dr. Wraber živel, je še posebej dragocen razdelek v tem članku. A Polhov Gradec se ponaša še z manj znanim dejstvom, to je tudi rojstni kraj prvega slovenskega pravnika Martina Pegiusa. Nekaj drobcev iz njegovega življenja iz različnih virov opisuje Milka Bokal. Simon Purger nadaljuje z opisi domače stavbne dediščine. V opisu Koširjeve kašče v Suhem Dolu izvemo, da je to bila prva zidana stavba v Suhem Dolu. Matevž Košir, ki zanjo skrbi, v njej hrani staro etnografsko orodje. Na Planini nad Horjulom pa je Marinčeva kašča, ki je prav tako polna predmetov, povezanih z nekdanjim kmečkim življenjem. Zavzeto jih zbira Janez Cankar. Razstavljene so tudi arheološke najdbe, ki naj bi bile iz prazgodovinskega obdobja. Tudi na Podrebri pri Polhovem Gradcu je stavbna znamenitost, delno kamnita in delno lesena hiša s hišnim imenom Pri Gregurju. Opisuje jo dr. Pavle Košorok. To je rojstna hiša njegovega deda Franceta Polhov doživljajski park in Zven zaklete grofice v poletnem ruhu sprejemata obiskovalce v skupinah ali posamezno, z vodstvi ali brez njih. Doživetja ob iskanju novega doma za polha Rogovileža in spoznavanje zlitja magičnih elementov nesrečne grofice v naše okolje so privlačna za staro in mlado. Enako velja za doživetje ob spoznavanju veličastne in skrivnostne gotske cerkve sv. Petra v Dvoru, kjer izkušeni vodič odstira tančice preteklosti in razkazuje edinstveni biser sakralne umetnosti pri nas. Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si w w w.grad-pol hovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in Polhov doživljajski park ter na Instagram profilu polhograjska_grascina. Pripravil: Roman Vučajnk, foto: Urban Tominc Vodnika, rezbarja, kiparja in restavratorja. V nadaljevanju so članki, vezani na sodobnost. Tak je razširjeni pogovor dr. Barbare Ivančič Kutin z nekdanjo patronažno sestro Sonjo Jankovec. Članek je poln socioloških, antropoloških in etnoloških dejstev, ki razkrivajo zahtevno poklicno delo zdravstvenega delavca. A človek se ne veže samo na človeka, tudi z živaljo se lahko spoprijatelji. To dokazuje članek Primoža Bizjana, ki je udomačil dva sovja mladiča. V nadaljevanju objavljamo novejše dokumentarne članke, ki zadevajo našo občino. Gašper Tominc je iz Našega časopisa v kroniki povzel glavne dogodke iz let 2020 in 2021. Slikovna priloga uvaja športne uspehe, ki jih naši kraji še niso doživeli – zlate kolajne Urše Bogataj z Briš pri Polhovem Gradcu. Posebno zdravljico ji je posvetil Izidor Rejc, minister za gospodarstvo v prvi slovenski vladi. V gospodarskem delu fotografije spominjajo, kako ozka je bila cesta z Belice do Hrastenic. Obnova ceste v Mali vodi je pa prav tako pričakovana pridobitev. Naslovnica, ki jo je oblikoval Vili Koprivec, prikazuje traktorje ob blagoslovu 27. junija 2021 ob cerkvi v Črnem Vrhu. Zbornik bo moč dobiti v Polhograjski graščini in na občini. Upajmo, da se bo s skupnimi močmi in morebitnimi novimi sodelavci domoznansko delo nadaljevalo. Milka Bokal POLE T N A N OČ G R A D E C PETEK, 21. 7. 2023 ob 20. uri 55 Dogodki in novosti v juliju Dobrodošli ste v našo hišico v grajskem parku z daljšim delovnim časom: odprti smo vse dni v tednu od 10.00 do 20.00. V graščini in na naši spletni strani lahko rezervirate zanimiva lokalna doživetja, ki jih ponuja naš okoliš – delavnico izdelave fresk, delavnico peke kruha, rezbarsko delavnico in še več! V hišici v parku si oglejte tudi bogato in privlačno ponudbo lokalnih proizvajalcev. Ste kdaj pomislili na edinstveno spoznavanje čudovitih krajev v občini Dobrova - Polhov Gradec na poseben način? Vabimo vas, da se podate na pustolovščino z električnimi kolesi. Izposodite si jih lahko pri nas, čakajo vas vrhunski konjički s polnimi baterijami in vso potrebno opremo, da boste brez skrbi nabirali najlepše kilometre enega za drugim. Električna kolesa lahko rezervirate na naši spletni strani visitpolhovgradec.si/ posebno/razisci-blagajevo-dezelo-z-e-kolesi dni cerkvi z bogato zgodovino, ki je navdihnila marsikatero teorijo o skrivnostnem namenu in nastanku. V nedeljo, 2. 7., ob 16. uri. Mozartovi družinski dnevi Majski program vključuje tudi Festival ljubiteljev klasične glasbe. V nedeljo, 18. 7., ob 17.00 vabljeni na 239. Mozartove družinske dneve. Prepustite se začarati grajskemu ambientu ob zvokih klasične glasbe. Poroka v Polhograjski graščini Zven zaklete grofice in Polhov Poroke v grajskem parku so v doživljajski park polnem teku, zato ne bodite Polhov doživljajski park navdušuje skozi vse leto. Zasnovan je tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi. Ob tem jih na nevsiljiv način uči o naravi in kulturi Polhovega Gradca, obiskovalci pa posebno knjižnico z nabranimi žigi in nalepkami shranijo za spomin in učno gradivo. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Park si deloma deli pot z Blagajevo tematsko potjo, ki poleg zgodovinskih poudarkov obravnava tudi prisotne naravne znamenitosti. Polhov doživljajski park je odprt vse dni v tednu od 10.00 do 20.00, vstopnice lahko kupite v graščini. Obiščete ga lahko sami ali z vodičem. Novembra 2022 smo odprli novo pravljično pot – Zven zaklete grofice. Ta se nahaja na robu Blagajeve dežele. Vstopnice lahko kupite na recepciji G Design hotela, po ceni 7,5 eur na otroka. Pot vas bo vodila na Gradišče. S pomočjo knjižice boste sledili zgodbi o zakleti grofici, spoznali človeške kreposti, ki jih boste poizkusili imitirati z zvokom. Po poti lahko namreč zaigrate na devet zvočil, občudujete skulpture in objekte, ki še dodatno obogatijo izkušnjo. V mesecu juniju vas vabimo na organizirano vodenje (11. 6. ob 10. uri pri G Design hotelu)! Lepo vabljeni! Brezplačno vodenje po cerkvi sv. Petra v Dvoru P O L H OV CMYK Vabimo vas na brezplačno vodenje po gotski umetnini v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Priznani vodič Marjan Malovrh nas bo popeljal po nenava- presenečeni, če boste ob sobotah ugledali kakšno nevesto in ženina ob svojem čudovitem dogodku. Dogodki naših društev in drugih organizatorjev 1.-2. 7. 2023, Polhograjska graščina Ogled razstave »Marijančinih devetdeset« Organizira: Klekljarsko društvo Polhov Gradec 15. 7. 2023, 19:30, Dolenja vas Gasilska veselica z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi barabami Ob 17:30 otroški program Organizira: PGD Dvor 18. 7. 2023, 17.00, Polhograjska graščina 239. Mozartovi družinski dnevi Organizira: KUD Serafin 20. 7. 2023 Balinarski turnir ONA-ON Organizira: DU Polhov Gradec 21. 7. 2023, Polhov Gradec Poletna noč: Mambo Kings Organizira: PGD Zalog Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in Polhov doživljajski park ter na Instagram profilu polhograjska_grascina. Pripravil: Roman Vučajnk 55 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 56 Pomladni utrinki v DU Polhov Gradec Čeprav je bila pomlad bolj v znamenju dežnikov, smo v DU Polhov Gradec poskrbeli tudi za sončne in lepe trenutke. Balinarska sekcija pod vodstvom Janeza Založnik je pridno trenirala vso zimo in igrala v zimski ligi, kjer je osvojila na zaključku tretje mesto. Treningi in tekme so bile v ŠD Zarja, v Ljubljani. S pomladnimi dnevi smo pričeli trenirati na domačem igrišču in pričeli so se tudi medobčinski turnirji. Tako ženska kod moška ekipa je pričela turnirje uspešno in se vračala domov z dobro uvrstitvijo in pokalom v rokah. Udeležili smo se tudi tekmovanja v balinanju na pokrajinskih športnih igrah Osrednjeslovenske PZDU 2023, Literarni večer Ženski balinarski turnir Ljubljana In sonce je posijalo ter pozlatilo jubilejni piknik DU DOBROVA Piknik DU DOBROVA PR’ PREK, 31. 5. 2023 ki so potekale v ŠD Zarja, Linhartova 47, Ljubljana. Moška ekipa se je udeležila tekmovanja 15. aprila, ženska ekipa pa 18. aprila 2023. Ženska ekipa je postala prvakinja Osrednjeslovenske PZDU v balinanju 2023 in tako prejela vstopnico na državno tekmovanje. Državno tekmovanje nas čaka v prvih jesenskih dneh v Postojni. Izlet v mesecu aprilu je bil v odmaknjeni slovenski vasici Kunova, v zavodu Pachamama centru – Perujska dežela. Izletniki so si potem še ogledali Njegovski grad z zelenjavnim vrtom. Predsednica komisije za izlete Ivica Malovrh je ob dobrem kosilu, ki je bil ob za- ključku izleta, vse povabila na naslednji izlet. Želje za izlet so si izmenjali kar na avtobusu. Komisija za socialno skrbstvo, pohodništvo in telovadbo je vse aktivnosti izvajala po planiranem delu za leto 2023. Komisija za kulturo je pripravila literarni večer v polhograjski graščini – petek, 12. maj, ob 18.00 uri. Tema: Potopis – Nova Gvineja. Po tem otoku v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije, sta nas popeljala naša člana Biserka in Tone Pogačar. Za njuno predstavitev o tem otoku, ki je takoj za Grenlandijo drugi največji svetovni otok, se njima najlepše zahvaljujemo. Saj smo se velikokrat znašli kar z njima v pragozdu, z domorodci in njihovim življenskim slogom. Predstavitev bownove terapije smo imeli v petek, 2. 6. 2023, ob 18.00 uri v mali dvorani Kulturnega doma Jakoba Trobca. Bownovo terapijo za lajšanje bolečin in boljše počutje nam je predstavila dipl. delovna terapevtka in bownova terapevtka Špela Sečnik. Vsi navzoči smo bili navdušeni nad predstavitvijo in vajami, ki smo jih izvajali pod njenim vodstvom. V poletnih dneh bomo upoštevali marsikatero njeno vajo. Za DU: predsednica Cecilija Jarc S soncem obsijane JANČE 2023 In sonce je posijalo ter pozlatilo jubilejni piknik DU DOBROVA, ki smo ga organizirali v luči 70 let našega društva v gostoljubnem gostišču PR’ PREK. V jubilejnem letu, ko mladi po srcu iz DU Dobrova praznujemo 70 let aktivnega delovanja v skupno dobro in veselje vseh Dobrovčanov, smo ponovno organizirali tradicionalno društveno srečanje s piknikom v prijetnem okolju PR’ PREK na Šujici. Kljub začetnim dežnim kapljam smo se zbrali skoraj vsi prijavljeni in ob domači prijetni glasbi harmonikarjev Rajka in Toneta smo z upanjem zrli v oblačno nebo, ki se je kmalu razjasnilo. In posijalo je SONCE in nas razveseljevalo skupaj s harmonikarjema v nadaljevanju srečanja. Ob dobri hrani in zdravici smo klepetali, obujali spomine ter načrtovali naše aktivnosti. In nekateri so izrazili svoje veselje tudi s plesom. Srečanja se je udeležilo 134 članov, spoznali smo tudi nove člane in se razveselili naših najstarejših članic in članov. Posebne pozornosti sta bila deležna g. Jože (97 let) in ga. Natalija (95 let), ki sta nas navdušila s svojim optimizmom in žarom. Popoldne je kar prehitro minilo in ob zaključku smo polni energije po dobri hrani in pred vsem po prijetnem druženju odhiteli domov v upanju, da se kmalu srečamo na naših pohodih, na krožkih in na nordijski hoji ter na rekreaciji v Šoli zdravja in seveda čez eno leto ponovno v prijaznem okolju PR’ PREK. Besedilo in slike: A. Grosek V prelepem okolju planinskega doma na Jančah se je pri spomeniku NOB v nedeljo, 28. 5. 2023, zbrala množica občanov, ki so se z veseljem in ponosom udeležili tradicionalne proslave v spomin na bitko z nemškim okupatorjem in se spomnili, da je narodno osvobodilni boj pomembno prispeval tudi k naši današnji samostojni državi. Združenje borcev za vrednote NOB Ljubljana, Moste - Polje, Združenje borcev za vrednote NOB Litija - Šmartno in Združenje borcev za vrednote NOB Ljubljana je tudi letos organiziralo na Jančah tradicionalno srečanje s slovesnostjo ob 81. obletnici boja II. grupe odredov NOV in POS ter 154. obletnici spopada slovenskih kmetov in nemških turnerjev na Jančah. Na Jančah se je zbrala množica mladih po srcu vseh generacij, ki so prišli peš ali z avtobusi in avti na s soncem obsijane Janče. Prireditveni prostor je bil lepo urejen tudi s pomočjo Turističnega društva Janče in Planinskega doma Janče. Ob spomeniku je stal častni vod SV in četa praporščakov. Pred začetkom slovesnosti je delegacija KO za vrednote NOB Janče Prežganje položila venec k spomeniku na Tujem grmu in skupaj z Branko Kastelic k spomeniku NOB na Jančah. Slavnostni govornik je bil Marjan Šarec, Minister za obrambo Republike Slovenije. V imenu gostiteljev so udeležence pozdravili: predsednica ZB za vrednote NOB Ljubljana Moste - Polje Branka Kastelic, župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković in župan Občine Litija Franci Rokavec. Na prireditvi so podelili priznanja zaslužnim članom. V kulturnem programu so nastopili Pevski zbor ZORA Janče, učenci Podružnične šole Janče in OŠ Sostro, Pihalni orkester Litija, pevka Maša Tiselj ob spremljavi kitare in Barbara Jozelj z recitalom Kajuhovih pesmi. Program je povezoval Marko Ujc. Po lepem in navdušujočem kulturnem programu, še posebej ob nastopih učencev POŠ Janče in OŠ Sostro, je sledilo tovariško srečanje ob dobri ponudbi krajevnih kulinaričnih dobrot Planinskega doma na Jančah. Ob slovesu smo se vsi pozdravili z željo, da se ponovno srečamo na Jančah 2024. Tekst in slike: A. Grosek 56 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 57 Druženje v občini Rače Fram Člani DU Dobrova smo svoje praznovanje 70 letnice društva Dobrova popestrili s kulturno-rekreacijskim druženjem “Od Gorice Vedno bolj temni oblaki in do Planice” v občini so nas spomnili na prvi sloven- nas je povabila na baročno tor- 2000. Tu nas je sprejel g. Roman bje glasbe smo ugotovili, da se je ski zgodovinski roman, ki ga je tico, s katero sicer razvaja grofa. in nam povedal, da je to prvi dan že krepko prevesil v drugo močno grmenje v okolici sta Rače - Fram. V lepem sončnem jutru se nas je štiriindevetdeset članov društva pripeljalo pred grad Rače, kjer sta nas sprejela grof Ivan Erazem Tattenbach in grofica Katarina Zrinska. Grof in grofica sta nas povabila na svoj grad, kjer sta nas v živo popeljala v zgodovinsko dogajanje v 17. stoletju. Zaigrani takratni dogodki prav na tem gradu napisal Josip Jurčič, v njem pa opisuje Zrinsko-Frankopansko zaroto proti avstrijskemu cesarju Leopoldu I. Pred ogledom gradu sta nas pozdravila in nam zaželela dobrodošlico tudi župan in direktorica javne uprave občine Rače - Fram. Sledil je ogled na novo obnovljenega gradu in bogate etnološke zbirke Gril, grofica pa Posladkali smo se s tortico, gospa Polona pa nam je ob kavici ali čaju še malo bolj podrobneje opisala zgodovino in potek obnove gradu. Na ogled okolice gradu in Krajinskega parka smo se odpeljali ali pa kar peš odšli in si ogledali Račke ribnike, bogate s floro in favno. Po dobrih petih kilometrih sprehoda smo prispeli do Botaničnega vrta Tal in edini zasebni botanični vrt v Sloveniji. Popeljal nas je skozi vrt, kjer je na ogled največja zbirka samoniklih vodnih in močvirskih rastlin pri nas. Vrt je bogat tudi z zbirko strupenih in zdravilnih rastlin, tako smo odkrili tudi marsikatero znamenitost posameznih rastlin. Med sprehodom po vrtu, prijetnem klepetu in poslušanju ža- polovico, zato smo potep po botaničnem vrtu zaključili in se odpeljali proti Pohorju, do zaselka Planica. V zavetju pohorskih gozdov in travnikov smo se ustavili na ekoloških kmetijah Pri Baronu in Kovačniku. Tu smo okusili pohorsko kulinariko in se seznanili s preteklostjo in sedanjim razvojem ekološkega turizma na kmetijah. nakazovala, da se nad Pohorjem pripravlja nevihta. Na hitro smo se odločili, da bomo zaključek današnjega dne, ogled tega dela Pohorja, prihranili za naslednjič. Zahvalili smo se Poloni in njenim krajanom za gostoljubje in se z lepimi vtisi odpeljali proti domu. Vinko Kuder, fotografija: Anton Grosek Sveža prenova spletne strani KUD Dobrova Povezovanje umetnosti in skupnosti v digitalni dobi Mladi po srcu raziskujemo Plečnikove mojstrovine Doživetje skrivnosti in lepot Plečnikove cerkve sv. Frančiška Asiškega v Šiški Mladi po srcu iz DU Dobrova smo obiskali Plečnikovo cerkev v Šiški – Mojstrov poklon Ljubljani. Na povabilo naše članice Vide smo prijatelji nordijske hoje organizirali sprehod skozi Tivoli do Plečnikove cerkve. V četrtek, 8. 6. 2023 nas je voditeljica Vida ob 11.00 pričakala pred lepo cerkvijo sv. Frančiška Asiškega na Černetovi ulici. V Ljubljano smo pripotovali z avtobusom LPP 51 ali pa s svojim prevozom. Od Moderne galerije nas je sprehajalna pot vodila skozi zeleni Tivoli do Stare cerkve in nato do Plečnikove cerkve na Černetovi ulici v Šiški. In vmes je bilo dovolj časa za kavico ali čaj v prijetnem sončnem dopoldnevu. Točno ob 11.00 smo vstopili in profesorica Vida nam je z žarom in veseljem, kot v času njenega poučevanja, na zanimiv način predstavila to Plečnikovo arhitekturno umetnino, ki jo je Mojster ustvaril kot svoj poklon Ljubljani. Po uvodni razlagi smo se povzpeli na kor, kjer smo tudi zapeli in ob tem občutili lepo akustiko, nato smo se sprehodili v krstilnico ter v zakristijo. Prehitro je minila ura in pol, ki nas je napolnila z lepimi občutki in veseljem, da se lahko družimo in skupaj občudujemo naravne in kulturne lepote naše domovine. Ob zaključku pred odhodom smo si zaupali željo, da bi na skupni ogled prihodnjič popeljali tudi našo mladino in vnuke in da bi se v avgustu udeležili praznika sv. Jerneja na “komarjevo nedeljo” v Šiški pri Stari cerkvi, za katero je Plečnik narisal načrte za obnovo. Iskreno se zahvaljujemo Župniji Šiška sv. Frančiška Asiškega za možnost vodenega ogleda in naši voditeljici Vidi! Zapisal in fotografiral: A. Grosek in spletna stran Župnije Šiška sv. Frančiška Asiškega V času, ko je digitalna prisotnost ključna za povezovanje in deljenje informacij, je Kulturno umetniško društvo Dobrova naredilo velik korak naprej. S ponosom predstavljamo prenovljeno spletno stran www.kud-dobrova.si, ki je bila nedavno posodobljena, da bi bolje služila naši skupnosti in obiskovalcem. Prenova spletne strani je bila zasnovana z mislijo na uporabnika, s ciljem zagotoviti enostaven dostop do informacij o društvu, njegovih sekcijah in dogodkih. Spletna stran je sedaj bolj pregledna, kar omogoča enostavno navigacijo in dostop do vsebin. Ena izmed ključnih prednosti je predstavitev posameznih sekcij društva. Vsaka sekcija, kot so mešani pevski zbor – MePZ, fantovski pevski zbor – FPZ, lutkovna skupina – LutkS, gledališka skupina – GS in športno-umetniška sekcija – ŠUS, ima svojo stran, kjer so predstavljene njihove aktivnosti, cilji in vizija. To omogoča obiskovalcem, da se bolje seznanijo z delovanjem društva in najdejo področje, ki jih najbolj zanima. Poleg tega je bil dodan koledar dogodkov, ki obiskovalcem omogoča, da se na enostaven način informirajo o prihajajočih dogodkih, kot so predstave, koncerti in delavnice. To je še posebej pomembno za povezovanje lokalne skupnosti in spodbujanje udeležbe na dogodkih, ki jih organizira društvo. Prenova spletne strani je tudi priložnost za povečanje digitalne prisotnosti društva. Z novimi funkcionalnostmi, kot je možnost kontaktiranja društva preko obrazca ali e-pošte, se odpirajo nove možnosti za komunikacijo in sodelovanje. Če nam želite karkoli sporočiti, nam pišite na kud.dobrova@gmail.com. Veseli bomo vaših pobud in idej. V KUD Dobrova smo ponosni na našo prenovljeno spletno stran, ki odraža našo zavezanost k povezovanju, ustvarjalnosti in medgeneracijskemu sodelovanju. Vabimo vas, da obiščete našo novo spletno stran in se pridružite naši skupnosti, kjer skupaj prispevamo k dvigu kulture v našem kraju. V KUD Dobrova si želimo novih članov, ki bodo soustvarjali in pripomogli k uresničitvi naših zamisli, zato vas vabimo, da se včlanite v naše društvo. Spremljajte nas, saj kmalu prihajajo novi dogodki. Uroš Japelj 57 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 58 Kar 20 ekip na 7. Blaževem turnirju trojk ŠD Prvak Horjul domačega društva ŠD Setnik, tretje mesto pa ekipa BS Studio. Športno društvo Setnik Gradec se je med seboj pomeČestitamo! je v soboto, 20. maja rilo kar 20 ekip! Turnir je bil Zahvaljujemo se vsem spon2023, organiziralo zato še posebej zanimiv, saj se zorjem, ki omogočajo naše tradicionalni 7. Blažev je predstavilo tudi veliko novih delovanje, še posebej pa vsem ekip. To je ustvarilo še posebej tekmovalcem in obiskovalcem nogometni turnir trojk. tekmovalno športno vzdušje, ki za izkazano podporo. Se vidimo Tokrat smo se odločili za iz- ga ni pokvarilo niti nekaj po- septembra na našem turnirju v vedbo turnirja v soboto in ne poldanskega dežja. Na koncu je malem nogometu, ko bo posev nedeljo, kot doslej, in poteza zmaga pripadla ekipi ŠD Prvak bej poskrbljeno tudi za mlajše se je izkazala za odlično. Na Horjul, drugo mesto so zasedli tekmovalce! dveh igriščih pri OŠ Polhov Korenine, ki so zastopali barve ŠD Setnik Pikov vrh na Koroškem Dragi ljubitelji gledališča! Gledališka skupina KUD Dobrova bo v sezoni 2023/2024 po dolgem premoru ponovno organizirala gledališki abonma. Od oktobra 2023 do februarja 2024 bo v kulturnem domu na Dobrovi na ogled izbor štirih kvalitetnih predstav ljubiteljskih gledališč. Program abonmaja in tudi vse podrobne informacije bodo od 12. septembra naprej objavljeni na spletni strani https://www.kud-dobrova.si/ Vpis bo potekal v soboto, 23. septembra, med 10. in 12. uro v kulturnem domu na Dobrovi ter od 17.30 naprej na dan prve predstave. Za več informacij pišite na gsdobrova@gmail.com Vljudno vabljeni! Za tokratni pohod se nas je 48 pohodnikov odločilo, da gremo iz Mežice v Črno preko Pikovega vrha. V restavraciji Marinka smo popili jutranjo kavico, potem pa se odpravili proti nekdanjemu smučišču v Mežici. Kar nekaj časa smo se vzpenjali po travnati stezici, s katere je bil s pogledom nazaj, lep razgled na Mežico. Prišli smo do kolovozne poti, ki se je začela vzpenjati proti grebenu. Nad nami je bila Jesenikova domačija, mi pa smo pot nadaljevali mimo ruševin stare hiše, do kolovoza, ki se je začel strmo vzpenjati proti prevalu. Potruditi smo se morali, da smo premagali strmino, saj je bil kolovoz močno poškodovan od nedavnih neurij, ki so divjala tudi tukaj. Po kratkem počitku smo pot nadaljevali v smeri Koče na Pikovem. Pri odcepu za Pikov vrh se je nekaj pohodnikov odločilo, da bodo pot nadaljevali do koče, ostali pa smo se usmerili proti razglednemu stolpu na vrhu. Po poti, ki je z vsakim korakom postajala vse bolj strma, smo po nekaj minutah hoje, prispeli na Pikov vrh 1149 m. Iz razglednega stolpa je bil lep pogled na Uršljo goro in ostalo koroško hribovje, prikrajšani pa smo bili za pogled na bližnjo Peco, saj je le ta bila zavita v meglo. Po krajšem oddihu smo se odpravili proti Koči na Pikovem, kjer so nas že čakali ostali pohodniki. Kar nekaj časa smo posedeli pred kočo, kjer sta nas naša mlada sokrajana Anže in Maša oskrbnika koče, postregla s pijačo in jabolčnim zavitkom. Ker je bil pred nami še spust v Črno, smo se počasi odpravili v dolino. Večji del poti je potekal po gozdni poti, mimo dveh osamljenih kmetij, do lokalne ceste po kateri smo prispeli do parkirišča, kjer nas je že čakal avtobus. Tekst: Vinko Kuder, fotografija: Vinko Kuder ustavljal na njej, a beseda o Draga Kobilcova mama. V slovo njem ni mogla iz ust. In sva Danes so vas položili v pokramljali, o čisto vsakdagrob. Ne vem, kaj me je njih stvareh. Povedali ste mi, vleklo k vam, kadar sem se kaj vse ste brali in me vpravračala z Grmade. Tam sem vam nabrala rože, katere ste ševali o naših družinah. In sprejeli z nasmehom, ki mi drobnarije sem dobila v nabo ostal za vedno v spominu. hrbtnik. Največkrat so bili To je bil nasmeh iskrenega orehi. “Pa še kaj prid,” se je veselja ob pogledu na cvetje. končal pogovor. In da naj paPravzaprav vem, kaj mi je zim, če je med orehi ostala napotilo korake v vašo hišo. kakšna lupinica, ker da vam Spomin na vašega Pavleta. oči že pešajo. Še bom prišla, Nisva se poznala, a vendar še. Na vaš grob in vam prižnaju je povezovala nevidna gala svečo in prinesla cvetje. nit skalnatih gora. Preko Tisto, ki raste po senožetih, cvetja smo bili povezani vi, tudi nad vašo domačijo in ki njegova mati, njegov duh, ki je razveseljevalo vas in vaše veje nekje nad najvišjimi vrotroke. Zdaj sta s Pavletom hovi zemlje, in vsi, ki smo na že skupaj. Mirno počivajte, nek, njemu nepoznan način tako kot vaš sin pokojno saživeli z njim. Njegova slika nja večni sen nekje v skalnati je bila na omari v vaši sobi in zasneženi Himalaji. in pred njo je gorela sveča. Pogled se nama je Zapisano 13. junija 2023. Milka Bokal Kobilcova mama 58 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 59 Zaključek projekta gradnje kanalizacije in čistilne naprave Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani! Pa smo spet v obdobju, ko nekateri razmišljamo, kako bodo naši otroci uživali zaslužene in težko pričakovane počitnice. Nekateri se ukvarjate s tem, kako boste najbolj koristno unovčili prejeti regres, naslednji pa v zavedanju, da bo jesen prehitro pred vrati in že previdno pripravljate investicijo za kurjavo in ozimnico … Torej, vsak po svoje preživljamo dni in se trudimo biti čili in zdravi ter se izogibati nepotrebnemu stresu, kot je to le mogoče. Verjamem, da smo s pozitivnim pristopom in kančkom optimizma lahko zelo uspešni in si v prihajajočih tednih napolnimo svoje baterije za izzive, ki naš še čakajo. Kako veselje do življenja in medsebojnega druženja gojijo naši devetdesetletniki sem lahko osebno, že četrto leto po vrsti, spoznal pred dnevi, ko smo z društvom Dvig pripravili druženje z našimi občankami in občani, ki so dopolnili devetdeset let. Z ustvarjalno žilico Dragice Krašovec smo lahko v knjigi »Kolo življenja« prebrali zgodbe, ki se nas morajo dotakniti. Vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem dogodka in izdaje zbirke se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem, saj je druženje številčno že preraslo prostorske zmožnosti naše mansarde, prijazni odmevi in skupna pesem pa še vedno živi med nami. Z veseljem pričakujem naše prihodnje druženje. Tudi naša mladina bo v času počitnic lahko deležna več organiziranih večdnevnih dogodkov, ki jih organizirajo naša društva in posamezniki z namenom, da otroke motivirajo za gibanje in druženje, starše pa delno razbremenijo vsakodnevnih skrbi za varstvo svojih otrok. Vsem želim, da uživate v vsakem trenutku in ob tem ne pozabite, da je mogoče v vaši bližini kdo, ki potrebuje vašo družbo ali pa vsaj prijazno besedo. Želim vam vse dobro. Velik dan za občino Log-Dragomer Lukovica, 2. junij: Na Lukovici pri čistilni napravi je potekala slovesnost ob zaključku projekta odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Ljubljanice. Zbrane so nagovorili župan Občine Log – Dragomer Miran Stanovnik, župan MO Ljubljana Zoran Janković in mag. Marko Koprivc, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Govorniki so si bili enotni, da gre za pomemben projekt, ki presega občinske meje. Župan Stanovnik se je zahvalil, da so župani Ljubljanske urbane regije soglasno podprli log-dragomerški predlog gradnje kanalizacije. »Tedaj je bilo v Ljubljanski urbani regiji še 26 županov. Hvala vsem, ki ste spoznali, da ne gre samo za naš projekt, ampak za projekt celotne regije. Z našo kanalizacijo bo namreč čistejše tudi porečje nizvodno.« Dejal je, da je imel srečo, da so ga v projektu spremljali dobri sodelavci, ki se jim je tudi zahvalil, prav tako je izrekel zahvalo vsem drugim, ki so bili na tak ali drugačen način vpleteni v projekt. »Hvala pa tudi občanom, ki so tri leta potrpežljivo prenašali gradbena dela.« Stanovnik je še dejal, da je to velik dan za Občino in najlepše rojstnodnevno darilo ob njenem prazniku. Čestitkam ob novem projektu se je pridružil tudi Zoran Janković, ki je hkrati tudi predsednik Sveta ljubljanske urbane regije. Dejal je, da bi občina Log-Dra- Mag. Koprivc, župan Stanovnik, brezoviški župnik Jožef Poje (blagoslovil čistilno napravo) in ljubljanski župan Janković ob rezanju svečanega traku. gomer glede na število prebivalcev prvotno morala dobiti okoli Miran Stanovnik, petsto tisoč Evrov, a je nato vseh vaš župan 25 županov v Svetu LUR podalo soglasje, da prejme devet milijonov. »Ti odnosi kažejo, da med nami ni meja. So zarisane, a ko gre za tako celovit projekt, kot je ta, ne moreš imeti občinskih meja.« Misel o medsebojni pomoči in o upravnih mejah je od predhodnika izpeljal tudi Marko Koprivc, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. »Lepo je videti, kako občine v regiji sodelujete. Ne tekmujete, ampak delate za skupno dobro. Kljub majhnosti log-dragomerške občine je ta soglasno prejela sredstva od večjih občin. S tem ste pripomogli k dvigu kakovosti življenja v omenjeni občini, hkrati pa tudi širše prispevali h kakovosti Ljubljanice in okolja nasloh.« Občina Log-Dragomer je s projektom odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Ljubljanice bogatejša za 24 km kanalizacijskega omrežja in centralno čistilno napravo za pet tisoč populacijskih enot. Območje Loga in zahodni del Dragomerja temelji na vakuumski kanalizaciji, preostali del Dragomerja ter Lukovica pa na gravitacijsko-tlačni. Na območju gradnje kanalizacijskega sistema je na nekaterih delih potekala tudi Za kulturni program sta poskrbela otroški pevski zbor iz OŠ Log-Dragomer in Pihalni orkester Vrhnika. sočasna gradnja vodovodnega, Odprtja so se udeležili številni gostje. plinovodnega in elektro omrežja, omrežja javne razsvetljave ter državne kolesarske steze. Občina Log-Dragomer je vlogo za projekt vložila na okoljsko ministrstvo v letu 2015. Celoten projekt je bil ocenjen na 14,5 milijonov Evrov brez DDV (17,6 milijona Evrov z DDV), vrednost gradbenih del pa je po ponudbi izvajalcev znašala 9,8 milijona Evrov (brez DDV). Zaradi zviševanja cen vhodnih materialov ter dodatno naročenih del se je projekt podražil za 16 odstotkov. Končna vrednost projekta znaša tako dobrih 11 milijonov Evrov brez DDV. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Iz Kohezijskega sklada je znašal delež sofinanciranja 67 % (7,65 milijonov Evrov), iz državnega proračuna RS 12 % (1,35 milijona Evrov), občina Log-Dragomer pa je prispevala sredstva v višini 21 % (2,35 milijona Evrov). Ob dobri občinski ekipi z direktorico Marjeto Sternad Kuharična čelu, ki je skrbela za vso dokumentacijo, so imeli srečno roko tudi z izvajalci. Podpore so bili deležni tudi s strani skrbnikov projekta s pristojnega ministrstva za okolje in prostor ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) z direktorico Lilijano Madjar na čelu. Za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave je bil na razpisu izbran konzorcij podjetij Hidrotehnik, Komunalne gradnje in Trgograd, za izvedbo nadzora pa novogoriški Projekt. Pogodba z izvajalcem gradbenih del je bila podpisana maja 2020, dela pa so se začela že naslednji mesec, v juniju. V letih 2021 in 2022 je bila zgrajena čistilna naprava, ki je konec leta 2022 prejela uporabno dovoljenje. Do konca maja 2023 se je zaključila gradnja kanalizacije v naseljih Dragomer, Log in Lukovica. Izvajalci so gradbena dela končali skoraj leto dni pred pogodbenim rokom. Čistilna naprava obratuje več kot pol leta, trenutno je v omrežje priključena četrtina gospodinjstev. Z novo čistilno napravo se v Občini ukinja približno 1200 greznic. Do konca leta bo občina dosegla praktično celotno pokritost s priključki na javno gospodarsko infrastrukturo odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v začetka leta 2024 pa nameravajo delež dvigniti na 99 % ter na sistem priključiti skoraj vseh 3.500 prebivalcev, ki bivajo v občini Log-Dragomer. Gašper Tominc, foto: GT in Uroš Modlic 59 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 60 Kmalu vložitev vloge za uporabno dovoljenje Log–Dragomer, 15. junij 2023: Ob začetku poletnih počitnic gradnja dvooddelčnega prizidka vrtca Log– Dragomer prehaja v zaključno fazo. Dela v notranjosti objekta so že skoraj zaključena, po načrtu se izvaja tudi urejanje zunanjosti. Julija naj bi na Upravno enoto Vrhnika oddali Vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja, tega pa naj bi dobili še pred koncem poletja. Vrtec Log–Dragomer je pred veliko prelomnico. Ob obstoječem objektu pospešeno raste nov prizidek vrtca, v katerega naj bi se otroci preselili v prihajajočem šolskem letu. Pretekli mesec je vrtec zasijal v živih barvah, skoraj zaključena je že tudi notranjost objekta. Kot so nam pojasnili na Občinski upravi, naj bi delavci izbranega podjetja Trgograd še ta mesec položili zaključni tlak ter nato stene še enkrat prebelili. Izve- deli smo še, da naj bi bila notranjost v celoti urejena do začetka julija, nato pa naj bi prostore opremili še z notranjo opremo. Tik pred koncem je tudi urejanje okolice. V atriju so zasadili novo lipo ter na svoja mesta postavili otroška igrala. Gradbeni stroji so že poravnali teren na velikem igrišču, položili leseno zunanjo oblogo ter tlakovce. Uredili so tudi prostor, kjer bo na prodnati površini stalo novo igralo, katerega bodo naredili iz mogočnega drevesa, ki je prej raslo na mestu novega prizidka. Trenutno delavci Trgograda na svoja mesta postavljajo otroška igrala, kmalu bodo zasejali travo, uredili novo čutno pot in asfaltirali dostop. Novo urejeno igrišče pa naj bi zasenčili še z novimi drevesi. Vsa dela naj bi bila zaključena do začetka julija, ko bo Občina na Upravno enoto Vrhnika oddala Vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Tega bo Upravna enota predvidoma izdala avgusta. Takrat naj bi otroci lahko tudi začeli uporabljati novo urejeno otroško igrišče. Na podlagi 142. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O) in 16. člena Statuta Občine Log-Dragomer (Uradni list RS 33/2007, 74/24, 85/22 in Uradno glasilo e-občina, št. 10/23) je župan Občine Log Dragomer sprejel: JAVNO NAZNANILO o pripravi tehnične posodobitve Občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer. 1. Javno se objavi gradivo o tehnični posodobitvi Občinskega prostorskega načrta Občine Log - Dragomer. 