223. številka. Ljubljana, v petek 27. septembra. XXII. leto, 1889.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan sveeer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti p roj o man za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za •'•■•trt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld, 10 kr.   Za pošiljanje na liora računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr,, če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ko ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Gospodskih ulicah It. 12. DpravniStvn naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto  ........   13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 „
„  četrt leta........3   „   30 „
„   jeden mesec....... I   „    10 ,,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljaujem po pošti velja: Za vse leto   ...       ....   15 gld. — kr.
,  pol leta........8   „   — „
a četrt leta........4   „   — „
,  jeden mesec.......I   „  40 „
W^T~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravtiiitvo „8lov. Naroda4'.
V 1'JiiHIjani 20. septembra.
Minulo nedeljo je bil imeniten dan za vso Francijo. Bile so občne volitve za zbornico, v katere so vse stranke stavile nade svoje. Izid volitev pa najbrž ni popolnoma zadovoljil nobene stranke. Bou-langer, ki je pričakoval, da bodo te volitve povzdignile njega na površje, se je varal, ka|ti voljenih je le 22 ožjih pristašev njegovih, več jih je pa v ožji volitvi. Če tudi ta izid zanj nikakor ni tako neugoden, kakor pišejo republičanski listi, vecder v kratkem nema pričakovati, da bi se mu želje izpolnile, da bi postal diktator.
Ne da se tajiti, da so v nedeljo imeli repub-ličani lepe uspehe, pa sedaj je bil tudi čas zanje
jako ugoden. Da bo pa bile volitve pred Šestimi meseci, bi bili gotovo propali in Boulanger bi bil triumfoval. Ta čas se je pa marsikaj zgodilo, kar je koristilo republičanom. Razstava je imela nepriča kovan nspeh. Narod je videl, dt, je Pariz še vedno svetovno mesto, četudi nema kralja ali cesarja. To je vsekako uplivalo ugodno za republičane. Vlada je pa tudi na vse kriplje delala, da pribori republičanom zmago. Napela je vse sile, da uniči Bou-langerja. Postavila ga je pred državno sodišče. Državni pravnik je pa svojo ulogo tudi dobro igral. Ni se toliko prizadeval, dokazati godcem, da je kriv Boulanger atentata na državo, ker je dobro vedel, da ga bodo itak obsodili senatorji že iz političnih ozirov, temveč poskusil je narodu pokazati Boulan-gerja kot navadnega sleparja in goljufa, in to se mu je deloma posrečilo. Marsikdo ni volil Boulan-gerja ali pa pristaša njegovega, videvši, da general ni tako čist, nego si je poprej mislil.
Spremenili so nalašč volilni red, da preprečijo uspehe generalove. Znali so namreč, da general sam zmaga skoro povsod, kjer napove kandidaturo svojo, da pa somišljeniki njegovi nemajo take sreče. Določili so, da nikdo ne sme biti v več krajih voljen, da se volitev ne more preobraziti v plebescit. Li-stinski skrutinij ho odpravili in zopet uveli volitve po volilnih okrajih. Če ne voli po volilnih okrajih, se bolj pokaže, lokalni patrijoti-zem, manj pa odločujejo važna politična načela. Tako so torej podkopavali tla Boulangerju. Minister Constans je pa s svojo Železno roko vodil volitve. Baš dan pred volitvami razkrili so spomenik republikanske zmage, s čemer so tudi le hoteli uplivati na volilce.
Mnogo je koristil republičanom predsednik republike, Sadi Carnot. Odkar je na krmilu, ni za mudil prilike, da poskusi pridobiti narod za republiko. Baš letošnja razstava mu je dala mnogo priložnosti. On je jako priljuden in zelo prijazen z vBakini, bodi si bogat ali ubog. Mož tudi ne živi j tako skopo, kakor je prednjik njegov, ampak mnogo
LISTEK
Blodne duše.
Komati.
Češki spisal Vacslav Boneš- Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi đ.el.
XX.
(Dalje.)
Oufada pohitel je za njo v vas, kakor bi se premislil radi svojega početja, potem pa je močno zaloputnil vrata in jih zaprl z zapahom. Na ognjišče priložil ni več. Plameni so itak samo „brleli". Seljak stopil je k oknu in poslušal, ne bo li žena zaplakala, ne bo li prišla zopet nazaj na dvorišče. A zunaj pred vrati in pod oknom bila je tišina, grobna tišina.
V hiši se ni nihče premaknil. Družina v izbi ni še spala. Slišali so vsako besedo sodnikovo, tresli so se od groze nad takim govorjenjem in Šepetali si čudne besede o kmetu.
»Ubožica! — Da bi se le ne usmrtila! Tako drugi niti s psom ne ravnajo, kakor on s svojo ženo!"
„Vidimo — vidimo I In prišel je neki sem z golima rokama."
„Saj gre zopet lahho odtod z golima rokama IM
»Pojdi, Francika, za njo pogledat! Saj vender ne more ostati na snegu! Ub( ga seljakinja !"
„Zadavil bi nas, ako bi se ganili."
„Pojdi! — Pojdiva skupaj!"
Dekleti odprli sta zlehka izbo in se splazili na dvorišče. Že sta odpahovale zapahe, ko sta začuli v sobi močne korake in brzo odpiranje dverij, da jim je škripanje dverij šlo do mozka.
„Kdo si upa?"
Oufada je zagrmel.
„Mater greva iskat! — Storila bi si lahko kaj!" rekla je starejša dekla in skušala odpahniti težki, liraBtovi zapah. A niti premaknila ga ni. Segal je v zidu globoko v luknjo.
Seljak zasmejal se je, kar je imel grla,
»Nečloveško je to, oče! — Obža'ovali bo-dete to!"
„Kaj, ti želva! — Ti boš mene — sodnika — opominjala? Bodite pri miru, sicer se ne ga-nita živi odtod!"
„Varujte se! — Do svoje žene in svojega sina Bte imeli malo pravice, a pridite in dotaknite se mene — vi — vi, krajak pritepeni!"
Dekletoma se je vender posrečilo zapahe odstraniti in predno je mogel Oufada za njima, bili sta že v vasi.
„Mati! Slišite?"
Vender nihče jima ni odgovoril, le čuk zasko vikal je nekje v gozdu.
potrati za reprezentacijo, kar ugaja zlasti Pariža-nom. Pa tudi samo ime njegovo ima velik upliv na Francoze, BporainjajoČ jih slavnega Carnota.
