72. številka. Ljubljana, v sredo 29. marca 1905 XXXVIII. leto. ickftU rak daa zvečer, tzimH nedelj* te p razmike, ter vetfa po po*« »rejemee m avstro-ogrske dežele se m lete 16 K, ea »ei leta 18 K, ea Četrt leta S K 60 k, aa ea meeee 1 K 80 k. Za Ljubljano ■ požiganjem na dom aa ito 14 I, aa pol leta lt K, aa četrt leta «.K, se ea meeee z K. Kdor kodi eam peaj, placa ea vee leto M K, u pol leta 11 K, aa Četrt leta & K 60 k, aa en meeee 1 K 90 h. — Za tujo dežele toliko več, kolikor anaia poštnima. — Ra nare*** brea istodobne ▼poiu>tre naročnine* m ae oeire, — Za oznanila ae plačuje od peterostopae petlt-vrste po lz k, ca ae ae oananilo tlaka enkrat, po 10 h, Ce ae dvakrat, in po 8 k, Ce ae tiaka trikrat ali večkrat. — Doptal saj aa IsveU fra&kovati. — Kokopiai le ae vračajo. — Uredništvo in upravnletvo je v Knaflovih alieak It 6, tu aieer uredništvo v I. nadstropju, upravnižtvo pa v pritličju. — Upravnižtvu naj ae blagovoujo pošiljati naročnine, reklamaetyc, oznanila, t j. adminiatratrvne »tvari. .Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po 10 b. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. Obrtno-nadaljevalna šola v Idriji in dunajski „Vaterland" Iz Idrije, 28. marca. Obrtno-nadaljevalno šolo so spravili naši klerikalci v predale dunajske klerikalno-konservativne časnikarske pokveke, ki slove na ime »Vaterland«. Kadarkoli se oglase slovenske izda-jiee, kranjski klerikarei, t tem listu, ctore to v namen podle đenuacijacije. Vedo namreč predobro, da njihova ćeauacijacije t »Slovencu«, listu, ki le davno nima več pičioe časnikarske poitenosti, kojega viame v reka polten človek le ■ strahom, da se aa bi umasal, nimajo in ne mo-reja iaaati žaljenega uspeha. Poslo-Šajejo se tedaj dunajskega klenkal-iega lista, češ, ta ishsja na Dunaju ia v aemikem jeziku, pridejo tedaj aaše denuncijacije sigurneje do cilja. Tako so že pred dvema letoma za časa občinskih volitev denuncirali fttdaiiko uradniitvo, ker ni hotelo voliti klerikalcev in sedaj so zopet porabili priliko, da očrnijo o. kr. uradnika na merodajnem mestu, ker je ravnal po svojem prepričanju, a skozi ia skozi pravilno. Pa upamo za trdno, da kakor svojeČasna denuncijacija ni imela uspeha, tako gotovo tudi sedaj splavajo klerikalcem nade po vodi. Prepričali bi se lahko naši klerikalci, da jim tako nizkotno početje preje ikoduje, kakor koristi. Uradništvo se prej ali slej združi proti svojim za-sramavaJosm v krepak odpor, poza-bivši morebitna osebna naaprotstva, kakor hitro zapazi, da bi utegnila priti klerikalna teroristična klika na površje. Naše uradništvo je po veliki večini prezavedno, da bi se dalo cđ kakega Oswalda vpregati v jarem, klerikalci ujamejo in pridobe lahko kakega nezaačajnega človeka z vrčkom piva ali kako farško klobasjo pojedino, dostojnih in značajnih ljudi pa ne bodo privabili v svoj tabor, pa aaj Še tako vabljivo in umetno nastavljajo svoje mreže. Kakor je poznavanje in nepoučavanje krščan- skega nauka na obrtno-nadaljevalni šoli v Idriji malenkostnega lokalnega pomena, vendar spravljajo to zadevo pred forum širše javnosti. Našim k le rikalcem pride pač vse prav, samo da morejo izvršiti podle svoje namene, ne vprašajo mnogo, ali bo to zanimalo javnost, kakor tudi