2. Javna objava bo potekala v času od 20. 6. 2023 do vključno 7. 7. 2023. 3. Gradivo tehnične posodobitve bo objavljeno v času javne objave v digitalni obliki na spletni strani Občine Log - Dragomer https://www.log-dragomer.si/ na zavihku Prostorski akti občine (v pripravi - tehnične posodobitve OPN). 4. V času javne objave lahko vsa zainteresirana javnost podaja pripombe in predloge na objavljeno gradivo. Pripombe in predloge se lahko pošlje: • po e-pošti na naslov obcina@log-dragomer.si; • po pošti na naslov Občina Log - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici s pripisom »Tehnična posodobitev OPN«. 5. Javno naznanilo se objavi na spletni strani Občine Log - Dragomer in v glasilu Naš časopis. Občina Log – Dragomer, župan Miran Stanovnik Naj spomnimo: Občina Log-Dragomer se je sredi lanske jeseni lotila gradnje drugega prizidka k vrtcu v Dragomerju. Ta se bo naslanjal na obstoječi trakt na jugozahodnem delu objekta, v njem pa bo prostora za dve vrtčevski skupini. »Gradnja prizidka z dvema varstvenima enotama ob obstoječem vrtcu v Dragomerju povečuje bivalne kapacitete matične enote. Nov prizidek obsega dve varstveni enoti (2 x 62,02 m2) z lastnim sanitarnim blokom z wc-jem in umivalnico ter skupnim povezovalnim hodnikom,« so še dodali na Občini. V povezovalnem hodniku bodo uredili prostorno garderobo, preko novega nadstreška in vetrolova pa bodo otroci skozi povezovalni hodnik dostopali do novih igralnic ter obstoječih igralnic drugega starostnega obdobja. V novem delu bodo še sanitarije za zaposlene, manjši prostor ob obstoječem vetrolovu bodo preuredili in ga namenili shrambi igral na novi enoti. Novi prizidek bo pritličen objekt, tlorisnih dimenzij: 20,48 krat 10,48 metra ter bo s povezovalnim hodnikom prislonjen ob bočno fasado jugovzhodnega krila obstoječega objekta. Oblikovno bo sledil že uporabljenim materialom na obstoječem objektu. Streha novega prizidka bo dvokapnica, krita bo s trapezno pločevino v barvi obstoječe kritine. Vrednost investicije je dobrih 450 tisočakov. Prvi sklop projekta, ki obsega razpisu za sofinanciranje invegradbena dela, je ocenjen na sticij v vrtcih in osnovnem šolskoraj 203 tisočake, za obrtnistvu pridobila 175 tisočakov. ška dela pa naj bi odšteli 249 tiV. L. sočakov. Investicijo sofinancira Foto: V. L. in Občina LogMinistrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Občina je na Dragomer Občini sredstva za dva fitnesa Log – Dragomer, 9. junij 2023: Občina Log – Dragomer bo v prihodnje leto zgradila dva zunanja fitnesa, ki bosta, kot pravijo na občinski upravi, prinesla veliko koristi za prebivalce in obiskovalce občine. Investicija, vredna okoli 67 tisoč Evrov brez DDV, bo sofinancirana s sredstvi LAS Barje z zaledjem, do katerih so upravičena naselja na območju Brezovice, Borovnice, Dobrove – Polhovega Gradca, Horjula, Log – Dragomerja in Vrhnike. Občina bo za financiranje fitnesov dobila skoraj 29 tisočakov. Občina Log – Dragomer bo v Športnem parku v Dragomerju in v Športnem parku na Logu postavila zunanja fitnesa, ki bosta omogočila izvajanje športne aktivnosti šolarjem in ostalim občanom ter jutranjo telovadbo starejšim občanom. Investicija je ocenjena na 86 tisoč Evrov z vključenim DDV. Projekt bodo delno pokrili z nepovratnimi državnimi sredstvi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo za omenjeni projekt »primaknilo« dobrih 26 tisočakov. Pred začetkom postavitve zunanjih fitnesov bo treba teren v obeh športnih parkih ustrezno urediti, zlasti na lokaciji Športnega parka Log, kjer bo potrebno zaceviti še odvodni jašek. Po urejanju terena bo sledila postavitev zunanjih fitnesov. V Dragomerju bodo obiskovalci načrtovanega fitnesa na prostem lahko uporabljali dvovišinsko bradljo, ravno in rimsko klop ter zunanjo telovadno orodje, sestavljeno iz navpičnih drogov ter prečnih letev. Podoben fitnes na prostem bodo postavili tudi na Logu, le da bo tam namesto rimske klopi postavljena ravno-poševna klop. Oba bosta tako vključevala zunanjo telovadnico, dvovišinsko bradljo in ravno klop. Podoben koncept že na Lukovici Pred leti so pri vodohranu na Lukovici postavili podoben zunanji fitnes, le da je tisti precej večji. Podobno naj bi tudi nova bila narejena iz materialov, ki bodo zasnovani tako, da omogočajo dolgo življenjsko dobo na prostem brez potrebe po posebnem vzdrževanju. Fitnesa naj bi se zlila z naravnim okoljem in tako spodbujala ter motivirala h gibanju. Postavljena fitnesa bosta omogočala izvajanje športnih aktivnosti šolarjem in jutranjo telovadbo starejšim občanom, kar bo spodbujalo medgeneracijsko sodelovanje ter aktivno vključevanje ranljivih skupin v družbene aktivnosti. Študije so pokazale, da šolarji izkazujejo večjo motivacijo pri izvajanju različnih športnih aktivnosti, medtem ko ima jutranja zunanja vadba pozitiven vpliv na vse občane. Ranljive skupine potrebujejo primeren prostor za druženje in vključevanje v družbene aktivnosti, ta projekt bo tako zagotovil tudi dodatne zunanje športne površine ter povečal dodano vrednost prostora v občini. Ta investicija bo omogočila kvalitetno preživljanje prostega časa starejših občanov ter vseh ostalih starostnih skupin, vključno z otroki. Naprave na fitnesih bodo primerne za vsa starostna obdobja, kar bo omogočilo vadbo v zunanjem okolju in pridobivanje veščin za osnovno fizično aktivnost. Investicija je ključnega pomena za krepitev ozaveščenosti o pomenu osnovne fizične vadbe in za spodbujanje medgeneracijskega povezovanja. Postavitev fitnesov bo prebivalcem in obiskovalcem omogočila aktivno preživljanje prostega časa v naravi ter sodelovanje v športnih dejavnostih. Poleg samih aktivnosti bo omogočeno tudi medgeneracijsko sodelovanje in spoznavanje občanov z ranljivimi skupinami. Projekt bo tako nudil možnost vključevanja v družbo ranljivim skupinam. V dolgoročnem smislu bo ta investicija povečala delež rekreativno in športno dejavnih prebivalcev v občini ter posledično v Sloveniji. Prav tako se bo povečala prepoznavnost rekreacije, športa in posameznih športnih disciplin kot pomembnih elementov družbenega podsistema. Posledično se bo izboljšala tudi kvaliteta bivanja v občini ter povečal delež prebivalstva, ki se ukvarja s telesno aktivnostjo. Z nepovratnimi sredstvi konec leta 2022 zgradili “ pumptrack” Lani je občina z državnimi nepovratnimi sredstvi, pridobljenimi v okviru LAS Barje z zaledjem sofinancirala gradnjo novega koloparka v Dragomerju. Grbinasta steza, ki so jo uredili ob vrtcu v Dragomerju ob popoldnevih privablja številne kolesarske navdušence. Nad poligonom so navdušeni tudi otroci, kjer se skupaj s starši zadržujejo po koncu varstva v vrtcu. Na terenu smo v fotografski objektiv ujeli živahno popoldne v koloparku. 60 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer Svetniki zavrnili predlog novih cen Log–Dragomer, 14. junij 2023: Občinski svet Občine Log– Dragomer se je sestal še na svoji zadnji redni seji pred poletjem. zlogi za predlagano podražitev najemnine občutno višanje cen energentov in materialnih dobrin. Sredstva, pridobljena iz naslova oddajanja prostorov v uporabo, se porabijo za pokritje obratovalnih stroškov, za plačilo dela ljudi, za redno Na dnevnem redu je bilo in investicijsko vzdrževanje kar devetnajst točk, med ka- šolskih prostorov ter nabavo terimi je svet največ pozor- športne ali druge opreme kot nosti namenil novim cenam tudi učil za potrebe šole. Cene najema šolskih prostorov. zaenkrat ostajajo nespremeKljub živahni razpravi pre- njene, svetniki so predlagali, dlaganih sprememb niso da naj na šoli oblikujejo nov potrdili. Cene najema male predlog cen. in velike šolske telovadnice tako ostajajo enake že od leta Zelena luč zaključnemu 2009. Svetniki ravno tako niso računu potrdili predloga o izgradnji Pod streho je poslovno poskupnih črpališč, uskladili pa ročilo in zaključni račun Obso se pri drugih pomembnih čine Log–Dragomer za leto temah. Zeleno luč so dali za2022, svetniki so ekspresno ključnemu računu in uradno prečiščenemu statutu ter po- hitro, brez pripomb in razprave skupinsko dvignili zeslovniku. Peta sestava občinskega lene kartone. Soglasni so bili sveta s četrto redno sejo za- tudi pri potrjevanju uradno ključuje svojo delo pred po- prečiščenega besedila Statuletnim odmorom, ki bo trajal ta Občine Log–Dragomer in predvidoma do septembra. Poslovnika Občinskega sveta Svetniki so na triinpolurni Občine Log–Dragomer, poseji obravnavali devetnajst trdili so ukinitev javnega dotočk dnevnega reda. Potrdili brega na parceli št. 1075/9 k. so štiri zapisnike s preteklih o. Log, se seznanili z letnim sej, nato pa zeleno luč dali še poročilom vrhniške komunale sistematizaciji dodatnih de- ter se strinjali z ugotovitvenim lovnih mest v osnovni šoli in sklepom o prenehanju manv vrtcu. Izvedeli so tudi, da bo data člana Nadzornega sveta prihodnje šolsko leto v vrtec JP KPV. Predlogu o izgradnji sprejetih 126 otrok, ki bodo skupinskih črpališč v javni laobiskovali sedem oddelkov. sti in upravljanju KomunalnePredlog oblikovanja oddelkov ga podjetja Vrhnika niso bili naklonjeni, namesto tega so so tudi soglasno potrdili. Glede potrjevanja novih še enkrat podprli sofinanciracen najema šolskih prostorov nje izgradnje hišnih črpališč v pa občinski svet ni bil enoten. vrednosti do 2500 evrov. Svet Po pestri razpravi z izraženi- se je še zadnjič seznanil s pomi številnimi različnimi ar- ročilom o gradnji kanalizacije gumenti in pogledi so svetniki in čistilne naprave, sejo pa so predlog zavrnili. Ravnateljica zaključili z vprašanji ter pobuMihaela Mrzlikar je na seji dami. V. L. pojasnila, da so cene najema zadnjih štirinajst let enake. Kot smo lahko slišali, so glavni ra- CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 61 Nov zagon projektu Podaj roko! s svežimi evropskimi sredstvi Log - Dragomer, maj 2023: Občina Log – Dragomer je avgusta 2020 uspešno kandidirala na javnem pozivu LAS Barje z zaledjem, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Projekt, ki se je zaključil junija, je naslovil izziv staranja v občini. Uspešno so vzpostavili bazo prostovoljcev, odprli Pisarno za starejše, pripravili številna predavanja in odmevne dogodke ter stkali medgeneracijski most. Zgodba se bo nadaljevala še vsaj naslednji dve leti, saj je Občina za nadaljevanje projekta dobila nova evropska sredstva. Občina Log – Dragomer je skupaj s svojimi partnerji pristopila k nadaljevanju projekta Podaj roko 2, katerega temeljni namen je izboljšati kakovost bivanja starejših pri reševanju različnih stisk in problemov ter usmerjanje dementnih. S pomočjo projekta in aktivnosti bodo poskusili izboljšati kakovost bivanja starejših na svojem domu ter jim tako omogočiti, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, predvsem z dostopom do informacij, ki so potrebne za urejanje življenja v starosti. Kot so nam pojasnili na Občinski upravi je projekt Podaj roko 2 sestavljen iz aktivnosti, ki nadaljujejo prvi del projekta. Tako bo še naprej delovala Pisarna za starejše, vzpostavili in odprli bodo Točko za demenco, pripravili izobraževanje in svetovanje za prilagoditev stanovanja za starost ter organizirali mrežo za prostovoljce. Ohranili so tudi dogodek Polepšajmo dan starejšim ter Dan za svojce, pripravili pa bodo še dve delavnici: IKT opismenjevanje za starejše spretnih uporabnikov!« je le nekaj izmed pravil, ki jih je potrebno upoštevati na poligonu. Tega Razgibana kolesarska proga s klančinami, zaradi varnosti ne sme hkrati uporabljati več kot spusti in poševnimi zavoji omogoča svojevrstno 5 uporabnikov, ki morajo biti med vožnjo poizkušnjo. Poligon je namenjen vsem vozilom s zorni in paziti na ostale uporabnike. Mlajši od kolesi, običajno pa v tovrstnih parkih najbolj deset let naj poligon uporabljajo izključno pod pogosto srečamo kolesarje. Ti z usklajenim nadzorom odrasle osebe! spuščanjem in dviganjem telesa ter obremenjevanjem ter razbremenjevanjem omogočajo Naj spomnimo: gibanje brez poganjanja pedal. Z ureditvijo noObčina Log – Dragomer je projekt sofinanvega športnega poligona so na Občini ustvarili ciranja postavitve zunanjih fitnesov v obeh dodaten prostor za kvalitetno preživljanje prošportnih parkih pred skoraj tremi leti prijavila stega časa na prostem. “Pumptrack” poligoni na Fundacijo za šport. Ker takrat ni bila uspeimajo izredno pomembno vlogo pri razvoju šna, so na Občini projekt pospravili v predal, kolesarskih sposobnosti pri otrocih. S pomočjo a nanj nedvomno niso pozabili. Takoj, ko se je tega poligona otroci pridobivajo različne veščipojavila možnost za sofinanciranje tega šporne, kot so: ravnotežje, hitrost, gibljivost, moč, tnega projekta, so zbrali dokumentacijo in ga koordinacija in natančnost. Poligon je odličen prijavili na razpis za pridobitev sredstev EKRP. za učenje osnov skakanja, pumpanja in vožnje v Kot so nam pojasnili na Občini, so v okviru LAS zavoje, namenjen je osebam od treh let naprej in Barje z zaledjem na Agencijo RS za kmetijske zajema širok spekter uporabnikov. Na poligonu je obvezna uporaba kolesarske trge in razvoj podeželja sredi februarja naslovili čelade, priporočljiva pa je tudi uporaba dodatne vlogo za odobritev sredstev. »Konec aprila smo zaščitne opreme: kolenčnikov, komolčnikov in se razveselili odločbe o pravici do sredstev, s zaščite za hrbet. »Pred vožnjo preverite, če je katerimi bomo izboljšali možnosti za športno kolo tehnično brezhibno. Na poligon vstopajte udejstvovanje naših občanov,« so še zaključili na tako, da ne ovirate ali ogrožate drugih udeležen- Občinski upravi. cev. Spoštujte in ne ogrožajte mlajših ter manj V. L. občane ter Kaj pa moje zdravje? Z izvedbo investicijskega projekta bo zagotovljen prostor za izvajanje aktivnosti za utrjevanje zavesti o lokalni pripadnosti. Poleg zagotovitve prostora bo Občina s partnerji aktivno pristopila k izvajanju aktivnosti na lokalni ravni, ki bodo pripomogle k večji socialni vključenosti ranljivih skupin, predvsem starih ljudi in ljudi, ki skrbijo za svoje stare, onemogle in invalidne osebe, ter mladih družin, ki v lokalnem okolju še nimajo vzpostavljene socialne mreže. Prebivalci občine se bodo neposredno vključevali v aktivnosti, v okviru usposabljanj za prostovoljce bodo nato v svojem okolju ustanovili skupino starejših ljudi oz. se družili z osamljenimi starejšimi ljudmi. Svojci, ki doma oskrbujejo stare, onemogle in invalidne osebe, bodo pridobili potrebna znanja, veščine in si izmenjali izkušnje pri oskrbi svojcev. S projektom bomo odgovarjali na izzive prebivalcev in s tem povečali njihovo socialno ter gospodarsko vključenost, širili socialno mrežo in krepili medgeneracijsko sodelovanje ter pripadnost kraju. Vrednost projekta je dobrih 80 tisočakov z DDV, potekala pa bo do junija 2025. Občina je pridobila 28.524 Evrov sofinancerskih sredstev. Delovanje Pisarne za starejše: V pisarni, ki je namenjena podpori starejšim, so na enem mestu dostopne vse osnovne in podrobne informacije o različnih vsebinah za starejše. Sem lahko posamezniki pridejo na pogovor, po podporo ali nasvet ter hkrati o določeni težavi in o načinu reševanja le-te prejmejo kratko pisno gradivo. Vzpostavitev in odprtje Točke za demenco: Društvo Spominčica na pobudo lokalnih skupnosti po vsej Sloveniji odpira Točke za demenco, kjer lahko osebe z demenco in njihovi svojci dobijo praktične nasvete, vso podporo in koristno gradivo za obvladovanje bolezni. Tu delajo ustrezno usposobljene osebe, prostovoljke, ki s svojim delovanjem počasi zmanjšujejo stigmo, ki še vedno obkroža to vztrajno naraščajočo bolezen. Aktivnost Prilagodimo stanovanja za starost: S starostjo se spreminjajo naše zahteve in potrebe v bivalnem okolju. Občani se bodo lahko individualno posvetovali s strokovnjakom za prilagoditev stanovanja in opreme za primernejše ter varnejše bivanje V sklopu aktivnosti bodo občani lahko dobili ideje, kako se spoprijeti z načrtovanjem prilagoditev njihovega stanovanja. Aktivnost IKT opismenjevanja za starejše občane: S pomočjo aktivnosti bodo starejši spoznali funkcije, ki jih nudi mobilna naprava, dostopali do spleta s pomočjo namiznega računalnika ali tablice; ustvarjali stike s telefonom, fotografirali, uporabljali elektronsko pošto, pošiljali in odgovarjali na sporočila, se naročili na pregled pri zdravniku … Aktivnost Kaj pa moje zdravje?: Z delavnico bodo osveščali prebivalce o somatskih in duševnih boleznih, o vzrokih, znakih ter prepoznavanju bolezni ter o načinu zdravljenja. Poudarili bodo, da je potrebno vsako bolezen zdraviti celostno in da za svoje zdravje ter dobro počutje lahko veliko storimo z zdravim življenjskim slogom. Aktivnost Organiziranje mreže za prostovoljce: V okviru te aktivnosti bodo k prostovoljstvu spodbujali nove prostovoljce in promovirali obstoječa prostovoljska dela. Spremljali in vodili bodo evidenco o potrebah po prostovoljskem delu in izvajali podporo pri delovanju ter uporabi spletne strani Podaj roko! Aktivnost Polepšajmo dan starejšim v občini: Ob mednarodnem dnevu starejših bo pripravljen dogodek, ki naslavlja medgeneracijsko druženje in sodelovanje ter širi zavedanje, da smo generacije med seboj soodvisne in lahko vsakdo v svojem življenju prispeva svoj delček za lepšo skupnost. Aktivnost Dan za svojce: Da bi se svojci lahko čim bolj aktivno ukvarjali s starostniki, ob tem pa ne povsem pozabili skrbeti zase, jim je potrebno omogočiti vsaj nekoliko sprostitve. Aktivnost zajema organizacijo dneva sprostitve za svojce z druženjem in kulturnim programom. V. L. Obvestilo o delovanju Pisarne za starejše v poletnem času Obveščamo vas, da bo Pisarna za starejše v juliju in avgustu odprta ob ponedeljkih med 10. in 12. uro. Na telefonski številki: 041 349 812 smo dosegljivi vsak delovnik, od ponedeljka do petka, med 9. in 15. uro. Pisarna za starejše, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici. Telefon: 041 349 812, vsak delovnik med 9. in 15. uro podajrokopisarna@gmail.com https://podajroko.log dragomer.si/ Obvestilo Z veseljem vam sporočamo, da smo v Občini Log–Dragomer pripravili glasilo za vse vas, ki po nekaj ur tedensko ali dnevno oskrbujete svojega bolnega, starostno onemoglega ali invalidnega svojca: očeta, mamo, moža, ženo, taščo, tasta, babico, brata, sestro, dedka, otroka, soseda ali prijatelja; ki ste za bližnjo osebo skrbeli v preteklosti ali pa se na oskrbo še pripravljate. Brez vas ne gre in v občini se zavedamo, kako težko in plemenito delo opravljate - ne le za vaše bližnje, ampak za celotno družbo. Zato smo za vas smo pripravili glasilo, v katerem si lahko preberete koristne informacije o oskrbi svojca po operaciji, v demenci, o skrbi zase itd. Če bi glasilo želeli prejeti po navadni ali elektronski pošti, nas pokličite na telefonsko številko: 041 349 812 ali pa nam pišite na elektronski naslov podajrokopisarna@gmail.com. Glasilo smo pripravili člani Delovne skupine za zdravstvo in oskrbo, ki sodeluje pri uresničevanju strategije Starosti prijazne občine pod strokovnim vodstvom Inštituta Antona Trstenjaka. 61 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 62 Prva častna občanka postala Emilijana Erbežnik Log – Dragomer, 24. maj 2023: Z laskavim nazivom se je pridružila izbranemu krogu moških prejemnikov: Matiji Niku, Dušanu Suhadolniku in Mladenu Sumini, ki so v preteklih letih prejeli najvišje priznanje Občine Log Dragomer. Gre za četrto tovrstno priznanje, vendar prvo, ki je bilo podeljeno ženski.   Župan Miran Stanovnik je na slavnostni seji podelil še grb občine, dve priznanji  ter zahvalo. Občani so tudi letos na vsakoletni slavnostni akademiji v živo zaploskali in čestitali letošnjim prejemnikom občinskih priznanj. Tokrat so podelili štiri. Najvišje priznanje, naziv častne občanke Občine Log – Dragomer, je prvič v zgodovini prejela ženska: Emilijana Erbežnik, ki ji je župan Miran Stanovnik izročil najvišje priznanje. S tem se bo zapisala v zgodovino kot četrta prejemnica in prva ženska, ki je bila deležna te časti. Laskavi naziv so ji podelili za njeno povezovalno vlogo in nesebično prenašanje kulturnih veščin na vse generacije, njeno vseživljenjsko predanost učenju in pridobivanju znanja. Grb občine so podelili Iztoku Urbancu, občinski priznanji Hajdi Kosednar in Matjažu Požarju, s posebno zahvalo pa je župan presenetil Leo Šifrer, ki se ji je v čustvenem nagovoru zahvalil za srčnost ter nesebično pomoč v času epidemije Covid 19. Župan se je sicer v uvodnem nagovoru ozrl v delo, opravljeno v lanskem letu, in predstavil načrte za prihodnost. V uvodu je potem zadonela slovenska himna iz grl najbolj številčnega zbora do sedaj. Zdravljico so tokrat zapeli kar vsi obiskovalci, takt pa je s klavirsko spremljavo narekovala Mojca Lorber. Navdušeno občinstvo je z bučnim aplavzom nagradilo vse letošnje nastopajoče. S plesnim nastopom so akademijo obogatile Žabice ter baletni plesalci Glasbene šole Vrhnika. Orffov orkester Osnovne šole Log – Dragomer pa je znova dokazal, da se v njem kalijo pravi mladi glasbeni mojstri, ki znajo glasbo izvabiti iz najbolj navadnih in preprostih stvari. Tokrat so navdušili s skladbo Šolska kuhinja, ki so jo ustvarili sami. Prejemniki priznanj Občine Log – Dragomer za leto 2023: Naziv častna občanka Občine Log – Dragomer: Emilijana Erbežnik Za izredno povezovalno vlogo skozi raznolikost kulturno-umetniškega ustvarjanja v lokalnem okolju in širše, vseživljenjske predanosti učenju, pridobivanju znanja, nesebičnemu prenašanju veščin ter srčne kulture na vse generacije. Emilija Erbežnik je h kulturni podobi občine v petih desetletjih ustvarjanja prispevala kot pedagoginja, slikarka, aran- žerka in pevka. Tako je skupaj s pokojnim slikarjem Darkom Grabnarjem oblikovala in postavila črke na gasilskem domu v Dragomerju, vrsto let je v dobrodelne namene podarjala svoje slike, kot prostovoljka je vodila številne delavnice slikanja in aranžerstva, odzivala se je na vabila za pevske nastope ob društvenih dogodkih ter desetletja pisala in oblikovala vabila za zelo različne dogodke, z rastlinami, nabranimi v lokalnem okolju, je aranžirala prostore za prireditve, postavljala je razstave, ilustrirala pesniške zbirke … Milka, kot ji pravijo njeni prijatelji, je človek z velikim srcem, ki je s svojim umetniškim delovanjem orala ledino v lokalnem okolju: prispevala k ustvarjanju in širjenju ter zviševanju kakovosti kulturnih dejavnosti in kulturne zavesti. Za svoje ustvarjanje na področju ljubiteljske kulture je prejela številne nagrade in priznanja, med njimi jubilejno zlato Gallusovo značko Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za dolgoletno delo na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti ter Priznanje ACS 2017 za promocijo učenja in znanja, za vztrajno vlaganje v lastni razvoj kot temelj za ustvaralno sodelovanje ter druženje na vseh področjih. Sodelovala je na več kot 200 razstavah, njene akvarele najdemo tudi v almanahih tujih držav. Leta 2018 je sodelovala na tridnevnem srečanju akvarelistov sveta v Fabrianu v Italiji. Njena slika Šopek je bila izbrana za objavo v Katalogu Fabriano in Aquarello/Fabiano in Watercolour. Ilustrirala je naslovnico Tavčarjeve knjige Med gorami ob 150. letnici pisateljevega rojstva, knjigo Majde Jarem Brunšek Zaznamovale so me ter prejela nagrado za Spominek Vrhnike (miniaturna knjiga šestih Cankarjevih črtic). Zavod Ivana Cankarja Vrhnika jo je natisnil leta 2011 v slovenščini, angleščini in italijanščini ter se še vedno prodaja v TIC Vrhnika. Grb Občine log – Dragomer: Iztok Urbanc Za dolgoletno družbeno in društveno aktivnost v Občini Log - Dragomer ter vodenje pevske skupine »Mladi po srcu«. Iztok Urbanc je dolgoletni član Kulturno-umetniškega društva Kosec, kjer je dejaven na številnih področjih. Je tajnik društva, skrbi za spletno podobo društva ter med drugim vodi glasbeno skupino Mladi po srcu. Skupina letos praznuje že šesto leto delovanja pod njegovo taktirko. Pevska skupina s svojimi 25 pevci in pevkami popestri dogajanje ter sodeluje na številnih kulturnih dogodkih in proslavah v občini, s svojimi nastopi pa razveseljujejo tudi poslušalce izven meja domačega Loga – Dragomerja. Leta 2019 so v loškem gasilskem domu priredili svoj prvi samostojni koncert, letos junija naj bi na samostojnem koncertu pred publiko stopili še drugič. Priznanje Občine Log – Dragomer: Hajdi Kosednar Za nesebičen prispevek k razvoju prostovoljstva, dolgoletno organizacijsko delovanje, društveno aktivnost v Občini Log - Dragomer in prispevek k izboljševanju kakovosti življenja občank ter občanov. Hajdi Kosednar s svojo angažiranostjo v domači župniji Brezovica, Osnovni šoli Log Dragomer in lokalnih društvih na različnih področjih prispeva k izboljševanju kakovosti življenja vseh občanov naše lokalne skupnosti. Kot prostovoljka je pomembno zaznamovala več 100 življenjskih zgodb mladih športnikov, pri čemer je bolj kot k razvoju njihovih športnih sposobnosti prispevala k njihovemu razvoju v pozitivne osebnosti. Čeprav je njen vpliv presegel meje domačih društev in lokalne skupnosti, se zaveda svojih korenin in je hvaležna za podporo ter pomoč, ki ji jo nudi lokalno okolje. Njen smisel za delo z ljudmi se v ŠŠD LogDragomer vsako leto najbolj in najbolje izrazi pri formiranju in vodenju skupine prostovoljcev, ki pripravijo mednarodno prireditev FROGS CHEER CUP. Njena strokovnost in izkušnje na področju računalništva in informatike se v ŠPD Korenjak redno izražajo pri formiranju in izvajanju celovitih informacijskih rešitev na vseh tekmovanjih v športnem plezanju, ki jih organiziramo v občini Log-Dragomer. Priznanje Občine Log – Dragomer: Matjaž Požar Za prispevek k prepoznavnosti Občine Log - Dragomer s sodelovanjem v slovenski moški smučarski reprezentanci. Matjaž Požar je poklicno pot začel kot razvojni inženir podjetja Elan iz Begunj. Že v času študija in prve zaposlitve se je izobraževal tudi na področju alpskega smučanja, kjer je po vseh opravljenih zahtevnostnih stopnjah pridobil status trenerja alpskega smučanja. Deloval je v različnih domačih in tujih smučarskih klubih. Leta 2015 se je pridružil ekipi Slovenske moške A tehnične reprezentance v alpskih disciplinah, kjer je dejaven še danes. Tu je dosegel tudi svoje največje trenerske in serviserske uspehe. Med njimi je z ekipo osvojil srebrno medaljo v alpski kombinaciji leta 2019 s Štefanom Hadalinom ter 2 zmagi na tekmah Svetovnega pokala v Saalbachu 2019 in Adelbodnu 2020 z Žanom Kranjcem. Največji uspeh kariere pa je naslov olimpijskega podprvaka v veleslalomu z Žanom Kranjcem v Pekingu 2022. Uspešno delo je v sezoni 2022-2023 potrdil tudi s tretjim mestom Žana Kranjca v skupni razvrstitvi veleslaloma za svetovni pokal. Zahvala: Lea Šifrer Za izjemno srčnost in profesionalen pristop pri opravljanju svojega poslanstva, še posebej v času epidemije COVID-a. V. L., foto: V. L. 62 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 63 Potep po vodnih virih Deževno jutro 3. junija s seboj ni prinašalo ravno dobrih obetov, zato je bilo toliko večje presenečenje v Športnem parku na Logu naleteti na toliko znanih obrazov. Moram priznati, da sem bil prav vesel in vznemirjen, ker toliko ljudi zanimajo vodni viri v naši vasi. PGD Log in Društvo upokojencev Log sta združili moči in dva Miha: Lenaršič, ki je tako gasilec kot upokojenec, in Rus, ki sem zaenkrat samo gasilec, že skoraj 40 let, sva združila moči in pripravila zanimiv sprehod po mestih, povezanih z vodno oskrbo na Logu. Najprej nam je Zvonka Kozjek pokazala močan Mežnarjev vodnjak, povezan z apnenčastim zaledjem hriba sv. Janeza Krstnika. Nato sem jaz, Miha Rus, pokazal Matijevo štirno, ki je bila verjetno zgrajena prav za oskrbo šole, zgrajene leta 1929 na Logu, danes pa zgledno prenovljene občinske stavbe. Ta štirna se je s pnevmatičnim kladivom ali »norcem«, delom mojstra Frančiška Popita, napajala iz Matijevega studenca. Nato smo pot nadaljevali po stezi čez usek nad gasilskim domom in si z vrha ogledali lično, z girlandami okrašeno Škandrovo štirno, verjetno zgrajeno na začetku 19. stoletja, o čemer pričajo tudi umetelne reliefne girlande. Dalje smo si ogledali Žiberšanovo štirno z značilno kamnito preklado, potem pa še zbiralnik na Rjavem bregu, kamor se je najprej stekal Jamov studenec, potem pa je bil namenjen za hranjenje vode z Lesnega Brda. Naslednja točka so bili zbiralniki v Lipavcih z zares lično narejenimi pokrovi in posebnimi strešicami za žabice. Iz Kačje vasi smo se dvignili do Jordana, kjer nam je gospa Angelca povedala pesmico o Jordanovem mlinu: »Jordanov maln mele po malem. Če je suša, posluša; če je moče, pa noče.« V zatrepu Jordanovega kota, kjer se že kažejo bele apnenčaste skale, drugačne kot pri oolitnem apnencu Sv. Janeza, sta dva močna studenca: Grogarjev in Jordanov. Med II. svetovno vojno so se odločili, da zajamejo slednjega in zrasel je ličen zbiralnik, čudovit spomenik tehnične dediščine. Danes sameva v goščavi in skozi zaklenjena vrata voda odteka v prazno, včasih pa je napajal pol zahodnega konca vasi. Njegovo gradnjo je vodil precej znan gradbenik tistega časa - inž. Dedek, pri gradnji pa so sodelovali domačini, ob koncu vojne pa tudi pripadniki delovne nemške divizije Todt. Lahko bi jo ubrali čez hrib vse do izvira v Strgarju na Lesnem Brdu, pa smo se raje prepustili mehkim sedežem gasilskega vozila za moštvo, s katerim nas je izkušen šofer - domači gasilec Slavko Kokalj popeljal na Lesno Brdo. Od cerkve Marijinega vnebovzetja smo se spustili v dolino in si ogledali še en tehnični spomenik, in sicer približno za trideset let mlajši rezevoar kot je tisti v Jordanovem kotu. Septembra bo minilo 50 let od sestanka KS Horjul, kjer so Ložani od domačinov dobili zeleno luč, da skupaj z Lesnobrdci zajamejo močan kraški izvir v Strgarju. To je bil pravi podvig medvaške in medobčinske solidarnosti, saj so vsi skupaj opravili približno 4000 prostovoljnih delovnih ur, verjetno še kaj več. Voda je spomladi naslednje leto stekla po približno 2500 m dolgem cevovodu vse do Jamovega zbiralnika, z vodo so bili zdaj preskrbljeni tudi domačini v okolici cerkve na Lesnem Brdu. Novi rezervoar je zadoščal za preskrbo vaščanov približno 10 let, potem pa so se občani Vrhnike odločili za samoprispevek za vodovod iz borovniškega vršaja. Danes je stavba v Strgarju (dr. Silvo Torkar razlaga poreklo imena Strgar iz Strugar ‘povezan s strugo’) še vedno lepo ohranjena in koristno bi jo bilo ohraniti, opremiti s fotovoltaiko in usposobiti črpalke. Nikoli se ne ve, kdaj pride prav dodatni vodni vir. Slavko nas je v nekaj izmenah naposled pripeljal do Družabništvo ob manjših opravilih Spoštovani občani, prostovoljci Podaj roko v Občini Log–Dragomer od začetka letošnjega leta izvajajo prostovoljsko pomoč v obliki družabništva ob manjših opravilih, ob pogovoru in s prostovoljstvom v pisarni, kjer smo vam na voljo pri iskanju koristnih informacij. Z veseljem spremljamo družabništva, ki se razvijajo med našimi prostovoljci in starejšimi občani – ti vam priskočijo na pomoč pri spremstvu, kakšnem manjšem opravilu, kot je nakup živil, predvsem pa z vami preživijo kakšno urico ob lepem pogovoru in klepetu, ki pogosto šteje največ. V Pisarni za starejše nudimo pomoč pri organizaciji prevoza: pri iskanju taksijev, pri preverjanju cene prevoza, za vas pregledamo aktualne vozne rede avtobusov in podobno. Prostovoljci Podaj roko! vas prav tako lahko spremljamo k zdravniku ali pri drugem nujnem opravku. Prostovoljci žal zaenkrat ne izvajamo prevozov, saj je za to potrebna posebej organizirana ureditev prevozov na ravni občine. Občani, toplo vabljeni, pokličite nas na telefonsko številko 041 349 812 ali nas obiščite v Pisarni za starejše (v poletnem času smo odprti ob ponedeljkih med 10. in 12. uro): obrnite se na nas, če iščete pomoč pri iskanju informacij, če bi bili veseli rednega družabništva ali pa potrebujete pomoč pri kakšnem manjšem opravilu ali spremstvu. Prostovoljci se z vami najprej srečajo in skupaj oblikujete dogovor, kako bo pomoč potekala - da bo tako vam kot tudi prostovoljcu lepo. Katja Bhatnagar v imenu ekipe Podaj roko! gasilskega doma na Logu, kjer je že dišalo po dobrotah z žara. Ko smo se malo okrepili, nas je nagovoril še stari prijatelj dr. Miloš Markič z Brezovice, geolog, ki je povedal nekaj o geoloških značilnostih z Loga, kjer se mešajo skrilavci in apnenec, od česar je odvisna tudi kakovost pitne vode. V zgodnjih popoldanskih urah smo se razšli s svetlo zavestjo, da smo spoznali bogastvo vodnih virov, ki ga moramo ohraniti za prihodnost. Miha Rus 15. junij: Svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi ljudmi Spoštovanje, sodelovanje in medsebojna pomoč so temeljne vrednote človeškega obstoja ter razvoja. Ljudje smo od ranih let naprej odvisni drug od drugega. V naši starajoči se družbi, ki stoji na pragu okoljske in demografske krize, je to še toliko bolj očitno. Starejši ljudje so ena izmed najbolj ranljivih skupin v družbi; s starostjo se praviloma krči njihova socialna mreža, pešajo jim telesne in duševne moči, pojavi se starostna onemoglost. Zato so starejši ljudje na žalost pogosto žrtve nasilja. Nasilje nad starejšimi je lahko telesno, spolno, psihično ali čustveno, lahko je finančno ali materialno, lahko pa gre v skrajnosti tudi za zapustitev ali zanemarjanje nekoga, ki bi potreboval pomoč. Podatki kažejo, da kar 60.000 starejših prebivalcev Slovenije doživlja nasilje. Največ nasilja nad starejšimi se zgodi v domačem okolju, svojci pa ga lahko tudi najučinkoviteje preprečijo. Kot je zapisal prof. dr. Jože Ramovš, je odvisnost od pomoči drugih težka življenjska naloga za obe strani: za onemoglega in za tistega, ki mu pomaga opravljati vsakdanja opravila. Smisla moči ni težko doumeti, velika sodobna naloga pa je razumeti in ponotranjiti smisel nemoči ter posledično potrebe po pomoči drugega. Kolikokrat v sodobni družbi slišimo stavek: ne želim, da bi bil na stara leta odvisen od drugih, nebogljen in v breme; bolje je, da me ni. Po drugi strani pa imajo mnogi dobro izkušnjo, saj je ta naloga lahko zelo ustvarjalna. Ključ do vsega tega pa je prav pomagati in prav sprejemati pomoč. Kot pravi prof. Ramovš: »Vsakdo je namreč kdaj nemočen, vsakdo je v čem nemočen: je bolan, potrebuje znanje in izkušnje drugih, materialno pomoč, delo in zaslužek, zgled, da je življenje smiselno tudi v bolezni, nemoči in umiranju. Vsakdo je v nečem tudi močan. Ko nekdo v bole- zni, pešanju in umiranju prav prejema pomoč, se tisti, ki mu prav pomaga, ob tem uči empatije, sočutja, solidarnosti. Te zmožnosti razvijamo samo v praksi, ko pomagamo drugim v potrebi.