Če se na vse to oziramo, moramo reči, da uspehi rppubličanov neso baš tako veliki, kakor so bila njih prizadevanja, posebno pa še, če pomislimo, da so si bili postavili za svojo glavno nalogo, da popolnoma uničijo boulangizem. Gotovo jim je kaj nepovoljno, da je faktično general Boulanger dobil v jednem okraji večino, in da sta dva najprva nje* govih priBtašev Laur in Lagnerre tudi voljena. Tako bodo glave boulangistov zopet sedele v novi zbornici. Republičani pa s svojimi vodjami neso imeli sreče. Pal je Ferry, vodja oportunistov. Njegov padec je zaradi tega velicega pomena, ker bo njega baš dolžili, da je Nemčiji na ljubo bil Francoze zamotal v prekomorska podjetja. Volilci so Bedaj izrekli nezaupnico politiki njegovi. Pal je tudi radikalne Goblet, ki je bil tudi odlična glava radikalne stranke. Floquet, ki je o svojem času v dvoboji zmagal Boulangerja, Clemeceau in Locroy pa so prišli v ožjo volitev in se še ne ve, pridejo li v zbornico. Vodje republičanski nemajo torej posebnega zaupanja pri narodu.
Republičani Btavijo velike nade v ožje volitve, toda ne ve se, bodo li zanje tako ugodne, nego se nadejajo. Večino bodo v zbornici imeli, to je gotovo, toda ta večina utegne biti jako neznatna. Posebno kaj odločnega sedanja zbornica storiti ne bode mogla. Kakor v prejšnjej, tako bodo tudi v novej zbornici odločevali monarhisti, ker ne bodo niti zmerni niti radikalni republičani imeli večine. Ker so radikalci za revizijo ustave in bi tudi opozicija podpirala tak predlog, že zaradi tega, da napravi zmešnjavo, utegne kmalu to vp ašanje priti na dnevni red in morda pokopati sedanjo vlado. Če se bode nova vlada pa lotila revizije ustave, bodo jej pa zopet monarhisti vrgli pred noge poleno, ila se bo nad njim spodtaknila.
Ker ni misliti, da bi republičani bili jedini, bodo se hitro menjale vlade in Čas tratil s praznimi
Na nov klic odgovorilo jima je preklinjanje seljakovo, ki je hitel za njima iz dvorišča.
„Obe pojdeta pod trlico! Jutri vaju dam iz Jific izgnati !u
Oufada dirjal je proti gozdovom kakor besen. Kaj ga je pač tija gnalo? — Ali zla vest, ali se je vender v njem prebudil čut človeški?
„Kdo je tu! Stoj!" zagrmel je nekdo baš pred njim na visoki meji.
„Kaj ti mari, kdo je !" zakričal je seljak.
A ni se mu niti zdelo, nad komu v svoji zaslepljenosti razjarja. Ob jednem čutil je zbadljaj v prsi ravno nad srcem.
„Sodnik Oufada sem !u vskriknil je še — in za vedno onemel.
„Sodnik? To si imel preje povedati! — Vsak bi lahko tako rekel. Itefunde čakamo in pride Oufada! — ■
Vojak ki je stal na nočni straži, sklonil se je nad sodnikom, padajočim brez duše.
Za Podlesce poplačali so Oufado baš oni, katere je, kjer in kakor je mogel, ščuval na svoje rojake, in katerim je še pred nekolikimi dnevi namakal grla, da bi se dobro okrepčali za nad upornike
Včasih hodi in plazi se za človekom kazen za petami.   Škoda, da ne vselej!
(Konec pivega dela.)
prepiri. To bode pa zopet vzbudilo novo nevoljo mej narodom in ga zopet nagnilo na stran Boulanger jevo. Republičani pa ne bodo zopet mogli nevolje narodove potolažiti s kako razstavo. Zaradi tega general Boulanger ni zgubil vseli šans Zmerni republičani sami ?edo, da ne bodo mogli vladati, četudi so najtnočneJH frakcija v zbornici in zatorej hoče Leo Say poskusiti, da nekaj monarhistov pridobi na republičansko stran in tako Bklopiti močno konservativno republikansko vladno stranko. Želeti bi bilo, da se mu namera posreči, ker bi potem dobila Francija vsaj stalno vlado, kar bi koristilo nje neinu političnemu ugledu. Če se pa njegov poskus ponesreči, bodo se le povekšala nasprotja mej radikalnimi in zmernimi republičani, kar bi pa bila le voda na Boulangerjev mlin. Iz izida volitev se ne da torej nič gotovega sklepati, kaki hod« bodočno>t Francije. Prav lahko je, tia se republičani prezgodaj vese e zmage
0 Rusiji.
„Cone.-pondance Balcaniquea dobila je iz Pe-terburga dopis, ki nam  jako dobro označuje notra nje razmere in javno mnenje v Rusiji. Dopis slove:
„Car l>i vji z obitelju svojo na Danske in. in Re najbrž pred 15, dnem oktobra ne bode Bemkaj vrnil. Bode li car 8el skozi Nemčijo in vrnil nemškemu cesarju pohed, o čemer se toliko govori, o tem se še nič ni odločilo. Javno mnenje je proti temu pohodu in ne želi prijateljstva z Nemčijo, pa tudi bojj lih razmer ne. Ruski narod naravnost sovraži Nem čijo, posebno pa kneza Bismarcka, ki od Beroiin skega kongresa sem na vseli črtah deluje proti ruskim interesom in veduo poskusa kako bi Rusiji škodoval in jo ponižal. Br< z podpore Nemčije i»i se Avstrija nikoli ne bila upala umešati se v zadeve balkanskega ]>oluotokii. Gotovo je II ismarck mislil le na lastne koristi, ko je sklenil, Avstrijo potisniti proti vzhodu, da bude tem ložje p i i bliž-njej priložnosti nase potegnil nemške pokrajine avstrijske.