ne gledajo na to, kako pišejo; laž, obrekovanja, podtikanja, lavijanja se zrcalijo v vsaki vrstici. Nič se ne sramujejo, ako pred svetom razkrivajo svojo duševno praznoto. Pišejo ■ popolno mirnostjo o zadevi, katera nje same postavlja t kaj slabo luč. Pa kakor idrijski klerikalci nimajo niti pojma o obrtni nadaljevalni šoli, tako tudi »Vaterlandovi« uredniki ne morejo biti t taj stvari bolje poučeni, saj inače bi ne priobčili bedsstoč idrijskih klerikalcev. Seve Dunaj je daleč in »Vaterlandova« redakcija ne mora kaj, če jo idrijski dopisuni grdo na-lažejo. No, in pri »Vaterlandu« so ravno tako srečni, kakor pri »Slovencu«, če morejo škodovati gmotnu ali na ugledu ljudem samostojnega mišljenja — saj je to dandanes prvo krščansko delo. Precej dolg dopis so torej posvetili klerikalci v »Vaterlandu« z dne 14. t. m. št. 73 idrijski obrtno-nađaljevalni šoli. V eelem dopisu se jasno kaže, da je istega edini namen, denuncirati c. kr. rudniškega svetnika g. K. Svobodo. Dasi ni ta uradnik v resnici prav nič zakrivil, kar bi mu kot takemu moglo Škodovati, so vendar klerikaloi vso stvar tako zvito in umetno zavili, da bi javnost sodeč po tej pisavi mogla sklepati, da je imenovani vendar zakrivil očitane pregreške. Niti na misel nam ne pride, da bi hoteli opravičevati gosp. svetnika, ker ni nič nekorektnega zakrivil, hočemo le ožigosati kleri kalno zlobnoet, in razpršiti sipo, katero so natreeli idrijski klerikalci javnosti v oči. Predvsem nam je pripomniti, da je po bivšem županu Drag. Lapajnetu na podlagi sklepov občinskega od bora sestavljeni učni načrt in statut sa snujočo se obrtao nadaljevalno šolo v Idriji vrnilo c. kr. okrajno glavarstvo ▼ Logatcu z odlokom z dne 9. oktobra 1903 št 18 544 z naročilom, da se naj sestavi začasni šolski odbor, ki ima obstojati iz župana, zastopnika obrtnikov, kojega izvoli občinski odbor in vedje one šole, s kojo se ima združiti obrtno-nadaljevalna šola, in kojega naloga je, posvetovati in sklepati o Statutu šole, napraviti in predložiti nov učni načrt po normativu, katerega je določilo ministrstvo za uk in bogočastje z naredbo z dne 17. marca 1903 številka 41575. V začasnem odboru ao bili: žapan J. Sepetavec, zastopnik obrtnikov Mijo Tratnik in vodja cea kr. rudniške ljudske šole. Imenovani so sestavili učni načrt po novih for-mularjih, statut in proračun obrtno-nadaljevalne šole ter te normative predložili dne 8. aprila 1904 ces. kr. deželni vladi v potrjenje. Pri učnem načrtu so s protestom vodje Novaka izpustili verouk, ker so ga smatrali kot nepotrebnega in je dovolj drugih važnejših predmetov na šoli. Ta učni načrt je ministrstvo za uk in bogočastje z ukazom z dne 7. oktobra 1904 št 33 708 definitivno odobrilo in edino ta je merodajen. Kar piše »Vaterland« o kakem drugem načrtu, je golo zavijanje in grda laž, kakor je laž tudi to, da je idrijski občinski odbor imenoval učne mGČi, ker za to niti kom-petenten ni bil. Šola se je otvorila in poučevalo po odobrenem načrtu, prvi teden tudi ni biio krščanskega nauka, pozneje pa se je spomnil 0«wa!d, da bi lahko zaslužil nekaj krone in vsilil se je s pomočjo svojega prijatelja vodje Novaka za poučevanje verouka, ne da bi o tem vedel šolski odbor. In sedaj je storil pač začasni odbor