« Prošnja za pomoč, kadar jo potrebujemo – v starosti ali že prej – poveča našo varnost in da drugemu človeku priložnost, da nam lažje ter bolje pomaga. Velja tudi obratno, ko v osamljenosti, stiski, bolezni, invalidnosti ali starostni onemoglosti pomagamo svojemu ostarelemu možu, ženi, materi, očetu, tastu, tašči, prijatelju ali celo neznancu, ki potrebuje pomoč, s tem naredimo njihovo življenje lepše in bolj varno. Pomoč je moč v nemoči! Ekipa Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje Program Staranje brez nasilja, ki ga zadnjih 8 let izvajamo na Inštitutu Antona Trstenjaka pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je preventivni program. V ta namen izvajamo delavnice za preprečevanje nasilja, organiziramo skupine za varnejšo starost, krepimo varovalne dejavnike, nudimo osebno svetovanje in informiranje o oblikah pomoči ter spodbujamo prostovoljstvo in socialno vključenost. V kolikor vas zanima več o programu ali bi se želeli vanj vključiti, nam pišite na: info@iat.si ali pokličite na 01 433 93 01. 63 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer T E M A CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 64 M E S E C A Povsod je lepo, doma je najlepše! Občina Log – Dragomer je resda majhna občina z le enajstimi kvadratnimi kilometri površine, a kljub majhnosti ponuja dovolj možnosti za prijetno preživljanje prostega časa, saj razpolaga z naravnimi danostmi ter ohranjeno naravo in kulturno dediščino. kasneje nekoliko povišali, ga pokrili s škrlji in nanj namestili strelovod. Ob obnovah cerkve leta 1976 in 1978, med katerimi je bila odstranjena prižnica in so se začela dela za napeljavo električnih inštalacij, so naleteli na osupljivo najdbo. Pod beležem in ometom so se skrivale srednjeveške freske, ki datirajo v čas med 13. in 15. stoletjem. Pod ometom, debelim 6 centimetrov, se je pokazala poslikava, ki se začenja na severni strani, s prizorom iz legende Treh kraljev. Prikazano je slovo Modrih Vasice Lukovica, Dragomer kraljev od Heroda in njegove in Log so zrasle in se razvile žene, motiv je obogaten tudi s na obronkih Barja ter so z njim konjeniškim prizorom. Na južni še danes izjemno povezane. Ta strani se nahaja pasijonski močudovit naravni rezervat ponuja tiv kronanja Kristusa. Cerkev so stik z neokrnjeno naravo in ze- leta 1985 prebelili in freske prelenim zaledjem gozda. Če si za- krili, njihova obnova do danes želite poživljajočega pohoda ali še ni bila realizirana. zgolj krajšega sprehoda lahko v Cerkev je bila zaradi zgodokraljestvu Ljubljanskega barja vinske in umetniške vrednosti ter Polhograjskega hribovja ob- z odlokom Zavoda za varstvo čudujete raznolike rastlinske in kulturne dediščine leta 2020 živalske vrste, ki naseljujejo to razglašena za kulturni spomepodročje, ter si privoščite pobeg nik lokalnega pomena. od vrveža mestnega življenja. Na obeh gričih nad nase- Cerkev sv. Janeza Krstnika na ljema Log in Dragomer stojita Logu kulturna bisera občine: cerkvi Na prijaznem, z gozdom sv. Lovrenca in sv. Janeza Krobraslem hribčku Boršt nad stnika. Občina se lahko pohvali Logom, stoji mala cerkvica sv. še s prenovljenim Upravnim Janeza Krstnika s prekrasnim centrom Občine Log–Dragopogledom na Ljubljansko barje, mer. Skoraj sto let stara stavba ki se odpira proti prestolnici ter nudi zavetje občini, lekarni, na drugo stran proti Vrhniki. zdravniku ter med drugim tudi spominski sobi. V maju in Cerkev je bila najverjetneje pojuniju ob prazniku občine Log– zidana že v 14. stoletju, zagotoDragomer že tradicionalno po- vo pa je stala na svojem mestu tekajo številni kulturni, športni, že leta 1526, o čemer priča zapidružabni in zabavni dogodki, ki snik o cerkvenih dragocenostih. bogatijo življenje v občini, sep- Leta 1631 je škof izdal odlok, po tembra pa na svoj račun pridejo katerem so stranski oltar odljubitelji športa, ki se družijo stranili iz cerkve, glavnega pa na tradicionalnem Športfejstu. oskrbeli z vsem potrebnim. Duha lokalne kulture in tradi- Odredil je tudi odstranitev necije obujajo z ličkanjem koruze, spodobnih slik iz prezbiterija in izdelovanjem butaric in venčk- s fasade cerkve. Podoba, ki jo danes kaže ov ter tekmovanjem koscev in cerkev, je drugačna od prvograbljic. tne, v dolgih stoletjih se je z njo . dogajalo marsikaj. Podobno Cerkev sv. Lovrenca v kot v Dragomerju je tudi v loDragomerju ški zvonik treščila strela, ki ga Na Griču nad Dragomerjem je deloma požgala in porušila, stoji cerkev sv. Lovrenca, po leta 1895 jo je temeljito načel ljudskem pripovedovanju najše potres, zato so jo morali pet starejša cerkev v brezoviški žulet kasneje polovično podreti. pniji. Kdaj točno je bila zgrajena, Obnovljeno oziroma skoraj na ni znano, prav tako niso ohranovo zgrajeno cerkvico so blanjeni zapisi o podobi prvotne goslovili na kresno nedeljo leta cerkve. Sprva je bila posvečena 1901. Prenovili so vse tri oltarsv. Nikolaju, enkrat v letih med je, tla so pokrili z belo, črno in 1526 in 1631 pa so jo posvetili v rdeče pobarvanimi štirikotnimi čast sv. Lovrencu. Ime tega svecementnimi ploščami. V ladjo tnika je bilo na tem mestu prvič so na vsako stran dodali po štiomenjeno leta 1631. ri nove klopi iz jesenovega lesa. Vse do 19. stoletja je bila cerkev Prižnica je v renesančnem slov nezavidljivem stanju, streha je gu, izdelana iz smrekovine. 11 bila stara in raztrgana, notrastopnic je speljanih na kor, ki njost temna in vlažna, stena se je obokan ter sloni na dveh steje začela rušiti ... pred dokončnim propadom so jo ohranjali z brih. Stroški obnove so presegli manjšimi posegi. Med leti 1840 predračunsko vrednost, zato in 1843 so cerkev temeljito pre- so ta presežek pokrivali z izkunovili in nato dve desetletji ka- pičkom od prodaje cerkvenega sneje oltarje oskrbeli še s slika- gozda in s prostovoljnim delom mi in svečniki. Leta 1869 je v 33 vaščanov. noma obnovljeni stavbi Stare šole domuje Občinska uprava Občine Log–Dragomer, ambulanta splošne medicine, lekarna, Pisarna za starejše in poslanska pisarna. Stavba, ki je bila zgrajena že leta 1929, ima bogato izročilo in je zapisana v srcih številnih občanov. Po uradni otvoritvi objekta so se v prostorih v pritličju začele šolati generacije osnovnošolcev, višje nadstropje pa je bilo namenjeno domovanju učiteljev. Kasneje je stavba gostila vrtčevske malčke, leta 2020 pa se je po temeljiti obnovi vanjo preselila Občinska uprava Grad Lukovec O nekdanjem gradu Lukovec danes priča le še manjši vogelni kamen na travniku nad Lukovico. Razvaline naj bi obstajale še leta 1900, dokler jih okoliški kmetje niso raznosili za svoje potrebe. Edino ohranjeno skico gradu v obliki bakroreza najdemo v Valvazorjevi Slavi Vojvodine Kranjske iz leta 1689. Nastanek gradu je povezan s turškimi vpadi v 15. stoletju. Prvi posestniki gradu so bili grofje Barbo, pogosta menjava lastnikov v naslednjih stoletjih ter vrsta oskrbnikov, ki so slabo skrbeli za posestvo, je vodila v njegov propad na prehodu v 20. stoletje. Lipovec na Lukovici Na Lukovici, tik ob regionalni cesti na zasebnem zemljišču, raste lipovec, ki je bil leta 1995 razglašen za naravni spomenik občinskega pomena. Lipovec velja za najdebelejše znano drevo v občini Log–Dragomer, obseg njegovega debla pa meri zavidljivih 404 centimetrov. Mogočno drevo je visoko okoli 21 metrov. 114 let star orjak raste na dvorišču domačije Pleško, po domače pri Krvojčkovih. Seznam nepremične kulturne dediščine v Občini Log– Dragomer DRAGOMER: - Arheološko najdišče pri cerkvi sv. Lovrenca: na vzpetini, na kateri stoji cerkev sv. Lovrenca, je bil odkrit poznoanstreho, svinjaki za hišo, zidan tični kastel. nadstropen hlev ter lesen se- Cerkev sv. Lovrenca, nik ali pod. Objekti so pokriti - Pokopališče Dragomer: pokoz dvokapnicami. pališče z zidom in vežico na Stara cesta 25 – domačijo seseverozahodni strani. Ohrastavljajo: pritlična, podolžna njeni so nekateri starejši nahiša, pribrežni objekt kašče in grobni spomeniki (rodbine preužitarske hiše, zidan hlev Vrhovec, Miškova, Kvaternik z opečnimi mrežami v zatre…), iz 19. stoletja in kasnejši. pih in širokim napuščem ter - Domačije: Na vasi 6 - domalesen senik ali pod s konca 19. čijo sestavljajo: pritlična hiša stoletja. (letnica 1906 na pravokotnem - Kapelica sv. Antona Padovanportalu v srednji osi), ki zdruskega – odprtega tipa, sezidažuje bivalni in gospodarski na 1895 kot votivna. Kamnita del s širokim strešnim napustebra, izvirna zunanja urediščem. Za hišo so zidani svitev ter kovani ograji. Poslikanjaki. va A. Jebačin, njegova je tudi Stara cesta 10 – domačijo metrov visok zvonik, ki se dviga oljna podoba v oltarni zastesestavljajo: pritlična hiša s ob glavnem vhodu, udarila stre- Upravni center Občine Log la, ki je zanetila ogenj na strehi. Dragomer kamnitim portalom (letnica Poškodovani zvonik so tri leta 1846) in kaščo pod skupno Na Loški cesti 12 v popol- kleni niši z lesenim kipom pna zidana hiša – nekdanja svetnika. furmanska gostilna in nad- Kapelica Žalostne Matere stropno gospodarsko posloBožje – odprti tip, preprosta pje. Hiša ima stilno oblikočlenitev, stebra iz ometa. Povane in členjene fasade, na vhodnem portalu je letnica stavljena leta 1877, obnovljena 1862. leta 1996. Oltarni del je zasteklen, v notranjosti se nahaja - Hlev pri hiši Loška 22: v pritličje hleva vodijo trije vhodi večja, kvalitetnejša Pieta. s kamnitimi portali (letnica 1863). Pod strešnim napuLOG: ščem nad vzhodno fasado so - Arheološko najdišče sv. Janeopečne dekorativne mreže. za – sledovi prazgodovinske Gospodarsko poslopje pokriposelitve, dvojni nasip gradiva streha s čopi. šča okoli cerkve sv. Janeza Krstnika. Lokacija je bila morda - Podvoz na Logu – betonski podvoz iz leta 1952 z vsekom poseljena tudi v rimski dobi. za opuščeno železniško pro- Cerkev sv. Janeza Krstnika; go. - domačija Loška 20: nadstro- 64 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 65 Majski dogodki v KUD Kosec V maju KUD Kosec sodeloval v Tednu vseživljenskega učenja in Tednu ljubiteljske kulture. Flancarija V letošnjem neverjetno deževnem maju so naši vrtovi še vedno kar malo zimsko zaspani in pomanjkanje sonca nagaja pri rasti domačih sadik. In vendar se Zelemenjalci ne damo. To sredo je deževalo ves dan, le ko je prišel čas, da se dobimo pri »naši klopci« na otroškem igrišču pri občinski stavbi, je dež čudežno ponehal in vreme nam je dalo priložnost, da smo se podružili in začeli z 9. ložansko Flancarijo. Tokrat se je kljub slabši vremenski napovedi zbralo 25 zelemenjalcev. Poleg flanc paradižnikov, začimbnic in rož smo menjali tudi sveže nabrana zelišča. Največje navdušenje sta požela Barbara in Max, ki nista bila le ena izmed najmlajših udeležencev letošnje zelemenjave, ampak sta svoje lastne flance in semena pripeljala na simpatičnem, doma (iz odsluženih koles) predelanem triciklu. Pravita, da sta z zamenjanim zadovoljna in se v prihodnje zagotovo spet vidimo. Pogovori so stekli okrog naših večnih sovražnikov - polžev. Ker jih je letos zaradi dežja res ogromno, smo ugotovili, da je najbolje skrbno pobiranje, najbolje zvečer. Marsikdo je že poskusil uporabo jajčnih lupinj, ostankov kave in posipavanje s kupljenimi sredstvi proti polžem. Največji srečneži so lastniki indijskih račk tekačic, ki pojejo prav vse polže in njihova jajčka, hkrati pa lahko prinesejo kot domače živali veliko veselja ter smeha. Upajmo, da bo vreme kmalu bolj ugodno za vrtnarjenje in bomo zaostanke kmalu nadoknadili. Smo se pa strinjali, da se dobimo še enkrat jeseni na jesenski Zelemenjavi, kjer bomo menjali jesenske pridelke, posušena zelišča in vložene dobrote. Vse skupaj bomo začinili še z zelenimi nasveti in simpatičnimi nasmehi. Pridružite se nam, luštno bo. KUD Kosec - Mojca Premuš - Spomenik padlim v NOB: spomenik odkrit leta 1975, stoji ob loški trgovini. Sestavljajo ga štirje betonski krogelni odseki, z vrhov zasidrani v tla. Na zgornjih ravnih površinah so postavljeni manjši kvadri z imeni padlih v NOB iz Loga in sosednjih krajev. - Spominsko znamenje Ivanu Kavčniku – Viliju: pravokotna granitna plošča z vklesanim napisom je vzidana v dvodelen kamnit podstavek, do katerega vodita stopnici. Posvečena je Ivanu Kavčniku – Viliju, padlemu na tem kraju 6. maja 1945. - Upravni center Občine Log– Dragomer (Stara šola). - Toplar pri hiši Loška 21a: toplar s štirimi zidanimi stebri, ki mu je priključeno: en par oken z lesenimi stebri, stegnjen kozolec in še lesen toplar na kozla. Pod zatrepom v dveh vertikalnih nivojih so opečne mreže. Zgrajen je bil sredi 19. stoletja. (letnica 1853 na kamnitem portalu), nadstropno gospodarsko poslopje z opečnimi mrežami in lesen pod, ki se ga drži še en gospodarski objekt. - Hiša Pod gradom 32: nadstropna hiša pravokotnega tlorisa, neoklasično oblikovane fasade, štirikapna streha z oblikovno členjenimi dimniki in krovskimi dodatki; iz 19. stoletja. - Kapelica na Lukovici je odprtega tipa. Oltarna niša je prazna, zaprta z leseno, zastekljeno zaporo. Arhitekturno členjeni zidci atike, prednja stebra in podstavki so kamniti; iz 19. stoletja. Še nekaj predlogov za sprehod ali krajši kolesarski izlet: - Od cerkve Sv. Janeza Krstnika do cerkve Sv. Lovrenca; - od Loga do Velikega ali Ilovškega vrha; - po kolesarski poti od Loga do Brezij; - iz Dragomerja na Debeli hrib, LUKOVICA: - po ravnici čez ‘mah’, - Domačija Vrhniška 4: pri- na grajski grič na Lukovici. tlična hiša združuje bivalV. L. Foto. V. L. ne in gospodarske prostore Srečanje otroških folklornih skupin Folklora ali znanje ljudstva, tudi ljudska duhovna kultura je plesno in ustno izročilo, ki se je podedovalo od naših prednikov, je v uvodnih besedah poudarila voditeljica na prireditvi »Ob bistrem potoku«. Prireditev sta organizirali KUD Kosec in JSKD Vrhnika v Osnovni šoli Log-Dragomer. Folklora je zelo dobro razširjena po celotni Sloveniji. Kulturna društva in folklorne skupine odlično opravljajo svoje poslanstvo. Biser ljudskega izročila prenašajo vzgojiteljic iz vrtca nastale prave pisane umetnine, katerih skupna točka je bila poletje, sonce in morje. Najmlajši otroci so pešpot do vrtca okrasili s prepletenimi slikami morja. Pogled na pešpot je bil resnično mavrično obarvan. Športno igrišče so pokrivali motivi z morskimi živalmi in soncem. Na tem mestu se zahvaljujem Petri Krašovic, Dragi Davitkovi in kompletnemu vzgojiteljskemu zboru za sodelovanje v projektu. KUD Kosec - Anica Vengust Zgodilo se je v našem gozdu v našo zavest strokovni sodelavci, pedagogi in srčni posamezniki. Tako smo bili v mesecu maju deležni delčka njihovega izročila, ki so nam ga skozi glasbo, ples in igro pokazali otroci. Zvoke harmonike je z nami delil Gašper Pišek, ki nas je pozdravil z melodijo V dolini tihi, katero je zložil sedaj žal že pokojni legendarni Lojze Slak. Za njim je na oder prišla folklorna skupina Nageljček, ki deluje pod okriljem Kulturno umetniškega društva Kosec pod mentorstvom Nataše Kogovšek. Srčno in otroško prešerno so nam predstavili tako imenovani Venček za mamico. Sledil je pevski zborček Mavrica iz Borovnice. Pevski zbor Mavrica iz enote vrtca Osnovne šole dr. Ivana Korošca iz Borovnice vodi zborovodja Tina Mazi. Pri klavirju je zborček spremljala Jana Sedej. Zapeli so nam dve ljudski pesmici, navdušili gledalce in poželi velik aplavz. KD Borovnica se nam je predstavilo z otroško folklorno skupino Coklarčki. Z globoko predanostjo mentoric Kristine Dobrovoljc, Katje Debevec, Panne Horvath in Lučke Leben so predstavili na novo naučena belokranjska plesa. Prireditev je zaključil harmonikar Gašper s še eno Slakovo skladbo. Obiskovalci prireditve so uživali ob zvokih glasbe in plesa, saj so nas otroški smeh in veselje za nekaj trenutkov popeljali v otroški brezskrbni svet. Kot je nekoč rekel pesnik in dramatik iz Anglije - Ben Jonson: »Preteklost ni bila za dobo, temveč za vse čase!« To je bila zaključna misel prireditve. Na tem mestu se zahvaljujemo Nataši Bregant Možina iz JSKD Vrhnika, Osnovni šoli Log-Dragomer in vsem nastopajočim otrokom ter jim želimo veliko sreče pri nadaljnjem ustvarjanju. KUD Kosec - Anica Vengust V okviru projektov Zgodovina nas povezuje, Teden vseživljenjskega učenja in Teden ljubiteljske kulture smo v sodelovanju z Občino Log-Dragomer organizirali še zadnji projekt v tem sklopu. Med nas smo povabili mladinsko gledališko skupino ŠOTKI, ki prihajajo iz Kulturnega društva Borovnica. Vodenje skupine je prevzel g. Matjaž Ocepek, ki prek gledališke vsebine posveča večjo pozornost vzgoji otrok. Jedro ŠOTKOV predstavlja skupina sedemdvanajst- in trinajstletnic. Dekleta svoje projekte ustvarjajo same, njihove ideje pa pod strokovnim vodstvom prerastejo v zanimive avtorske predstave, iz katerih odseva otroška razigranost. Tudi igra ZGODILO SE JE V NAŠEM GOZDU govori o dveh razvajenih sestrah, ki jima ni mar za dogajanje okrog njiju, skrbita le zase in po naključju ostaneta eno noč sami v gozdu. Toda gozdne živali, ki jim ni všeč, kako dekleti smetita naravo, se odločijo, da ne bosta imeli mirne noči v šotoru. Živali organizirajo napad, sestri pa v sanjah ugotovita, da so vsa živa bitja med seboj povezana. Spoznata, da morata biti prijazni do narave, živali in staršev. Igra je bila še toliko bolj domišljeno izvedena, saj je za glasbeni vložek poskrbel g. Matija Krivec s kitaro. Gledališko predstavo so si ogledali učenci petih in šestih razredov Osnovne šole Log-Dragomer, ki so uživali in prostor zapustili s pomembnim spoznanjem, da je treba naravo imeti rad in jo poslušati. Ko se gre v naravo, se mobitel pusti doma! Predstava je bila zaigrana dvakrat zaporedoma. Na tem mestu se zahvaljujemo ravnateljici in učiteljskemu zboru za odziv, Občini Log-Dragomer pa za sodelovanje in zaupanje pri izvedbi projekta Zgodovina nas povezuje. KUD Kosec - Anica Vengust Kamišibaj gre na počitnice Tudi papirno gledališče KAMIŠIBAJ, ki deluje v KUD Kosec pod mentorstvom Tomislave Zaletelj, se je pridružilo projektu Tednu vse življenjskega učenja in Tednu ljubiteljske kulture z zaključno prireditvijo delavnice Kamišibaj, ki je potekala 1. 6. 2023 v Domu krajanov v Dragomerju. Udeleženci delavnice so se predstavili obiskovalcem in spoznali Kamišibaj gledališče, njegove osnovne elemente in jih v praksi prenesli na papir. Najprej so ustvarili skico, kjer so morali dobro razmisliti o kadrih svojega Kamišibaja. Nato so posamezne slike prenesli na večji format, jih pobarvali ter pri- pravili za predstavo. Eva, Tine in Lea so poleg mentorice Tomislave udeležencem predstavili svoj Kamišibaj: Eva z zgodbico »Poredni V okviru Tedna ljubiteljske kulture in Tedna vse življenjskega škratek«, Tine s »Punčko iz gline« in Lea z “Marmelado”. Gledalci učenja, ki je potekal od 15. maja do 19. junija, so se otroci vrtca iz so se večinoma prvič srečali s to vrsto gledališča, a so jih otroci preobčine Log-Dragomer, preizkusili v risanju na asfaltu s kredami. V pričali. Bili so zadovoljni, gledalci pa tudi, ker so se lahko izkazali ta namen so zasedli športno igrišče v Dragomeru in ga uporabili v čisto novi vlogi, z vsem novim znanjem. Skupini smo zaželi lepe za svoja slikarska platna. Tema, na katero so ustvarjali individualno počitnice in na jesen se gotovo spet vidimo. Vabljeni, pridružite ali v parih, je bila »Pozdrav poletju« . Delavnice so se udeležili prav se nam! vsi otroci, od najmlajše do najstarejše skupine. Na asfaltu so tudi KUD Kosec - Anica Vengust izpod spretnih prstov naše likovne mentorice Drage Davitkove in Poleg vseh naštetih dogodkov je imel KUD Kosec v obdobju od 15. maja do 18. junija 2023 v projektu TVU in Tednih ljubiteljske kulture tudi Dneve odprtih vrat: pri klekljarski, pevski in likovni sekciji. Klekljarice so izdelovale idrijske čipke in prvo polovico leta zaključile z prisrčnim klepetom ob kavici. Likovna sekcija pod vodstvom Drage Davitkove je izvedla kar dve delavnici barvanja svilenih rutk. Udeleženci delavnice so se naučili, kako se najprej nariše vzorec s konturo, počaka, da se stvar popolnoma posuši, in nato barva z barvami za svilo. Ustvarjali so res lepe umetnine s kombinacijo prelivanja barv pri risanju na svilo. Pevska skupina Mladi po srcu pa so pridno vadili za nastop na ladjici po Ljubljanici. Hvala vsem, da ste nas obiskali, nas podprli, nas razveselili z udeležbami na prireditvah, se aktivno vključili in s tem pokazali pripadnost naši skupnosti. Vabljeni med nas, v jeseni se vidimo! KUD Kosec Poletni prihod v vrtec 65 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 66 S čustvi nabit literarno-pogovorni večer z Mileno Miklavčič Log, 31. maj 2023: Prijateljska povezanost avtorice in moderatorke večera Andreje Čamernik je obiskovalce popeljala v intimni svet spolnosti ter čustvovanja naših prednikov, travm, trpljenja in skoraj neverjetnih zgodb, ki jih je v dolgih letih ustvarjanja slišala, zapisala in nazadnje v knjigah zbrala pisateljica, zapisovalka zgodb, novinarka, ljubiteljska zgodovinarka ter antropologinja Milena Miklavčič z Žirov. Tokratni pogovorno-literarni večer, ki ga je v mansardi Upravnega centra Občine Log– Dragomer pripravilo Kulturno umetniško društvo Kosec, zagotovo nobenega obiskovalca ni pustil ravnodušnega. Tokrat so gostili izjemno zanimivo sogovornico, slovensko pisateljico Mileno Miklavčič, ki je doslej napisala več kot 600 pravljic, izdala okoli 20 knjižnih del, s svojo publikacijo Ogenj, rit in kače niso za igrače pa je razburkala Slovenijo in dvignila nemalo prahu. Knjigi so sledili ponatisi in tri nadaljevanja, v katerih so zbrane samoizpovedne zgodbe. Ob svoji redni zaposlitvi kot dolgoletna sodelavka Radia Sora je več kot 20 let snovala kulturne in otroške oddaje, oddajo Ponedeljkovi komentarji in prvo Nedeljsko radijsko popoldne; tam je tudi spoznala moderatorko večera Andrejo Čamernik. V sproščenem pogovoru sta obiskovalce tokrat popeljali v intimni svet naših prednikov, osredotočili sta se na medčloveške odnose, spolnost, nenapisana pravila obnašanja, običajev, higieno in takratno življenje. Obiskovalci so z nejevero sprejemali spolne prakse naših prednikov, babic, dedov, prababic in pradedov ter sočustvovali z ženskami iz tega obdobja. V mislih so bili hvaležni, da živijo v času, ki je predvsem ženskam prinesel mnogo več svobode predvsem na področju spolnosti in rojevanja otrok. Ob tem je avtorica dodala, da nov, sodobni čas pa vsem ni prinesel lepšega obdobja, družinske travme, ki so jih izkusile babice, so se v marsikateri družini prenesle na njihove hčere in z njih na njihove vnukinje, tako imenovano prekletstvo treh generacij pa novim generacijam le stežka pusti lahek prehod v lepše življenje. Dotaknili sta se tudi moških, ki so jih krute ženske potlačile in jim uničile prihodnost ter spregovorili o zgodbah, ki jih je avtorica slišala in zbrala v mesecih, ko smo bili zaradi epidemije Covid 19 zaprti med štirimi stenami. Avtorica je v knjigah zbrala stotine samoizpovednih zgodb ljudi, mimo katerih hodimo, a si ne vzamemo časa, da bi jim prisluhnili. Kot smo lahko slišali, so neverjetne zgodbe zaznamovale življenja pripovedovalcev in vplivale tudi na življenja otrok. Ravno njihova kruta usoda in trpljenje sta najbolj prizadeli avtorico, ki kljub vsem grozotam, ki jih je slišala, ob takšnih zgodbah ne more ostati ravnodušna. Milena Miklavčič je prva slovenska avtorica, ki se je intimnemu življenju prednikov posvetila širše, z vsem spoštovanjem ter tankočutnostjo do najbolj ranljivega, kar se lahko zgodi med dvema človekoma. Poleg samoizpovednih zgodb je spisala tudi avtorske knjige: Kuharske prismodarije za pobalinčke in babice, ki jo je posvetila otrokom in babicami. Konec leta 2022 je bila v angleščino prevedena njena detektivsko-domišljijska zgodba za otroke z naslovom Pika na B, ki je dostopna na Amazonu. Decembra je Evropska filmska akade- »Koncert« na Ljubljanici Tudi letos je KUD Kosec iz Občine LogDragomer popeljal člane svoje pevske skupine »Mladi po srcu« na plovbo po Ljubljanici, ki je postala že tradicija. Vremenoslovci in drugi napovedovalci na RTV so sicer trmasto napovedovali dež, toda mi smo se rajši zanašali na pregovor: »Sreča je na strani pogumnih« in tako se je 22 članov pevske skupine zbralo 6. junija 2023 ob 15. uri pri gostišču Livada. Dež je prenehal, kot bi odrezal, in mi smo se vkrcali na enourno plovbo po Ljubljanici. »Mlade« pevce sta med prepevanjem ljudskih, Slakovih, narodnih ter drugih zimzelenih viž spremljala Branka na klavirski harmoniki in Tonček na frajtonarici, kar je sprožilo tudi glasno vriskanje. Posebej močno odobravanje je požela pesem o ženi, ki je najprej peljala moža na semenj v Celovec, da bi ga “zataušala” potem pa si je premislila, ga pripeljala spet domov ter mu začela kuhati okusne žgance. Če bi vse Slovenke upoštevale ta nauk, bi se število ločitev v Sloveniji drastično zmanjšalo. Za mokra grla so poskrbeli člani društva z občasnimi požirki ta boljšega, za lačne kljune “mladih” koscev pa članice nežnega spola, ki so od doma prinesle pečene dobrote. Te je zelo pohvalil tudi sam skiper barke, ki mu gre vsa zahvala za varno in gotovo križarjenje. Sprehajalci mesta Ljubljane in turisti so z bregov Ljubljanice so navdušeno pozdravljali ta koncert brez vstopnine, ki so ga družno zagrešili: predsednica KUD Kosec Anica Vengust, Marija Draksler kot organizatorka in vodja skupine »Mladi po srcu« Iztok Urbanc kot dirigent. Tudi nebo, ki je tako blagohotno uslišalo naše želje za prekinitev dežja, nas je na koncu nagradilo še s čudovito mavrico. Zabeležil : Marcel Švab mija v Reykjaviku z Evropskim oskarjem za najboljši kratki film nagradila slovenski animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje režiserke Urške Djukić. Scenarij za ta film, ki odstira doslej zamolčane zgodbe o tem, kako so naše babice doživljale spolnost, sloni na izvornem,1. delu Milenine knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače, zato je del Evropskega oskarja tudi njen. Pred koncem leta je izšel že četrti del te zbirke s podnaslovom: Poglejte, moji ljudje prihajajo. Ob koncu večera, ki je kar prehitro minil, so se zbrani na svoje domove vrnili s spoznanjem, da se morajo generacije med seboj pogovarjati in se spoštovati. Za glasbeni vložek je v uvodu poskrbela glasbena skupina Mladi po srcu pod vodstvom Iztoka Urbanca. V. L. Foto: V. L. »Mladi po srcu« nastopili v Domu starejših občanov DEOS Horjul Pevke in pevci skupine »Mladi po srcu«, ki deluje v KUD Kosec LogDragomer, se z veseljem odzovemo na povabilo, naj razveselimo tudi starejše občane, ki jim starost ali druge vrste omejitve gibljivosti onemogoča obiskovanje koncertov ali drugih prireditev, kjer se sliši domačo pesem. Torej, kot pravi star pregovor: »Če ne gre gora k Mohamedu, gre pa Mohamed h gori.«. Tokrat smo obiskali Dom starejših občanov v Horjulu. Na lepo sončno petkovo dopoldne smo nekaj dodatnega sonca in topline vnesli med oskrbovance doma in jim skušali malce popestriti vsakdan. Po obrazih oskrbovancev in spontanem aplavzu sodeč nam je to lepo uspelo. Slaba urica slovenskih ljudskih pesmi je kar prehitro minila. Seveda so oskrbovanci tudi zapeli z nami, zlasti pri zadnji »Mi se ‘mamo radi«. »Pa še pridite!« so se poslovili od nas. Nastopi v domovih za starejše občane so postali že neke vrste stalnica in obveza do naših starejših občanov. Vsako leto jih obiščemo kar nekaj. Zadovoljstvo, ki ga vidimo na obrazih oskrbovancev, odtehta vse urice vaj in nam v srce posadi misel, da bomo morda nekoč tudi mi potrebovali pomoč ter nam bo vsakršno razvedrilo dobrodošlo. Iztok Urbanc 66 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obisk učencev in učiteljev OŠ Log – Dragomer na Portugalskem Člani Društva upokojencev Log pri Brezovici smo se v četrtek 1. 6. z avtobusom odpeljali na raziskovanje Šoštanja. V nedeljo, 14. 5. 2023 smo se v deževnem jutru odpravili na pot v sončno Lizbono. Po prijetnem letu smo se namestili v središču mesta, ki smo ga v naslednjih dneh tudi dobro spoznali. V treh aktivnih dneh smo obiskali osnovno šolo v Vialongi, nedaleč od glavnega mesta Lizbona. Učitelji in učenci so nas lepo sprejeli. Ogledali smo si šolo z učenci od 1. do 4. razreda in se udeležili pouka angleščine. Naslednja dva dneva smo spoznali še drugi del šole z učenci od 5. do 9. razreda. Udeležili smo se vaj s šolskim orkestrom, z učen- ci izdelovali robote, likovno ustvarjali in spoznavali portugalsko kulturo ter se športno pomerili v balinanju z učenci s posebnimi potrebami. V kratkih petih dneh smo si ogledali kar nekaj kulturnih znamenitosti, staro mestno jedro in obmorsko mesto Cascais ob Atlantskem oceanu. Z obiskom mesta, šole, druženja s sovrstniki in domačini smo pri- dobili nove izkušnje, spoznali drugo kulturo, jezik in običaje, ob tem pa stkali nova in obogatili stara prijateljstva. Domov smo se vrnili polni novih vtisov in prijetnih občutij. Koordinator projekta, pomočnica ravnateljice in učiteljica: Matjaž Grandič, Nina Ciuha Cerkovnik in Mateja Zlobko Šport in rekreacija združila krajane Dragomerja in Lukovice Med mnogimi prireditvami, ki obeležujejo naš občinski praznik, je tudi tradicionalni balinarski turnir v izvedbi moške balinarske sekcije Društva upokojencev Dragomer. prizorišču tekmovali člani DU iz sosednjih občin: Logatec, Preserje, Loška dolina, Rakek, Polhov gradec , Ig in Brezovica. Ekipa pohodnikov, katero je vodila Ivica Vidmar, se je podala na pohod po slikovitih poteh občine Log Dragomer. Poti so jih vodile skozi gozd do Ferjanke, nato mimo čudovitih razglednih točk, kar je udeležencem Na prizorišču balinarskega turnirja, ki se je omogočilo odkrivanje skritih lepot v neposredni odvijal v središču Dragomerja, je bilo polno nav- bližini doma. Jutranji telovadci »Vedno poskočni« dušenja in adrenalina. Zbrane je nagovoril župan so se pridružili svojim sotekmovalcem na Logu Miran Stanovnik . Prišle so vse vabljene ekipe, z in izpeljali skupni rekreativni nastop. Športni kulnjimi pa tudi dobra volja ob pričakovanju dobre turni in družabni dogodki se bodo nadaljevali še uvrstitve. Osem moških ekip se je pomerilo v skozi ves mesec junij. Društvo upokojencev Dragomer Lukovica tekmi za prestižni naslov. Poleg domačinov so na 67 Spomladanski izlet v Šoštanj Erasmus + V okviru mednarodnega projekta Erasmus +, s programom učenja Ka122, smo se učenci in učitelji Osnovne šole Log–Dragomer udeležili aktivnosti učenja z obiskom osnovne šole v Vialongi na Portugalskem. CMYK Za nami je še en lep izlet. Povezali smo se z g. Jankom, predsednikom Društva upokojencev iz Šoštanja. Pričakal nas je v mestu in se skupaj z nami povzpel na razgledni grič Gorice, od koder je bil prekrasen razgled na mesto, na velike dimnike TEŠ-a in na vsa 3 jezera v Šaleški dolini. Izčrpno nam je pripovedoval o življenju v mestu in o tem, kako se je v zadnjih 100 letih pokrajina spremenila. Kjer so bile nekoč vasi s kmetijami in obdelovalno zemljo, so nastala jezera kot posledica ugrezanja zemlje zaradi kopanja lignita. Tako je bila porušena vas Družmirje s cerkvico sv. Mihaela in leta 1976 je tam nastalo Družmirsko jezero. Pravijo, da je s svo- jimi 90 m najglobje v Sloveniji. V Kajuhovi kavarni smo si malo odpočili in si privoščili kavico. Na vrsti sta bila ogleda: ene izmed najlepših zgradb v mestu - Vile Mayer z zelo prijetno vodičko Urško in Muzej Usnjarstva, kjer smo si ogledali film o predelavi usnja. Del filma je predstavljal predelavo svinjskih kož z bližnje Vrhnike in še zgodovino tovarne vse od njenih začetkov v letu 1788. Že precej utrujeni in lačni smo se odpeljali na bližnje letališče Lajše, kjer so nam postregli z res okusnim kosilom. Izlet smo končali ob Velenjskem jezeru, kjer so pred dvema letoma postavili izjemno zasnovano razgledno ploščad Vista. Ta se dviguje 14 metrov v višino. S ploščadi se je odprl čudovit pogled čez celotno Velenjsko jezero z okolico vse do Šoštanja. Udeleženci smo občudovali harmonično sožitje narave in urbanega okolja. Kot je rekla naša članica, je bilo to kot češnja na torti tega izleta. Domov smo se vrnili pozno popoldne, polni lepih vtisov. Za DU Log Irena L. V OŠ Log - Dragomer je že deveto leto potekal Krožek za razmišljanje. Na njem se je štirinajst učenk in učenec iz 4. in 5. razreda učilo po de Bonovem programu razmišljati s svojo glavo: načrtovati, snovati, ustvarjati, sodelovati, se odločati in reševati. Na petindvajsetih srečanjih so učenci osvojili Cort 1, ki jim daje širino zaznavanja, kar je za razmišljanje enako pomembno kot je besedni zaklad za branje; in Cort 4, ki jih vzpodbuja k lastni kreativnosti in spreminjanju vzorcev in konceptov, da ob pomoči svinčnika in papirja oblikujejo svoje razmišljanje. Letos nas je s svo- jim obiskom razveselila tudi mag. Nastja Mulej, ki je edina licencirana trenerka DE BONOVIH orodij razmišljanja v Sloveniji. Zaključujem z mislijo dr. Edvarda de Bona: » Vsakdo ima pravico dvomiti o vsem, kolikor krat hoče, in dolžnost, da to stori vsaj enkrat. Noben način gledanja na stvari ni preveč svet, da ga ne bi ponovno premislili. Noben način dela ni tako učinkovit, da ga ne bi bilo mogoče izboljšati.