Glavni smoter Bismarckov je bil zasejati nasprotje mej Avstrijo in Rusijo Ta namen je tudi dosegel, kajti Rusija ne bode nikd.r [trivolila, d« bi se Avstrija utrdila na balkanskem poluotoku. Nemčija je bila in je še pripravljena na stroške Avstrije plinoviti prijateljstvo z Rusijo, pa Rmija tega neče in nikoli ne bode privolila v nameravam' delitve in okrožen j a avstrijskih pokrajin. Se lita 1806, je Prusija Rusiji ponujala vzhodno Galicijo, Rumuncem Sedinograsko, Srbom Sivm, Banat in Bačko, in nazadnje Crnogorcem Dalmacijo, da bi vkupe s Prusijo začele boj z Avstrijo. Rusija je zase odklonila ta predlog in tudi družim svetovala, da isto store. Gotovo bode Rusija prej ali slej ob-račuuavala z Avstrijo in prva zahteva Rusije bode, da Avstrija popusti Bosno in Hercegovino in da bode gasio „Balkan za Balkance" veljalo za vse in tudi za Rusijo, če se bode Avstrija temu upirala, pride do buja. Nemčija še ni nikdar Avstrije branila in je tudi v tem boji ne bode, temveč bode vzlic vsem pogodbam, nahnjajočim se na papirji, pogajala se z Rusijo zastrau razdelitve Avstrije in poskušala prisvojiti si nemške pokrajine avstrijske. Sedaj ima Rusija odločno mirovne dispozicije, raz vija doma glede raznih reform jako živahno delavnost, pospešuje trgovino in obrtni jo in kar je glavna stvar, oborožuje se, pripravlja za vse slučaje in preustroja vojsko. Veliko pozornost pa obrača financam svojim.
Potrudili ho se urediti finančne razmere, kar se je že posrečilo novemu jako spretnemu in energičnemu finančnemu ministru. Velika pozornost se obrača kmetskomu stanu in delavskim razredom, zlasti varujejo proizvajajoče stanove prevelikega obreim uja z davki. Trgovska bilanca je letos vzlic srednjej letini jako ugodna, izvozilo se je blaga v prvih 0 mesecih za 130 milijonov več nego se je ivozilo. Finančni minister je že sestavil budget za bodoče leto, ki pa ne kaže nobenega primanjkljaja, temveč precejšnji preostanek. Gospodarske razmere so ugodnejše nego katere koli druge države. Zaman so nemški in avstrijski listi prorokovali državni bankrot Rusiji — kajti povsod drugod bode poprej polom nego v Rusiji.
Po oficijalnih poročilih je Rusija dolžna na vnanjih in notranjih posojilih kakih 5 tisoč milijonov papirnih rubljev. Od železnic, bank itd. pa ima terjati okrog 2 tisoč milijonov. Zavsem torej Rusija ni več dolžna nego tri miljarde papirnih rubljev ali 7Vs milijona frankov v zlatu.  Č* se primerja dolg
Rusija z dolgom Avstro-Ogerske. ki je dol/na na avstrijski račun 0, na ogerski pa 4 milijarde, torej vkupe 10 milijard, mora se reči, da je finančno -tanje Rusije neprimerno boljše, posebno, Če se še pomisli, da Rusija ni ničesar prodala ali pa zastavila od svojih velikanskih državnih posestev.
Vsa prizadevanja, oslabiti in podkopati ruski kredit, so zastonj. Nikjer v vsej Evropi neto davki tako nizki, nego v Rusiji. Kot dokaz naj služi faktu m, da direktni davki v Rusiji znašajo le 86 milijonov, dočim vsi drugi državni dohodki v znesku kacih devetsto milijonov rubljev spadajo na indirektne davke. Če se primerja s tem višino direktnih davkov v Avstriji in Italiji, pride se do zaključka, da v Rusiji direktnega davka skoro ni, in pri tem še pride v poštev, da Rusija še ui uvela nobenega monopola in da loterija ui predmet državnh dohodkov, temveč je ostro prepovedana. Sol zasobniki svobodno Izdelujejo in prodajajos ne da M zato plačevali kak davek. Povsod v deželi velja 100 kilogramov soli jeden rubelj. Zemljiškega davka je jedva 20 kopejk od orala. Tabak ae svobodno pridelke in se dela ž njim, kakor se hoče Samo od onih tobačnih vrst, ki se izdelujejo v za sobnih tovarnah, plača se neka določena davščina od pro dajQQ cene. Od lova ni treba nič plačati. Vsakdo lahko lovi in nosi lovsko puško. Davek od dohodkov glavnic in dohodkov hiš ne znaša niti 4 odstotke . . Tak je ekonomični položaj Rusije iu vsak mora priznati, da je zdrav In gotov.
Vsi sloji ruskega prebivalstva pa tudi vladni krogi jako simpatizujejo za Srbijo. Žele v Rusiji, da Srbija uredi srečuo notranje zadeve in v^e popravi, kar je prejšnja nenarodna vlada pokvarila iu razdejala. V Rusiji vsakdo \eruje v bodočnost Srbije in osvobojenje in združenje vseh pokrajin srbskih".
Tak dopis v „Balkanski korespondenciji" je gotovo za vsacega poučen. Morda kdo poreče, da je pretiran, da ne odgovarja istinitim oduošajein. a za informacijo je to gotovo dobro gradivo.
Politični razgled.
Notranje <lcžel<£.
V Ljubljani, 27. septembra.
V češkem deželnem zboru hočejo baje Sta-ročehi sprožiti vprašanje o kronanji, najbrž zaradi tega, da jih Mladočebi ne prebite. Sporazumeli se pa še neso, v kakej obliki, da naj to store. V takej delikatnoj stvari je tudi oblika velike važnosti. Tedaj bode tudi vlada dala m rda kako pojasnilo, kako sodi o tej zadevi.
Nemški konservativni listi dokazujejo, da se odstop knezi Liechtensteina od nnfelništva kluba ne sme zrna trati tako, da ni nobenega upanja sedaj za versko šolo. Konservativci se bodo sedaj še odločneje potegovali zanjo in vsa djesnlca bode kmalu pokazala, da je še krepka iu so se oui pre zgodaj veselili, ki so mislili, da bode sedaj se razrušila.
Viiauje države.
Včeraj so bile volitve v Srbiji O njih izidu še nemarno nobenih poročil. Naprednjaki se jih ni-kjer neso udeležili. V Belemgradu so se vršile mirno, kolikor dosedaj je znano. Pa tudi po deželi najbrž ni bilo izgredov, ker so se svobodno vršile in so se poslednji čas bili duhovi že malo pomirili. Kralj Milan baje v kratkem pride v Beligrad in poj de s sinom na lov v okolico Niša. Nekateri pa hote vedeti, da hoče Milan iz Srbije seboj odpeljati mladega kralja.