nepravilnost, da ni takoj in odločno ] prepovedal poučevati krščanskega nauka. Pojasnil je pač župan Sepe-tavec vodji Novaku, da Osvrald ne bo mogel terjati plačila, ker ni za ta predmet stavljene nobene svote v proračunu in ga tudi ni šolski odbor najel. Ali in kako je to povedal Osvraldu, ni nam znano? Konštati ramo samo, da je bilo to poučevanje preti šolskim statutom in neobvezne, da so torej k temu predmetu pohajali vajenci prostovoljno. Ko pa je videl odbor, da se ura, namenjena za vercuk, zlorablja, da se namesto poučavanja krščanskega nauka hujskajo vajenci proti šolskemu odboru in pripravljajo za klerikalne namene, je bil šol. odbor prisiljen storiti konec s tem, da je prepovedal poučavati kat. Lahu nadalje verouk ter naročil šolskemu vodji Novaku, da potrebno ukrene. Prav nepotrebno je torej bilo obveščati Laha o tem sklepu odbora, ker se ga ni smatralo kot učitelja te šole in vzpričo njegovemu obnašanju v šoli tega tudi vreden ni bil. Vodja Novak je pa navzlic določnemu od-borovemu sklepu nadalje pripuščal, da se poučuje krščanski nauk. Ker je sluga vedel, da se je sklenilo, da se ne poučuje več krščanski nauk, je vprašal načelnika odbora Šepe-tavca, ali naj zakuri in pripravi za to uro šolsko Bobo. Načelnik mu je seve izvršuje* odborov sklep odgovoril, da ni potreba. Določeni dan pa so prišli vajenci vendar h krščanskemu nauku, pa so našli sobo ne-razsvetljeno in nezakurjeno, pa tudi Laha ni bilo. Nekaj vajencev klerikalnih gospodarjev je hrupno zahtevalo verouk in mahnili so jo v žup-nišče po gospoda Lavrenca, ki jo je v spremstvu vajencev primahal pred Šolo. Tu pa je našel slu^o, koji je ns vprašanje, zakaj ni pripravil sobe, odgovoril, da je pri načelniku izvedel, da ne bo verouka. Nato pa je Lah odšel z dolgim nosom. Krivda na Lahovi blamaži zadene edino vodjo g. Novaka, ki ni naznanil vajencem, da ne bo več verouka in o tem tudi ni obvestil Laha. Šolski odbor naj bi vendar poučil vodjo g. Novaka, da o delokrogu šolskega odbora ne odločuje on, ampak se mora on sam ravnati po sklepih istega. Nehote vsiljuje se nsm vprašanje, zakaj se ravno g. vodja Novak tako poganja za klerikalne namene, ko ga je vendar sedaj njegov največji prijatelj 0*wald pred nekaj leti naj- nesrsmnejše in najškodoželjneje de" nunoiral v »Slovencu«. Taka je resnična zadeva glede krščanskega nauka na onrtno nadaljevalni šoli. Prečrtajte pa dopis v »Vaterlandu«, in spoznate, kaki mojstri so klerikalci v zavijanju resnice. Najrajše bi pač priobčili ta dopis, da bi naši somišljeniki spoznali, kakšni resnioo-kvari s 3 naši klerikalci. Označiti čemo le še nekaj klerikalnih hudobij. Svetniku Svobod u podtikajo izrek: »Pojdite, to je vse zastarelo!«, ■ kojim je zavrnil g. šolskega vodjo, ko se je pri pogajanju za verouk v eno mer skliceval na stare nepotrjene statute, da je s tem označil katoliško cerkev kot zastarelo. Opravičeni smo izjaviti, da je g. svetnika izrek meril edino le na prejšnje normative, ki so brez veljave in se je v resnici glasil: Pojdite, to je vse staro! Nadalje se poroča, da se ni skrbelo za učna sredstva, da so šolske zamude velike, da se učenci, ko postanejo pomočniki, ne zglase, da bi si pridobili učnih spričeval. To je zopet grda laž, ali ni odbor