« Mentorica krožka Janja Zadnikar 67 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 68 DRUŠT VO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGR ANJE IN DVIG-ovi študentje tujih jezikov končali študijsko leto Izteklo se je študijsko leto za študente tujih jezikov: angleščine (2 skupini), ruščine in španščine. Najstarejši po stažu učenja so študentje angleščine, učenje poteka vse od leta 2012. Še vedno je vključenih nekaj prvih študentov, veliko je tudi novih. »Rusi« praznujejo tretje leto učenja, najmlajši so »Španci. V dveh skupinah sta mentorici naravni govorki, ki ju je k nam pripeljala ljubezen: Rusinja prof. Alla Gorše in Venezuelka prof. Anny Prada Stopar; angleški mentorici pa sva prof. Olga Drofenik in prof. Milojka Babšek, obe iz Dragomerja. Študijsko leto so študentje doživljali in končali na različne načine: danes vam o tem pripovedujejo študentje ruščine in anglisti pri prof Babškovi. Naše učenje ruskega jezika z Allo Privjet (živjo)! Ob prebranem naslovu ste verjetno najprej pomislili, »Zakaj prav ruščino?« Študentje smo ljubitelji ruske kulture, umetnosti in želeli smo potovati v Rusijo. Si tam morda ogledati čudoviti Sankt Peterburg ob reki Nevi ali začutiti utrip 14-milijonske Moskve ali pa uživati na potovanju s Transibirsko železnico, ki je z 9288 km najdaljša železnica na svetu. Pred tem pa se kaže naučiti vsaj malo ruskega jezika. Vojna v Ukrajini je naše načrte potisnila v ozadje. Z učenjem smo kljub temu nadaljevali. Ob izbruhu vojne smo sočustvovali z našo predavateljico Allo, Rusinjo, ki živi v Sloveniji že več kot 30 let. Toda tako kot večina Rusov ima tudi ona prijatelje in sorodnike tako v Ukrajini kot v Rusiji. Pomagala je številnim posameznikom, ki so pribežali v Slovenijo. Študentov nas je osem: šest iz naše občine, dva iz Vrhnike. Profesorica Alla pravi, da smo dobri študenti. »Morate se učiti novih besed, pesmi na pamet in ponavljati ter preverjati. Nove besede ponavljajte kjerkoli: v kuhinji, kopalnici, v avtu. Možgane morate zaposliti, da boste ohranili prožnost razmišljanja, hitrega reagiranja.« Učne ure z Allo so vedno nekaj posebnega. Je odlična pedagoginja, ki ve, da se odrasli drugače učimo. Je mojstrica zanimivih metod učenja, ki zahtevajo zbranost, hitrost ter humor, da se ob tem kdaj nasmejemo in snov bolje zapomnimo. Uro običajno začnemo s pripovedovanjem lepih novic, ko vsakdo izpostavi eno zanimivo pozitivno novico iz preteklega tedna. S tem nas posredno vodi k razmišljanju, »da na svetu si zato, da sam si sonce« kot pravi pesnik Tone Pavček. Poetičnost in lepoto ruskega jezika nam želi približati tudi skozi učenje Puškinovih pesmi na pamet. Tako smo se že naučili njegovih »stihov« o pomladi, o poletju, o jeseni in o zimi, kar je precej težko, saj je jezik tistega časa arhaičen, precej drugačen od modernega ruskega jezika in gre za pesniško izražanje. Človek začuti, da je Puškin prav posebno ljubil jesen, ni pa maral vročega poletja, s pojavom komarjev, muh. Seveda prav vsi nismo navdušeni nad učenjem na pamet, vendar smo ga večinsko sprejeli. Ljudje se različno učimo. Pri naših urah tudi pojemo prelepe ruske pesmi, ki opevajo ljubezen, rusko dušo. Ruska abeceda ima 33 črk, trdi in mehki znak za polglasnik. Pravilna izgovarjava potrebuje veliko vaje, veliko poslušanja in tako tudi pisanje. Vsi Rusi govorijo zelo hitro in tako tudi naša profesorica. »To je ruščina«, pravi, »tako govorijo Rusi.« Velik poudarek daje na branje besedil, na pravilnost naglasa in na hitrost: »Za tale tekst potrebujete 20 sekund, za tegale 30«, pravi Alla. In štopa. Predavateljica Alla nam vsakič naloži veliko domače naloge tako, da smo prisiljeni delati tudi doma, kar je dobro in koristno. Skratka, na urah ruskega jezika z Allo smo ves čas v visokem startu. Iskrena hvala, profesorica za vse prijetne ure z vami. Mila, Valerija, Boris, Gabi, Oto, Mariča in Martina se vidimo spet jeseni. Pa ka. (Adijo) Hvala DVIG-u, naši Univerzi za tretje življenjsko obdobje, da nam omogoča učenje tujih jezikov in nam nudi tudi vso podporo. Študentka Erna Kos Grabnar Izlet po Tržaškem krasu in obali – zibelki slovenskega ribištva do leta 1947. Vas Križ je rojstni kraj pomembnih Slovencev: arhitekta Viktorja Sulčiča, ki je bil soavtor slovitega nogometnega stadiona Boca Juniors v Argentini, slikarja in marinista Alberta Sirka ter pesnika in pisatelja Miroslava Košute. Po strmi razgledni cestici smo se spustile na obalno cesto v Nabrežino in mimo Sesljana v Devin, manjše naselje s čudovitim zalivom in urejeno plažo. Na vročem soncu, v prijetnem lokalu tik ob morju, nas je ga. Milojka pogostila z »morsko« malico. Ga. Milojka nam je pripovedovala, kako je v mladosti s prijateljicami prekolesarila vso pot od Šempetra pri Gorici do Devina na kopanje ravno v ta zaliv. Ustavile smo se še v Štivanu, kjer izvira reka Timava, dolga le dva km; štirje izviri čudovite zelene barve pa prejemajo vodo od reke Reke, napajajo jo pa tudi podzemni tokovi Vipave in Soče. V popoldanskih urah smo se odpeljale skozi Rožno dolino v frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi gorici. Samostanska knjižnica je bila žal zaprta, ogledale pa smo si grobnico Burbonov, ki hrani posmrtne ostanke francoskega kralja Karla X. Burbonskega, ki je po revoluciji leta 1830 zbežal iz Francije in leta 1836 prišel v Novo Gorico, kjer je umrl za kolero. Ko smo se vračale na parkirišče, smo v parku pred samostanom srečale našo vrhunsko smučarko Ano Bucik, nečakinjo prof. Milojke. Ana se je vračala s kondicijskega treninga. Po prisrčnem pozdravljanju in slikanju smo se odpeljale v Miren pri Novi Gorici, v osmico/izletniško kmetijo Faganeli. Dobro podprte s hrano, polne vtisov in zadovoljne z izletom, smo se v večernih urah vrnile domov. Čudovit izlet, ki ga priporočamo vsem. Študentka Mojca Konja Ali bo ChatGPT spremenil naša življenja? To je bil naslov predavanja dr. Matjaža Gamsa, organiziranega 16. 5. 2023 v počastitev Tednov vseživljenjskega učenja. ChatGPT je program umetne inteligence, ki oponaša človeka in ve še daleč več – ni človeka, ki bi vedel približno toliko. Lahko nam pomaga in korenito izboljša naše življenje – danes in še bolj jutri, na naslednjih področjih: Komunikacija - s prihodom ChatGPT in drugih podobnih tehnologij se je način, kako komuniciramo z računalniki, bistveno spremenil. Namesto, da bi se morali ukvarjati z zapletenimi vmesniki ali programiranjem, lahko zdaj uporabniki preprosto vnašajo naravni jezik in pridobijo odgovore ali izvajajo določene naloge. Podpora pri odločanju -umetna inteligenca, kot je ChatGPT, je omogočila dostop do velike količine informacij in znanja na enostaven naOb zaključku tečaja angleškega jezika smo se: čin. Ljudje lahko zdaj hitro pridobimo odgovore profesorica Milojka Babšek Valentinčič in štu- na svoja vprašanja, se posvetujemo o različnih dentke Cvetka, Irena, Andreja in Mojca odpravi- temah ali pridobimo nasvete za odločanje v razle na izlet v kraje, ki jih je v mladosti obiskovala ličnih situacijah. prof. Milojka, ostale pa teh krajev še nismo dobro poznale. Odpravile smo se v slovenske vasi na Tržaškem Krasu. V vremensko neprijaznem torkovem jutru smo se odpeljale najprej v Repentabor na rob slovenske države, le nekaj kilometrov od Trsta. Sredi valovitega kraškega sveta je na vrhu griča Tabor trdnjava z obzidjem, kamor so se zatekali slovenski kmetje pred turškimi hordami. Kljub nizkim oblakom in močni burji smo uživale v razgledu po čudoviti pokrajini vse do morja. Premražene smo se odpeljale proti Križu, nekoč povsem slovenski, danes pa zamejski vasi s 1450 prebivalci, kjer še slišiš slovensko besedo. Križ je stara slovenska ribiška vas, kjer se je pred več kot 1000 leti začelo slovensko pomorsko ribištvo. Leta 1911 je v vasi živelo 198 poklicnih slovenskih ribičev z 62 plovili. Poseben poudarek je bil na tunolovu in čupi, drevaku, ki so ga ravno ribiči iz Križa izdelali in uporabljali več kot 1000 let, vse Izobraževanje in učenje - ChatGPT in drugi podobni sistemi so postali koristni pripomočki za izobraževanje in učenje. Študentje in učenci lahko pridobivajo informacije, se učijo skozi interakcijo z umetno inteligenco ter dobivajo povratne informacije in nasvete. Avtomatizacija in optimizacija procesov: Umetna inteligenca se uporablja za avtomatizacijo in optimizacijo številnih procesov v industriji, trgovini, zdravstvu in drugih sektorjih. To pripomore k večji učinkovitosti, zmanjšanju napak in boljšemu izkoriščanju virov. Ustvarjanje novih izkušenj - ChatGPT in drugi podobni sistemi so prispevali k ustvarjanju novih izkušenj in storitev, kot so virtualni asistenti, interaktivne zgodbe, igre in virtualni svetovi. To je omogočilo inovativne pristope k zabavi, učenju in ustvarjalnosti. Seveda obstajajo tudi nekateri izzivi in vprašanja, povezana z uporabo umetne inteligence, kot so: zasebnost, varnost in etična vprašanja. Pomembno je, da se razvijajo ustrezni okviri in smernice za uporabo teh tehnologij, da se zagotovi njihova pozitivna uporaba v naših življenjih. Med udeleženci predavanja smo bili takšni, ki ChatGPT že uporabljamo, in takšni, ki ga ne. Navdušeni nad njegovo uporabo in zadržani. A ti mešani odzivi niso nič novega, človeka spremljajo od nekdaj ob uvajanju tehnoloških novosti v delo in vsakdanje življenje. Olga Drofenik, DVIG Srečanje s Partljičem Vsako srečanje s pisateljem Tonetom Partljičem je dogodek, ki človeka odmakne od vsakdanjih zadreg in skrbi, ga popelje v nek drugačen svet, zanimiv, atraktiven, nov in drugačen, pa vendarle znan ter prepoznaven. V naš kraj smo ga povabili v okviru bralnega krožka in Tednov vseživljenjskega učenja 2023 ob izdaji njegove nove knjige z naslovom Veter z juga, ki je izšla pred kratkim in jo pisatelj predstavlja v mnogih krajih prek naše domovine. (vse zasluge gredo Olgi, njegovi nekdanji sošolki). A pisatelj ne bi bil Tone Partljič, če srečanja ne bi začel z njemu lastnim humorjem. Predstavil ni le novega romana, ki ga ponuja v branje z novo knjigo, temveč je opisal z nekaj dogodki samega sebe, svojo mladost in se v pripovedi sprehodil skozi različne aktivnosti v svojem življenju. Že potovanje v Dragomer je zanj predstavljalo pravo malo pustolovščino, saj so številni prometni zastoji tako na območju Štajerske kot v okolici Ljubljane resno ogrožali dogovorjeni termin srečanja. Naš kraj mu ni posebej znan, zato pa bolje pozna okolico: Vrzdenec, Horjul in Zaplano, kamor je večkrat zahajal s Tonetom Kuntnerjem, ki ima vikend v okolici. Zelo rad še vedno prebira Cankarjeva dela in z veseljem je raziskoval kraje, ki jih je Cankar opisoval v svojih delih. Še vedno tudi rad citira nekatere odlomke iz njegovih del. Ko se spominja svojega otroštva, posebej navdi- 68 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 69 DRUŠT VO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGR ANJE hujoče pripoveduje o svoji materi. Rada in veliko je brala, tudi otrokom: njemu, bratu in sestri; najraje je branju sledil prav Tone. Ko je brala Jurčičevo povest Domen, se je tako vživel v zgodbo, da je ob poslušanju neutolažljivo jokal. Mama ga je ob tem podražila, kakšno tele je, saj res ni nič fantovskega v tako čustvenem doživljanju. Začetki njegovega pisanja so obsegali v glavnem pisanje komedij, saj za resne romane pisatelj potrebuje veliko časa, resen načrt in veliko koncentracije. Tega mu je v tistih časih vedno primanjkovalo. Še najmanj pa ga je imel tedaj, ko je bil poslanec v slovenski skupščini. Pisal je veliko: za gledališča, knjige in še kaj. Zdaj ima časa dovolj in veliko piše o Mariboru, zgodovini svojega kraja in o ljudeh, ki so pomembno vplivali na razvoj in razcvet mesta. Zelo rad ima svoje mesto, še posebej reko Dravo, na katero ga še posebej vežejo mnoga čustva in spomini. Za roman Veter z juga je pisatelj prebral preko 5000 strani o neonacionalizmu. Poslušal je pogovore, ki jih je na radiu Trst Mira Sardoč vodila s pokojnim režiserjem Jožetom Babičem, in jih uporabil za lik enega od dijakov, ki so junaki novega romana. Zgodba se dogaja leta 1934: to je leto Maistrove smrti, atentatov na kralja Aleksandra v Marseillu in kanclerja Dolfussa na Dunaju. Fašisti so v tem času izvajali genocid med sloven- skimi Primorci in mnogi so prišli živet z družinami v Maribor. Nemci, ki so živeli v Mariboru, pa so se selili v Avstrijo ali nazaj v Nemčijo, da se izognejo najhujšemu. Maribor se v tem obdobju oblikuje v industrijsko središče z železničarskimi delavnicami, tekstilno industrijo in splavarskim tranzitom po Dravi. Oblikujejo se stanovanjske kolonije, prebivalstvo levega in desnega brega Drave se loči po materialnem stanju, stopni izobrazbe in bivanjskih razmerah. Glavno vlogo v romanu imata vdova generala Maistra - Marija Maister, vdova Greta Šprah in seveda dijaka Pepi ter Jožek. Roman se bere napeto, na trenutke humorno, sicer pa lahkotno in izjemno zanimivo. Resničnost in fikcija sta tako povezani, da lahko v romanu prepoznamo mnoge ljudi tistega časa in dogodke kot del naše zgodovine. Roman vsekakor priporočam v branje. Nekateri dogodki se bralca resnično močno dotaknejo. Kot že rečeno nam Partljič ni pripovedoval zgolj o knjigi, pač pa je mimogrede navrgel nekaj zgodbic iz svojega otroštva, kot tudi o tem, kako zdaj preživlja jesen življenja. Čas je hitro tekel, njega pa je čakala pot nazaj v Maribor. Ni odrekel podpisovanja svojih del, komentiral je tudi vsak podpis precej duhovito, kot to zmore le on. Prepričana sem, da nas bo kmalu presenetil s kakšnim novim romanom in že zdaj se ga veselim. Dragica Krašovec, urednica Dnevnika BK DUDL poučno in zabavno po Piranskem zalivu Junijski dnevi so kot nalašč za ogled različnih krajev po naši domovini, prileže se seveda tudi skok na morje in morda še prvi skok v morsko vodo. Letošnji junij vremensko sicer preizkuša naše potrpljenje in pogum, a to ni zadosten razlog, da ne bi izvedli začrtanih ciljev. V Društvu upokojencev Dragomer Lukovica smo se odločili, da si letos ogledamo Piranski zaliv s plovbo po morju in udeležencem tega dogodka malce podrobneje predstavimo njegove lepote, kulturno dediščino, ki jo lahko opazujemo na kopnem, in še kakšno podrobnost, ki je povsem nova in za večino neznana. Naša obala meri nekaj več kot 45 km po dolgem, kar je po merilih mnogih držav, zlasti za naše vzhodne sosede res malo, a je lepa in zanimiva ter tudi zaradi te majhnosti posebej privlačna. Obmorska pokrajina ponuja veliko lepih pogledov, pogled z morja na kulturne in naravne znamenitosti pa je razumljivo povsem drugačen od tistih na kopnem. Piranski zaliv je del Tržaškega zaliva, pravzaprav največji zaliv v njem in vključuje dva večja zaliva: Portoroškega in Sečoveljskega. Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško še vedno ni jasno določena ter tako vrsto let jabolko spora med državama. Toda to nas ni oviralo, da ne bi uživali med plovbo. Prelepo sončno vreme, mirno morje in ladjica Meja, ki je zasidrana v Portorožu, je že čakala na nas. Vse našteto je zagotovilo, da bomo preživeli še en lep in zanimiv dan. Zapluli smo proč od obale v smeri Pirana. Beli križ je z gosto poselitvijo hribčka nad morjem počival v soncu in kmalu za njim se je prikazala panorama mesta Piran. Zagotovo veste, da je bilo to mestece uvrščeno na lestvico lepo urejenih, prijaznih in kulturno bogatih mestec v Evropi, ki jih turisti izjemno radi obiskujejo. Visoko nad morjem se je dvigovala cerkev Svetega Jurija, mi pa smo pluli dalje proti Rtu Madone in naprej proti Izoli. Pod Belvederom je prva urejena plaža, dalje Simonov zaliv, takoj za njim ostaja viden visok dimnik nekdanje tovarne Delamaris. To je še edino, kar je ostalo od nje. Na koncu Izole se nahaja plaža pri Svetilniku. Lepo urejene površine so že v teh dneh zasedli mnogi kopalci. Temperatura morja je ta dan segla do 22 stopinj Celzija. V daljavi se je pogled ustavil na zalivu Svetega Križa, bolj znanem kot Mesečev zaliv, saj divja plaža v njem spominja na obliko polmeseca. Občudovali smo Strunjanski klif in hribčke nad morjem, po katerih poteka strunjanska učna pot. Mnogi med nami so jo že večkrat prehodili. Pred nami smo potem uzrli Luko Koper. Kar nekaj velikih ladij je čakalo na vstop v pristanišče. Mesto se razteza ob njej na desni strani, na levi pa nas je kapitan ladje opozoril na Gradež, Miramar in v meglici obrise Trsta. Razgled proti italijanski obali zaradi visoke vlage ni bil najboljši a lahko smo se vsaj orientirali, kje se nahaja. Sledil je krajši odmor. Ladjo so zasidrali in imeli smo dovolj časa za druženje, pravo kosilo z morskimi dobrotami, manjkalo ni petja, glasu harmonike našega Toneta in komentarjev o videnem. Povratna plovba je potekala vse do Kanegre, kjer so Hrvatje uredili veliko školjčišč, pravza- valo tudi pri kopanju v morju. Nekje v sredini Piranskega zaliva je potopljena ladja Maona, dolga kakih 35 m in široka 7 m. Leži dobrih 21 m globoko in je nadvse privlačna za mnoge potapljače, saj je dobro ohranjena v globini morja. Nanjo nas je opozoril naš Joc, sicer ladijski pomočnik a tudi član našega društva, ki je predlagal to potepanje in ga pomagal realizirati. Po dobrih štirih urah plovbe smo se vrnili na kopno in po krajšem postanku v Portorožu krenili domov. Polni vtisov, zanimivih podatkov in novih znanj smo bili udeleženci enoprav tik ob morski meji med tni v oceni, da smo skupaj predržavama. živeli lep in vsebinsko bogat Spremljala nas je jata galebov, četrtek. ki so vztrajno čakali na koščke Tudi med vožnjo je bilo veselo. hrane, najbolj pozorni opazoS prepevanjem smo si krajšali valci pa so lahko opazili kakega čas vožnje in s klepetom obujali delfina na morski gladini. Na spomine na preživet pomorski celini so se vrstile plaže, kjer so se zlasti mnogi tujci nastavljali dan. Dragica Krašovec soncu. Veliko jih je že zares uži- Dan mladosti še ni pozabljen Kje so že časi, ko je mladina po vsej bivši državi praznovala Dan mladosti! vran, s katerimi so se pomerile že aprila letos, ko je naša ekipa gostovala pri njih. Turnir v Dragomerju je bila tako le ena od prireditev, ki sodijo v sklop praznovanj občinskega praBalinarke BŠD Dragomer so znika. Sodelujoče sta nagovotudi letos na ta dan organizira- rila in pozdravila župan Miran le ženski turnir. Stanovnik ter predsednik BaLetos je potekal turnir celo z linarskega društva Dragomer mednarodno udeležbo, saj so gospod Damjan Vindišar in se ga udeležile gostje iz Hrva- vsem zaželela dobro počutje ter ške - iz Balinarskega kluba Lo- dober met. Udeleženke naše ekipe so zapele pesem »Lepo je v naši domovini biti mlad«, ki je postala tako rekoč njihova himna na tem turnirju. Tekmovanje je potekalo v prešernem vzdušju. Tekmovalke, polne adrenalina, je spodbujalo veliko število gledalcev in navijačev, kar je gotovo pripomoglo k dobrim rezultatom. Domačinke na drugem mestu so morale priznati, da je bila tokrat boljša ekipa z Iga, ki je zasedla prvo mesto, tretje so bile tekmovalke iz Polhovega Gradca. Turnir ob Dnevu mladosti je tradicionalen in zanj velja veliko zanimanje med ženskimi ekipami v naši regiji. Zaradi izjemne prizadevnosti domačink, ki znajo poskrbeti za dobro organizacijo prireditve in za primerno pogostitev sodelujočih ekip ter športni potek tekmovanja, so zasluženo prejele tudi letos veliko pohval in čestitk za organizacijo turnirja od vseh sodelujočih ekip. To je le še eden v vrsti dokazov več, da je v slogi moč in da se s skupnimi močmi tudi z omejenimi finančnimi sredstvi lahko izvede uspešen turnir. Čestitke balinarkam za uspeh na turnirju in še eno uspešno organizirano tekmovanje. Pa mirno roko in dober pogled na naslednjih tekmovanjih! Besedilo: Dragica Krašovec, slika: Marija Draksler 69 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Občina Log - Dragomer CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 70 Balinarski turnir Dober odziv ekip Dragomer, 28. maj - Na balinišči je potekalo četrto Odprto prvenstvo Dragomerja v balinanju, ki ga je organiziralo Balinarsko športno društvo Dragomer. Na turnirju v dvojicah je sodelovalo kar 32 ekip, tudi z zvenečimi imeni, ki posegajo po svetovnih in evropskih lovorikah. Ekipe so se po jutranjem nagovoru župana Mirana Stanovnika ter predsednika društva Damjana Vindišarja, merile na več baliniščih: v Dragomerju, Radni, Jami in v Sinji Gorici. Tekmovanje je zaradi številčnosti ekip potekalo cel dan, za največ razburljivosti pa so poskrbeli večerni finalni dvoboji. Dvojici Švigelj Na podlagi 61. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP), v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov in projektov kulturne dejavnosti v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 57/13) in Odloka o proračunu Občine Log - Dragomer za leto 2023 (Uradni list Republike Slovenije št. 140/2022), Župan Občine Log - Dragomer objavlja JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV NA PODROČJU KULTURNE DEJAVNOSTI, KI JIH BO V LETU 2023 SOFINANCIRALA OBČINA LOG DRAGOMER 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Naročnik javnega razpisa je Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov na področju kulturne dejavnosti v Občini Log - Dragomer v letu 2023 z naslednjo vsebino: - redna dejavnost registriranih kulturnih društev oziroma njihovih sekcij, oziroma kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost, - kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije, ki presega šolske vzgojno - izobraževalne programe, če že ni sofinancirana iz proračuna Republike Slovenije, - izobraževanje strokovnih kadrov za izvedbo kulturnih dejavnosti, - kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu občine. - Hozjan iz BŠD Dragomer se je uspelo prebiti v četrtfinale, a je morala s 7:9 priznati premoč dvojice Petrič E. - Petrič A. No, slednja je bila na koncu tudi zmagovalna ter prejela 450 evrov. Za njo se je uvrstila dvojica Košir - Petrovič (225 evrov), sledili sta še Premru - Janžič (135 evrov) in Štok Zdravkovič (90 evrov). »Športni dogodek, ki je potekal v okviru občinskega praznika, je potekal v sproščenem športnem vzdušju. Vesel sem številčne udeležbe. Hvala županu Stanovniku za nagovor in podelitev priznanj, hvala tudi sosednjim balinarskim društvom, ki so nam odstopili balinišče, da smo lahko izpeljali tekmovanje,« je dejal Vindišar, ki že sedaj vabi na turnir prihodnje leto. (gt) 3. CILJI JAVNEGA RAZPISA Cilj javnega razpisa je spodbujanje kulturne dejavnosti in kulturnega razvoja na območju Občine Log - Dragomer v letu 2023. 4. UPRAVIČENCI Upravičenci so izvajalci programov in projektov na področju kulturne dejavnosti v Občini Log -Dragomer, in sicer: - kulturna društva, - ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, - zveze kulturnih društev, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zasebni zavodi, - druge pravne osebe z neprofitno dejavnostjo na področju kulture, - registrirani samostojni kulturni ustvarjalci. Do sredstev iz tega razpisa niso upravičeni izvajalci programa, projekta ali njegovega posameznega dela na področju kulturne dejavnosti, ki so že financirani ali sofinancirani iz katerekoli druge postavke proračuna Občine Log - Dragomer. 5. POGOJI JAVNEGA RAZPISA Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Log - Dragomer, oziroma da delujejo na njenem območju najmanj 12 mesecev, - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti, - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, - da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, - da občinski upravi vsako leto redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto, - da imajo posamezni ustvarjalci na področju kulturne dejavnosti sedež stalnega prebivališča v Občini Log - Dragomer. 6. MERILA JAVNEGA RAZPISA Vloge bodo vrednotene skladno z merili, ki jih določa Pravilnik o sofinanciranju programov in projektov kulturne dejavnosti v Občini Log Dragomer (Uradni list RS, št. 57/13). Vloga je pravočasna, če je bila oddana priporočeno po pošti do vključno dne 23. 8. 2023 ali dostavljena osebno v sprejemno pisarno Občine Log - Dragomer do 23. 8. 2023 do 12. ure. Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vlogo je potrebno oddati v zaprti kuverti, označeni z imenom in naslovom pošiljatelja, v spodnjem Komisija bo na podlagi pogojev in levem kotu pa opremljena s pripisom meril, ki jih opredeljuje navedeni »NE ODPIRAJ – vloga – JR KULTUpravilnik, pripravila predlog izbora RA 2023 – 430-23/2023«. programov in projektov na področju kulturne dejavnosti s predlogom raz- 10. ODPIRANJE VLOG Odpiranje vlog bo Komisija za odpidelitve razpisanih sredstev. ranje in ocenjevanje ter vrednotenje Končni izbor programov in projektov vlog, prispelih na javni razpis zbiranja na področju kulturne dejavnosti in predlogov za sofinanciranje prograpredlog delitve razpisanih sredstev mov in projektov na področju kulturne dejavnosti v letu 2023 opravila po potrdi župan s sklepom. poteku razpisnega roka, predvidoma 29.8.2023. Odpiranje vlog ni javno. 7. OKVIRNA VREDNOST Vloga je popolna vloga, če vsebuje: JAVNEGA RAZPISA Okvirna vrednost vseh razpoložljivih - pravilno in popolno izpolnjen prisredstev, namenjenih za predmet tega javni obrazec, ki je del razpisne dojavnega razpisa, znaša 7.000,00 EUR. kumentacije, - vse zahtevane priloge, 8. OBDOBJE ZA PORABO - fotokopijo veljavnega temeljnega DODELJENIH SREDSTEV akta (statut ali pravila) ali podpisaSofinancirajo se programi, ki se bodo no in žigosano izjavo iz katere mora izvedli v letu 2023. Rok za porabo biti razvidno, kdaj ste omenjeni dosredstev je 31. 12. 2023. Sredstva niso kument na javnem razpisu že preprenosljiva. dložili ter da se v času do trenutnega javnega razpisa ni spreminjal, 9. ROK IN NAČIN - fotokopijo odločbe o vpisu v ustrePREDLOŽITVE VLOG zni register (na primer: centralni Predlagatelji morajo vloge oddati priregister društev, sodni register) ali poročeno po pošti na naslov Občine podpisano in žigosano izjavo iz Log - Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, katere mora biti razvidno, kdaj ste 1358 Log pri Brezovici ali osebno na omenjeni dokument na javnem naslovu Upravnega centra Občine razpisu že predložili ter da se v Log - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 času do trenutnega javnega razpisa Log pri Brezovici – vlogo se odda v ni spreminjal sprejemni pisarni Občine Log - Dragomer. Vloge, ki ne bodo pravočasne, pravilno označene ali ne bodo vložene s Oddaja vloge pomeni, da se upravi- strani upravičene osebe se s sklepom čenec strinja z vsemi pogoji in merili zavržejo. javnega razpisa. Tudi dopolnitve vlog se oddajajo, dostavljajo in označuje- 11. RAZPISNA jo na način, ki je določen v prvem in DOKUMENTACIJA drugem odstavku te točke. Posame- Razpisno dokumentacijo lahko zainzni upravičenec lahko na javni razpis teresirani dvignejo na sedežu Upravpredloži samo eno vlogo. nega centra Občine Log - Dragomer, Vloge bodo vrednotene s strani tričlanske komisije, ki jo je imenoval župan Občine Log – Dragomer, s sklepom št. 430-23/2023-2, z dne 14.6.2023. Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za oddajo vlog. Razpisna dokumentacija je dostopna tudi na spletni strani Občine Log - Dragomer. Razpisno dokumentacijo sestavlja: - besedilo javnega razpisa, - obrazec prijave, - izjava o izpolnjevanju pogojev, - obrazec finančna realizacija, - obrazec poročilo, - vzorec pogodbe. 12. IZID RAZPISA Predlagatelji programov bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po dokončnosti odločb o izbiri izvajalcev. Z izbranimi upravičenci bo Občina Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju programov in projektov na področju kulturne dejavnosti za leto 2023. V kolikor upravičenec, kateremu so bila dodeljena sredstva, ne vrne podpisane pogodbe v petnajstih dneh od izdaje poziva za podpis pogodbe, se šteje, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje programov in projektov na področju kulturne dejavnosti v občini Log - Dragomer v letu 2023. 13. DODATNE INFORMACIJE Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom so vam na voljo na Občini Log - Dragomer, Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici. Kontaktna oseba je Mateja Skočir – mateja.skocir@log-dragomer.si. Številka: 430-23/2023-3 Datum: 14. 6. 2023 Občina Log - Dragomer Župan Miran Stanovnik 70 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Skupne strani CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si K O M U N A L N O P O D J E T J E 71 V R H N I K A Na Centralni čistilni napravi Vrhnika prečiščenih 10.000.000 m3 komunalne odpadne vode Portal Komunala.info Obveščamo vas, da smo z mesecem oktobrom posodobili portal Komunala.info, kateri je namenjen vsem našim uporabnikom. Portal Komunala.info uporabnikom omogoča: • pregled prejetih računov za komunalne storitve in zemeljski plin, • pregled finančne kartice uporabnika (sklop odprti/zaprti računi), • možnost direktne prijave na e-račune, • oddajo števčnih stanj za vodo in zemeljski plin, • pregled zgodovine oddanih števčnih stanj. Novosti na portalu: • uporabnik bo obveščen o vseh aktualnih zadevah, • uporabnik lahko preko portala odda naročilo za kosovni odvoz, • uporabnik lahko preko portala odda reklamacijo računa, • pregled urnika odvozov smeti, • podatki o porabi pitne vode (grafično, tabelarično), • možnost pregleda več odjemnih mest (več dostopov) z enim uporabniškim imenom, • pregled nad obračunanimi storitvami, • vizualizacija računa (v pdf obliki). Kako se na portal Komunala. info prijavite prvič? Pri prvi prijavi v portal Komuanala.info mora upoMehanski del čistilne naprave rabnik na spustnem seznamu izbrati naziv podjetja (JP KPV, d.o.o.) ter izpolniti polja, ki jih od vas Centralna čistilna naprava Vrhnika skupno 30.000 kubičnih metrov greznične gošče zahteva portal. V polji Šifra stranke in Odjemno in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav. je začela obratovati konec leta 2014 mesto prepišite podatke s položnice, ki ste jo prejeli Med postopkom čiščenja odpadne vode s strani JP KPV, d.o.o.. Izberite si Uporabniško ime in v tem času s svojim delovanjem je bilo odstranjenih 360 ton preostalih in Geslo, geslo potrdite tudi v polju Potrdi geslo. zelo prispevala k ohranjanju čistega odpadkov (odpadki, ki so se ujeli na Obvezen podatek pri prvi prijavi je tudi naslov ele- okolja, izboljšanju kakovosti življenja grabljah, sitih in lovilcu maščob) ter ktronske pošte in telefonska številka. Na ta naslov v Občini Vrhnika in čistejši reki proizvedenih 5.200 ton odvečnega boste prejeli obvestilo o odprtju uporabniškega ra- Ljubljanici. komunalnega blata. čuna. Uporabniški račun boste aktivirali tako, da K nemotenemu delovanju kanaliboste kliknili na potrditev v sporočilu, ki ga boste Trenutno čistilna naprava zagotavljala čiščenje zacijskega sistema in čistilnih naprav prejeli na naslov vaše elektronske pošte. Pisna na- komunalne odpadne vode nekaj več kot 11.000 lahko v veliki meri prispevamo tudi upovodila s slikovnim prikazom se nahajajo na gumbu prebivalcem Vrhnike, Stare Vrhnike, Verda, Mirk rabniki, zato pazimo, kaj spuščamo v straniščPOMOČ, ob prijavi v portal. in dela Sinje Gorice. Poleg komunalne odpadne no školjko. Med drugim vanjo ne sodijo vlažilni vode, ki priteče po ceveh, se v čistilni napravi oči- robčki, vatirane palčke, higienski vložki, olja, mastita še gošča iz greznic in blato iz malih komunalnih čistilnih naprav, ki jih JP KPV, d.o.o., kot izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komuPonovno vas bi povabili k uporabi e-računov. S nalne odpadne vode prevzame na območju občin prijavo na prejemanje e-računov, se odločite, da Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. mesečne položnice dobivate po elektronski poti (v Čistilna naprava je sestavljena iz dveh sklopov. elektronsko banko, na elektronsko pošto ali oboje) Na prvem delu (slika 1) se odpadna voda mehanin ne več tiskano v svoj poštni nabiralnik. Če že- sko prečisti, odstranijo se večji delci, maščobe in lite račune prejemati samo na elektronsko pošto pesek. Nato voda potuje v štiri sekvenčne bio(torej na svoj e-mail), potem je dovolj prijava preko loške bazene (slika 2), v katerih poteka biološko spletnega portala Komunala.info. Za prejemanje v čiščenje. Na koncu se s terciarnim čiščenjem odsvojo elektronsko banko pa morate opraviti prija- stranijo še spojine dušika in fosforja. vo prek aplikacije svoje spletne banke. Navodila za V maju 2023 je bil na Centralni čistilni napravi naročilo e-računa in vse pomembne informacije, si Vrhnika dosežen pomemben mejnik, saj je bilo na lahko preberete na naši spletni strani: napravi od začetka obratovanja prečiščenih 10 https://www.kpv.si/pogosta-vprasanja/prejema- milijonov kubičnih metrov odpadne vode. Poleg tega je v tem času na septično postajo prispelo nje-e-racunov Biološki del čistilne naprave ščobe, barve, dezinfekcijska sredstva, zdravila in biološki odpadki. Taki materiali lahko povzročijo zamašitev cevi, okvare črpalk in naprav ter pomenijo nevarnost za zdravje in varnost ljudi. Čistilne naprave imajo ključno vlogo pri varovanju okolja in ohranjanju kakovosti vodnih virov. Pomembno je ozaveščeno in odgovorno ravnanje z odpadnimi vodami, saj vsak posameznik prispeva k ohranjanju čistega in zdravega okolja za prihodnje generacije. Zato bodimo junaki in ne zamenjajmo školjke za smetnjak. Prejemanje e-računov Iztok v Ljubljanico 71 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Skupne strani CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 72 Limonin kolač – osvežilna sladica Ta preprosta sladica vedno očara s svojim citrusnim značajem in mehko teksturo. Vsak grižljaj kolača je popolna kombinacija svežega limoninega okusa in sladkosti. Preprosta glazura po vrhu in dekoracija z meto ali meliso naredita piko na i aromatični slaščici. Sočen kolač z limono je osvežilen, prijetne arome in za pripravo res preprost! Dober tek! zmes le na rahlo umešamo s kuhalnico. 