Povodom odkritja sopmenika carja Aleksandra II. osvoboditelja liol^urskc, hotelo je nekaj Sofijskih meščanov imeti slovesno službo božjo. Bili so že najeli svečenika. Vlada je pa vsem svečenikom prepovedala v ta namen opravljati službo božjo. Brzojavnemu uradu pa je dala nalog, da ne smejo vsprejemati brzojavk, ki bi se hotele odposlati v Samaro- Po mestu so hodile ta dan močne patrolje, da preprečijo vsake demonstracije.
IfiiiMi j a pogaja se baš z Rothschildom za posojilo v znesku 500 milijonov frankov in je bode najbrž tudi dobila z ugodnimi pogoji. Kredit Rusije si' je poslednje mesece jako povekšal.
Zmerne republičane je jako potrlo, da je oropal Julea Ferry pri volitvah za zbornico i"r«n «'ONko Ta poraz je tem pomenljivejši, ker je Ferry volilni okraj Saint-Dio v Vogesih zastopal že 20 let. Njegov srečni nasprotnik Pirot je bil major in je sedaj jako bogat tovarnar. Govori se, da je s podmičenjeni pridobil volilce zase in da zato zbornica morda izvolitve ne bode potrdila — Sedaj je znan že definitiven izid nedeljskih volitev. Vršilo se je le 573 volitev, ker se volitve na La Reunion in v Guyani vrše še le dne G. oktobra. Voljenih je v nedeljo bilo 86 rojalistov, 73 bonapartistov, 22 boulangistov, 232 republičanov. Ožjih volitev je 180. Nova zbornica bode štela, kakor računajo republičani  372   republičanov in  204   reakcijonarce. V
Parizu dobili so republičanski kandidatje 259.655, reakcijonarci 33.534 in boulangiBti 201.902 glasov. Po tem takem ima Boulanger vender veliko pristašev v Parizu.
Italijanski poslanec Guchi priobčil je odprto pismo, v katerem pojasnili** dogodke 1870 leta. On se je t^ga leta po nalogu demokratičn ga odbora pogajal z Bismarckom. Državni kancelar se je takoj izrekel, da naj Italijani si prisvoje Rim. Obetal Še, da bode Nemčija takoj priznala, da je R<m italijanski. Zabranila bode Nemčija, da se Avstrija ne potegne za papeža in bode si prizadevala pregovo riti druge vlasti, da priznajo Riro za prestolnico Italije. NVmčija je tudi držala besedo. Ko so dne 20. septembra 1870 z naskokom vzeli Italijani Porto Pio, je pruski poslanik grof Arnim takoj v ofici-ialni obliki prišel v glavni stan italijanskega poveljujočega generala Cadorna in tako priznal „fait aceompli". Iz tega pisma se razvidi, da je Bismarck mnogo pripomogel, da je papež zgubil Rim.
Dopisi.
\r.   podnožja slovenskega l*olior|a
24. septembra [lzv. dop.] Čudom se čudita, da iz ki *aja, v katerem nemški šulferajn zboruje in praznuje svoje slovesnosti s svojo šolo, Kaj glasu dobite. Pisce teh vrstic opisal je — obhodivši tukajšnje kraje od ponemčene Sobote do slavnega Marnbrega ali kakor neki hočejo po slovenski Marhovca, — v lanskemu letniku „Slovenskega Gospodarja" žalostne ove krajevne šolske razmeie. Letos pa je zopet, opaževal dejanje in nehanje gospodov in dam z njihovim nadzornikom Unukom in našel, da je za nas Slovence toliko boljši, kolikor vlada našega Ta;<ff ;a po desetih letih Mislil sem o tem molčati, in vse po Dravi pustiti. Toda r ameščenje tukajšnih uč.teljev namreč pri sv. Jerneji, pri Sv. Juriji na RentsnikU in v Marnbregu urinilo mi je pero pod pal c. Kakšni ljudje se nam Slovencem tukaj uri-vajo, je že odveč sos-.dmn, kar se tiče Marnbrega. Tu-kajšui okraj šteje večino Slovencev: Izimši po nekem starem učitelji ponemčeni Mnrnhreg so jirebi-vaici Siovenci. In vender tukajšna šola — pardon, židovski šulferajn jo je kupil ali ima vsaj na poslopjih največ denarja — šteje od štirih učiteljskih inočij samo začasnega šolskega vodio mej tiste nesrečne, ki tudi znajo nwindiš" iu imajo v spričevalu zmožnost iz slovenščine. Ker sta bdi sedaj mesti nadučitelja in učitelja razpisani, prosili so za to mesto vsi. Mej temi prosilci je učiteljica za I. razred, gospica ljubezniva že v kanoničui dobi predlagana na prvo mesto za učiteljsko službo Ona ne zna ne besedice slovenski iti je „echte deutsche Dame" za kar jej je tudi nemški „šulferajn" pred par leti poklonil 25 srebrnikov. Kako je to mogoče, vprašaš me radovedni čitutelj, ki si bral za Mam breg razpisane učiteljske službe z znanjem slovenščine? To je čisto lahek odgovor. Ti poznaš morda lično ali po imenu gospoda Janeza Troheja, ki ima moč v raznih okrajih, a je za neke okraje le Hanns Trobej.
Slovenski kandidatje zato niso prišli na vrsto, ker se baje umešajo v politiko. Za take pa ni Marn-breg, ker potrebuje nemške moči kakor je imenovana gospica, katera bi bila še za Pruse preuemška s svojim šefom, začasnim vodjo, kateri se scer ne meša v politiko — slovensko, pač pa v nemško. Saj mu je prvo politika, drugo pa šola. Pa zakaj ne V saj brez šole še lahko žive ijudje, dandanes brez politike nemške pa ni „šoštarja", kako šo le ljubezujivi šef Atzler. Imenoval sem ime tega poštenjaka samo zato, ker sem slišal, da je bil pred leti narodnjak slovenski. Če ne drugje — vsaj v kaki kleti !!! Nedavno — ko so se že oglasili vsi prosilci za uadučiteljsko službo, izustil je krilate besede: Wenu die Mahrenberger einen deutschen Lehrer haben vvollen so miissen sie mich vviihleo; deun unter den Competenten sind lauter Windische uud daruuter sogar — horribile dieta — ein Krainer. — Da je gospod začasni šef res „deut-scher Lehrer", pokazal je že večkrat v dejanji. Mej drugim samo omenim lanskega „šulferanskega festa" v Marnbregu, kjer je postavil očitno svoj „Deutsea-thum" na ogled, razobesivši raz šolsko poslopje nemški prapor. Kaj bi neki rekli slovenskemu učitelju, ko bi ob kaki slovenski slovesnosti se tako daleč spozabil in pustil vihrati raz šole „ruski prapor". Zakaj pa ue bi gospod začasni vodja ali morda že uadučitelj — ko te vrstice pišem — tega storil in razobesil „fraukfurterice" — ker je 80b-mauustellvertreter des deutschen Scbulvereio der OrtBgmppe Mahrenberg etc". Zato ga je pa povsod priporočal   „Obmunn" istega   židovskega društva,
ki m:u je ime še neznan v nemškem svetu,  v slo- | venskem   ih  nes poštovano.   Hirsch  se pravi temu čudaku.   Ta Človek v lice   slavi   in  vzvišuj*' Slovence, za hrbtom pa baš narobe.  Od sam ne zna bojda ne besedice slovenske.