po dopustnosti gmotnih sredstev preskrbe! najnujnejše učne potrebščine? Kdo pa je v prvi vrsti odgovoren za očitane nerodnosti? Vaš pristaš, šolski vodja! Le poglejte v statut! Nepostavno, pravi dalje dopisnik, je, da se je pri izplačevanju remuneracij prezrlo kateheta. Čisto naravno, saj je prostovoljno poučeval verouk, in korporacije menda tudi za to ne subvencionirajo šole, da bi njihove prispevke kak nadut kaplan v Nikavo metal. Koncem dopisa pa poživlja dopisun vse mogoče oblasti na pomoč in vprašuje, ali je opisano postopanje v znvsiu nauČnega ministrstva, odnosno poljedeljskega, kojega zastopnik g. Svoboda o pouku verouka noče ničesar slišati iti. O ti grdi katoliški lažnjivci in denuncijanti, kako neznosno podlo in brezmejno nizko je Vaše početje. Dokaze imajo, da izvira nasprotovanje verouku le iz političnega sovraštva in liberalnosti dotičnih mož (odbornikov menda) in v to navajajo, da se je 36 obrtnikov Slovensko gledališče. h. V tistih časih, ko so bile sloven-eke predstave samo še diletatske priredbe, je popolnoma zadostovalo, da je bilo vodstvo slovenskega gledališča ▼ rokah »Dramatičnega društva « To društvo je bilo ustanovljeno kot literarno društvo. Prvotni njegov namen je bil, pospeševati slovensko dramatično literaturo in ustvariti literarni kspita!, na čigar podlagi bi se moglo ustanoviti in razviti slovensko gledališče. Pri naših skromnih razmerah je bilo naravno, da je »Dramatično drnčtvo« prevzelo tudi prirejevanje slovenskih predstav. Čimbolj se je gledališče razvijalo, toliko bolj je artistično in Onancialno vodstvo gledališča postajalo glavna naloga »Dramatičnega društva« in tembolj je to društvo izgubljalo svoj literarni značaj. Danes je to društvo pravzaprav samo še gledališka direkcija in ker si je sčasoma napravilo lepo garde- robo in znatno knjiŽniso, utegne to ostati še dlje časa. Praktična pa ta organizacija ni. To Be je že pred več leti spoznalo in to se kaže vsak dan bolj. Gledališče vzdržujejo danes občinstvo, mestna občina, dežela in gledališko podporno društvo. »Dramatično društvo« ima tako malo članov, da njegov prispevek k izdatkom društva sploh ne pride v poštev. Tudi garderobe in knjižnice si ni oskrbelo »Dramatično društvo« iz svojih društvenih dohodkov, nego iz dohodkov gledališča. Nam se ne zdi ravno pravično, da ima vso oblast v gledališču v rokah društvo, ki fi nancialno pravzaprav ničesar ne stori za to gledališče, nego le iz gledaliških dohodkov množi svoje društveno imetje, namreč garderobo in knjižnico. Ali ne glede na to se nam zdi sedanja organizacija nepraktična in zastarela. »Dramatičnemu društvu« pristopi lahko vsak kdor hoče. če bi si kdo hotel napraviti »špas«, bi lahko, Žrtvujoč 200 K, spravil v odbor »Dramatičnega društva« same ljudi, ki na znajo na pisati na čitati, in ki še nikdar niso bili v gledališču. Seveda se to ne bo zgodilo, ali to gotovo ni več času primerno, da posestniki lož, abonentje in redni obiskovalci gledališča vzlic temu, da veliko žrtvujejo, nimajo čisto nič vpliva in prav nobene besede pri gledališču, Če niso obenem člani »Dramatičnega društva«, med tem ko kdo drugi, ki plačuje pri »Dramatičnem društvu« 4 kronce udnine, lahko odločiluo vpliva na gledališče, čeprav nikdar ne