8. Tortni model (ki smo ga predhodno namastili in dno obložili s papirjem za peko) napolnimo z maso, zravnamo površino in v poprej ogreti pečici pečemo 40 do 45 min. pri temperaturi 180 °C; klasičen način peke (brez ventilacije!). Če je kolač že pečen, preverimo z zobotrebcem. 9. Kolač pustimo v pekaču, dokler se nekoliko ne ohladi. Nato ga previdno obrnemo, odstranimo obod in papir za peko, prestavimo na krožnik ali rešetko. Kolač je krhek in po peki potrebuje še malo počitka. Pustimo, da se pohladi. Za kolač tortnega premera 10. Ko se popolnoma ohladi, ga okrasimo. 22 do 24 cm (12 do 14 kosov) 11. Pripravimo slasten preliv z limono! Sladkor v prahu Sestavine za kolač: prelijemo s sokom stisnjene 225 g masla limone. Z ročnim mešal200 g sladkorja (rjavi trsni sladnikom stepamo zmes tako kor demerara) dolgo, da se sladkor stopi v 4 jajca sok (najprej postane grudi260 g gladke moke časta zmes, s časom se spre- 12. nastrgana lupinica ene limone 60 ml soka stisnjene limone 1 jž likerja limoncello (opcijsko) 1 zavitek bourbonske vanilije ali Slovenski vrt čez poletje en vanilijev strok 2 čž pecilnega praška iz vinskega kamna 1 ščepec soli meni v pasto). Vse skupaj stepamo deset minut. Tako dobimo preliv, ki bo dovolj gost, da bo ostal na kolaču in se lepo strdil. Preliv počasi z vrha zlivamo na kolač. Glazura naj se popolnoma strdi, preden ga razrežemo. Na koncu našo osvežilno sladico okrasimo še z listki drugimi citrusi, kot so limete sveže mete ali melise in po- ali pomaranče in tako ustvarite strežemo. Dober tek! mnogotere različice tega sočnega kolača. Priporočam, da za najboljši Izibizi (www.izibizi.si) udookus uporabite sveže stisnjen mačena kuhinja za vse, ki limonin sok, vendar lahko upo- iščete ideje, kaj skuhati med rabite tudi ustekleničen sok. tednom, ko vam zmanjkuje Prav tako lahko poskušate z časa, a vseeno radi dobro in zdravo jeste. Za več receptov obiščite www.izibizi.si in se naročite na brezplačne tedenske recepte. Recept in besedilo: Nina Glažar, foto: Matjaž Škerjanec Preproste rešitve za uspešno vrtnarjenje in obilen pridelek Sestavine za peko, okras in serviranje: 1 čž masla za premaz pekača in papir za peko 1 šopek sveže mete ali melise Sestavine za glazuro: 130 g sladkorja v prahu 3 jž soka stisnjene limone Priprava 1. Maslo vzamemo iz hladilnika, naj bo na sobni temperaturi vsaj 30 min. Prav tako jajca. 2. Pripravimo si tortni model pekača, premera 22 do 24 cm. S papirjem za peko ga pokrijemo po dnu (izrežemo krog premera 22 do 24 cm), po robovih ga premažemo z maslom. 3. Pečico vključimo na 180°C. 4. Limono umijemo, lupino nastrgamo, sok pa stisnemo. V manjši skledi zmešamo sladkor z limonino lupinico. 5. V večji posodi z električnim mešalnikom stepamo zmehčano maslo s sladkorjem, limonino lupinico, soljo in vanilijo (če imamo strok, uporabimo sredico). Ko dobimo rahlo zmes, postopoma dodajamo jajca (eno po eno) in stepamo tako dolgo, da masleno jajčna zmes naraste in postane puhasta kot krema. 6. Dodamo sok stisnjene limone in po želji liker limoncello ter stepamo še 1 do 2 min. 7. Na mešanico potrosimo presejano moko skupaj s pecilnim praškom. Sestavine v Predstavljam načine za pester vrt in preprečevanje razraščanja plevela ter drugih nezaželenih rastlin. Z zastirkami poskrbimo, da so tla na gredah vedno pokrita. Čim se tla spraznijo in jih ne zasadimo z novo sadiko ali zasejemo z novo vrtnino, jih pokrijemo z organsko zastirko, kot so ovela trava, slama, miskantus ali posejemo pokrovne rastline ter rastline za zeleno gnojenje. Na tak način preprečimo rast plevelov. Poleg tega zastirka zmanjša izhlapevanje vode s površine tal, zemlja je bolj odporna proti suši, preprečuje odtekanje vode v močnejših nalivih, preprečuje zbijanje tal in ohranja tla s humusom. Rezultat je lahko 30 do 70 % večji pridelek zaradi optimizacije vode v tleh in višje temperature tal, ki je zelo pomembna v začetni fazi razvoja rastlin. Za domačo zastirko lahko uporabimo zdravo listje, pokošeno ovelo travo, slamo in tudi same pleveove pred cvetenjem. Zeleno gnojenje je metoda gnojenja, pri katerem posejemo seme rastlin, ki bujno in hitro rastejo ter razvijejo obilno zeleno maso, ki jo kasneje vkopljemo v tla in tako izboljšamo njihovo rodovitnost. Zeleno gnojenje veča zaloge humusa in hranil v tleh, izboljšuje strukturo tal, omejuje rast plevelov, preprečuje spiranje hranil, rahlja in zrači tla, deluje kot živa zastirka, ki varuje tla pred vetrom, dežjem. Prednost zelenega gnojenja je, da v kolobarju na eno ali več zelenjavnih gred posejemo rastline, ki hitro in bujno rastejo, v kratkem času razvijejo gosto zeleno odejo, ki bo tla varovala pred poletno pripeko in jesenskimi nalivi ter preprečevala rast plevela. Rastline za zeleno gnojenje lahko se- Facelija zelo hitro raste in v cvetenju polepša vrt ter je izdatna čebelja paša. Ker ni v sorodu z nobeno vrtnino, naj bo redno v vsakem kolobarju. jemo vse leto, ampak idealno je maja in vdelamo v tla. Julija nato nadaljujemo s junija, ko poberemo zgodnjo kolerabico, setvijo in presajanjem poletnih vrtnin, korenček, redkvico in čebulo majski kot so poletne solate, endivije, radiči za srebrnjak. “Zeleno gnojilo” hitro raste siljenje, nizek fižol, ponovno lahko sejein po sedmih tednih ga pokosimo in mo korenček in redkvice. Rastline za zeleno gnojenje sejemo tudi od konca avgusta do konca septembra, ko je veliko gred že praznih. Do prve slane, ki jih uniči, bodo rastline že bujno zrasle. Jeseni ali pomladi jih bomo vdelali v tla in nadaljevali s setvijo zgodnje zelenjave. Tla bodo imela dobro strukturo, dovolj bodo vlažna, prepustna, bogata in živa. Prednosti rastlin za zeleno gnojenje so, da goste in globoke korenine oljne redkve tla rahljajo in preprečujejo njihovo spiranje, na koreninah metuljnic (detelje) živijo bakterije, ki iz zraka vežejo dušik in z njim bogatijo tla, facelija in bela gorjušica pa s koreninskimi izločki odvračata tudi talne škodljivce. Rastline, ki so primerne za zeleno gnojenje, morajo rasti na vsakih tleh, saj jih pogosto sejemo tam, kjer so tla revna in utrujena. Najbolj znane rastline za zeleno gnojenje: – facelija zelo hitro raste in v cvetenju polepša vrt ter je izdatna čebelja paša. Ker ni v sorodu z nobeno vrtnino, naj bo redno v vsakem kolobarju; – oljna redkev z gostimi in globokimi koreninami rahlja in zrači tla; – krmna repica ima močan koreninski sistem, ki omogoča koriščenje tudi tistih hranil, ki so v težje dostopni obliki; – meliorativna redkev z svojimi globokimi koreni rahlja zbito zemljo; – rukola vsestranska hitrorastoča vrtnina, ki jo stalno sejemo, režemo in ostanke zadelamo v tla in še bi lahko naštevali. Izbor je zelo pester. Poskrbimo, da bomo poleti imeli čudovit vrt. Barbara Lončar 72 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Skupne strani CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 73 Kako do dodatnega dohodka na kmetiji? Cene vhodnih materialov, storitev in davčne obremenitve (katastrski dohodek, obdavčljiva neposredna plačila) na naših kmetijah so vedno višje, cene pridelkov pa ne dohajajo podražitev ali celo ostajajo dalj časa nespremenjene. Na manjših kmetijah dohodki ne omogočajo niti enega delovnega mesta, zato je treba iskati vire prihodka drugod. Ena od možnosti je tudi uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Osnovni namen dopolnilnih dejavnosti je izraba proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji. Uredba o dopolnilnih dejavnostih opredeljuje širok nabor dopolnilnih dejavnosti, a tokrat se osredotočamo na osnovne informacije glede predelave živil rastlinskega in živalskega izvora. Torej, če na kmetiji proizvajamo določene pridelke (zelenjava, mleko, meso …) lahko s predelavo tem izdelkom dodamo novo, višjo vrednost in tako pridobimo dodatni dohodek. Pogoj je seveda lastna surovina (vsaj 50 %, mogoč je tudi dokup (do 50 %) od drugih kmetij). Kaj potrebujemo? Poleg osnovne surovine seveda čas oz. člane kmetijskega gospodarstva (KMG), ki se bodo (zavzeto) ukvarjali s to dejavnostjo, primerno urejene prostore, potencialne kupce in seveda dovoljenje za opravljanje te dejavnosti. Dovoljenja izdajajo upravne enote. Dopolnilno dejavnost lahko priglasi nosilec kmetije ali član kmetije s soglasjem nosilca. Ob vlogi se opredelite, katere dopolnilne dejavnosti boste opravljali. V odločbi bodo navedeni tudi vsi osnovni pogoji, zato velja odločbo temeljito prebrati. Pri dopolnilni dejavnosti predelava živil živalskega in rastlinskega izvora dajete na trg proizvode – živila in treba je zagotoviti, da so za potrošnika varna in neoporečna. Registrirati je treba živilski Vabilo obrat pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) z ustreznim obrazcem, kjer poleg svojih osebnih podatkov navedete vrsto proizvodov, ki jih boste tržili. Da bo živilo, ki ga dajete na trg, varno za potrošnika, je treba poskrbeti za kakovostno, neoporečno osnovno surovino in pravilne postopke pri predelavi oz. izdelavi izdelka. Prostori, kjer to dejavnost opravljate, morajo biti ustrezno urejeni (pralne površine, ločen čisti in nečisti del, hlajenje ipd.). UVHVVR opravlja nadzor nad varnostjo živil v široki potrošnji. Poskr- beti je treba za dobro higiensko prakso pri pripravi posameznega izdelka. Predelava pridelkov ne spada več med osnovno kmetijsko dejavnost, zato je dohodek iz teh dejavnosti podvržen obdavčitvi (obdavčitev dohodkov iz dejavnosti). Za prodajo izdelkov je treba izdajati račune. Ob izdaji odločbe oz. dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti upravna enota posreduje vaše podatke AJPES-u, zato se morate v osmih dneh po prejemu odločbe pri FURS-u opredeliti glede načina obdavčitve. Mogoča sta namreč dva načina: 1. po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih ali 2. po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih. Pri »normirani« obdavčitvi se glede na dejanske prihodke prizna 80 % stroškov, vendar samo pri letnem dohodku do 12.500 evrov, pri višjih dohodkih je obdavčitev opredeljena po razredih. Opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je omejeno z višino dohodka. Letni dohodek vseh dopolnilnih dejavnosti na kmetiji lahko obsega največ pet povprečnih letnih plač na zapo- slenega v Sloveniji v prejšnjem letu. Pristojnost preverjanja ima upravna enota, zato mora nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji podatke o letnem dohodku prejšnjega leta sporočiti na UE najkasneje do 30. junija. Navedla sem nekaj osnovnih informacij. Za podrobnosti se lahko dogovorimo za osebno svetovanje. Stik: mojca.vavken@lj.kgzs.si, tel.: 01 756 49 32, 041 310 187. Mojca Vavken, kmetijska svetovalka KGZS - Zavod Ljubljana Foto: Freepik Ste na Ljubljanskem barju že kdaj opazili želvo? Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič vsak petek ob 8.30 gostimo podjetniški zajtrk z zanimivo in aktualno temo. Srečanje je priložnost za medsebojno izmenjavo informacij in reševanje podjetniških težav. Podrobnejše informacije so pred srečanjem na voljo na spletni strani naše zbornice. Napovedujemo teme za junij in julij 2023 • Petek, 30. junij 2023, ob 8.30: S hekanjem časa do večje učinkovitosti v prodaji • Petek, 7. julij 2023, ob 8.30: Kakšne koristi prinaša uporaba ROI Metodologije pri izvedbi programov in projektov • Petek, 14. julij 2023, ob 8.30: Predstavitev skupnosti ustvarjalcev Cakeyourstory • Petek, 21. julij 2023, ob 8.30: Kako uskladiti delo in zasebno življenje • Petek, 28. julij 2023, ob 8.30: Prednosti montažnih jeklenih vrtnih hiš, garaž, ograj in vrtnih zabojnikov Podjetniški zajtrk je namenjen podjetnikom in tudi drugim zainteresiranim. Pridržujemo si pravico do spremembe teme in gosta v posameznem terminu. Potrjene teme boste na vašo željo prejeli po elektronski pošti pred posameznim srečanjem. Vsa srečanja bodo na sedežu OOZ Ljubljana Vič, Tržaška cesta 207, Ljubljana. Vljudno vabljeni! Poleg močvirske sklednice, naše edine domorodne sladkovodne vrste, se na Ljubljanskem barju pojavlja tudi več tujerodnih vrste želv. Letos smo v krajinskem parku Ljubljansko barje začeli spremljati stanje populacije močvirske sklednice, izvajamo pa tudi ukrepe za zaščito njihovih gnezd. V začetku junija začnejo močvirske sklednice gnezditi. Jajca izležejo v plitve kotanje, ki jih nato pokrijejo z zemljo. Želvja jajca pogosto postanejo plen različnih živali, ki se z njimi prehranjujejo, plast zemlje pa jih le stežka zaščiti. Če jajca odložijo na kmetijskih površinah, je zanje nevarnost tudi težka kmetijska mehanizacija. Da bi se iz kar največ jajc uspešno izvalile majhne želvice, smo šest samic močvirske sklednice opremili z oddajniki, ki omogočajo, da določimo območje, kjer se nahajajo. Na tak način bomo odkrili, kje odlagajo jajca, ki jih bomo nato zaščitili z mrežo in preprečili njihovo uničenje. S tem namenom smo maja na Močvirska sklednica z oddajnikom (Foto: Jasna Tarman) območju naravnega rezervata Ribniki v dolini Drage pri Igu z vodnimi pastmi začeli loviti močvirske sklednice. Ujete odrasle samice smo opremili z oddajniki, preostale pa izmerili in označili ter nato vse izpustili v naravo. Skupno smo ujeli več kot 60 močvirskih sklednic. Ocenili smo, da so bile najstarejše med njimi stare več kot 50 let, opazili pa smo tudi mladiče, ki so iz gnezd zlezli šele letos. Tako se je začel tudi monitoring, s katerim bomo ocenili velikost populacije močvirskih sklednic na območju naravnega rezervata. Poleg plenilcev in ljudi, ki uničujemo njihovo življenjsko okolje, so glavni sovražniki močvirske sklednice tujerodne želve. Le-te v naravo izpustijo ljudje, ki se jih naveličajo kot hišnih ljubljenčkov, v naravi pa ogrožajo mnoge vrste. Posebno rdečevratke in rumenovratke so agresivnejše od domorodnih sklednic in jim zato jemljejo prostor za sončenje ter hrano in jih na tak način izpodrinjajo. Če na Ljubljanskem barju v naravi opazite želvo, nam to lahko sporočite na naslov info@ljubljanskobarje.si ali 031 353 322. Tako boste prispevali k znanju o razširjenosti močvirske sklednice na Ljubljanskem barju in o pojavljanju tujerodnih vrst na omenjenem območju. Aktivnosti potekajo v okviru projekta ohranjanja močvirske sklednice Emys orbicularis v Italiji in Sloveniji – LIFE URCA PROEMY, ki ga sofinancira LIFE, finančni mehanizem Evropske unije. Krajinski park LB 73 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Skupne strani CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 74 Uspel posvet o potencialih in izzivih razvoja kolesarstva na Ljubljanskem barju Na pobudo Občine Borovnica so RRA LUR ter LAS Barje z zaledjem in LAS sožitje med mestom in podeželjem, v petek, 2. 6. 2023, ob Svetovnem dnevu kolesarjenja, v prostorih Tehniškega muzeja Slovenije, v Bistri pri Vrhniki, izvedli posvet o potencialih in izzivih razvoja kolesarstva na med Brezovico in Vrhniko ne je, je podala pregled s kolesom predstavitvi naravnih vrednot nja. Ljubljanskem barju. ustreza zahtevam kolesarskih dostopnih naravnih znameni- ter kulturne dediščine, ohra- Namesto, da občine poskušaNa začetku je namestnik direktorice RRA LUR Matej Gojčič predstavil razvoj kolesarskega omrežja na Ljubljanskem barju. Ker so bili v prejšnji finančni perspektivi vsi pogoji za razpis sofinanciranja kolesarskih povezav s kohezijskimi sredstvi EU dorečeni precej pozno ni bilo mogoče pravočasno razviti vseh pobud v projektne predloge. V izgradnji so kolesarske povezave med Horjulom in Vrhniko, Borovnico in Bregom pri Borovnici, Gabrjami in Dolgim mostom ter ob Cesti v Črno vas. Glede financiranja kolesarskih povezav iz naslova DRR bo v finančni perspektivi 20202027, ki se bo operativno zaključila v letu 2029, bistveno manj sredstev za gradnjo kolesarskih povezav namenjenih vsakodnevni mobilnosti na delo in izobraževanje med regionalnimi središči ter med njimi in okoliškimi kraji. Barjanske občine so sicer na tem področju indikativno naznanile interes za precej kolesarskih povezav. Predlagane so gradnje naslednji kolesarskih povezav: • Brezovica - Vnanje Gorice Notranje Gorice – Podpeč • nadaljevanje kolesarske povezave od Brega pri Borovnici do meja z občino Brezovica pri Pakem • Škofljica – Ig • Ljubljana – Ig (ob glavni cesti ter ob cesti za Meteno) • Ob Ižanski cesti med križiščem z Jurčkovo cesto in Cesto v Črno vas Dana je tudi pobuda, da se med Ljubljano in Vrhniko kot del državnega kolesarskega omrežja 1. reda uredi kolesarska povezava po novi trasi, ki bo potekala ob J delu avtoceste med Ljubljano in Vrhniko, saj se je izkazalo, da skoraj zgrajeni odsek državne kolesarske povezave popotnikov in turistov Kar se tiče turističnih kolesarskih povezav pa ostaja neznanka kako bodo operativno definirane t. i. zelene infrastrukture. RRA LUR si prizadeva, da bi mednje sodile tudi kolesarske povezave, ki omogočajo obisk zaščitenih območij narave in naravnih spomenikov. Vendar odločitve o tem še ni, niti ni znano ali bo do nje prišlo. Uveljaviti bi bilo potrebno dobra da čiščenje prometnih površin, ki so namenjene tako kmetijski mehanizaciji kot kolesarjem prevzame upravljalec, kar kmete razbremenjuje obveznosti, da ob vsaki vožnji z njive na kolesarsko površino slednjo očistijo navožene zemlje oz. blata. Prav tako bi bilo potrebno lastnike zemljišč, po katerih potekajo kolesarske povezave, potrebno razbremeniti odgovornosti v primeru prometnih nezgod. Maša Bratina, strokovna sodelavka JZ KP Ljubljansko bar- tosti in kulturne dediščine na Ljubljanskem barju. Po njenem mnenju je velika večina dediščine na Ljubljanskem barju primerna za obisk s kolesom. Večji del naravne in kulturne dediščine v Krajinskem parku Ljubljansko barje je predstavljen na tematskih poteh. Direktor JZ KP Ljubljansko Barje Janez Kastelic je uvodoma opozoril, da se trajnostni obisk zavarovanih območij uresničuje z usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka. Da pa bi čim bolj omogočili usmerjen obisk, doživljanje in spoznavanje krajinskega parka oz. njegovih naravnih vrednot, spomenikov in kulturne dediščine pa lahko upravljavec parka ali parkovna lokalna skupnost v skladu s cilji krajinskega parka in načrtom upravljanja postavlja parkovno infrastrukturo, namenjeno varovanju in njanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter obisku in doživljanju krajinskega parka. V nadaljevanju je predstavil strateške napake občin pri načrtovanju (kolesarske) obiskovalske infrastrukture na zaščitenih območjih narave oz. v krajinskem parku. Po odmoru je Andrej Klemenc opozoril na pomankanje kontinuiranega interesa občin za razvoj kolesarstva na Ljubljanskem barju ter pomankanje kapacitet za artikuliranje, usklajevanje in agregiranje interesov za razvoj ustreznega kolesarskega sistema na Ljubljanskem barju, ki vključuje prostorsko in prometno načrtovanje, načrtovanje in gradnjo infrastrukture, razvoj storitev za kolesarje ter marketinške in promocijske dejavnosti, vključno z oblikovanjem korporativne identitete in sistema označeva- jo vsaka zase narediti neko svojo kolesarsko-turistično zgodbo, bi se morale zavedati, da je Ljubljana že globalno prepoznavna trajnostna turistična destinacija in bi morali z vidika prepoznavnosti, trženja in učnih procesov najprej stopiti skupaj in narediti razpoznaven in kakovosten kolesarsko-turistični produkt na ravni Ljubljanskega barja in njegovega zaledja. Pri tem pa jasno definirati, da gre v prvi vrsti za kolesarje, ki niso športno usmerjeni, temveč jim je kolo predvsem prevozno sredstvo za doživljanje in spoznavanje novih krajev, ne da bi bila za to potrebna večja fizična kondicija. (AK) Foto: Maja Dodič Podrobno poročilo z zaključki in priporočili si lahko preberete na: https://www.borovnica. si/objava/777960 Za občine Vrhnika, Log - Dragomer, Borovnica Informacije o patronažni službi Kako smo se nekoč prevažali Vabimo vas, da nam pošljete kratko, resnično zgodbo, povezano s spomini na različne oblike prevoza in prevoznih sredstev v vašem kraju ali drugod po Sloveniji. Morda se spominjate prve ali pa kakšne prav posebne vožnje z avtobusom ali vlakom, dogodivščin s kolesom ali pa nakupa svojega prvega jeklenega konjička. Delite svojo izkušnjo z nami. Zaželeno je, da priložite tudi kakšno fotografijo povezano z zgodbo, ni pa pogoj za sodelovanje. Najboljših 10 zgodb bomo nagradili. Za nagrade bodo poskrbeli: u ros plj e Mest e Mest u ros plj knji na knji ica zn G na knji ica zn G na e Mest e Mest knji u ros plj na ica zn G u ros plj delovnega dne. Ob tem se srečujemo z raznimi vremenskimi vplivi, različnimi cestnimi podlagami, deli na cesti in seveda z vozniki ter drugimi udeleženci v prometu. Pozorne moramo biti prav na vse udeležence ter hkrati hitro, varno in racionalno potovati. K sreči so naši avtomobili manjši in lahko parkiramo še na tako majhnem dvorišču. Zgodi se tudi, da moramo avto pustiti na varnejšem mestu in z vso potrebno opremo prehoditi nekaj sto metrov (po navadi po strmem klancu ali ozki gozdni poti). Tako pozimi v snegu, dežju ali pa v poletni vročini. Delo v patronažni službi se čez poletje kaj dosti ne spremeni, nas je pa seveda manj. Vedno se trudimo za dogovorjene ure obiska, saj se zavedamo, da je tako vaš kot tudi naš čas dragocen. Delo lahko kakovostno, natančno in hitro poteka, ko so izpolnjeni vsi pogoji, se pa vedno lahko zgodi kaj nepredvidenega. Od vas pričakujemo, da ste doma na dan dogovorjenega obiska oz. nas o morebitni odsotnosti, pregledu ali sprejemu v bolnišnico o tem pravočasno obvestite vi ali vaši svojci. Patronažne medicinske sestre svoje delo izvajamo na bolnikovem domu, s pravo informacijo oziroma nasvetom ob pravem času lahko na bolnikovem domu pripomoremo k zmanjšanju negotovosti in stiske ter posledično pripomoremo k boljšemu počutju, hitrejšemu okrevanju in zadovoljstvu. (AN) ica zn G Svetujemo o zdravem načinu življenja in obnašanja ter opozarjamo na dejavnike tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje posameznika ali članov družinske skupnosti. Patronažne medicinske sestre ugotavljamo potrebe po zdravstveni pomoči in zdravstveni negi bolnika na njegovem domu, načrtujemo posege zdravstvene nege, jih izvajamo po naročilu zdravnika glede na izdani delovni nalog in vrednotimo dosežene cilje. Vse aktivnosti, tako preventivne, babiške kot tudi kurativne obiske izvaja ena patronažna medicinska sestra na svojem terenskem območju. Da lahko svoje delo kakovostno in strokovno opravljamo, potrebujemo ustrezno osnovno opremo za strokovno tehnične posege in osebno zaščito, različne tehnične merilnike za ugotavljanje stanja ter ves potreben material za delo, ki ga opravljamo. Izrednega pomena za naše delo pa so seveda tudi avtomobili. Vozni park patronažne službe predstavljajo avtomobili Fiat Panda, t.i.»bele pandice«, ki so naš zaščitni znak. Nosimo prepoznavno uniformo z logotipom ZD Vrhnika in imenom za identifikacijo. Tako lahko že vsak, četudi nas ne pozna, preveri, ali smo »prave« patronažne sestre. To je izredno pomembno v času dopustov, ko se menjavamo. Patronažne med. sestre večino delovnega časa preživimo v avtomobilu, v vožnji z enega do drugega delovišča – hiše, stanovanja ... Pokrivamo celotno območje občin Vrhnika, Log foto: www.kamra.si - Dragomer in Borovnica. Dnevno patronažna Patronažna zdravstvena nega je med. sestra prevozi okoli 25 km, pa tudi od 40 specialno področje zdravstvene do 80 km na dan. V času dopustov ali drugih nege, ki se ukvarja s posamezniki, z odsotnosti pa se razdalje še podaljšajo, prevodružino in lokalno skupnostjo v vseh zimo tudi 100 kilometrov ali več na dan. Če to obdobjih zdravja in bolezni. pretvorimo v čas, smo v avtu skoraj polovico 74 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 Skupne strani Družinske počitnice in dopust v lastni režiji Se tudi v sprašujete, kako z družino preživeti dopust, kjer se boste lahko sprostili in uživali ter se znova povezali? Ker živimo v času hitrega tempa, številnih obveznosti nam prepogosto primanjkuje časa. Pogosto smo izpostavljeni zunanjim dražljajem, sodobni tehnologiji in videti je, kot da sodobni človek ne zmore vzdržati sam s sabo. In tako osebnostno stanje se počasi prenese na celotno družino. Vikendi vse prepogosto minevajo v obliki obiskov, hitenja na športne tekme ali druge prireditve ter drugih podobnih obveznosti. Hkrati pa se dogaja zanimiv paradoks: starši se namreč pogosto pritožujejo , da nimajo časa za svoje otroke in tudi za partnerja, po drugi strani pa je ugotovljeno, da se vsak dan (pre)več ur preživi pred zasloni. Torej, dogaja se nekakšna družinska zmeda. Saj smo med tednom nenehno v nekakšni funkciji in v hitri delovni vnemi smo nenehno razpeti med različne aktivnosti. Ko pa napoči vikend, čas dopustov ali prazniki, takrat pa mnogi starši ne vedo, kako zapolniti čas. Takrat vedno prideta na plano vsebina našega življenja in stvarnost naših odnosov. Zato je v tem času zelo pomembno premisliti in se smiselno odločiti, kako porabiti čas med poletnimi počitnicami. Glede na to, da je obremenitev in posledično stresa 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 75 Urška svetuje Ana svetuje Vsako leto se vsi veselimo poletnih počitnic in prostih dni, ko si lahko oddahnemo od vsakdanjih obveznosti in skrbi. Zagotovo vsi vemo, da so počitnice povezane z napornim usklajevanjem in pogosto tudi raznimi konflikti. CMYK vedno več, je zato zelo pomembno načrtovati aktivnosti in čas nameniti predvsem za družino. To je pomembno tudi za partnerski odnos. Saj je dober partnerski odnos nekakšen temelj vzgoje, otrokovega razvoja in celotnega vzdušja v družini. Za dober odnos pa sta pomemba povezanost in čas, ki ga namenimo drug drugemu. Zato je enoa izmed pomembnih izhodišč tudi, da gre družina na dopust sama. Torej brez prijateljev in njihovih otrok. Starši prepogosto menijo, da je otrokom brez prijateljev dolgčas. Lahko pa se vprašamo, ali je otrokom na morju sploh lahko dolgčas? Izklopite telefone in vse druge elektronske naprave Menim, da so počitnice idealen čas, da otrok odklopi elektronske naprave in se naužije novega okolja, narave. Bodite zgled tudi vi in pospravite svoje telefone. Ne pregledujte službene elektronske pošte, ne brskajte po družbenih omrežjih. Oddih, kot smo ga bili vajeni nekoč, ko svet še ni preplavila digitalna obsesija, je zelo pomemben. Takšen oddih omogoča, da se obrnemo vase, sprostimo in umirimo. Zato menim, da je čas počitnic in dopusta čas, ki ga lahko namenimo družini in svojemu partnerju/ici. To je lahko čas drug za drugega in priložnost, da se ponovno povežemo, kjer smo se skozi vse leto oddaljili. Vemo tudi, da je dopust treba nameniti sprostitvi, zabavi, humorju in igrivosti, ki imajo zagotovo največji pomen, kadar se vsi družinski člani povežejo med seboj. Takrat si zagotovo dopusta ne boste zapomnili le po lepem morju in dobri hrani, temveč po lepoti, ki je je naselila v vaš odnos. Vedeti moramo, kaj je v življenju zares pomembno in izostriti življenjski kompas v pravo smer. Če potrebujete osebo, ki vam bo pomagala poiskati in zgraditi nove možnosti v medsebojnih odnosih, potrebujete spodbudno besedo, nasvet ali imate vprašanje, lahko vzpostavite v stik z mano. Prisrčno vabljeni, da skupaj vnesemo več sproščenosti v naša življenja! Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja ana@motivacijainsvetovanje.si, Kako premagati slabo razpoloženje? Vzrokov za slabo počutje, nejevoljo in tesnobno razpoloženje imamo v zdajšnjem življenju lahko kar precej. Res imamo stresne službe, mogoče neizpolnjene partnerske odnose, morda se nas loteva neprijetna bolezen in še bi lahko naštevali. Pa naj ne postanejo to izgovori, da nemočni obsedimo pred težavami in se začnemo smiliti sami sebi. Kaj storiti, da nas v takih trenutkih, ko se zdi, da nikjer več ne najdemo rešitve, ne zajameta malodušje in depresivno razpoloženje, bomo spoznali v nadaljevanju. Največkrat se slabo počutje začne, ko nehamo poslušati svoje telo. Imunski sistem nas opozori, da se bo treba malo ustaviti. Pojavijo se telesna šibkost, bolečine v mišicah, slabo razpoloženje in nejevolja. Ko smo slabo razpoloženi, vidimo vse v luči tega, kako se počutimo. Tako ocenjujemo sebe in situacijo s perspektive negativnih čutenj. Negativno slabo razpoloženje s tem daje napačne občutke; kot da ni pravega načina, da bi lahko bilo bolje, ter kot da bo trenutno razpoloženje trajalo in ne bo boljše. Kar pa ni najbolj realno; tako si lahko napačno razlagamo situacijo in lastno doživljanje ter postanemo neizprosni do sebe in svoj največji kritik. Dejstvo je, da dnevi, tedni vsebujejo tako dobre kot slabe trenutke. Zato so vam lahko v pomoč naslednji koraki: dovolite si čutiti vsa čustva, saj so vsa čustva dovoljena. Zavedanje in zavestnost, da so čustva samo prehodna. Spremljajte vaše misli in jih ne dojemajte dobesedno; misli nimajo vedno prav, zato je pomembno, če jih slišimo in presodimo, katera so odrazi negativnega razpoloženja. Bodite nepresojajoč opazovalec vaših čustev in misli: samo opazujte in ne ocenjujte. Pomembno je, da razumemo, da imamo vsi prijetna in neprijetna čutenja, čustva, zato je povsem normalno, kadar se ne počutimo najboljše. S takimi načini krepimo razumevanje in zavedanje, da se nam s čustvi ni treba boriti. Tako pa krepimo lastna orodja in si lažje pomagamo, ko se ne počutimo dobro. Namreč: ni si najlažje pomagati, ko smo slabo. Zato je pomembno, da vsak dan namenimo pozornost in razmislek veščinam, ki so nam v pomoč (četudi smo tisti dan dobro), ko nismo najboljše. Tako se bo vse lažje umirjati in poskrbeti zase. V zadnjem času se v primerjavi s preteklostjo veliko bolj ukvarjamo sami s sabo, s svojim počutjem in delovanjem. Vse več pozornosti namenjamo, da ohranjamo telo v dobri kondiciji in krepimo zdrav življenjski slog. Zelo pomembno je, da smo v ravnovesju in v skladu sami s seboj, da skrbimo za svoje dobro počutje, psihično in fizično. Težko govorimo o dualizmu psihično in fizično. Človeka je treba obravnavati celostno. Da smo zadovoljni sami s sabo, da se dobro počutimo v svoji koži, je stalno treba zadovoljevati svoje potrebe. Lahko bi rekli, da moramo zadovoljiti pet temeljnih potreb. Človek kot socialno bitje čuti ugodje ob človeškem stiku. Smo socialna bitja, potrebujemo drug drugega. Potrebujemo socialno mrežo. Zato si je treba vzeti čas za druženje s prijatelji, nam dragimi ljudmi. Si vzeti čas za kavo, sprehod, sproščen klepet … Ustrezno zadovoljene fiziološke potrebe pomeni, da si privoščimo dovolj spanja, da imamo ustrezen ritem spanja. Da se redno prehranjujemo, ne opuščamo ali preskakujemo obrokov. Jesti je treba raznoliko hrano. Dovoljeno je vse, samo v ustreznih količinah. Za naše dobro počutje in delovanje je zelo pomembna fizična aktivnost. Med fizično aktivnostjo se v možganih tvorijo nevrotransmiterji (serotonin), ki povzročajo boljše počutje. Več raziskav potrjuje domnevo, da fizična aktivnost izboljša tudi kognitivne funkcije (spomin, pozornost, zbranost). Kdaj ste nazadnje šli na sprehod v dežju in prisluhnili melodiji dežnih kapelj? Uživati je treba v delu in sadovih našega dela … Ne smemo pozabiti na duhovnost v najširšem pomenu v našem življenju. Biti hvaležni, da smo … Treba si je vzeti čas za majhne radosti in razvajanje ter naše hobije. Ne pozabimo na smeh! Dan, v katerem se nismo nasmejali, je izgubljen dan. In občasno si privoščimo odklop (pižama dan) in ne počnimo ničesar. Kako to blagodejno vpliva na naše počutje! Poskusite. Že danes! Pa pogumno! Urška Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapija jesenovecurska@gmail.com 75 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 K U LT U R A CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 76 Argonavti so med nami že 30 let! Vrhnika, 6. junij – V mali dvorani Cankarjevega doma je odprla svoja vrata razstava, posvečena Argonavtskim dnevom, ki letos praznujejo že 30. obletnico obstoja. Dokumentarna razstava je nastala v sodelovanju vrhniškega muzejskega in turističnega društva ter ZIC, avtorica razstave pa je Katarina Oblak Brown. Na Vrhniki so mit o argonavtih oživljali že pred drugo svetovno vojno, bolj organizirano pa so to storili leta 1993, ko je bil v središču mesta organiziran Argonavtski sejem z bogatim kulturnim in zabavnim programom. Turistično društvo Blagajana, ki je prevzelo organizacijo dogodka, je z leti prireditev vsebinsko bogatilo, da so vrhniške ulice privabljale vedno več ljudi. Po petnajstih letih se je izkazalo, da so v društvu s svojo številčnostjo težko kos pričakovanjem ljudi, zato so leta 2006 projekt zaupali novoustanovljenemu Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika (ZIC). Marija Katarina Oblak Brown, avtorica razstave. Za njo plakati, ki vabijo na Argonavtske dneve iz različnih obdobij. Kulturni program prireditve, ki jo je režiral Matija Milčinski, so obogatili recitatorji MePZ Mavrica in Mah teatra ter Lado Jakša z multivizijo. (Fotografije z odprtja Argonavstskega festivala v Močilniku so bile delo Tatjana Rodošek.) Zakrajšek Martinjak, ki je nekoč delala na omenjenem zavodu na področju turizma, zdaj pa je direktorica zavoda, je na odprtju dejala, da so Argonavtski dnevi z leti prerasli v festival, dogodek pa je postal znan tudi v širši regiji. »S skromnim začetkom se je prireditev iz leta v leto razvijala. Upam si trditi, da je skozi trdo delo nas vseh dozorela v to, kar je sedaj – prepoznaven turistični produkt Vrhnike.