Vender „brunda*   če  je  v društvu,   kjer se kaka sloenska zakroži.   Začasni stiski W poučuie ga v slovenskem slovstvu.   R zlaga mu pomen raznih slovenskih pesnij. Mej drugim mu je šef rekel, da je pesen „Po jezeru" neka „maraeillaise". Kaj pa da je še tako nervoznemu jelenu kri *a vrela, ko je to slišal.   Razlaganje slovenskega slovstva vse-kako priporočuje gospoda začasnega  vodjo za kako .vzvišeno katedro" Graško, če ne Dunajsko. Maren-brežani bi se ga zelo radi znebili.   Zato g' je 'udi hodil občinski predstojndt in krajevni šolski ogleda, s katerim se nikakor ne moreta kakor tud i z veljavnimi tržam ne — priporočat v Gradec, dibi potrdili Atzlerja za kak" drugo mesto pa io> v Marnbregu. Da li se bodo ozirali na prošnje in tožbe veljavnih tržanov nam še sedaj ni znano.    Znano nam je pa vsekakor, da uspešn ga delovanja na šoli v kraji biti ne more, kjer ljudstvo učitelju naklonjeno ni, kakor je baš pri na«. Zato se pa tudi smiren) pritožujejo roditelji, da se otroci toč   ne   naučijo,  sosebno s'o-venski ne.   Slovenščina je  sicer v U., III. in IV. po jedno uro obligatna, kakor  se  je Izrekla kompetentna oseba. Ali kdo poučuje in kdo se je uči? Kdor hoče. Ljudstvo želi, da bi se otroci tudi slovenski učili; ker preko Drave v Ribnici je vse slovensko in jih še dve uri daleč po ničesar zaradi neznanja jezika poslat' ne morejo.  Res žalostno, kjer Be urivajo ptujci m zvonec nosijo, domačine pa morajo gledati in polena volens   prenašati neslanosti njihove
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je po toči prizadetim prebivalcem v Mačkovijah (Caresuna) pri Trstu 400 gid. podpore.
— (Šišenska občina) se silno protivi, da bi se Tivolski grad in še nekatere parcele priklopile mestu Ljubljanskemu. Pri poslednji obravnavi pretekli torek zahtevali so zastopniki Šišenske občine 20.000 gld., rekfle: dvajset tisoč goldinarjev odškodnine, so torej od svoje prvotne zahteve poskočili za več nego 12O0O gld. Ta za-ht- va je popolnoma neosnovana, okrajno pretirana in nadaljOO pogajanje je pri takej prenapetosti nemogoče. Šiška bi po priklopljenji rečenih zemljišč imela na leto kacih 240 gld. škode. Mesto bi bilo prav rado Štelo toliko denarja, da hi vsakoletne obresti pokrivale ta primanjkljaj in da bi Š,senci ne bili niti za jeden sold na škodi, a nasproti takej vsoti poneha vsa še lako dobra volja. Da je ta zahteva zares kričeča, razvidno je iz tega, da naj-odličneji zastopniki občine Šišenske niti k obravnavi neso prišli, ker neso hoteli biti priče tako predrzne zahteve.
— (Iz odbora „Sokolovoga".) Ker se je društveni tajnik dr. Julij Dereani preselil v v Kamnik, naprosil ju odbor brata Iv. Mejača, da opravlja mesto njega do prihodnjega občnega zbora tajniški posel. Ob jednem sklenil je odbor prirediti bivšemu tajniku, dr. Jul. Dereani j u, na čast jour fixe dne 5. oktobra zvečer v prostorih čitalnične gostil niče ter je za reditelja istemu imenoval brata Drag. Hribarja in drd. Tekavčiča. — Prihodnji zimski jour fixi bodo vsako prvo soboto v mesecu. — Kouečno se je uredilo tudi streljanje in načeloma sklenilo, da priredi društvo tudi letos Miklavžev večer.
— (Poziv.) Zimska sezona prične se v Ljubljanski čitalnici s pevsko vajo v torek dne 1. oktobra tega leta ob 8. uri zvečer. Pevske vaje za moški zbor vršile se bodo redno vsak torek in petek, one za gospe in gospođici ne pa se pričao v soboto dne 5. oktobra t. 1. ob 7 V* uri zvečer v čitalnični pevski sobi. Dame in gospodje, ki žele na novo pristopiti pevskemu zboru, izvolijo naj se oglasiti omenjene dni in ure v čitalnici pri pevovodji g. prof. Gerbiči. Ako hi se oglasilo zadostno število učencev za petje, otvorila se bode tudi letos v čitalnici pevska šola. Dotični gospodje, kateri žele ustopiti v to Solo, zglasijo naj se do 10. oktobra t. 1. pri čitalničnem kustozu ter upišejo v polo, katera leži v ta namen v trafiki. Čitalnični pevski odbor.
— (Muzejskega društva) mesečni shod ne bode jutri zvečer, ampak zaradi mature na gimnaziji že le v ponedeljek dne 30. t. m. ob 6. uri zvečer.