pride k nobeni predstavi in rasen tistih štirih krono ničesar ne žrtvuje. Sploh se nam zdi precej ne rodno, da imamo eno društvo, ki pobira samo prispevke za gledališče, drugo pa, ki gledališče vodi. Slovensko gledališče se je že tako razvilo, da bo treba misliti na novo organizacijo, ki bo praktičnejša in pri kateri bo tudi vpliv pravično razdeljen. Ni naš namen, napraviti v tem oziru kak določen načrt; ali svoje mnenje hočemo vendar povedati. Če ve kdo kaj boljega, naj se oglasi. Po naših nazorih bi bilo najbolje, ko bi ae vodstvo gledališča po- verilo posebni intendanoi, v kateri bi bili: en zastopnik mestne občine, en zastopnik dežele, en zastopnik ložnih posestnikov in abonentov. »Dramatično društvo« naj bi se združilo z »gledališkim podpornim društvom« in naj bi imelo tudi enega zastopnika v intendanoi. Tako bi bilo zagotovljeno, da bi imeli vodstvo gledališča tisti faktorji, ki gledališče vzdržujejo. Tudi praktičnejša bi bila taka uredba. Zdaj vodi gledališče odbor menda sedmih ravnopravnih članov. To je gotovo preveč. Toliko gospodarjev ne bo nikdar onih misli. Stara tožba je, da kar en odbornik odredi, to drugi podere. Če en odbornik kaj odredi, apelira igralec na drugega in na tretjega, ki z isto pravico kakor prvi odbornik zopet drugače odločita. Posledica tega bo prepiri in zmešnjave, disciplina je vsled tega po stala iluzorna in da trpi vsled tega celo gledališče, to nam bo vsakdo lahko verjel. Intendanoa, kakor smo jo mi na-avetovali, bi gotovo legije in bolje izhajala, posebno če bi se nastavil za opero poseben in za dramo poseben artistični vodja. čuli Brno že večkrat muenje, da bo treba dobiti artističnega ravnatelja za slovensko gledališče. Mi se za to nič preveč ne ogrevamo, nego mislimo, da bi se dalo dosti bolje izhajati, če se dobi dobrega režiserja za opero in dobrega režiserja za dramo. Ta dva režiserja bi lahko imela potrebne oblasti za artistično vodstvo predstav, intendanoa pa naj bi si pridržala financijalno vodstvo, engažiranje članov in določitev reper-toirja in naj bi bila obenem vrhovna instanca v disciplinarnih zadevah. S tako reorganizaoijo bi bil vpliv pravično razdeljen in zagotovljeno bi bilo laglje in enotnejše vodstvo. Taka intendanoa bi imela večjo avtoriteto, kakor katerikoli društveni odbor in gledališče bi s tem prenehalo biti samo podjetje posameznega društva, ki ima le par tuoatov članov, in postalo bi tudi po svojem značaju resnično javen kulturen zavod. izreklo proti odpravi krščanskega nauka. Kako so sleparili in strašili naše obrtnike klerikalci, znači dejstvo, da je 34 obrtnikov podpisalo protiisjavo in iareklo popolno zaupanje šolskemu odboru. Nasprotno je pač res, da silijo klerikalci krščanski nauk le iz političnih namenov v obrtno-nadaljevalno šolo. Ce bi jim bilo kaj v resnici na tem ležeče, da ae utrdijo vajenei v krščanskih naukih, ne bi bil Lah vedno govoril, včasih tudi celo uro, o drugih stvareh, ki nimajo z veroukom prav nobene zveze. Izjavil je sam, da so se že v ljudski šoli naučili dovolj krščanskega nauka, čemu torej uganjate klerikalci to brezstidno komedijo in hujskate po nepotrebnem ljudi. Seve is oerkve so že pregnali krščanski nauk in ga nadomestili s preklinje-vanjem svojih političnih