« Nabor dogodkov, ki so potekali, je neverjetno pester: bile so modne revije IUV, čolnarske in furmanske igre, parada konj in vozov, pokušine vina, državno prvenstvo toplozračnih balonov, tekmovanje za najmočnejšega Slovenca, čokoladni sejem, razstava vozil za reli, večer grške literature, glasbeni dvoboj, barvali so pobarvanko za Guinnessovo knjigo rekordov … Število dogodkov je rekordno in si ga nobena vrhniška prireditev še dolgo ne bo lastila, kajti ko bo končan še zadnji letošnji dogodek v okviru Argonavtskega festivala, bo le-ta, po besedah Tatjane Oblak Milčinski iz Cankarjevega doma Vrhnika, že 1009. po vrsti. Kaj vse se je dogajalo v treh desetletjih – čeprav, pozor, Argonavtski festival je letos 29. po vrsti –, si lahko ogledate v Cankarjevem domu do 30. junija in nato od 1. do 30. septembra. Kot je ob odprtju dejal župan Daniel Cukjati, panoji prinašajo vpogled v čase in dogodke, ki smo jim bili številni priča in zato ponujajo obilico tem za pogovor. Gašper Tominc Festival Vrhnika Glasbeni uvod v poletje Vrhnika, 19. in 20. maj – V cerkvi sv. Trojice nad Vrhniko je potekal tradicionalni dvodnevni Festival Vrhnika, na katerem so se prvi dan predstavili učenci lokalne glasbene šole, ki po dolgih letih vztrajnosti, osvajanja tehničnih instrumentalnih in plesnih spretnosti, spoznavanja umetniškega izražanja in rasti v glasbeni in plesni ustvarjalnosti zaključujejo izobraževanje v Glasbeni šoli Vrhnika. Predstavili so se Jernej Markič na klarinetu, Ruben Tominec na kitari, Klara in Martin Matkovič na violini ter klavirju, Lucija Malovrh na flavti, Jakob Mivšek na klarinetu, Kristina Nahtigal na violini, Tej Pucihar na klavirju in Teo Žabot na violončelu (mentorice: Metka Pupis, Pavla Lušin Kolman, Urška Trček Lenarčič, Kaja Stražar, Urša Vlašič, Anja Lesar Podpečan, Nastja Cajhen Rode, Urša Kržič). »Ne glede na to, kam vas bo zanesla življenjska pot, ostajata glasba in ples nepogrešljiv del vaše identitete,« je absolvente glasbenega šolanja nagovorila ravnateljica šole Dominika Naveršnik, ki jim je ob tem podarila tudi spominsko darilo. »Kljub temu, da se to leto po šestih, sedmih, osmih ali celo več letih razhajamo, boste del skupnosti naše Glasbene šole Vrhnika, kjer ostajate vedno dobrodošli.« Drugi dan festivala pa je bil namenjen nastopu učiteljev Glasbene šole Vrhnika. Glasbena poslastica ni nikogar pustila ravnodušnega, zato ne preseneča, da so nastopajoči prejeli dolge aplavze. Pod obokom bele golobice, kot je cerkev poimenoval Cankar, so nastopili: Urša Kržič na violončelu, Pavla Lučin Kolman na kitari, Nina Demšar na violini, Kaja Stražar na klavirju, Urška Trček Lenarčič na violini, Miha Plavčak na harmoniki, Manca Kranjec Trček (GŠ Trebnje) na klavirju, Peter Kranjec (GŠ Franca Šturma) na violi, Inti Pucihar na marimbi in Ilonka Pucihar na klavirju. Nastopila je tudi zasedba Al fine z Manco Kranjec Trček (klavir), Urško Trček Lenarčič (violina), Petrom Kranjcem (viola) in Uršo Kržič (violončelo). Kot je dejala ravnateljica Naveršnikova, tudi učitelji potrebujejo aktivno glasbeno udejstvovanje, kajti le tako dobijo še dodatne izkušnje, ki oplemenitijo njihov strokovni razvoj. »Ena glavnih življenjskih vrlin, ki se je vedno znova učimo in jo želimo podajati naprej, je pogum. Pogum, da stopimo pred publiko in pokažemo svojo ranljivost pri temi, o kateri učimo, in kjer bi torej sami morali biti največji vzor.« Gašper Tominc, foto: GT Nastopajoči na drugem dnevu festivala, ko so se predstavili glasbeni učitelji. Kristina Nahtigal, Tej Pucihar in Teo Žabot, vsi 8. razred glasbene šole s Haydnovo Rondo all'Ongarese 76 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 K U LT U R A CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 77 Zaključni koncerti orkestrov glasbene šole Glasbena šola Vrhnika je tako kot vsako leto pripravila zaključne koncerte svojih orkestrov s podporo solistov na različnih inštrumentih. Koncerti so se zgodili v treh dneh, in to v ponedeljek, 29. maja, torek, 30. maja, in sredo, 31. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki. V ponedeljek sta na odru nastopila harmonikarski in pihalni orkester. Harmonikarski orkester vodi Miha Plavček, kot solist pa se je na violončelu predstavil Jakob Maklin. Najštevilnejši je vsekakor pihalni orkester pod vodstvom Metke Pupis. V torek sta se poslušalcem predstavila mali in veliki godalni orkester s solisti. Mali godalni orkester vodi Nina Demšar. Še posebno pozornost pa je pritegnil veliki godalni orkester pod vodstvom Nastje Cajhen Rode. Z njim so se predstavili tudi solisti: na klavirju Nuša Petkovšek in Tej Pucihar, na violončelu Teo Žabot in Kristina Nahtigal na violini. Veliki godalni orkester je imel pred sabo precej posebno in zahtevno nalogo: spremljave solistov. Da orkester zveni kot harmonična ubrana celota, je potrebno veliko prilagajanja, poslušanja, sodelovanja in skupna vaja. Da pa se kot celota prilagodi solistu in je v vlogi spremljave, je to še dodaten zahteven izziv poleg izjemno obsežnega programa, ki so ga izvedli tisti večer. Solo z orkestrom je zahtevna in odgovorna naloga, ki pa so ji bili solisti zelo kos. S tako podlago, izkušnjami, vztrajnostjo in srčnostjo jih čaka lepa glasbena prihodnost, gotovo bomo zanje še slišali in se spomnili njihovih začetkov na Vrhniki. Oba koncerta sta bila v polni veliki dvorani Cankarjevega doma. Tretji koncert je bil tudi v polni mali dvorani Cankarjevega doma, kjer so se predstavili člani orkestra kitar s solisti iz orkestrov. Kitariste vodi Pavla Lušina Kolman. Na kitarah so se predstavili še solisti: Arne Nagode, Rok Sodja, Lenart Smolič Krasnik, Lara Zidar, Jurij Lekše Hren, Ruben Tominec in Andrej Velkavrh. Na vseh koncertih so mladi glasbeniki in vodje orkestrov prejeli dolge aplavze, kar bo zagotovo lepa popotnica za nadaljnje šolanje v glasbeni šoli. Vse začetke koncertov je pozdravila ravnateljica Dominika Naveršnik in na enem še posebej poudarila: »Prvi dnevi tega tedna so torej namenjeni zaključnim koncertom orkestrov glasbene šole, kjer otroci pridobivajo neprecenljive glasbene izkušnje skupnega muziciranja; kjer je vsak član orkestra, vsak glas, pomemben in slišan; kjer imajo vsi učenci, ki se odločajo za nadaljevanje študija, možnost solističnega koncerta z orkestrom; kjer imajo učenci priložnost, da skozi glasbo izrazijo svoja čustva, da se napetosti in tesnobe lahko sprostijo in preobrazijo v nekaj lepega za vse nas. Gotovo mi ni treba posebej poudarjati, kakšno vrednost to omogoča mladim ljudem v tem zahtevnem sodobnem času. Vaš obisk in podpora skozi celo leto govorita zase in dokazujeta, da skupaj lahko dosežemo marsikaj, najmanj tale lep današnji dogodek, ki je plod vztrajnosti in premagovanja ovir za vse nas. Izvesti koncert nikoli ne more biti le služba; pomeni veliko predanost in poslanstvo, veliko nočnih razmišljanj in skrbi, sploh ob takih dogodkih pa vsekakor tudi izjemno zadovoljstvo in zagon za naprej. Zato se ob tej priložnosti zahvaljujem za predano delo vsem sodelavcem glasbene šole, vsem učencem, staršem in sodelavcem želim uspešen, vesel in ponosen zaključek tega šolskega leta.” Simon Seljak Harmonikarski orkester z vodjo in solistom na violončelu Številčen pihalni orkester Mali godalni orkester Veliki godalni orkester Orkester kitar s svojimi solisti (foto: tim-studio) 77 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 K U LT U R A CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 78 Koncert uglasbene poezije Primoža Rusa Letošnji Cankarjevi dnevi so potekali v celotnem mesecu maju in se zaključili 1. junija, ko je v veliki dvorani Cankarjevega doma Vrhnika potekal zadnji koncert »Drobni spomini …« uglasbene poezije Primoža Rusa, ki so nastale v času epidemije kovida. Prav v tem času druženja v Cankarjevem domu je izšel tudi prvi ponatis knjižice našega Vrhničana, družinskega zdravnika, ki že vse svoje življenje živi in dela na Vrhniki. Kot je o njem zapisal njegov prijatelj, un. dipl. filozof Borut Toth: »Besede in poezija avtorja so izpovedne, zato besedila in verzi, ki so odeti v glasbo, radi ponesejo človeka v zamaknjenost in zaživijo še lepše. Paradoks poezije je, da govori tistim, ki do nje ne morejo. Ker je nikoli ne srečajo. V njegovih pesmih je čutiti tako temne kot svetle trenutke, ki se jim predaja z globoko čutnostjo in te pesmi kar same kličejo zaradi svojega izraza in spevnosti, k uglasbitvi. Nastalo je tisto, čemur pravimo, da se je usedlo v dušo in srce poslušalca, kar je dragocenost tega projekta.« Polno dvorano je prva nagovorila Tatjana Oblak Milčinski, koordinatorka in organizatorka kulturnih prireditev: »Pred skoraj tretjino stoletja, ob 115. letnici rojstva Ivana Cankarja, so vrhniški kulturniki majske praznike prvič poimenovali po njem. Saj je takratni župan Franc Kvaternik povedal, da imamo srečo, da nam je vrhniška mati, slovenska mati, rodila slovenskega velikana duha, velikana umetniške besede, našega velikega rojaka, ker je Ivan Cankar tako neizčrpen vir, da ga v desetletjih ne bo mogoče izčrpati …« Nato pa je besedo prevzela režiserka in povezovalka Špela Bašar. Iz knjige Drobni spomini je napovedala pesmi, ki jih je recitiral in pel Primož Rus s svojimi glasbenimi prijatelji. Ob tem so se na ekranu prikazovali video posnetki dela Tjaše Rus in Mateje Pivk. Za baletno - plesne vložke pa je poskrbela plesalka Ana Romih. Ob koncu koncerta pa dodala že zadnje misli avtorja Primoža Rusa: »Vsake toliko rad pobrskam po prahu in spet zagledam meni drage predmete, ki sem jih odmaknil stran od pogledov. Sosedova breza je zaustavila svoj čas v leseni uri brez kazalca. Mlade gole lepotice so zaustavile čas svojih poželjivih teles na starem koledarju. Zaprašene obledele fotografije ljudi in krajev neprestano kaže- Celotna glasbena spremljava Primož Rus v elementu jo drugačne podobe. Ljubezen, skrbno spravljena v škatli, povezani z rdečo pentljo, je še vedno polna nežnosti in strasti. Gledam svoje otroke, kako se jim življenje zapisuje na obrazih in se razveselim vseh slik, polnih prijaznih pogledov in nasmehov, žlahtnega spoštovanja in razumevanja. Prihodnost je svetlejša, ko se zavem svoje minljivosti in lepote, ki se skriva v njej. Sedaj je moja slika popolna. Moja družina, vsi prijatelji in vsi dogodki mojega življenja se lesketajo sku- paj z vsemi drobnimi zvezdami v vesolju, kjer imajo svoj položaj, kjer imajo svoje poti, zapečatene v mojih drobnih spominih.« Vse nastope so prisotni nagradili z velikim aplavzom in s tem povedali, da radi slišijo domače avtorje, ki so se poleg delovnih obveznosti odločili tudi za izvajanje in spoznavanje poezije, glasbe in pisanje svojih drobnih spominov. Avtor poezije pa se je ob koncu zahvalil vsem poslušalcem ter seveda izvajalcem celotnega koncerta. Povedal pa je tudi, da so zbrali veliko dobrodelnih sredstev in s tem zagotovili projekt Leo klubu Vrhnika in Cankarjevi knjižnici Vrhnike »knjigobežnice«, s ciljem širjenja bralne kulture. Ob tem pa še dodajam, da so bili organizatorji dogodka Zavod Ivana Cankarja in seveda Cankarjev dom Vrhnika z vsemi zaposlenimi, ki so dobro in vestno pripravili še vse ostale kulturne prireditve ob letošnjih Cankarjevih dnevih. Simon Seljak Tradicionalni letni koncert MePZ pri sv. Lenartu ob zaključku Argonavtskih dni V nedeljo, 11. 6. 2023, ob 18. uri je bil v cerkvici sv. Lenarta pod Cankarjevim klancem prijeten glasbeni dogodek. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika je ob zaključku Argonavtskih dni pripravil vsakoletni tradicionalni letni koncert. Pevci so se predstavili ljubiteljem glasbe in prijateljem zbora, ki so do zadnjega kotička napolnili cerkev sv. Lenarta, ki je glasbeno izvajanje podprla s svojo odlično akustiko. Pevci so začeli koncert z Bethownovo Večerna, nadaljevali z narodno pesmijo iz Roža Pojdam u Rute, ki je s solistko Špelo Petkovšek ogrela srca poslušalcev. »Tvoja pot naj bo lahka, v jadra veter vedno bo uprt. Sonce naj obraz ogreje ti, dež nežno polja napoji. In dokler ne srečam te, naj Bog čuva te v dlaneh svojih rok. Naj ti dan v sonce sveti, zvezde razsvetle ti temno noč. Rože ti ob poti cvetejo in tvoj dom v nevihti obstoji. In dokler ne srečam te, naj Bog čuva te v dlaneh svojih rok.« To lepo sporočilo so pevci posredovali v irski tradicionalni pesmi An Irish blessing, prvi del pa zaključili še z Gregorčičevo Temna noč se je storila. Drugi del je s svojim izbranim igranjem zapolnil Trio Mivšek, ki ga sestavljajo violinistka Sara, čelistka Eva in klarinetist Jakob. Trio Mivšek Vsi trije so uspešno zaključili nižje glasbeno izobraževanje v Glasbeni šoli Vrhnika, Sara pa je svoje izobraževanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izvedli so Johanna Pachelbela Canon v D duru, Mozartovo Divertimento številka 1 in Carlosa Gardela, Por una cabeza. Poslušalce so navdušili s svojim nastopom in zadovoljili tudi ljubitelje klasične glasbe. V tretjem delu je nastopil družinski kvartet Nagode, katerega člani so oče Jani, mami Tatjana, hčerka Nika in hčerka Petra, ki kvartet tudi vodi. Skupaj pojejo že več let v Zboru Notranjska iz Logatca, nedavno pa so se odločili tudi za samostojne nastope. Z Zborom Notranjska so zapeli ob različnih priložnostih, predstavili so se tudi v Švici in se leta 2021 udeležili festivala Europa Cantat v Ljubljani. Tam so nastopili v sklopu koncerta Družinski DO RE MI, kjer so se predstavile družinske pevske skupine iz celotne Slovenije. Na tokratnem koncertu so navdušili s tenkočutnim in doživetim petjem lepih skladb, kot so Mamca, pošljite me po vodo, Signore delle cime, Da sem jaz ptičica in Kaj je ljubezen. V zadnjem delu je Mešani pevski zbor Ivana Cankarja še enkrat zavzel prizorišče in zapel še nekaj pesmi ter zaključil s Katnikovo Tam, kjer teče bistra Zila, solistki sta bili Ksenija Abramović Grom in Špela Petkovšek. Prireditev je povezovala predsednica zbora, Nadja Kogovšek, ki se je ob koncu iskreno zahvalila dolgoletnemu zborovodji Lovru Gromu za predano delo z besedami: »Dragi Lovro, hvala ti za vse kar nam daješ. Hvala za tvojo pristno ljubezen do glasbe, zborovskega petja ter slovenstva in domače zemlje. Hvala, da vse te vrednote prenašaš na nas pevce in poslušalce.« Koncert se je končal v utripu prijateljstva, zadovoljnih poslušalcev in hvaležnih nastopajočih. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja letos praznuje 35 let delovanja in temu jubileju so, poleg zaključka Argonavtskih dni, posvetili tudi tokratni koncert. Kvartet Nagode Veronika Habe 78 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 K U LT U R A CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 79 Ko MePZ Ivana Cankarja Vrhnika na rajžo gre Noč iz 17. na 18. maj 2023 je bila za pevce Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika kratka in polna pričakovanj. Že v ranih jutranjih urah smo se odpeljali na brniško letališče, od koder smo v spremstvu vodnika Martina Šuštaršiča iz turistične agencije Ars longa, ki je bila organizatorica našega petdnevnega potovanja, poleteli proti Nizozemski. Po prijetnem letu smo v dopoldanskih urah pristali na letališču v Amsterdamu. Prijazen voznik Marko nas je z avtobusom odpeljal v center Amsterdama, kjer smo se, pomešani med številne prebivalce in obiskovalce mesta, sprehodili do Kraljeve palače, ki sodi med najlepše profane zgradbe v deželi, ter do cerkvene stavbe Nieuwe Kerk, kjer že dve stoletji kronajo nizozemske kralje in kraljice. Nato smo obiskali brusilnico diamantov, kjer so nam predstavili, kaj so diamanti in kako jih ločimo od briljantov. Lahko smo opazovali brusilce pri delu. Povsem od blizu smo predvsem pevke občudovale kose nakita vrtoglavih vrednosti. Nizozemsko prestolnico smo doživeli še skozi nadvse prijetno plovbo po mestnih kanalih in reki Amstel, kjer smo dobili potrditev, da lahko Amsterdam poimenujemo tudi Severne Benetke. Zvečer smo se precej utrujeni odpeljali do hotela, kjer smo se spočili in nabrali novih moči. Naslednji dan smo se odpeljali do starega mestnega jedra mesta Haarlem in si ogledali ogromno gotsko stolnico. Zelo živahno, zanimivo in pisano je bilo v Zaanse Schansu, kjer smo si ogledali ohranjene stare hiše in mline na veter. S potikanjem od hiške do hiške in od mlina do mlina smo spoznavali značilne holandske obrti (coklarstvo, sirarstvo itn.). Popoldan smo se v ribiškem mestecu sprehodili po starem mestnem jedru s tipič- no nizozemsko arhitekturo in očarljivim pristaniščem. Dan je hitro minil, a ker je bil pred hotelom prijeten ribnik z lesenim pomolčkom s stoli in mizami, smo večer zaključili s prijetnim druženjem, polnim smeha zaradi šal, ki jih je bogato natresal naš nekdanji pevec in stalni spremljevalec 93-letni Jože Ogrin. Tretji dan gostovanja je bil za naš zbor posebno doživetje. Na Nizozemskem živeči Vrhničan Edo Zupan nas je povabil v mesto Hengelo, kjer živita z ženo Inez. Najprej smo v vasi Deurningen doživeli prelep sprejem pri Edovemu svaku Theu Dalhoevenu in njegovi družini. Kavica in dobro pecivo sta nam na njihovem čudovitem vrtu v družbi cvetočih rododendronov in drugih krasotic ter zelenja in gostoljubnosti domačinov takoj vzbudila občutek sprejetosti in domačnosti. Po ogledu sirarne in vrtnega centra Borghuis smo se odpeljali do delovno-varstvenega centra AtelierZ, v Center art brut in kreativnosti duševno prizadetih, kjer je dolga leta delal gospod Edo in v okviru katerega je tudi Agalerie, kjer nas je čakal prvi pevski nastop. Pred in med odprtjem slikarske razstave Eda Wortelboerja smo obiskovalcem zapeli nekaj slovenskih pesmi. Povsem pa smo jih navdušili z nizozemsko ljudsko pesmijo Twentsch Volkslied, ki smo jo posvetili slikarju. Pri petju so se nam pridružili vsi prisotni in nas na koncu nagradili z glasnim aplavzom. Gospod Edo nas je nato povabil na svoj dom, kjer sta se z ženo Inez skupaj s prijatelji izkazala kot odlična gostitelja. Edo je sam skuhal nadvse okusen golaž in mineštro, ki sta nam šla v slast. Skupaj z Edovo Edo, slikar Ado in pesnica Marajke družino in prijatelji smo preživeli čudovit preostanek dneva. Iz Hengela smo odnesli prekrasne spomine na čudovit dan. V nedeljo je bil spet dan za turistično potepanje. Obiskali smo Delft, kjer smo si ogledali manufakturo modrega porcelana. Zatem smo obiskali mesto Den Haag, kjer ima, poleg vlade in kraljeve družine, svoj sedež v Palači miru tudi Mednarodno sodišče. Pokazali so nam sedež vlade Binnenhof in zunanjščino kraljeve palače, kjer smo tudi zapeli. Dan smo zaključili s sprehodom skozi zloglasno rdečo četrt Amsterdama. V ponedeljek nas je spet čakal poseben dan, saj smo se z Nizozemske odpeljali v Nemčijo, v nemško zvezno deželo Severno Porenje-Vestfalija v mesto Hilden. V tistih krajih je dolga leta živel naš pevec Janez Pišek, ki je bil v veliko pomoč pri navezovanju stikov za izvedbo našega obiska v Nemčiji. V Hildnu je zbor pel pri slovenski maši, ki jo je vodil mladi slovenski duhovnik gospod Gregor Šemrl iz Gornje Radgone, živi pa v Belgiji. Po maši smo v cerkvi pripravili koncert za slovenske zdomce, ki so se prav za to priložnost prvič zbrali po treh letih koronske Nastop v cerkvi v Hildnu z gospo Danico Ban Zapeli smo pred odprtjem razstave v centru Agalerie v Hengelu. V Zaanse Schansu smo si ogledali ohranjene stare hiše in mline na veter. pavze. Med glavnimi ustvarjalci dogodka v Hildnu je bila gospa Danica Ban, ki je petje med mašo podprla z orglanjem. Je tudi avtorica pesmi Mi smo daleč od doma, ki jo zbor že dolga leta prepeva in s katero smo tudi zaključili tamkajšnji koncert. Zbor je pri petju te pesmi čustveno vodila gospa Danica. Tudi nas so premagala čustva in večini so se orosile oči. Takšni trenutki postanejo večnost! Janez Pišek in člani slovenske skupnosti v mestu Hilden so poskrbeli za bogato pogostitev. Ob druženju in petju smo preživeli prelepe trenutke in spomini nanje še vedno grejejo naša srca. Naše gostovanje smo zvečer zaključili na pomolčku ob ribniku pred hotelom. Vtisi so lepi in neprecenljivi. Zgodaj zjutraj smo se poslovili od dežele tulipanov in poleteli v Slovenijo. Daleč od doma je lepo, doma je najlepše. Del spominov smo podelili z vami, nekaj tistih, ki so nas zabavali, razveseljevali, na trenutke pa tudi skrbeli (od avtobusne lekarne, padalcev, slane kave, potovalnih dokumentov ...) bomo na tem mestu izpustili in bodo ostali v zbirki „internih anekdot“. Mešani pevski zbor Ivana Cankarja Vrhnika 79 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 K U LT U R A CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 80 Miran Setnikar med nagovorom »finalistom« Najbarjanska zgodba Zmagovalka Iza Zrnec z zgodbo Nazaj Vrhnika, 22. maj – V Cankarjevem domu je potekala zaključna prireditev Najbarjanska zgodba, na kateri so razglasili zmagovalce omenjenega literarnega natečaja. Strokovna komisija je bila enotna, da je najboljša zgodba izpod peresa Ize Zrnec iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika z naslovom Nazaj. Na natečaj, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Mah teater, se je odzvalo devet osnovnih šol iz šestih občin: Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika. Literarna dela je oddalo sedem osnovnih šol. Miran Setnikar, pobudnik literarnega natečaja in predsednik Mah teatra, je dejal, da v dobi informatike, virtualnih socialnih omrežij in serijske proizvodnje hollywoodske filmske industrije pozabljamo na svet okoli sebe. »Prav zato smo se v Mah teatru že lansko leto odločili za podoben literarni natečaj, katerega cilj je ohranjanje nesnovne kulturne dediščine Ljubljanskega barja z zaledjem.« Prispele zgodbe je pregledala strokovna komisija v sestavi Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika, Dragica Krašovec iz Mah teatra in Tatjana Oblak Milčinski iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Komisija je med mlajšimi pisci izbrala tri zgodbe, katerih mladi literati so prihajali iz OŠ Log - Dragomer, vsem pa sta bili mentorici Maruša Brozovič in Mojca Bašič: Veronika Pogačar (5. b.) z zgodbo Štorkljin prijatelj, Cecilija Podobnik (4. b) z zgodbo Skrivnostni jelen in Maj Svete (5. b) z zgodbo Mev mačka in zaklad Ljubljanskega barja. Med starejšimi sta izstopali zgodbi Barjanska pošast Flore Drobnič (9. b, OŠ Brezovica, mentorica Andreja Dobnikar) V projektu Najbarjanska zgodba sta poleg KD Mah teater sodelovala tudi Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Prireditev so podprle občine Borovnica, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul, Log - Dragomer in Vrhnika ter javna sklada za kulturne dejavnosti - območni izpostavi Vrhnika in Ljubljana okolica. Hvala tudi glavnemu pokrovitelju CGP Novo mesto. Prizor iz Jalnovih Bobrov in Tulipanova pripoved avtoric Klare Matkovič in Bine Fefer (OŠ Antona Martina Slomška, mentorica Martina Kokelj). Naziv »najbarjanska zgodba 2023« si je prislužila zgodba devetošolke Ize Zrnec iz OŠ Ivana Cankarja Vrhnika z naslovom Nazaj (mentorica Tadeja Voljč). Zbranim so v kratkem nagovoru čestitali tudi župan Občine Log - Dragomer Miran Sta- novnik, direktorica Cankarjeve knjižnice Sonja Žakelj in vodja vrhniške območne izpostave JSKD Nataša Bregant Možina. »Upam, da bo natečaj postal stalnica v našem lokalnem okolju. Da boste mladi literati izbrskali še kakšno zanimivost, ki se bo postavila ob bok bogati naravni in kulturni dediščini Barja in Polhograjskih Dolomitov ter jo opisali z ljubeznijo in bogastvom slovenskega jezika,« pa je mlade literate nagovoril še Setnikar. Prireditev je s harmoniko obogatil Domen Mulej, v mističnost barjanskih meglic pa je navzoče popeljala krajša dramska uprizoritev Jalnovih Bobrov, ki so jo posebej za ta dogodek pripravili igralci in igralke Mah teatra (scenarij in režija sta delo Uršule Vratuša in Ivana Gorbunova). Gašper Tominc veselo ustvarjamo akvarele. Skupinske razstave imamo vedno ob koncu šolskega leta v avli OŠ Ivana Cankarja, kjer delavnice tudi potekajo. Poleg tega smo večkrat razstavljali v domovih starejših občanov na Vrhniki, v Ljubljani, v Logatcu. Dvakrat smo skupinsko razstavljali v galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki, z veseljem se spominjamo razstave v galeriji UKC Ljubljana, v galeriji Hotela Korotan na Dunaju, dvakrat v gradu Snežnik, v galeriji KRKA v Ljubljani.” Ob koncu lepega dogodka se je razred akvarelistov zahvalil ravnateljici šole, ki je omogočila prostore za izvajanje delavnic in prelepo druženje. Simon Seljak Razstava akvarelov Ob koncu šolskega leta 2023, 26. maja, je bilo tako kot vsako leto odprtje razstave skupine akvarelistov, ki ustvarjajo pod mentorstvom Petra Lazarevića. Svoje umetnine akvarelov so predstavili v zgornji avli osnovne šole Ivana Cankarja, kjer se tudi med šolskim letom družijo, ustvarjajo in sklepajo nova prijateljstva. Skupaj slikajo že petnajst let, s krajšimi prekinitvami v času korone. Odprtje razstave je povezoval Janez Ovsec, tudi sam slikar, likovno dejavnost pa je podrobneje opisal mentor Petar Lazarević. Med slikarji je tudi glasbenik Janez Slabe, ki je z igranjem kitare in petjem predstavil svoje avtorske pesmi. Akvarele je predstavilo dvanajst umetnikov, ki resnično Akvarel Horjulčanke Mili Dolenec - Ciril Zlobec ljubijo slikanje v akvarelih, saj je akvarel slikanje za dušo, je nekaj posebnega, ker je prosojno, sveže, jasne barve in daje vznemirljiv občutek. Povedali pa so mi še: “Slikanje v akvarelu je izredno zahtevno, nekateri pravijo, da je to najtežja tehnika. Potrebne so izkušnje, ki jih pridobimo z veliko vaje. Je najstarejša slikar- ska tehnika, saj so z akvarelnimi barvami slikali že v Starem Egiptu. Bele barve se pri akvarelu praviloma ne uporablja, ampak se za bele predele pusti, da se vidi papir. Ker želimo slikati bolj mokre akvarele, segamo po vpojnem papirju, ki vsebuje dosti bombaža. Seveda je pomemben tudi čopič, pa ne samo eden, potrebujemo jih vseh velikosti.” Razstavljavci so bili: Petar Lazarević, Ljubica Krivec, Martina Starc, Marija Malovrh, Vera Banić Vukadin, Zvezdana Zatler, Mili Dolenec, Cilka Žmaher, Marija Franinovič, Janez Ovsec, Janez Slabe in Janez Dragolič. Marija Malovrh, ki slika že od vsega začetka, mi je še zaupala: “Nataša Bregantova z OI JSKD Vrhnika je organizirala prvo slikarsko delavnico marca 2008 in nas povabila v družbo slikanja željnih. Pod vodstvom mentorja Petra Lazarevića se vse od takrat s krajšimi presledki družimo in 80 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 K U LT U R A D​og ​ o ​d ​ k ​ i​ ​ julij Dogodki na Vrhniškem 2023 | www.visitvrhnika.si DAN URA DOGODEK 1 sob 9.00 Turnir v malem nogometu ŽIVJO, NOGOMET Športni park Vrhnika / Pivovarna Laško Union / Vstopnina 20.00 Večer smeha STAND UP Športni park / ZIC / Vstop prost 18.00 Kino RUBY: NAJSTNIŠKI KRAKEN Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino LJUBITI ŽIVLJENJE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 2 ned 5 sre 6 čet 7 pet 8 sob 9 ned 14 pet 15 sob 16 ned 17.00 Odprtje Knjižnice pod krošnjami DRUŽENJE POD DREVESI Park samostojnosti / CKV, Zavod Divja misel, ZIC / Vstop prost 20.00 Art kino CESÁRIA ÉVORA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 18.00 Predstava in delavnice POLETJE ZA OTROKE Park samostojnosti / ZIC / Vstop prost 20.00 Kino INDIANA JONES IN ARTEFAKT USODE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.30 Živa glasba NEISHA Športni park / ZIC / Vstop prost 18.00 Kino ELEMENTI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino TÁR Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 18.00 Art kino risanka JAZ IN MOJ MUC RU Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino MODRI KAFTAN Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino MISIJA: NEMOGOČE - MAŠČEVANJE, 1. DEL Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.30 Živa glasba FED HORSES Športni park / ZIC / Vstop prost 20.00 18.00 20.00 Art kino DEDEK GRE NA JUG Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Kino RUBY: NAJSTNIŠKI KRAKEN Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina Art kino 107 MATER Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 21 pet CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 18.00 Predstava in delavnice POLETJE ZA OTROKE Park samostojnosti / ZIC / Vstop prost 20.00 22 sob Kino OPPENHEIMER Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino BARBIE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 23 ned 18.00 Art kino risanka V 80 DNEH OKOLI SVETA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino BARBIE Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Kino MISIJA: NEMOGOČE - MAŠČEVANJE, 1. DEL Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.30 29 sob Živa glasba STEVE ZULU & FRIENDS Športni park / ZIC / Vstop prost 20.00 Kino OPPENHEIMER Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 30 ned 18.00 Art kino risanka MOJA POREDNA VILA Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 20.00 Art kino VEČNO MLADI Cankarjev dom Vrhnika / ZIC, Kino Vrhnika / Vstopnina 28 pet ZIC – Nedelje in prazniki ORGANIZATORJI DOGODKOV ZIC CKV GŠV – Zavod Ivana Cankarja Vrhnika – Cankarjeva knjižnica Vrhnika – Glasbena šola Vrhnika Knjižnica pod krošnjami Branje, listanje in uživanje. Vrhnika POLETJE 2023 OD: 5. julij DO: 28. julij Park pri lipi samostojnosti ČAS ZA LISTANJE PON-PET: 16.30-20.00 + Večerna pravljica vsak dan ob 18.00 V primeru slabega vremena nas ni! ORGANIZATORJI: Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika PODPORA: Občina Vrhnika www.knjiznicapodkrosnjami.si 81 81 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 K U LT U R A »Nazaj« Že več ur sem sedela pred računalnikom in poskušala izbrskati karkoli zanimivega o zgodovini kraja, kjer živim. To je bila namreč naloga, ki smo jo dobili pri zgodovini – narediti seminarsko nalogo o dogajanju na območju današnje Vrhnike skozi čas. Človek bi mislil, da je to čisto preprosto, a dlje kot sem pregledovala vse mogoče spletne strani, manj uporabni so se mi zdeli podatki. Zakaj moramo to sploh početi? Kaj me briga, kdo je zabijal kole v močvirje na mestu, kjer zdaj stoji Verd. Sploh me ne zanima, zakaj so se Rimljani ravno tu odločili speljati neko blazno pomembno pot. Veke so mi počasi lezle skupaj in ne spomnim se, kdaj sem zdrsnila v spanec. Nekaj me je žulilo v hrbet in prisilila sem se, da sem odprla oči. Kar sem zagledala, ni bilo niti približno, kar sem pričakovala. Spomnila sem se, da sem zaspala pred računalnikom. Zdaj sem bila v hiši. Če se temu sploh lahko reče hiša. Tla so bila lesena in blatna. V kotu je ležal kup slame, sredino prostora pa je zavzemalo majhno ognjišče. Skozi odprtino, ki je verjetno služila za vrata, je prihajala svetloba, ki je osvetljevala prazne stene in slamnat strop. Kje sem? Počasi sem se postavila na noge in se opotekla proti vratom. Odgrnila sem zaveso iz slame, ki je zastirala vhod, in se zazrla v svet onkraj majhnega prostora, v katerem sem se znašla. Ne ne ne … To ni mogoče. To so le sanje in kmalu se bom zbudila pred svojim računalnikom. Stala sem na lesenem pomolu, ki se je okoli hiše stikal z drugimi in tako povezoval več lesenih bivališč, kritih s slamo. Vse skupaj je stalo na lesenih kolih, ki so se potapljali v vodo. Kolišča. To so bila čisto prava kolišča, prav taka, kot sem jih opisovala za seminarsko nalogo. Ob pomole so bili privezani dolgi leseni čolni – deblaki. Mirno so se zibali na vodni gladini, nad katero so se zbirale jutranje meglice. Izza hribov so že polzeli prvi sončni žarki. Dih mi je zastal … Ta hrib sem poznala. Sonce je vzhajalo izza Krima in tisto tam … To je bil Ljubljanski vrh. Bila sem na Ljubljanskem barju … Na kolišču. Ampak, kako? To ni bilo mogoče. Sanjam. Zagotovo sanjam. Sesedla sem se na tla in objela svoja kolena. To ni res. Ni me tukaj. Sanjam. Popolnoma sem pozabila na okolico in preslišala korake, ki so se mi približali od zadaj. Nekaj me je zbodlo v ramo in ... »Aaaa!« Zadnja stvar, ki sem jo videla, preden sem omahnila v temo, je bil obraz deklice, obdan z rjavimi kodri, ki se je sklanjal nad mano. Okoli sebe sem slišala glasove. Zvenelo je kakor kakšna molitev v jeziku, ki ga nisem poznala. Molitev se je razlegala iz vseh smeri in ko sem odprla oči, sem videla, zakaj. Ležala sem na skali. Bila sem sredi jase, ki jo je obdajal temen gozd. Na jasi je okoli mene v krogu klečala množica, ki se je sklanjala proti tlom in mrmrala nerazumljive besede. Kaj so počeli? Kaj kmalu so opazili, da jih gledam in molitev se je ustavila. Nešteto oči je zrlo vame. Iz množice je vstala mlada ženska in spregovorila: »Mati Zemlja nam je poslala dar. Poslala nam je varuha, ki nas bo varoval in skrbel za nas.