— (Iz Trsta) 26. septembra:   Razven pr-tardašev,   katerih  imena ste  že čitali v listu „L' Adria", so preteklo noč na rekvizicijo tukajšnjega policijskega ravnateljstva šejednega prijeli. Tapeti član irredentovski zaroti je trgovski akademik Ca-md!o D ef r a n c e r c h i, sin istrskega zgodovinopisca. Prijeli so na v Paz:nu, oziroma na gradu Moncalvo pri Pazinu, kjer so žandarmi VBe natanko preiskali. Defranceschija  izročili  bodo  deželnemu sodišču v Trstu. — Sedaj, ko je vsa ta petorica pod ključem, si bode Tržaško prebivalstvo malo oddahnilo, kajti petarde so tlačile občinstvo kakor mora.  Pri vsaki patrijott&oi  slavnosti  metale so se petarde, bili so ljudje,  celo  člani  policije  ranjeni,  a zlodejcem ni bilo moči priti do živega.   Kaj čuda, da je o pe-tardaših nastala cela legenda in so se čule najčud-neje verzije.   V italijanskih   listih (mej drugimi v „Gazzeta piemontese") čitale so se jako romantične vesti o petardah v Trstu,  čitalo se je celo,   da je kot pfetardSŠ bil zaprt oni isti policijski nadzornik, katerega je razletavša se petarda tako nesrečno za-d<-ia.   Sedaj  bode  te Irredsntovske legende konec in zaprte mladiče zadela bode zaslužena kazen.
— (Nad učite 1 jem pri sv. Tomaži nad Veliko Nedeljo) v Ormoškem okraji imenovan je gosp. Anton Sivka, dosedaj učitelj pri svetem Marku pod Ptujem.
— („Vrhbosne") zadnja številka izšla je v praznični obliki, v treh bojah. Slika, predstavljajoča novo stolno cerkev v Serajevem, je pozlačena. Rečena cerkev, ki je stala 2G0 000 gld., je zanimivo popisana.
— (V V o loškem) bile so IG. iu 17. t. m. obfiinske volitve. Izmej prave hrvatske stranke prodrlo je sedem kandidatov, ostali izvoljenci pa so možje stare šole, ki se drže gasla: „Ja nisam Talijan kako ni Hrvat, mi smo svi Slavi — Ili rici!" Stvar je torej nekoliko drugačna, nego so pisali italijanski listi, in čitajoč dopis v „Naši Slogi", dobili smo upanje,  da bodo v treh letih vse v redu.
— (E n k e t n a komisija) i uiela je 18. in 19. dne t. m. v Pod gradu seje in zaslišala prvi dan okolu 20 kmetskih odposlancev iz malih občin, popoluilne pa ogb'daia del zadružnega gozda. Drugi dan bda je razprava s kmeti iz Podgrads. Kmetje obnašali so se mirno, od prvega do zadnjega pa izrekli željo, da vlada prizna razdelitev gozda, kakor so jo izveli pred več leti z dovoljenjem in znanjem okrajnega komisarja iu pO kat- ri bi vsak kmet dotični del gozda v last dobil. Rekli bo, da vedo, da ima vlada pravico in dolžnost paziti, da se gora ne uničuje, oni sami hočejo je čuvati, a morajo vender tudi živeti.
— (.^.-Popotnik?) ima v 18. številki nastopno  vsebino:   Črtice o  zdravoslovju. (Spisu)e
'Simon Meglic.) — Govorništvo pri Rimljanih. (F. Breznik ) — Izleti po Zgornji savinjdii dolini. Pi-špta: Kocbek & Žager. -— Občni zon- „Narodne šole" v Ljubljani. — Književna poročila. - Dopisi — Novice in razne stvari. — Spremembe pri uči-teljstvu.
— (Sneg) pobelil je koroške planine, pa tudi vse Pohorje i u Kozjak.
— (Brzo v lak) mej Dunajem in Trstom so počeuši s 1. dnem oktobra v Rimskih Toplicah ne bode več ustavljal
— (Zimski red za plovbe z Reke v Zader) in nazaj počenši s 1. dnem oktobra je družba „Krajacz i drugovi" določila tak;: Vsak torek odhaja parobrod z Reke ob 5. uri, iz Cirk-venice ob 6'/2, iz Novega ob 7., iz Senja ob 8., iz Baške ob 9., iz Raba ob 11. uri dopoludoe, iz Novalja ob 12l/»« >z Koši juna ob 2l/a popoludne, Vrača se parobrod vsak četrtek iz Zadra ob 5. uri zjutraj in dospe na Reko ob 5. uri popoludne.
— (V stereoskopnem salonu) na Kongresnem trgu v Geti no viče vi hiši vidijo se prekrasni gradovi bavarskega kralja Ludovika II. O teh gradovih se je jako mnogo pi-alo po listih po smrti kraljevi in gotovo bode že zaradi tega vsacega mikalo pogledati te velečastne zgradbe. Ti gradovi se pa v salonu zares tako lepo vidijo, da gotovo ne bode nikomur žal, če jih pojde gledat.
— (Pri Zadru) so v ponedeljek nalovili mnogo tonin. Kilogram prodajal se je od 24 do 16 kr., a ker niti za to ceno ni bilo dovolj kupcev, poslali so mnogo tonin v Trst.
Telegrami „Slovenskemu Narodu":
Ormož 20. septembra. Pri mnogobroj-nem zborovanji   „Sloge"   in  prediinšauji po-
slanca dr. Gregorca skoro vse občine našega okraja zastopane. Dr. Gregorčev govor na-udušeno vsprejet. Mnogo važnih predlogov vsprejetih.
Dunaj 26. septembra. ,,Pol. Corr." kon-statuje, da sta roparskih umorov v Jaroslavu sumna podkanonir Schvvenk in ulanec Kaszisak. Prvi je bil zaradi desercije, drugi pa zaradi desercije in tatvine zaprt. Oba sta dne 4. septembra na skrajno predrzen način pobegnila iz vojaškega zapora. Pred ruskimi oblastvi bila sta zaslišana, njijinc Izpovedne so jako obtožujoče. Na brzojavno rekvizicijo državnega pravilnika v Lublinu odposlali so oba dne 17. septembra v Jaroslav, kjer se bode proti njima pričela preiskava zaradi roparskega umora.
Peterburg 26. septembra. (Pol. Cdr?) Zadnje dni v inozemskih časopisi li objavljane vesti, da bode minister vnanjih za lev, pl. Giers, za pohoda carja Aleksandra III. na pruskem dvoru prisoten, so popolnoma neosnovane. Prisotnost ministra vnanjih zadev bila bi že zaradi tega brez pomena, ker carjev pohod nema političnega značaja, ampak je samo čin uljudnosti.
Pariz 26. septembra. Volilna komisija v seinski prefekturi zavrgla 8367 za Boulan,-gerja oddanih glasovnic in proglasila JollVitia,
ki je 56O0 glasov dobil, poslancem za Mont-martre. Komisija zavrgla nadalje 3841 v Bel-leville za Etocheforta oddanih glasov.
Pariz 26. septembra. Volilna, komisija v Morbihanu proglasila Dillona izvoljenim.
Milan 26. septembra. Od delavcev, zasutih pod zrušeno hišo, jih doslej sedemnajst še neso našli. Doslej dobili so devetnajst mr-ličev. Kralj obiskal iti obdaril je ranjence in obitelji ubitih.
Napolj 26. septembra. Pri hiši vsled naliva spodkopani, podrl se je včeraj pomol (balkon) in ubil dve osobi. Povodenj nastala je večinoma zaradi tega, ker so se kanali zabasali.
Dunaj 27. septembra. Ces:ir odredil, da bivši predsednik v Pragi, podmaršal Kraus vsled svoje prošnje stopi v dobrozasluženi pokoj. — Veliki knez Paul vsprejel včeraj ministra Kalnolrvja. Veliki knez Paul odpotuje v soboto v Peterim rg.
Beligrad 27. septembra. „Pol. Corr." javlja iz Belega grada : Doslej je znan izid 12 volitev v m. stnih skupinah Izvoljenih je devet radikaleov in trije liberalci; mej radikalci izvoljen je Nikola PaSić v Zajčaru. V Kragu-jevci dobili radikalci 386, liberalci 280 glasov. Liberalci doslej zgubili   jeden sedež v Vranji.
Beligrad 27. septembra.    Izid volitev v mestnih okrajih: Izvoljenih 18 radikaleov in 11 liberalcev.   V Belemgradu dobili radikale! 1147, liberalci 409 glasov.    Vsled tega izvo ljeni 3 radikalci in jeden liberalec.
Bukurešt 27. septembra. Kraljica Natalija došla semkaj.
Berolin 27. septembra. Pri izročitvi poverilnih pisem naglašala ameriški poslanik Phelps in potem cesar v svojem odgovoru tradicionalno prijateljstvo mej obema velikima državama.
Bazne vesti.
* (Ja [ionska vlada) je naznanila papežu, kakor poroča „Crouaca Nora", da hoče kristijansko vero proglasiti za državno.
* (Velika šola) v Sofiji se je osnovala, Odprli sta se za sedaj dve fakulteti: Zgodovinsko* jezikoslovna in matematična. Profesorji so imenovani Mihajl Dragomanov, rodom Rus, Monin, matematik iz Prage iu nekaj domačinov. Učne moči so slabe, tako predava u. pr. klasično filologijo nek odvetnik.
* (Kanitz,) kateremu gre zasluga, da je prvi seznanil Evropo z zemljepisom in kulturnim življenjem Srbov iu Bolgarov, sedaj zopet potuje po Srbiji. Izdati boce novo izdajo knjige svoje „Serbien". Sedaj potuje po-ebno po onih krajih, katere je Srbija dobila po Berolinskem kongresu in katerih ni bil opisal v prvi izdaji knjige svoje.
* (Gledišči pogoreli.) Iz Mantove se 25. t. m. javlja: Preteklo noč pogorelo je do tal tukajšnje mestno gledišče. Zgorela sta tudi dva delavca. Dognano je, da je zla roka nalašč zanetila ogenj. — Isto takor uniči je ogenj 21. t. in. gledišče v Coreggiu. Škoda ceni se na 100.000 lir. K sreči ni zgorel nobeden človek.
Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe a slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, afilanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobć zopet
Idravje, če rabijo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", katljica stane i gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Du-oaji, Tncblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (55—12)
lase
..LJUBLJANSKI ZVON"
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. | [
«45
I^oteriJ ■■*- Mrečke 25. septembra. V Pragi :     52,     46,     81,     29, 72.
Meteorologično poročilo.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer
73ti'4 mm. 737 7 mm. 740-7 mm.
Tem-	Ve-
peratura	trovi
6-2° C	si. svz.
10*6* G	si. vzh.
5 2° C	si. vzh.
Nebo
dež. ja«. jas.
Mo-krina v mm.
0 50 mm.
dežja.
Srednja temperatura 7-3°, za B'S° pod noruialom.
20"CL3m.a^slra, borza
dne* 27 septembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.}
včerai —
Papirna renta.....gld.  84 10 — gld.
Srebrna renta......84 80 — „
Zlata renta......                             ,   11055 — ,
S°/0 marčna renta ....     ,     (f9'0O — ,
Akcije narodne banke.   .   .     „   919— — „
Kreditne akcije.....                        ,   3(jg 75 — n
London........119*60 — ,
Srebro........ „ _•_ _
Napol.......... 9-47'/, — ,
C. kr. cekini  ....            t      5-ti7 —
Nemške marke.....                       ,    68*80 — ,
4°/0 državno srečke is 1. 1854     260 gld. 132 gld.
Državne srečke iz 1. 18K4          10o   , 174 „
Ogerska zlata renta 4°/0..... 100 „
ttgerska papirna renta 5°/,   .       ... 95 „
b^/o štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . — „
Dunav* reg. srećke 5°/0   .   .     100 gld. 122 „
Zen>h. obe. avstr. 4'/,°/0 zlati zast. listi . 1*20 „
Kreditne srečke.....100 gld. 182 „
Eudolfove srečke.....                          io ,, vQ „
Akcije anglo-avstr. ba »ke   .   .    190 ,, 137 „
Trammway-drn8t. velj   170 gld. a v. _ „
danett
8395
8475 110 BO
99-f>5 920 — 306-75 119-H5
y-48
5-B7 58-42'/i 75 kr. 50
50 „ 55 „
75 ;;
25 ,,
ao 60
Dobro upeljana
prodajalnica z vso pripravo
© stila a
(7G7—3)
v Železnikih ua dobrem mestu duje se pod povoljnim! poboji y nitjem. — Natančneje se izve pri posestniku Janezu <.ril-n v Železnikih QR Gorenjskem.
Gierkovo
in originalno avtomačno
gledališče
na cesarja Josipa trgu.
Jntri t soboto 28. septembra 1889
prva velika predstava.