« Ženska bi še nadaljevala, če je ne bi sama prekinila: »Res ne vem, kaj pričakujete od mene, in moram vas razočarati, ko vam rečem, da nimam pojma, o čem govorite.« Sploh ne Živeti Daj oblak svetal, razjasni nam jutranjo temo in pusti me še naprej živeti, kar prezgodaj je, da padla bi v črno dno. Tam, kjer nikogar ni in je že od nekdaj tako bilo. vem, zakaj sem se trudila. Tako ali tako se bom zdaj zdaj zbudila pred svojim računalnikom in ugotovila, da sem le sanjala. A nekaj mi je še vedno pravilo, naj zbežim. Počasi sem vstala s skale in se začela premikati zadenjsko, stran od ženske, ki se mi je približevala. Začuda so se ljudje za mojim hrbtom umikali in mi ustvarjali pot iz kroga množice. Nisem se več mogla zadrževati. Obrnila sem se na petah in stekla na vso moč. Morala sem zbežati stran od ljudi, ki so se mi še vedno umikali s poti. Nihče me ni poskušal ustaviti, ko sem stekla proti gozdu, ki je obdajal jaso. Dosegla sem prva drevesa in stekla v sence in trnasto rastje pred seboj. Nisem vedela, kam tečem. V gozdu je bilo temno in komajda sem videla, kam stopam. Zdaj sem za seboj zaslišala glasove, ki so se približevali. Stekla sem še hitreje, a zasledovalci so bili hitrejši. Skoraj so me že dohiteli, ko sem se z nogo zataknila za korenino, ki je zaradi teme nisem videla. Padala sem. Pričakovala sem udarec ob trdna tla in trnje, a pristanek je bil mehak. Pristala sem namreč na kupu sena. Kako se je kup sena znašel sredi gozda? »Hej! Kaj pa ti misliš, da delaš na mojem seniku?! Bi malo požigali, kaj?!« Res sem bila na seniku. Preden sem se lahko bolje zavedala, so me zgrabile močne roke in me vrgle na tla. Pred menoj je stal moški v rjavi srajci, z gosto brado in brki, da so se mu videle le temne oči, ki so jezno srepele vame. S pogledom je preletel mojo opravo in na obrazu se mu je začel zrcaliti strah. Saj res. Še vedno sem bila oblečena v svoje kavbojke in črn pulover s kapuco. Ni bilo videti, da mu je to posebno všeč. »Čarovnica!« je zakričal. V naslednjem trenutku je v rokah že držal ostre vile in z njimi meril v moj obraz. »Vstani!« mi je ukazal in nisem imela druge izbire, kot da ga ubogam. Vstala sem in z vilami, uprtimi vame, me je vodil stran od senika in ven na ulico. Imela sem čas, da se razgledam okoli sebe. Tam je bila hiša z leseno streho, pa nekaj, kar je bilo videti kakor hlev. Ozrla sem se po ulici in zagledala cerkev. Cerkev, ki sem jo poznala. To je bila prav tista cerkev, mimo katere sem vsak dan hodila v šolo. Spet sem bila na Vrhniki, a očitno še vedno ne na svoji Vrhniki. Torej še vedno sanjam. Moški me je dregnil v hrbet: »Hodi!« Ubogala sem. Ko me je vodil po ulici, so se okoli začeli zbirati ljudje in s prsti so kazali name. »Čarovnica!« sem jih slišala mrmrati. Ob cesti je stala krčma in nad vrati je visel napis: Oberlaibach beste essen. Srednji vek torej. Super. Vedela sem, kam me vodijo, še preden so me končno prignali pred lesen oder. Grmada. Obtožili me bodo za čarovnico in sežgali na grmadi. Zdaj sem se že res želela zbuditi iz sanj. Nisem se mogla upirati, ko so me po stopnicah zvlekli na oder in me privezali na vrv. V naslednjem trenutku sem že visela nad ognjem, ki mi je žgal stopala, a strah je preglasil bolečino, ki bi jo morala čutiti. Zdaj se bom zbudila. Zdaj zdaj. Spet je bila tema. Sedela sem za mizo. Sanj je bilo konec in spet sem bila doma. Na varnem. Nisem bila v gozdu in nisem visela na grmadi. A zakaj je tako temno? Hotela sem vstati s stola, da bi prižgala luč, in v tistem trenutku zaslišala moški glas, ki se je razlegel nekje izza vrat: »Mati, kave bi!« O, ne. Iza Zrnec, 9. A OŠ Ivana Cankarja Vrhnika CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 82 Abonma Enajsta šola, sezona 2023/24 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola!. Na oder Velike dvorane smo letos povabili: Hišo otrok in umetnosti z lutkovno predstavo po angleški pravljici– ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI!, režija: Irena Rajh in Ajda Roos, igrata: Irena Rajh in Katja Povše. Kulturni zavod Godot z glasbeno gledališko pravljico po motivih Otona Župančiča - MEHURČKI, režija in igra: Tadej Pišek. Čarodeja Janija Jošovca, ki nam bo pričaral – ČAROBNI DECEMBER s prav posebnim gostom izpod Triglava, klovneso in cirkusantko Evo Škofič Maurer s predstavo -IFIGENIJA SFRČKLJANA in Lutkovno gledališče Maribor z lutkovno predstavo Jana Malika – ŽOGICA MAROGICA, režija: Tine Varl, igrajo: Miha Bezeljak, Barbara Jamšek, Danilo Trstenjak in Elena Volpi. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. PROSTOR polna cena abonmaja plačilo v dveh obrokih Parter Balkon 26 € 23 € 28 € 25 € Invalidi in nezaposleni (s potrdili) 20 % popust 20 % popust Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 22. 9. 2023, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. Gledališki abonma sezona 2023/24 Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja v sezoni 2023/24! Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z dramo Lucy Kirkwood – OTROCI Režija: Nina Šorak, igrajo: Saša Pavček, Silva Čušin in Janez Škof. Loški oder Škofja Loka s tragikomedijo Iva Brešana – PREDSTAVA HAMLETA V VASI SPODNJA MRDUŠA Režija: Dejan Spasić; igrajo: Matej Čujovič, Blaž Vehar, Maja Demšar, Jan Bertoncelj, Gregor Gartner, Irena Kožuh, Bojan Trampuš, Gašper Murn, Matjaž Eržen, Petra Kalan, Alenka Okorn, Janez Justin in Dane Jemc. Šentjakobsko gledališče Ljubljana s komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja – REVIZOR Režija: Ira Ratej; igrajo: Gregor Usenik, Lili Bačer Kermavner, Maša Medved, Katja Fajdiga, Gašper Pavc, Lenka Kombia, Janez Usenik, Elias Rudolf, Tomaž Urgl, Tone Bertoncelj in Tinkara Vrbinc Burnać. Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z dramo Lise Genova – ŠE VEDNO ALICE Režija: Matjaž Zupančič; igrajo: Polona Juh, Maja Sever, Bojan Emeršič, Domen Novak, Eva Jesenovec, Sabina Kogovšek in Matija Rozman. Mestno gledališče ljubljansko s psihološkim trilerjem Johna Boyntona Priestleya – NEZNANEC Režija: Barbara Hieng Samobor; igrajo: Tjaša Železnik, Nataša Tič Ralijan/Mojca Funkl, Ana Pavlin, Gal Oblak, Filip Štepec k. g. in Boris Kerč. Prešernovo gledališče Kranj s proletarsko komedijo Daria Fo-ja – VSE ZASTONJ! VSE ZASTONJ! Režija: Ajda Valcl; igrajo: Vesna Pernarčič, Aljoša Ternovšek, Vesna Slapar, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Dominik Vodopivec in Jure Pogačar. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Daj, da zlijem se z množico, ker navsezadnje vendarle, živeti in hrepeneti je lepo. Ljubica Dolničar Pesem »Živeti« je ena izmed 25 pesnitev, ki so izšle v maju v knjižici »Spomini v poeziji« Ljubice Dolničar. PROSTOR polna cena abonmaja Parter Balkon 83 € 78 € plačilo v dveh obrokih 87 € 82 € Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili) 20 % popust 20 % popust Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 22. 9. 2023, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. 82 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 K U LT U R A CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 83 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A Vabljeni na naše prireditve v juliju in avgustu 2023 Poletni urnik Od 26. 6. do 31. 8. 2023 vas v knjižnico na Vrhniki vabimo: pon., sre. in čet.: 13.00–19.00. Tor. in pet.: 7.30–14.00. V času, ko bo knjižnica zaprta, lahko gradivo vrnete na knjigomatu v pritličju Kulturnega centra Vrhnika. Gradivo si lahko predhodno naročite in ga prevzamete v paketniku v času, ko je knjižnica zaprta. Želimo vam sproščeno poletje, polno lepih doživetij in dobrih knjig. Knjižnica pod krošnjami Park pri lipi samostojnosti (pred TIC Vrhnika na Tržaški cesti 9), 041 363 755, termin in urnik: 5.–28. 7. 2023, ponedeljek–petek: 16.30–20.00, uradno odprtje: sreda, 5. 7. 2023, ob 17.00 z bralci Cankarjevih besedil, dodaten program: večerna pravljica vsak dan ob 18.00. V sodelovanju z ZIC in Zavodom Divja misel. Jaz – Ženska – Mama, pogovorni večer Ana Rozman, sicer novinarka na RTV Slovenija, je avtorica knjige Prvo leto mama in Sencam glas! V obeh delih zelo ranljivo in iskreno deli svoje izkušnje materinstva in življenja sodobne ženske. Maša V. Ponikvar je socialna pedagoginja, ki se ukvarja z raziskovanjem matrescence in je ena od organizatork festivala Dojiva se Vrhnika. V sklopu festivala Dojiva se Vrhnika bosta Ana in Maša v pogovornem večeru približali resničnejše strani materinstva in izzive bivanja sodobne ženske, o katerih se morda le redkokdaj iskreno pogovarjamo na glas. Z ubeseditvijo bosta vnašali svetlobo in upanje za vsakdanje življenje nas – žensk – mam. Vabljeni v Grabeljškovo dvorano v četrtek, 3. 8. 2023, ob 17.00. Problematika zapuščenih stavb v urbanih središčih in njihova gentrifikacija Prijazno vabljeni na okroglo mizo, ki bo potekala v okviru festivala O'BRK. Sodelovali bodo: Katja Pahor, moderatorka; Danica Sretenović, arhitekt- ka; Lucija Smodiš, kuratorka, in Rado Carlo Poggi. Četrtek, 17. 8. 2023, ob 18.00 v Grabeljškovi dvorani. Razstave v Cankarjevi knjižnici Vrhnika Poletavci in NajPoletavci Razstava mandal Poletavci – poletni bralci. Vabljeni vsi otroci, stari od 7 do 12 let, ki so člani naše knjižnice, da se tudi letos pridružijo bralnemu projektu Poletavci – poletni bralci. Med počitnicami naj berejo 30 dni vsaj pol ure na dan in prebrano zapišejo v bralni seznam. Zloženke dobijo v knjižnici na mladinskem oddelku od 10. 6. naprej, dostopne so tudi na www.ckv.si. Namen projekta je spodbujanje (prostočasnega) branja med počitnicami. Jeseni je vsako leto zaključna prireditev, kjer vsak dobi majico, poteguje pa se tudi za glavno in mnogo drugih nagrad. Začnemo z 10. junijem. NajPoletavci. Projekt NajPoletavci je namenjen najstnikom (13 do 16 let), ki so prerasli Poletavce, a bi še vedno želeli sodelovati. Med poletjem je njihova naloga, da preberejo vsaj tri knjige in napišejo kratko mnenje o prebranem. Obrazec je na naši spletni strani, na voljo je tudi v knjižnici. Jeseni bodo povabljeni na zaključno prireditev, kjer bodo dobili majico in se potegovali za nagrade. Preberi in izberi 3D V Cankarjevi knjižnici Vrhnika smo pripravili nov bralni projekt Preberi in izberi 3D. Namenjen je osnovnošolcem in poteka vse leto. Prebrati morate določeno število starosti primernih knjig, izpolniti in nam oddati vprašalnik, za nagrado pa si nato lahko izberete eno figurico, natisnjeno 3D. Več informacij dobite na naši spletni strani in v knji- žnici. Vabljeni k sodelovanju. Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava za branje na daljavo oziroma informacije o točnem kraju in terminu: mirjam.suhadolnik@ gmail.com. Uganke – nagradno žrebanje V juliju in avgustu vabljeni na ogled mandal, ki so nastale na študijskem programu Likovno ustvarjanje – mandale na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Vrhnika pod mentorstvom Milene Oblak Erznožnik. Mandale si boste lahko ogledali v vitrinah naše knjižnice. Prijazno vabljeni k ogledu. Mandale.jpg Razstava mozaikov – Picasso po naše V juliju in avgustu bodo v Cankarjevem salonu v vsej svoji bogati barvitosti žarela dela članic mozaične sekcije Kulturnega društva Rak Rakek. Po Picassojevih portretih žensk poustvarjene umetnine so narejene iz majhnih koščkov smalti stekla. Vabljeni k ogledu. V maju smo prejeli 69 rešitev ugank, šest reševalcev je napisalo nepravilen odgovor. Žreb smo opravili 1. 6. 2023. Nagrajenci so: UGANKA ZA NAŠE NAJMLAJŠE – rešitev: muca Maca, nagrajenka: Mia Gerzevič Borse, Vrhnika. UGANKA ZA BRIHTNE GLAVCE – rešitev: norveška krona, nagrajenka: Iza Zakrajšek, Vrhnika. UGANKA ZA VELIKE BRIHTE – rešitev: osmi, nagrajenec Nik Velkavrh, Vrhnika. Vsi trije bodo prejeli zbornik pesmi Rimaraja 2023. Želimo vam obilo zabave. Prevzem nagrad v knjižnici. Nove uganke vas bodo pričakale jeseni, do takrat pa uživajte na počitnicah! Odkriti pogovori v Cankarjevi knjižnici Barbka Špruk na srečanju Odkriti pogovori prejela veliko pozornosti Po osmih letih jemanja psihiatričnih tablet, sta ji začela odpovedovati telo in um. Po več kot 20-tih prihiatričnih hospitalizacijah je vedela, da tako ne more iti več naprej. Zelo sem vesela, da se je Barbka Špruk odzvala povabilu na novo srečanje Odkriti pogovori. En petek v mesecu je z nami gost, ki zna odkrito spregovoriti o lastnih izkušnjah na svoji življenjski poti. Vsak mesec se število obiskovalcev povečuje. Vedno več nas je takih, ki potrebujemo družbo odkritih ljudi. Odkritih pogovorov. Tam smo se srečali tudi v petek, 12. maja. Barbka Špruk o svojem boju z antidepresivi, antipsihotiki in uspavali Tema majskega srečanja so bile življenjske izkušnje Barbke Špruk. Odkrito in preprosto je spregovorila o neprijetnem delu svojega življenja, ki ga marsikdo zamolči, ker se ga sramuje. Barbka se bolj kot marsikdo zaveda, da nas le odkrit pogovor lahko reši. Lahko je odkrit pogovor sam s sabo ali z drugim. Odločitev, da bo začela o tem tudi predavati, zagotovo ni bila lahka. Barbka je bila običajno dekle, iz običajne družine iz Komende, z običajnim otroštvom. Ko je prestopila prag srednje šole v Ljubljani je prvič spoznala medvrstniško nasilje. Ja, tako preprosto se je vse skupaj začelo. Saj ne, da ni iskala pomoč učiteljev in starejših, da bi ji kdo pomagal glede nasilja, ki ga je občutila. Ga je! A ga žal ni dobila. Nič se ni spremenilo. Vse bi morala požreti. In tudi je. Po obiskih pri psihologih in psihiatrih je dobila predpisane prve antidepresive, antipsihotike in uspavala. Tudi te je jedla. Vse, samo, da bi premagala depresijo, anksioznost in tesnobo, v kateri se je znašla. Po osmih letih jemanja psihiatričnih tablet, sta ji začela odpovedovati telo in um. Po več kot 20-tih prihiatričnih hospitalizacijah je vedela, da tako ne more iti več naprej. Naredila je globok rez in začela zelo odločno sama delati na sebi in končno tudi živeti. Brez tablet. Pokončno, odločno in neverjetno pozitivno. Barbka Špruk danes o tem tudi predava Govori o lastnih izkušnjah. O sebi. O svojem življenju. Po srečanju v Odkritih pogovorih je zaupala, da tako odkritega odziva in toliko osebnih zgodb, ki so jih ji zaupali obiskovalci na Vrhniki, še ni doživela na nobenem srečanju. Pa čeprav predava že 15 let. Obiskovalci so jo lahko tudi vpraševali konkretna vprašanja, na katera so dobili konkretne Barbkine odgovore. Naša srečanja so vedno prekratka Čeprav smo tokrat podaljšali srečanje za dodatno uro, je bilo še vedno prekratko. Ob tem se iskreno zahvaljujem direktorici Cankarjeve knjižnice, gospe Sonji Žakelj in njeni prijazni ekipi, ki nas podpirajo pri tako potrebnih projektih. Veliko premalo se pogovarjamo. Kar se vsekakor pozna tudi po tem, da je vedno več ljudi, ki prihaja na srečanja. Pa naj se menimo o receptu pite naše prababice ali o bivanju na psihiatriji, ki je že samo po sebi velika teža, ki jo nosi posameznik - pomembno je le to, da je pogovor odkrit. Vljudno vabljeni na naša srečanja Če potrebujete take pogovore ali poznate koga, ki jih potrebuje, nas osebno obiščite na mesečnih srečanjih. Tematiko z gostom in termin redno objavljamo na spletnem portalu www.MojaObčina. si ter v brošuri dogodkov in spletni strani Cankarjeve knjižnice. Vsa knjižnična srečanja so za obiskovalce brezplačna. Brezplačna so tudi kavice in vsi piškotki, ki vas vedno čakajo že pri vratih. V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico, ki nam prepušča prostor, krije vse ostale stroške, ki so prav tako del takih srečanj, v celoti iz lastnih sredstev podjetja Monumentum d.o.o. iz Drenovega Griča. Odkrite pogovore širimo na vsa področja V kolikor menite, da potrebujete odkrit pogovor o tej temi v vaši ustanovi, podjetju, zavodu, društvu, šoli ali drugi izobraževalni ustanovi ali celo v lastnem družinskem krogu, se glede na želje, predavanje Barbke Špruk lahko organizira daljše ali krajše srečanje. Če bi želeli odkrito spregovoriti o kakšni drugi tematiki z vašimi zaposlenimi, strankami, uporabniki vaših stroritev, vašimi družinskimi člani, nas pokličite in sporočite vaše želje. Glede na tematiko, obseg in kraj srečanja, so dogovorjena srečanja, predavanja plačljiva. Za predavanje Barbke Špruk (Predavanje o lastnih izkušnjaš, kako se je rešila depresije, ansioznosti) se lahko obrnete na www.barbkaspruk.si (Barbka Špruk) ali na 041 776 436 (Marjeta) Za srečanja, pogovore, predavanja Odkriti pogovori na info@monumentum.si ali 041 776 436 (Marjeta) Nova tema v juniju V petek 16. junija je bil z nami Iztok Krevs, oče mladega fanta, ki je naredil samomor. Več o tem pa v naslednji številki Našega časopisa Odkriti pogovori, Monumentum 83 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 ŠPORT CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 84 18. Siliko futsal turnir Zmagala ekipa Nova 6 V petek, 2., in soboto, 3. junija, je Športni park Vrhnika gostil osupljiv dvodnevni, že 18. turnir Siliko futsal. Ekipa organizatorjev je še enkrat poskrbela za brezhibno izvedbo dogodka, ki je privabil več kot tisoč strastnih ljubiteljev futsala. Zanimanje za letošnji turnir je bilo izjemno in obetal se je pravi spektakel, tokrat tudi z ekipami iz tujine. Štiriindvajset ekip iz Slovenije in okolice je bilo pripravljenih pokazati svoje najboljše igralne sposobnosti. Razdeljeni v osem skupin s po tremi ekipami so se moštva pomerila med sabo, da bi se uvrstila v osmino finala. Vzdušje na igrišču je bilo napeto, igralci pa so se borili z vso močjo in strastjo za vsako žogo. Med tekmovalnimi premori so se lahko obiskovalci okrepčali s pijačo, saj je uigrana ekipa skrbela, da nihče ni ostal žejen. Etno gostilna Gurman je poskrbela za vrhunsko kulinariko z žara in tako so vonjave sočnih mesnih dobrot vabljivo zapolnjevale zrak športnega parka. Gledalci so uživali v okusnih prigrizkih, ki so jim dali dodatno energijo za navijanje. Na prizorišču je bilo letos poskrbljeno tudi za masažo igralcev in obiskovalcev, ki so se lahko sprostili ob igrišču oziroma pripravili za nadaljnje boje. V osmini finala 18. turnirja Siliko futsal je postalo še bolj napeto, kajti šlo je na izpadanje, s tem pa tudi izgubljeno možnost po delu 3000,00 evrov vrednega denarnega sklada. Tekme so bile izjemno napete in polne preobratov, kar je poskrbelo za izjemno vzdušje tako na igrišču Zmagovalci turnirja Nova 6 kot ob njem. Četrtfinale, od tu so lahko turnir spremljali tudi tisti, ki niso bili na Vrhniki, je prineslo še več vzburjenja in napetosti. Ekipa Šport design AE je z odlično igro premagala Selecao Špital s 3 : 0, medtem ko je ekipa Silikovih igralcev Ambrož Team premagala mlado ekipo Tajl s 4 : 1. Gradbeništvo Šarić se je uvrstilo v polfinale z 2 : 0 proti ekipi Avto Ar-Ta. V izjemno NK Vrhnika – Dren Po jutru se dan pozna Ambrož team – v njem tudi igralci Futsal kluba Siliko Da se dan po jutru pozna, je najbolj pravi pregovor za naši mladinski in kadetski ekipi, ki sta v pomladanskem delu prvenstva prikazali zelo lepe rezultate. Glavni trener mladinske ekipe, Iztok Gruden, je s svojimi fanti dosegal izjemne rezultate. V močni drugi slovenski mladinski ligi so v družbi klubov, kot so Tabor Sežana, Roltek Dob, Interblock, Triglav Kranj, Šenčur, na koncu zasedli odlično tretje mesto in postavili svojevrsten rekord z devetimi zaporednimi zmagami. V teh Temelj vsega tega so bile odlično izpeljane tekmah so fantje zadeli mrežo nasprotnikovih zimske priprave v športnem parku Vrhnika in golov kar 30-krat in prejeli le osem zadetkov. tik pred začetkom prvenstva še na skupinskih Dobre igre in rezultati niso ostali neopaženi in pripravah v Čatežu. tako so si igralci »prislužili« večje spoštovanje Kadetsko moštvo je vodil trener Tadej Špi- nasprotnikov in klubu večji ugled, nekateri pa car, ki je imel nalogo fante čim boljše pripraviti so dobili tudi priložnost zaigrati za člansko mov tehnično- taktičnih zadevah za nadaljevanje štvo in nekateri so se zelo izkazali. V članskem prvenstva: Rezultati so bili zelo dobri, saj je mo- moštvu resno računajo na mlade moči, saj so štvo končalo v zgornjem delu lestvice na petem že v letošnji sezoni veljali za najmlajšo ekipo v mestu. Seveda so bili vzponi in padci, kar pri teh 3. SNL – zahod, kjer so zasedli odlično četrto letih ni nič nenavadnega, je pa pohvalno, da so mesto. postali prava »klapa«. Uroš Rutar izenačenem dvoboju je ekipa Nova 6 premagala neutrudno ekipo Hi Cars z rezultatom 3 : 2. Polfinale je postreglo z izjemnimi dvoboji. Ekipa Ambrož Team (Berzelak, Ciuha, Vesel, Đurić, Suban, Mohorić, Janež in Bjelčević – vsi Siliko) je z impresivno predstavo gladko premagala Šport design AE (Andolšek, Škulj, Strnad, Babnik, Pustovnik, Ilić, Grm in Novak iz FK Dobrepolje) s 4 : 0, medtem ko je ekipa Nova 6 (Đeković, Jandrić, Šarković, Kovačević, Totošković, Muratagić, Fetić in Petrović) zmagala proti Gradbeništvu Šarić ( Pirnat, Cimerman, Mladenović, Debeljak, Marolt, Trontelj, Škerlj, Brkić in Berdajs) z rezultatom 2 : 0. Za tretje mesto je bila po loteriji iz 6 m ekipa Gradbeništvo Šarić srečnejša in premagala ekipo Sport design AE An- dolšek. V velikem finalu sta se pomerili ekipi Ambrož Team in Nova 6. Boj za naslov prvaka je bil izjemno napet, s številnimi akcijami na obeh straneh igrišča, na koncu pa se je ekipa Nova 6 izkazala s svojo izkušenostjo, uigranostjo in ponovno osvojila naslov prvaka 18. turnirja Siliko futsal. S sijajno kombinatoriko, natančnimi streli in odlično taktično postavitvijo so si prislužili zasluženo zmago in nagrado v višini kar 1600,00 evrov. Poleg ekipnih nagrad so bili priznani tudi najboljši posamezniki turnirja. Marko Đeković, ki je s svojimi neverjetnimi obrambami navduševal gledalce, je bil razglašen za najboljšega vratarja. Alen Fetič je bil okronan kot najboljši strelec turnirja. Naziv najboljšega igralca turnirja, MVP-ja, je prejel Max Vesel, ki je s svojim obvladovanjem žoge, prodori in preigravanji predstavljal največjo nevarnost vsaki ekipi. Podeljena je bila tudi nagrada za najbolj fair ekipo, ki jo je prejela najmlajša ekipa Tajl, ki so jo sestavljali tudi nekateri igralci Slovenske futsal reprezentance do 19 let, ki se je uvrstila na Evropsko prvenstvo septembra v Poreču. (Frank, Kos, Čop). Na koncu se organizatorji iskreno zahvaljujejo vsem podpornikom, sponzorjem in vsem, ki so pripomogli k izvedbi vrhunskega turnirja. Brez vaše podpore in prispevka ne bi bilo mogoče ustvariti tako izjemnega dogodka. Hvala vsem za vaš trud in strast ter upamo, da se bomo naslednje leto znova združil in ustvarili nepozaben futsal spektakel. (FKS) 84 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 ŠPORT CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 85 Vrhničani prvaki 3. SKL! Plama Pur Ilirska Bistrica : Ipros Vrhnika – 64 : 66 (17 : 16, 21 : 20, 20 : 16, 6 : 14) Težko izberemo presežnike, s katerimi bi opisali nastope članske ekipe, ki nas je navduševala s športnimi predstavami skozi celotno sezono. Prvi val navdušenja je prinesla uvrstitev v finale in s tem napredovanje v 2. SKL. AKK Maribor je imel strašljivo statistiko z 21 zmagami in samo enim porazom. Verjetno nihče ni pričakoval, da jih bodo v polfinalu brez izgubljene tekme ‘odpihnili’ naši fantje. Po izpolnitvi poglavitnega cilja sezone (uvrstitev v višjo ligo) smo se brez pravega naboja podali na prvo finalno tekmo – gostovanje v Ilirski Bistrici. Našo nezbranost so domačini izkoristili sebi v prid in v finalni seriji povedli z 1 : 0. Pred povratno tekmo smo si zadali cilj, da se od zveste domače publike poslovimo z zmago. To nam je s pravim pristopom tudi uspelo in ranjeni favoriti so se precej nejevoljni in praznih rok vrnili v Ilirsko Bistrico. Vedeli smo, da bodo pred odločilno tekmo pripravili peklenski načrt, s katerim naj bi pokal zadržali v bistriški dvorani. A vrhniški šampioni so še enkrat več pokazali veliko srce in kljub rezultatskemu zaostanku zadnjo četrtino obrnili v svojo korist ter nabito polno dvorano utišali z minimalno zmago enega koša. Nepričakovan poraz je nekaj domačih ‘navijačev’ razburil do take mere, da so vdrli na igrišče. Zaradi zelo podhranjene varnostne službe je pravi čudež, Vrhničani so lahko še zadnjič da se niso grožnje stopnjevale letos odplesali svoj zmagovalv fizični obračun. Na koncu so ni ples. Čestitke celotni ekipi! se strasti vendarle pomirile in (KKV) Uspešno izpeljan turnir Harpaston cup 2023 Odlične predstave mladega Vrhničana v mednarodni konkurenci Avtomobilske dirke so po navadi rezervirane za pogumne može, medtem ko večina mladih svoje dirkaške izkušnje nabira v kartingu. Vrhničani smo imeli na tur- 3. mesto: ŽRK Trgo ABC Izola Uspešno izpeljan mednarodni rokometni nirju ekipe v vseh starostnih turnir Harpaston cup je skupinah, ki so se odlično izka- kadetinje: zale in pokazale veliko znanja 1. mesto: ŠDRŠ Vrhnika za nami. Na turnirju je sodelovalo pet različnih klubov iz Slovenije in Bosne v različnih starostnih skupinah. RK Krim Mercator, ŽRK Trgo ABC Izola, RK Olimpija in RK Mladost Doboj so bile ekipe, ki so se nam tokrat pridružile na turnirju, na katerem smo bili priča številnim izjemnim tekmam ter videli nasmejane obraze otrok, polne veselja. in se uspešno soočile s svojimi 2. mesto: ŽRK Trgo ABC Izola nasprotnicami. Končna mesta, 3. mesto: RK Mladost Doboj dosežena v posameznih katePoleg ekipnih uspehov so gorijah: bile podeljene tudi nagrade za najboljše posameznice. Iskreletnik 2012/13: ne čestitke Niki Borković za 1. mesto: ŠDRŠ Vrhnika 2 2. mesto: ŠDRŠ Vrhnika 1 naziv najboljše igralke letnika 3. mesto: RK Krim Mercator 2012/13, Lili Krompič za naziv najboljše strelke letnika 2010/11 letnik 2010/11: ter Luni Nagode za naziv naj1. mesto: RK Krim Mercator boljše strelke med kadetinjami. 2. mesto: ŠDRŠ Vrhnika Čestitke vsem dekletom za pri- kazano igro in dosežke! Ponosni smo na vas! Na turnirju smo bili priča dobrim tekmam, ki so dekletom prinesle še eno izkušnjo več. Zahvaljujemo se vsem ekipam, ki so se udeležile letošnjega Harpastona. Prav tako izrekamo zahvalo staršem, brez katerih ne bi bilo mogoče organizirati dogodka, sponzorjem in trenerjem ŠDRŠ Vrhnika, ki so prispevali k izvrstni izvedbi turnirja. Se vidimo prihodnje leto! ŠDRŠ Vrhnika A vrhniški dirkač Mitja Velkavrh kljub mladosti že suka volan v dirkalnem avtomobilu Renault Twingo, čeprav je od tega, da bo lahko opravil izpit, še precej oddaljen. Konec aprila je potekala druga dirka za državno prvenstvo v pokalu Twingo, in sicer na Madžarskem v Hungaroringu. Kvalifikacije je krojil dež, zato je bilo vrtenje in odnašanje zadka nekaj vsakdanjega. Mladi dirkač takole opisuje svojo izkušnjo na stezi, kjer so dirkala najslavnejša imena avto – moto športa: »Ob vsem kaosu na stezi je bilo kar težko odpeljati optimalni krog, mi je pa pri tem veliko pomagal trening na makadamski podlagi na Verdu, kjer dobiš občutek odnašanja zadka. Na kvalifikacijah sem s tem občutkom enkrat prav mojstrsko rešil avto, da me ni obrnilo. Sobotno dirko sem končal na 8. mestu ter 3. mestu med mladinci v mednarodni konkurenci in 2. mesto v državnem prvenstvu Slovenije. Nedeljsko dirko sem začel na 8. mestu in po polovici dirke napredoval že na 3. mesto, a se je zgodil incident med dvema tekmecema pred mano. Žal sem bil posledično tudi sam vključen vanj. Po boju za obstoj na dirki mi je na koncu uspelo dirko zaključiti na 7. mestu ter 3. mestu med mladinci v mednarodni konkurenci in zasesti 1. mesto v državnem prvenstvu.'' Po štirih dirkah (dva v vikendu) zaseda skupno 8. mesto, ko govorimo o mednarodni konkurenci, in 5. mesto v državnem prvenstvu. Vsekakor je Mitja ponovno dokazal, da mu med mladimi ta hip ni para in v mladinskem državnem prvenstvu prepričljivo vodi. Naslednja dirka Mitjo Velkavrha čaka v italijanski Imoli prvi vikend v juliju. Peter Kavčič, foto: Arhiv Mitja Velkavrh 85 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 ŠPORT CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 86 Rock’n’Roll par Gaja Malovrh in Jaka Južnič zmagala na svetovnem pokalu Gaja Malovrh in Jaka Južnič (Plesni klub Plesno Mesto Ljubljana) sta 3. junija zmagala na svetovnem pokalu na Poljskem v članski kategoriji Rock’n’Roll Main Class Free Style. Njuna skupna plesna pot se je začela pred dobrimi sedmimi leti, že pred tem pa je Jaka s svojo prvo soplesalko postal svetovni, evropski in celoletni svetovni pokalni prvak. Gaja in Jaka sta trenutno najboljši slovenski članski par najvišjega razreda in hkrati vodita na svetovni rang lestvici. V Sloveniji sta zasedla prvo mesto na državnem prvenstvu in na vseh pokalnih ter kvalifikacijskih turnirjih, ki sta se jih udeležila. Sredi junija se bosta udeležila nove tekme za svetovni pokal, tokrat v Budimpešti. Oba sta tudi športna pedagoga in kot mlada trenerja v svojem klubu Plesno mesto pomagata pri vzgoji novih tekmovalcev. Jaka se zadnja leta dokazuje tudi na nivoju plesne rekreacije oziroma družabnega plesa. Njuni treningi so naporni, prostih dni skorajda ni, sploh v senci dejstva, da oba še študirata. Vsako leto odideta na dvoje priprav, tu in tam pa, kolikor omogočajo finance, obiščeta še treninge v tujini. Vsi napori jima ne pomenijo večjih ovir, saj sta, kot pravita, »zapisana plesu«. Le sponzorji ju morajo še odkriti. Za njima stoji velika trenersk ekipa: Boštjan Pavček, Irena Petan, za akrobatiko skrbita Jure »Težko je opisati, koliko truda je vloženega v tak rezultat. Trenirava od ponedeljka do petka vsak dan po dve uri, polega tega imava še dodaten trening gimnastike ter vsak svoje treninge za moč, po potrebi pa še kakšen trening med vikendi. Potem pridejo še tekmovanja, nastopi in snemanja. Vse to skupaj vzame ogromno časa, oba sva morala odpovedati že veliko družinskih dogodkov, obletnic, praznovanj in tudi počitnic. Velikokrat je težko, vendar ob takem rezultatu postane to vse vredno in veš, da bi vse to brez problema storil še enkrat. V tem pa vsekakor nisva sama, poleg trenerske ekipe so najpomembnejši člen najine družine, brez njihove podpore nič od tega ne bi bilo mogoče. Lahko bi rekla, da se po zmagi začne še težje delo, saj je ostati na vrhu pogosto težje, kot priti do tja. Do konca sezone imava še dve pomembni tekmi, državno prvenstvo in svetovni pokal. Julija greva oba na zaslužene počitnice, že avgusta pa začneva s pripravami na jesenski del tekmovalne sezone, v katerem naju poleg državnih tekmovanj čakajo še vsaj trije svetovni pokali in svetovno prvenstvo.« Gaja in Jaka Gaja in Jaka sta letos prejela tudi priznanje Plesne Zveze Slovenije in Športne Zveze Ljubljana, saj pogosto posegata v vrh svetovnih in evropskih tekmovanj v rokenrolu. Herzmansky in Matic Pečan, Marko Hren. Pogosto sta gosta vse to pa skozi klub Plesno Me- TV-oddaj in veliko nastopata sto usklajujeta Anita Vihtelič in ter tako promovirata plesni in akrobatski rokenrol, ki navdušuje vse, ki so jim blizu hitri ritmi in akrobatika. (gt) Janja Garnbret Olimpijka trenira v Verdu Slovenska športna plezalka Janja Garnbret je v drugi polovici junija zmagala na tekmi svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v Innsbrucku. Najboljša je bila tudi na balvanih in je dokazala, da je spet v šampionski formi, ki ji je prinesla olimpijsko zmago v Tokiu. Težave s palcem na nogi so preteklost, dosegla je 39. zmago za svetovni pokal. Veliko zmago si lahko malce lasti tudi Vrhnika, kajti Janja Garnbret že kar nekaj časa večino treningov opravi v plezalnem centru v Verdu, ki je v lasti športnega društva SCT, katerega predsednik je nekdanji Mojstrico plezanja so si že pred časom ogledali tudi najmlajši. Prošnjam po avtogramu kar ni in ni bilo konca. vrhunski športni plezalec Aljo- ša Grom. Nedavno je za Dnevnik izjavila, da so tam odlični pogoji za delo, vrata plezalnega centra pa so ji vedno odprta. A ni edina športnica, ki trenira v plezalnem centru. V njem trenirajo številni mladi plezalci, ki radi poškilijo h Korošici, da si ogledajo mojstrico pri delu. Držimo pesti, da ji uspe tudi na vrhuncu letošnje sezone, to je na avgustovskem svetovnem prvenstvu v Švici.(gt, foto: Plezalni center Verd) 86 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 ŠPORT CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 87 Kolesarski praznik na Vrhniki Vrhnika, 18. junij Vrhnika je po jubilejnih Argonavtskih dnevih bila priča še enemu jubilejnemu dogodku: dirki Po Sloveniji, ki, zanimivo, praznuje ravno tako 30 let, kot Argonavtski dnevi. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika in Občina Vrhnika sta po lanskih dobrih odzivih še enkrat povabila kolesarsko karavano v Cankarjevo mesto, kar je privabilo ogromno domačih in okoliških gledalcev. Nekatere privabi športni utrip, druge iskreno navijanje. »Od prvega dne spremljam dirko. Včeraj sem se mudil na Katarini na Dobrovo, ker mi je blizu. Tudi Vrhnika mi ni daleč, zato sem danes prišel še k vam. Super vzdušje je in upam, da bom lahko tudi naslednje leto stal ob Tržaški, ter jih glasno vspodbujal,« je pojasnil Primož iz Gorenje vasi. Anja iz Borovnice se je zjutraj podala na družinski Argonavtski maraton, nato pa odhitela na start Dirke po Sloveniji: »Uf, sem še zadihana, ampak starta dirke ne bi zamudila za nič na svetu. Take dirke so zanimive, ker omogočajo vpogled v drobovje in zakulisje dirke, česar po malih ekranih običajno ne vidimo.