PROGRAM:
I. Napoljski zaliv. — II. Velik požar Moskve leta 1812. Prihod Napoleona I. z vojsko svojo. — III. Avtomačna družba umetnikov, mej njimi so posebno omeniti: Blondin na zibajoči se vrvi; veliki Turek; velik zamorski koncert s svojim izkušenim kapelnikom. — IV. Spremenljive dio-rauie, osvcčene z apneno lučjo (vodenčevo-kisličev plin). Cene i Sedež s št-vilko <10 kr. II. prostor »O kr. III. prostor 20 kr. Galorija IO kr. Otroci do 10 let plačajo na sedežih polovico. — 1'redprorlaja kart vrši se od 10. ure zjutraj pri gledaliŠkej blagajnici.
Blagajnica se odpre ob 1 ,7. uri. Začetek ob 1 a8. uri zvečer.
Z velespoštovanjem
Oslcstr Crierlse-
(786)
o se
O'eđnllsee zaviiroiano Je proti vsakemu slabemu vremenu. t786i
zičLeirji
za stavbo  uu •leseiiicah. Oglase1
naj se ilo nedelje v pisarni   (788_ 1}
kranjske stavbene družbe. Razpis službe.
Pri podpisani okrajni bolniški blagajnici razpisuje se s 1. novembrom 1&S0. 1. služba
zdravnika kirurga.
Letna plača je 1000 fild., 400 gld. pavšala in slučajno tudi prosto stanovanje
Dokumentirane prošnje ulože naj se «lo «lue 13. oktobru t. I. pri podpisani okrajni bolniški blagajnici z dokazom zvršivnih šol iu zmožnosti slovenskega in laškega jezika.
Okrajna bolniška blagajnica v Uabrezini,
dne 24. septembra 1889. (779-2) Podpredsednik: Persoglio.
T nj o i :
26. septembru. Pri Jtlallel : IIa\velka iz Prage.
— Buliarilt z Dunaja — Linhard z Dunaja. — Rother z Dunaja. — Schulz z Dunaja. — SchOnauer l Dunaja. — Mislap z Dunaja — Kaiifman z Dunaja.
— Zvvenkel   iz  Sevnice. — Strener iz Gradca. — IIosslmayer It  Gradca. — "VVennig iz Gradca.      Somaraga vi Go rico — Kola iz Kamenice  — A uman s Krškega. — Krajne iz Gornjega grada.
— Linderman iz Trsta.
Pri Slonu : llalm iz Stockeraua.
— Tompe iz Toplic. — Oandussi iz Rovinja- — Kovačie (z Karlovca. — Kokalj iz Št. Vidske gore. — R -ut-r z Dunaja. — Giardo h Rovinja. — Ko-pBzak z Dunaja. — dr. Froschl I Dunaja. — Scbember z Dunaja. — K.om iz Jaške. — Trevisini iz Trata. — Fe kete iz Ščavnice. — Morgenstern iz Prage. — Queutin iz Prage. — Sclnvarz iz Monakovega.
Pri uvsirijskem cesar|l: Jo-bann iu Julija Proseu iz Viktrmga. — Moder iz Blatograda. — pl Garzarolli iz Postoj t ne.
Pri Južnem kolodvoru : Viru"- z Keko. — Delava z Reke. — Bo žič iz Podrage. — Jerič li Gorice. — Spielmau z Dunaja.
Umrli s« v IJtiltljaiii;
V deželno} bolnici: 24.   septembra:   Marija Marolt, gostija, 82 let, /.a oslahljenjem.
i
1
i
i
Kazenski zakon
o
hudodelstvih, pregreških in prestopkih
z dne 27. maja 1852, Št. 117 drž. zakonika z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. decembra 1862, št. 6 d. z. ex 1863 in
drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega.
I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Ndrodna Tiskarna".
Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
izvod trdo v črno platno vezan po 3 gld., s pošto po 15 kr. več.
1 i
I I
L a h t n e zaloge
v
I u/.«'m s t vil:
R. DITMAR NA
L a h t ii e k a l o i; v
v
inozemstvu:
Berolin, Monakovo,
Dunaj, Budimpešta, — v . _ ,_ . -------,----------,
Praga, Levov, Gradec,   Največja   tOVama   Za    SVetlllllCe   V   Evropi.    Milan, Rim, Lyon, Varšava,
Trst.
Bombav.
DITMAB-JETE
SVETILMICE
R. DITMAR-JEVA
Đul Mom smilnica 30"'
svetilna sila 105 sveč.
Fonometriono Umerila gospoda Dr. L. Weber, kralj, profesor na vaeačiliiči v Vratislavi, Dr. R. Benedikt, docent na tehniki na Dunaji.
R. Ditmar-jeva Dunajska bliskovna Bvetilnica
»u ipodaj
užiga, regulira in ugasuje.
R. DITMAR-JEV
Brilantni meteorni svetilec
s kroglastim plamenom.
Velikosti: lrV Svetilna nila: 81
20"',   25'",  30"',    35"', 45'" f)0      70      87      138      157 aveč za
mizne in viseće svetilnice, lestence, stenske svetUnica, zaprte svetilnice itd.
SolEičBii svetilec t     iu 1»'"
Dunajska bliskovna svetilnica dllvno preverjena sistema za mlzne, vijeće in stenske
•tiln
Vse steklene stvari,      _mum ntaMw , MUmbl,m
ki so potreloie za petrolejske svetilnice, — v najveojej      meteornim svetilcem izberi.
Ol -i • Posrečilo se mi je fie ImIj dovršiti svoje lani i/.uuiljene meteorsko svetiloc (h krof,'liastim plamenom), ki bo dosegli velikaoak uapeh v
OB   POSeOllO   OpOZarja.     tuzemstvu iu \»>\-«><l \- ino^m-stvu, njihovo svetilno silo Se uo^eUati, ravnanje i njimi pa napraviti jednostavne«o, da B6 2 "' io
80"'; lahko prižgejo, ko bo proč vzame ... iln.      venec, no da bi se moral proč vzeti še cilinder, tulpa ali pa strešioa. (Glej podobo.)
Ilustracije in ceniki pošljejo        ?      se tak(>J »astonj in franko. (H78_4) __1 _1     ' 1    j x ;   - □_------
Ditmar-jeve svetilnice ima skoro vsaka boljša trgovina s svetllnicama na prodaj.
izdajatelj iu odgovorni urednik: Dragotin Hribar,
Lr j« ima in tisk „N£roiue TiBkarne1.
3680
2H