« Res se lahko obiskovalci sprehodijo po obrobju klubskih taborov, če imajo srečo, dobijo tudi podpis svoje zvezde. Za dobro vzdušje je organizator med obiskovalce delil promocijske zastavice, najmlajši so si lahko dali porisati obraz. Podoba Cankarjevega mesta je s televizijskim prenosom Eurosporta in TV Slovenije dosegla na milijone gledalcev. Start je bil ob natanko 11:30 izpred stare osnovne šole na Tržaški 2, ko se je po Vrhniki Miran Kovačič in Petra Pasar zapeljalo okoli sedemdeset vrhunskih kolesarjev iz celega sveta. Po ogrevalnem krogu so se povzpeli na enega najvišjih vrhov etape - Zaplano in se preko Ulovke spustili do Podčela od tam pa nazaj v Cankarjevo mesto in naprej proti Borovnici. Dirka Po Sloveniji je bila napeta vse do zadnjega, pričakovano je boj za etapno in tudi skupno tekmovalni del maratona, kjer je z najdaljšo - 86 km - traso najhitreje opravil Miran Kovačič (Team Granfondo Slovenija) s časom 1:54:56.2, med ženskami pa Petra Pasar iz KK Soča s časom 2:05:41.1 Maraton šteje tudi kot dirka za Pokal Slovenije. Trasa je potekala z Vrhnike v Borovnico, Podpeč in na Dobrovo, od tam pa v zaledje Polhovega Gradca in preko Šentjošta nazaj na Vrhniko. Za srednje pripravljene kolesarje je bil na voljo še mali argonavtski maraton (62 km), ki je potekal po podobni trasi kot veliki, začetniki pa so se lahko podali na 32 km družinski maraton, ki je potekal večinoma po ravnini Ljubljanskega barja. Argonavtski maraton je ob Maratonu Franji ena od redkih Štart Argonavtskega maratona z Ivanom Cankarjem na čelu. prireditev v Sloveniji, ki ima v svojem sklopu vse, kar imajo vezmago doživel svoj vrhunec na Pred dirko še Argonavtski čje dirke. Za celotno prireditev Trški gori in spustu proti No- maraton skrbi več kot 130 rediteljev. Za vemu mestu. Matej Mohorič Športno društvo Agonija je dodatno varnost skrbijo polici(Bahrain Victorious) je prišel kot uvod v kolesarski praznik sti na motorjih in spremljevaldo svoje prve etapne zmage na na Vrhniki organiziral že 12. nih vozilih, zraven pa še ducat tej dirki, repliko 5200 let starega Argonavtski maraton, ki je imel motoristov prireditelja. Tako kolesa z Verda pa je šla ponov- letos rekordno udeležbo. Čez priložnost dobijo tudi manj no v Italijo, saj je Filippo Zana tristo kolesarjev se je podalo na uveljavljeni kolesarji, kot je mlaupravičil vlogo favorita. >> 87 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2023 ŠPORT P L A N I N S K I Veliki Risnjak izvir reke Kolpe, ki je hkrati najnižja točka. Zaradi svojih redkih naravnih znamenitosti je območje vključeno v najvišjo stopnjo varstva. No, Veseli Triglavci smo na tokratni pohod odšli in tako je napočila tista zadnja majevska sobota, k našim sosedom, na Hrvaško. Srečkova lanska ko smo se pohodniki v zgodnjih jutranjih urah ideja za obisk Velikega Risnjaka (1528 m), ki smo zbrali in se odpeljali proti meji s Hrvaško, vse do jo dali v letošnji načrt pohodov, se je dobro iz- Bijele Vodice (Crnega Luga). Po nakupu vstopnic kazala. Veliki Risnjak leži v narodnem parku Ri- za obisk parka smo se podali po dobro označeni snjak, ustanovljenem leta 1953, od leta 1997 pa Horvatovi stezi. Vzpenjali smo se do razpotja nad zaradi razširitve samega parka vanj spada tudi Leskom (928 m) in pot nadaljevali po bolj strmi >> ki je v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja na pumptrack stezi na Vrtnariji pripravil tekmo državnega pokala Pumpaj Slovenija - Telekom di Miran Kovačič in kolesarji starejših kategorij Slovenije s spremljevalnim in dobrodelnim proželjnih tekmovalnih izzivov. gramom Grbine so fine. Spremljevalni program Vsi udeleženci Argonavtskega maratona so bili Grbine so fine je brezplačen animacijski program, deležni praktičnih nagrad, okrepčil na poti in na kjer so se lahko najmlajši otroci (od 4 do 8 let) cilju ter v cilju prejeli spominske medalje. Posebpreizkusili na spretnostnem poligonu v sedmih no nagrado so podelili najmlajšim, najstarejšim Foksijevih kolesarskih izzivih. ŠKD Super potenudeležencem in udeleženkam, niso pa pozabili cial je v sodelovanju z Visit Vrhnika pripravil še niti na najštevilčnejšo ekipo. Urnik maratona je bil zastavljen tako, da so se virtualno kolesarjenje, KK Jan Sport pa povabil lahko udeleženci po prihodu v cilj podali še ob na gravel turo. ZŠAM Vrhnika je ozaveščalo o traso dirke Po Sloveniji ter navijali za svojega fa- varnosti v prometu, Varuh narave je poskrbel za vorita. otroške delavnice, Super polh pa za rolanje. Da obiskovalci niso bili lačni in žejni je poskrbela ekipa Pizza s hriba. Grbine so fine Gašper Tominc, foto: GT, Visit Vrhnika, Jure Letos se je kolesarskemu dogodku pridružilo še Športno kolesarsko društvo Super potencial, Gasparič in FB Slo Cycling CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 88 K O T I Č E K skozi gozd. Spotoma smo si ogledali Vučjo jamo, 145 m globoko vrtačo. Po triurni hoji smo prispeli do žal zaprtega in propadajočega Schlosserovega doma in meteorološke postaje na Risnjaku, do samega vrha pa je bilo le še 20 minut. Pri domu smo si privoščili zaslužen počitek, malico in klepet. Vreme je bilo prijetno, zato smo lahko občudovali okoliške vrhove, razgled pa je segal tudi proti Kvarnerju, Učki, Istri, Velebitu ter Julijskim in Kamniško-Savinjskih Alpam. Sledil je še spust v dolino po drugi strani parka, do avtobusa, nato pa smo se prijetnih vtisov in z novimi lepimi spomini v poznih popoldanskih urah vrnili domov. Besedilo in fotografija: Branka Gutnik, Veseli Triglavci 88 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si M A L I Storitve Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780724, www.eft.si, mojca@eft.si. Globinsko čiščenje sedežne garniture, cena 70 €. Tel.: 031 648 877, Nina. Iščemo delavca za gradbena dela (slikopleskarstvo, fasade, knauf, keramika …). Tel. 031 511 072. Nudim pomoč v gospodinjstvu – čiščenje. Tel.: 040 127 345 (Maja). Nudim čiščenje stanovanj in lokalov. Tel.: 031 558 071. Iščem delavca za pomoč pri urejanju okolice hiše. Pokličite 031 593 135! Izkušen varilec nudim izdelke iz železa in inoxa: pohištvo, ograje ... in storitve namestitve. Za vse informacije sem na voljo na telefonski številki 070 999 985. Nudimo čiščenje poslovnih prostorov, lokalov in stanovanj. Tel.: 051 718 313. V nasadu borovnic pri Bistri bomo v juliju in avgustu potrebovali več spretnih in pridnih rok za obiranje svežih borovnic v dopoldanskem in popoldanskem času. Več informacij na telefonski številki 041 499 424. vsa infrastruktura. Delavnica je ob glavni cesti Dobrova– Horjul v vasi Zaklanec, parcela 230 m2. Stavba je vpisana kot stanovanjski objekt, prodam za 180 tisoč evrov (po dogovoru). Janez: Tel: 031 819 330. Prodam špirovce, različnih dolžin, 12 x 14 cm. Telefon: 031 285 622. Prodam peč za centralno ogrevanje Buderus, 11 kw rabljena, z gorilcem, in bojler, 300 L, s toplotno črpalko. Tel.: 041 613 944. Poštni nabiralnik, bele barve, znamke Rottner tresor, nov, original embalaža, nepoškodovan, 36,6 x 11,5 x 39 cm, nerjaveče jeklo, teža 2,8 kg, zaklepa s cilindrično ključavnico - dva ključa, zelo ugodno prodam. 051 258 004. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k.o. Zaklanec), prodam. Parceli sta v zazidalnem načrtu, vložena je vloga za spremembo namembnosti. Sončna lega med Podolnico in Zaklancem z lepim razgledom. Tel. 031 819 330. Objekt za skladiščenje oddam v najem. Lokacija: blizu Vrhnike. Velikost: 170 m2. Tel. 040 250 473 ali 01 755 2294. Parcelo na barju, 17 arov, prodam. 031 255 648 Najamemo delavnico, 100 m2, na Vrhniki ali v okolici za varilska dela. Informacije na mobilni številki 070 999 985. Frizerske storitve na dom. Tel.: 051 718 313. Julija, s. p. Kmetijstvo Sporočamo vsem, ki potrebujejo podporo, pogovor, umirjenost in nasvet, da smo tisti, na katerega se lahko obrnejo. Pokličite 070 770 514. Srečamo se z vami in pomagamo. Društvo s psihoterapevtko (Društvo Kneipp Vrhnika). Drva kostanjeva, hrastova, smrekova, mešana prodam. Zagotovo so suha. Naprodaj tudi smrekovi krajniki in žamanje za spodkuriti. Vse razrezano. Tudi manjše količine. Lokacija Log pri Brezovici. Tel.: 041 / 575 430. Se soočate z vprašanji, povezanimi z žalostjo, zasvojenostjo, tesnobo ali večjimi življenjskimi spremembami? Se počutite preobremenjeni ali izolirani? Morda z vašimi bližnjimi težko govorite o tem, kaj čutite in kako se počutite? Psihoterapija in psihosocialno svetovanje, Ana Podlipnik, www.motivacijainsvetovanje.si, Tel.: 040 126 826. Obračalnik znamke Spider, SIP350, nov, prodam. Tel. 031 819 330. Nepremičnine, gradnja Ostalo 89 O G L A S I evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 051 359 455. Notranje mere 199 x 117 cm, nova!! Tel.: 051 359 455. Poslovno/študentsko torbo Roncato črne barve, dimenz. 43 x 31 x 7 (raztegne se do 14 cm), 3 večji prekati, primerna za računalnik, akte, mape... udoben ročaj, naramni pas po želji, iz kvalitetnega materiala, nikoli rabljena, ugodno prodam. Zraven podarim še tipkovnico. 051 258 004 Prodam trimetrski hladilni pult, retro pult in dvometrski šank. Tel.: 041 670 726. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Prodam peč (Veto) za centralno ogrevanje za 2000 evrov. Prodam tudi cisterno za olje – za 100 evrov. 040 450 527 Starine Trobenta Dignatone, starejša, v kovčku, brezhibna, od gorenjskega trobentača, prodam. Tel.071 259 440. Prodam posteljo 200 x 120 cm, Alples, zelo malo rabljena. Prodam tudi vzmetnico Dormeo, debeline 16 cm, in 5 cm nadvložka. Tel.: 031 685 783. Prodam merilnik srčnega tlaka, microlife BP a2 basic, letnik 4. 10. 2022. Bil je samo testiran z elektropolnilnikom. Cena 50 evrov. Tel. 031 264 138. Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Slika Marije z Jezusom in stenski križ. Ročno izdelano v tehniki intarzije v lesu. Tel. 040 235 455. Prodam kakovostna mešana suha drva. Možnost prevoza na dom. Tel.: 031 740 792 ali 051 872. 404. Diatonična Harmonika Zupan, velikost 33 cm, GFC, Slakov gumb, totter midi, lepe barve, v kovčku, prodam. Tel. 031 819 330. Lestenec, muransko steklo, s pozlačeno obrobo. Prodam tudi ogledalo, 97 x 97 cm. 01 3641 288 Prodam bojler za kmečko peč. Telefon: 031 558 643. Proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Vabljeni vsi, ki ste iskrenega srca, ne glede na spol, starost ali izobrazbo. Skupina je brezplačna. Prijave na tel. 040 475 703. Odkupim velike gramofonske plošče džez in rok glasbe. Tel.: 064 185 331. Prodam ženske zimske škornje, št. 43, simbolična cena. Tel.: 040 784 718. Štedilnik na trda goriva (drva), Kipperbush, temno rjave barve, 54 š x 43 g, nerabljen, samo testiran. Telefon: 040 856 975. Ugodno prodam kuharsko knjigo prvega kuharja sveta Henrija Paula Pellaprata Moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost. Tel.: 051 353 057. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Prodam invalidski voziček. Tel. 041 749 263. Prodam dve dobro ohranjeni češnjevi starinski omari. Cena po dogovoru. Več informacij na tel.: 041-309-026. Iščemo pomoč pri negi, kuhanju, nakupu in spremstvu. Če si socialni oskrbovalec, bolničar ali medicinska sestra, se priporočamo. Tel.: 040 235 139. Prodam moške bele superge Lacoste, št. 44, skoraj nove, in svečano fantovsko temno modro obleko (birma, valeta) št. 46, enkrat nošeno, dobro in ugodno. Tel. 031 356 398. Prodam 300-litrski solarni spremnik (bojler) s protitočnikom in izolacijo. Tel: 041 614 303. Prodam skoraj novo vrtno kosilnico na zračno blazino znamke Flymo turbo lite 350. Informacije na tel. št.: 031 587 972. Slušni aparat Starkey, s polnilcem, prodam. 031 255 648 Motoristično žensko opremo, črno-belo, številka 38/40, skoraj novo, ugodno prodam: kombinezon (hlače in jakna), čelada, rokavice, čevlji, oprema za dež. Mogoč ogled na Vrhniki; tel.: 041 349 908. Jogi, rabljen tri mesece, 190 x 90 cm, prodam za 50 evrov. Tel.: 040 847 051. Vino, kraški teran, prodam. 2,5 evra za liter. Tel.: 041 823 163. Ameriške borovnice – Od konca junija do sredine avgusta ponujamo možnost nabiranja borovnic v nasadu za lastno uporabo. Vabljeni! Tel.: 041 943 586. Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Lesena kolesa od velike kočije, premera 1,3 metra – za okras ali lestenec. Prodam. Telefon: 071 259 440. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Tovorno prikolico Neptun (homologirano) prodam. Balirka za kocke, Galignani 5100, lepo ohranjena, malo rabljena, brezhibna, prodam. Tel. 031 819 330. Suha bukova drva prodam. Mogoč razrez in dostava. Tel.: 041 390 657. Star les – ostrešje hleva – prodam. Tel: 041 612 847. Kupim manjši, dobro ohranjen motor – 25 km/h. Ponudbe na: 041 87 87 39 Delavnica – obnovljena kovačnica, 130 m2 delovne površine, 100 m2 skladišča nad delavnico, adaptirana leta 2000, Prodam električni invalidski voziček – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 NOVI C4C4 X X NOVICITROËN CITROËN Osupljiva tišine Osupljivamoč moč tišine Že od XXX€ z DDV Povprečna poraba goriva (pri kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 0–6,6 l/100 km, izpusti CO2: 0–149 g/km, emisijska stopnja EURO 6.3. Poraba električne energije in doseg električHobi hupi furapio X XXX € vuia uaiom nega Citroëna ë-C4 (po ciklu (pri WLTP): 143–170 Wh/km, povprečni doseg 311–374 km, l/100 dosegkm, za mestno 425–499 km.emisijska Specifični stopnja izpusti dušikovih oksidov: 0,0282–0,0370 (NOx). in doseg Povprečna poraba goriva kombiniranem ciklu vožnje po WLTP): 0–6,6 izpusti vožnjo CO2: 0–149 g/km, EURO 6.3. Poraba električne energije električnega ë-C4 omnimet dit. MusCitroëna ut eatiostem res(po ciklu 11. Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov trdih delcev 0,00029–0,00051 g/km, število trdnih delcev pa 1,55–3,07 × 10dušikovih WLTP): 143–170 Wh/km, povprečni doseg 311–374 km, doseg za mestno vožnjo 425–499 km. Specifični izpusti oksidov: 0,0282–0,0370 (NOx). Pri dizelskih motorjih je vrednost specifičnih izpustov quia quamendae sequata sundignatem dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin,11ki povzroča globalno segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno trdih delcev 0,00029–0,00051 število trdnih delcevzlasti pa 1,55–3,07 × 10povišanim . Prikazane vrednosti se lahko razlikujejo od vrednosti dejanske porabe vozila. Ogljikov dioksid (CO ) je najpomembnejši toplogredni et fugiandantio quidus unti dempo 2 prispevajo k poslabšanju kakovostig/km, zunanjega zraka. Prispevajo k čezmerno koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je plin, ki povzroča segrevanje. Izpusti onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam simbolična. Več na globalno www.citroen.si. prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična. Več na www.citroen.si. logotip AVTO TROBEC D.O.O PODJETJE, D.O.O. Telefon: 00 000 00 00 Prodajni salon Naslov xx, xxxx Kraj GSM 051 604E-pošta: 420 xxxx.xx@xxxxx.xx Tržaška cesta 135 TEL: +386 (0) 1 242 55 78 1000 Ljubljana 89 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Štiridelna omara, primerna za dnevno sobo; slovenski izdelek, prodam. Tel.: 070 670 933. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce, pa tudi za srednjo šolo. 040 524 640. CD player in veliko zgoščenk z glasbo prodam. Tel.: 070 670 933. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Izkušena profesorica nudi instrukcije angleščine, vse stopnje, tudi konverzacija. Tel.: 040 362 763, Vrhnika. Nudim inštrukcije (ob celostnem pristopu glede na individualnost posameznika), OŠ in začetek SŠ. Matematika, biologija, slovenščina, potencialno tudi še kateri drug naravoslovno-tehniški predmet. Tel.: 040 127 345 (Maja). Z veseljem nudim učno pomoč učencem do 6. razreda pri vseh predmetih. Sem prof. razrednega pouka, imam dolgoletne izkušnje. Zagotavljam tudi dobre rezultate. Če vaš otrok potrebuje pomoč, me lahko pokličete po telefonu, št. 041 283 284, Barbara. Knakar, rabljen, dobro ohranjen, deluje. Prodam. Tel.: 070 670 933. Žensko kolo na prestave, novejše, zelo malo rabljeno, rdeče barve. Prodam. Tel.: 070 670 933. Radiokasete z narodnozabavno glasbo in zimzelenimi melodijami ter popevkami prodam. Tel.: 070 670 933. Ugodno prodam manjši malo rabljen samostoječ prenosni vrtni ogenj – posoda premera 40 cm. Cena 40 evrov. Pokličite na št. 041 - 950 162. Prodam peč na trda goriva (drva) Valher, dobro ohranjena, letnik 2010, moč 30-35 kWh, dimnik izhod 18 cm, mere zunanje VŠG 105 x 56 x 69cm + podstavek višina 17 cm, odprtina vrat 30 x 30 cm, kurišče VŠG 45 x 38 x 55cm (za drva do 50cm), + ekspanzijska posoda, obtočna črpalka Danfos, termostat, regulator Samson Cena: 490€. Tel. 041 715 467 Prodam toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode Termotehnika, dobro ohranjena, leto izdelave 2010, 385 litrov, MAX toplotna moč 3000 W, MAX električna moč 1600 W, zunanja višina 202 cm, premer 72 cm + ekspanzijska posoda + izhodni ventili: cena 490 €. Tel. 041 715 467 Prodam nov mali traktor Alko za košnjo velike površine vrta. Tel. 031 643 180 Ona – on Sem v ljubezni razočaran, prijazen, zgovoren, preskrbljen moški, ki bi rad zaradi bolečih, tragičnih izkušenj živel z žensko brez otrok v starosti 43 do 53 let. Ni pomembno, od kje ste, kaj imate. Pomembno je, da so Vaši nameni iskreni in pošteni. Sicer pa imam vse potrebno za prijetno skupno življenje in bom vesel primernega odziva. Tel. 031 437 067. Podarim 7 parov ženskih hlač št. 38/40, različnih barv in nekaj poletnih bombažnih majčk podarim. Pokličite 031 593 135! Podarim lesen okvir za zakonsko posteljo tovarne Alples. Tel.: 040 847 051. Podarim trenažer (orbitrek) X7cross. Lokacija Vrhnika. Tel.: 051 684 329 Interclass cars d.o.o., Gorjupova 1, 1000 Ljubljana Tel: 01 2000 955, WWW.INTERCLASSCARS.SI Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000 ZANESLJIVO UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE OBJEKTOV Kersnikova 10a, Ljubljana T: 01/433 50 40 www.pun-nepremicnine.si info@pun-nepremicnine.si 90 90 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zaradi povečanega obsega dela redno ZAPOSLIMO vzdrževalca tekstilij. Delo obsega pranje in likanje vseh vrst tekstilij in oblačil, delo s strankami (sprejem in izdaja oblačil). 031/244 495 041/688 211 instalacije.bizjan@gmail.com Tekstilno znanje ni pogoj za zaposlitev, saj vas v delovno mesto uvedemo, predstavimo zahtevane tehnike in posredujemo znanja potrebna za opravljanje dela. Mehurček d.o.o., Viška cesta 54, Ljubljana Prijave: gasper@mehurcek.si Si želite ugodne klime v vašem domu skozi vse leto? Nudimo vam: Strokovno svetovanje Montažo toplotnih črpalk Montažo klimatskih naprav c e n t r a l n o o g re v a n j e · v o d o v o d n e inštalacije · adaptacije · plinske inštalacije · toplotne črpalke · kotli na d r v a , p e l e t e , s e k a n c e · re k u p e r a c i j a Vaš partner od ideje do izvedbe Telefon: 041 382 163 E-mail: sezida.fit@siol.net FIAT 500x in PANDA 280 X 196 NAŠ ASOPIS.pdf 1 7. 06. 2023 08:53:36 IŠČEMO NOVEGA SODELAVCA. Inf.: 031 244 495. IZBIRA JE PREPROSTA! PRAKTICNA FIAT X OD VSESTRANSKI FIAT PANDA 4 4 15.750 EUR 500X OD 20.990 EUR C M Y CM MY CY CMY K 01 755 79 05 Odkrijte bogato ponudbo vozil Fiat iz zaloge. Na voljo takoj, po izjemnih cenah. Povprečna poraba goriva: 6,9 – 5,6 l/100 km. Emisije CO2: 156 – 134 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: Euro 6d. Specifične emisije NOx: 0,0487 – 0,0164 g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,00075 – 0,00075 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Navedena cena 20.990 EUR velja za model Fiat 500X 1.0 GSE T3 Base (334.S1P.7), z vključenima paketoma 51V, 51W in opcijo 710, in že vključuje redni popust. Ob nakupu novega vozila s FIAT Financiranjem pri Summit Leasing Slovenija prejmete dodaten popust v višini 1.500 EUR, ki je že vključen v navedeno ceno, ter Jamstvo 5 Plus. Navedena cena 15.750 EUR velja za model Fiat Panda Wild 4X4 (319.14S.4) in že vključuje redni popust. Ob nakupu novega vozila s FIAT Financiranjem pri Summit Leasing Slovenija prejmete dodaten popust v višini 1.000 EUR, ki je že vključen v navedeno ceno, ter Jamstvo 5 Plus. Podrobnejše informacije in pogoji Jamstva 5 Plus so na voljo na spletni strani www.fiat.si. Podatki so bili pravilni v času priprave oglasa. Pridržujemo si pravico do sprememb. Akcijska ponudba velja za vozila iz zaloge. Cenik velja do razprodaje zaloge oz. do preklica. Slike so simbolične in lahko prikazujejo opremo, ki je na voljo za doplačilo ali kot dodatna oprema. AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika, Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika. www.avtotrade.si www.fiat.si 91 91 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si www.lekarnaljubljana.si 92 Veljavnost od 15. 6. do 28. 8. 2023 Čas za sprostitev in poletne čarovnije. izbrano iz kataloga ugodnosti MAGNEZIJ 400 MG UŠESNI ČEPKI SWEDSAFE GLASBA / PLAVANJE Prehransko dopolnilo s sladilom vsebuje magnezijev citrat in riboflavin, v obliki zrnc za pripravo napitka, okus pomaranče in limete, 20 vrečk. Preprečujejo vstop vode v ušesa, zmanjšajo glasnost motečih zvokov. Na voljo velikosti S (6-11 mm) in L (7-12 mm), 1 par. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 9,95 € cena s Kartico zvestobe 7,96 € redna cena: 3,86 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 3,09 € 20 % VESCIN GEL POPUST: 20 % POTOVALNI KOMPLET SILVER CARE Za nego utrujenih in težkih nog z escinom in mentolom, 150 ml. Vsebuje potovalno zobno ščetko in zobni gel z okusom mete, 50 ml. redna cena: 4,20 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 12,74 € cena s Kartico zvestobe POPUST: 3,36 € 20 % 2po0pu%st za i st Ščitijo pred vdorom vode in bakterij. Različne velikosti in količine. u g o dn o OBLIŽI MASTER AID CUTIFLEX e z v es t ob e 3 r tic 10,19 € 1 me t ni ke Ka 1 POPUST: 20 % MLEKO ZA SONČENJE ZF 20 Mleko za sončenje s kakavovim maslom, 200 ml. redna cena: 10,01 € cena s Kartico zvestobe Medicinski pripooček. 8,01 € Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 2 POPUST: 20 % VisitVrhnika.si na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 15. 6. do 28. 8. 2023 oz. do prodaje zalog. Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! Oglašujte! v ODDAMO bivše prostore trgovine Anvina d.o.o., Tržaška cesta 7b, Vrhnika cca 400m2 informacije: 070 MM GOZDARSTVO, d.o.o.  Sečnja 832 804 in spravilo lesa  Čiščenje  ODKUP zaraščenih površin LESA NA PANJU – PLAČILO TAKOJ Prodaja drv 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si 92 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 93 Aktualna elektronska številka in arhiv preteklih izdaj Našega časopisa na Ne jokajte na mojem grobu, ni me tu, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim. Sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda se prižgem. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, nisem tu, ne spim. ZAHVALA ELIZABETA TOMŠIČ (21. 11. 1936 – 2. 6. 2023) Ob bolečem slovesu ljube žene, naše zlate mami, babice in prababice se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njenim nekdanjim sodelavcem in znancem za besede tolažbe, izrečeno sožalje ter za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Zvezdani Jablanov za njeno stalno medicinsko oskrbo in požrtvovalnost, prav tako sestri Mileni in sestri Bernardi za vso pomoč. Hvala tudi medicinskemu osebju na ljubljanski urgenci in v Bolnišnici dr. Petra Držaja. Zahvaljujemo se Pogrebni službi Lavanda za prekrasno opravljen pogrebni obred in prečudovit aranžma cvetnih vencev ter pevcem in violinistki, ki so z ubranimi glasovi in prelepo izvedeno glasbo našo mamo pospremili nazaj na nebo med zvezde. D o l n i č a r V globoki žalosti vsi njeni Dobrova, junij 2023 OKENSKE POLICE • STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI • BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Dolničar d.oo.o., Siinjnjaa Go Goriricaa 34, 4, Vrh rhni nika ni ka,, teel.l.: ka l.: 040 223 105 • •• e-ma mailil:: ma m rk rkoo. o.do doln doln lnic nic icar ar@s @sio @s ioll.l.ne io l.ne nett •• • ZAHVALA VINKO KUCLER (18. 1. 1955 – 17. 5. 2023) Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem ter sokrajanom, ki ste ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku ter nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala za vsa izrečena sožalja, spodbudne besede, darovano cvetje in sveče. Za zdravljenje, podporo, nasvete in srečnost ob dolgoletni bolezni se zahvaljujemo osebju Nevrološke klinike Ljubljana, Društvu Distrofikov Slovenije, ekipi nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Vrhnika, zdravnici Jasni Krmec ter g. Andreju. Za lepo opravljen obred hvala g. župniku Mohorju Rihtaršič, Pogrebni službi Vrhovec, Kvartetu Raskovec, Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica, trobentaču in gasilcem PGD Drenov Grič – Lesno Brdo ter Mateji. Hvala g. Jožetu Molk za lep govor. Posebna zahvala gre g. Pavelu Leben in ga. Martini Marinšek, ki sta zadnja leta požrtvovalno skrbela za vso nego in njegovo dobro počutje ter hkrati bila tudi naša opora. Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja, ga imeli radi in ga bodrili v težkih trenutkih. Spomin nanj živi in bo živel še naprej. Vsi njegovi Drenov Grič, maj 2023 Vsa toplina tvojega srca in tvoja ljubezen ostajata vedno z nami. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očija, ata, starega ata in brata Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA JANKA PLESTENJAKA JERNEJ ŽEROVNIK Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno sožalje, sveče in darove. Hvala dr. Brenčičevi, Andreju, patronažni sestri Jeleni in onkološki paliativi. Zahvala ob slovesu gospodu župniku, gasilcem, ribičem, čebelarjem za ganljive govore, pohodni skupini Zimzeleni, Pogrebni službi Vrhovec, pevcem Grm in trobentaču. Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in dedka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tolažbe in darove. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. (13. 11. 1933 – 21. 5. 2023) z Drenovega Griča Žalujoči: žena Francka, hčerke Blanka, Mateja in Jana z družinami, vnuki, pravnuki in sestra Milka z družino Drenov Grič, maj 2023 11. 8. 1953 - 11. 6. 2023 Žalujoči žena Mija ter sinova Janez in Andrej z družinama 93 NAS CASOPIS 516/26. 6. 2023 CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si   ..  ,        www.usluge-lavanda.si 94 Pride čas, ko izmučeno srce želi le spati. Odšla si, kjer ni trpljenja, bolečine in solza. Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA ZAHVALA Poslovila se je naša draga MARIJA ZIBELNIK BRONISLAVA LUKANČIČ Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Zahvala tudi DEOS Notranje Gorice, gospodu župniku Bogdanu Oražmu ter Pogrebni službi Lavanda. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi župniku za poslovilni obred, Pogrebni službi Vrhovec in osebju Doma upokojencev Vrhnika. Hvala tudi vsem, ki ste našo drago mamo pospremili k večnemu počitku. (8. 9. 1935 – 16. 5. 2023) Vsi njeni Belica, maj 2023 Ni te več na vrtu, ne v hiši. Nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu vpihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA MARIJA JAPELJ (2 .6. 1935 – 26. 5. 2023) Ob izgubi naše matke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se gospodu župniku za obred, Petri, ki je z govorom povzela matkino življenje, Pogrebni službi Vrhovec in pevcem Okteta Grm. Posebna zahvala Domu upokojencev Vrhnika za skrb in nego v zadnjih letih. Vsi njeni rojena Novak s Stare Vrhnike (11. 9. 1938 – 4. 5. 2023) Žalujoči: vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre – le daleč, daleč je … Za vedno se je poslovila NEVENKA BAJDA z Drenovega Griča (19. 6. 1953 – 13. 5. 2023) Draga mami, babi – hvaležni smo, da si bila del naših življenj ter nas obdajala s svojo ljubeznijo, toplino in skrbnostjo. Naprej živiš v naših srcih in nas opominjaš, da je življenje dragoceno, polno nepričakovanih trenutkov, ki nam lahko ogromno dajo ali pa vzamejo. Neskončno te pogrešamo in imamo radi. Iskrena hvala vsem, ki ste se v mislih, besedah in dejanjih poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hči Mojca z družino POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. Ne joči več. Obriši solze. On je že onkraj groze in trpljenja. Ne moti mu miru – ne joči več. Najhujše breme, breme je življenja. V SPOMIN NIKO SVETE z Laz pri Borovnici (17. 12. 1970 – 14. 1. 2023) Sorodniki, prijatelji in sovaščani z Laz pri Borovnici DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA Celotne pogrebne, pokopališke in cvetličarske dejavnosti na območju občin Vrhnika, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Log VSE NA ENEM MESTU 041 637 617 031 716 176 DOSEGLJIVI 24 UR WWW.VRHOVEC.EU EDINI POOBLAŠČENI IZVAJALEC POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI NA POKOPALIŠČU VRHNIKA Z delom dom si nam gradila, ga s cvetjem, pesmijo krasila. Zdaj angelci ti pojejo lepo in večno rože majnika cveto. V najlepšem mesecu leta je v vrt življenja odšla ZAHVALA SONJA BARBO, roj. Ana Zofija Oblak (1941–2023) Ob izgubi žene, mame, stare mamke in prababice se zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem. Radi smo te imeli. Vedno boš v naših srcih. Mož Janez, sin Matevž z ženo Ivano, sin Janez, hči Barbara, brat Jani, vnuki Dora, Tin, Kaja in Urša, pravnuki ter vsi žalujoči Glej, zemlja je vzela, kar je njeno. Kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA V 97. letu nas je zapustila naša mama, babica in prababica STANISLAVA GOSTIŠA, VERA MALAVAŠIČ Hvala njenim dobrotnikom, tistim, ki ste jo spremili v uri slovesa, in vsem, ki se je spominjate v molitvi. Doris, Bog ti povrni za vso skrb in požrtvovalnost v času njene onemoglosti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje. Zahvala tudi zdravstvenemu in negovalnemu osebju v Domu upokojencev Vrhnika. Zahvala velja pevskemu zboru Mavrica, trobentaču in Pogrebni službi Pieta. Ohranite jo v lepem spominu. Vsi njeni Vsi njeni roj. Švigelj (1933–2023), Gostiševa mama iz Blatne Brezovice (1926–2023) 94 NAS CASOPIS 516 /26. 6. 2017 R AZVEDRILO CMYK 26. junij 2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka 95 SUDOKU Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JU NIO R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom VBO, digitalno zdravstvo, se je glasilo »VBO premium zobne ščetke«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. VBO premium zobno ščetko s ščetinami iz črnega kremena bodo prejeli: Branka Vhrunec-Žnidaršič, Ludvik Leben, Gregor Kržič, Irena Elsner in Mitja Avsec. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 10. julija na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika (ali nascasopis@zavod-cankar.si), s pripisom »Nagradna križanka«. Družba Siliko bo podarilo 5 darilnih kompletov. V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu časopisa uničeni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizično osebo.  Posojilo za hišo tistim vlakom in vami?« Policaj mu reče: »Ne, ne vem.« »Zakaj si pa tako vesel?« Janezek mu odvrne: »Ta vlak ni neu»Nič več mi ne bo treba odplačevati posojila za hišo, pa sem plačal le en men, vi pa.« Policaj se odloči, da mu vrne in vpraša: obrok!« »Ali veš razliko med tistim vlakom in »Kako je pa to mogoče?« »Prejel sem pismo, v katerem je pisalo, tabo?« Janezek odvrne: »Ne, ne vem.« da me opominjajo tretjič in zadnjič.« Policaj pa mu odvrne: »Ta vlak gre v Ljubljano, ti pa z mano v zapor.« doma najde ženo z dojenčkom. »Kdo je oče? Je moj prijatelj Tone?« »Ne, ni bil on.« »Je bil moj prijatelj Marko?« »Tudi on ni bil!« »Je bil morda moj prijatelj Dušan?« »Nehaj že s temi tvojimi prijatelji. Kaj res misliš, da jaz nimam nobenega?« Povsem nova obleka, kravata, čudovita srajca. »Madona, Ivan, kako pa si se danes uredil,« so se čudili sodelavci. »Ženino darilo.« »Ali je bilo presenečenje?« »Pa še kakšno. Včeraj, ko sem prišel domov malo prej kot navadno, me je obleka že čakala na postelji.« Ženino darilo Kar doma Janezek sedi na klopi pri železniški postaji. Mimo pride policaj. Janezek se Prijatelji pošali in vpraša: »Ali veste razliko med Mornar se vrne z dveletne plovbe in Ivan ni bil prav pameten in njegovi pri- Moj mož je pravi športnik. Vsak večer jatelji so se pogosto norčevali iz njega. gre vsaj za dve uri na rekreacijo! Nekoč je prišel urejen kot že dolgo ne. »Moj ga pa srkne kar doma.« Policaj in Janezek Pretep »Zakaj ste tožečo stranko pretepli sredi ulice?« vpraša sodnik. »Veste, nizko plačo dobivam, pa nisem mogel najeti stadiona.« Doktorjev nasvet »Zakaj vedno zamižiš, ko piješ vino?« »Doktor mi je tako svetoval.« »Ali si nor? Doktor? Tega ti pa ne verjamem!« »Ja, doktor mi je rekel, da vina niti pogledati ne smem.« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Soizdajateljice: občine Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec in Log-Dragomer. Urednik: Peter Perše. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 14 060 izvodov; tisk Tiskarna Salomon. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 95 NAS CASOPIS 516/26.6.2023 Oglasi Mega-phone 04.2023 280x196 TISK.pdf CMYK 26. junij 2023 1 05/04/2023 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 09:03 VSE ZA PAŠNIŠTVO IN KMETIJSTVO SUPER PONUDBA RASTLINA MESECA -20%* SIVKA -15%* Urša Bogataj dvakratna olimpijska prvakinja IZBRANO ZA VAS -20%* eurogarden.eu PE DOBROVA PRI LJ | PE KRŠKO | tel: 01 24 25 100 *Akcija traja od 1. do 31. 7. 2023 oz. do razprodaje zalog. Popusti se med seboj ne seštevajo. VRHUNSKA KVALITETA *Akcija velja za artikle RA 895060, RA 698094 in RA 698095 SADIKE ENDIVIJE *Akcija velja za endivijo, šifra: 3830034423103 96 96