nasprotnikov, hočejo ga vtihotapiti še v druge zavode, da bi pod krinko istega tudi tam nadaljevali svoje ljudstvu Škodujoče delo. To se jim je v Idriji pri obrtno nadaljevalni šoli prav ko renito ponesrečilo in tudi dopis v »Vaterlandu« ne bo mogel tega pre-drugsčiti. Prosta in napredna misel je v Idriji zadnji čas čudovito napredovala ter prešla tudi v maso ljudstva, da se nam pač ni bati, da bi mogli isto zatreti kdaj klerikalci in naj se poslužujejo še tako umazanih sredstev. Čast pa onim možem, ki se niso uklonili klerikalnemu terorizmu, ampak ostali zvesti svojim načelom. Pomnijo naj na izrek: Rajše okove in ječo, kakor svobodo sužnja! Vojna na Daljnem Vzioku Vzroki ruskega poraza pri Mukdenu. V petrogradskem listu »Slovo« dokazuje vojni dopisnik Pavel Zan-stinski, da je pravi vzrok ruskega poraza pred Mukdenom nepričakovano zgodnja kapitulaoija Port Ar-turja. V mukdenski bitki je igrala odločilno vlogo armada generala No-gija. če bi se bil Port Artur držal še tri tedne, bi se b.tka pri Mukdenu ne vnela že v marcu, marveč šele meseca aprila, a napadajoča stranka bi ne bili Japonci, marveč mi in bitka bi se bila brez dvoma končala drugače, kakor sedaj. Navzlic temu ai je stekel general Steselj velike zasluge za Rusijo; on je preprečil, da ni bila ruska armada takoj sprva poražena in uničena v dobi, ko je Kuropatkin imel v Mandžuriji še popolnoma neznatno armado. Da se je mukdenska bitka ne-srečno završila za Ruse, je mnogo zakrivil tudi general Grippenberg. Ako bi se bil Kuropatkin vdal Grippenbergu, ko je ta pri Sindepu zahteval, da se mu pošljejo na pomoč rezerve, kdo ve, kakšna katastrofa bi v tem slučaju zadela rusko armado. Razen tega je storil Grippenberg aeodpustljiv greh, da je dal vojnim poročevalcem pojasnila o ruski armadi in o ruskih rezervah, s čimer je Japoncem več koristil, kakor legion njihovih vohunov. Kuropatkin je zakrivil pri Mukdenu to napako, da se tu ni umak nil o pravem času. Kuropatkin bi se imel pri Mukdenu vesti, kakor pri Liaojangu: oslabiti kolikor mogoče sovražnika in se nato s kolikor mogoče najmanjšimi izgubami umakniti. Izgube v bitki pri Mukdenu, Vojni poročevalec P. Zanstinski piše z bojišča: Naša armada je bila snatno slabša, kakor japonska, vendar pa so japonske izgube večje, kakor naše. Naša armada je imela pri Mukdenu okoli 325.000 mož in 1200 topov, izgubila pa je na ubitih, ranjenih in ujetih 75.000 mož, 100 topov, ■ e k o 1 i k o p r o v i j a n t n i h vozov in zaloge živil, ki bi zadostovala za dva tedna. Okoli 1,638 000 kg provijanta pa se je pravočasno spravilo iz Muk d ena. Japonska armada je imela neprimerno večje izgube. Za nas sta bila najhujša aadnja dva dni bitke, za Japonce pa je bilo prav tako hudih deset prejšnjih dni. Lahko ae trdi, da bi bile japonske izgube, ako bi se bila naša armada pravočasno umaknila, najmanj dvakrat tolike, kakor naše, kakor je to bilo pri Liaojangu. Z vso gotovostjo se sme trditi, da so Japonoi v bitki pri Mukdenu izgubili najmanj 130.000 mož, kar potrjujejo tudi japonska poročila. Glasom teh poročil je padlo pri armadi generalov O kuja in Nogija okoli 900 častnikov, pri armadi generalov Nodsuja in Kurokija pa okoli 600. Ker pri Japoncih na enega častnika pride 85 do 90 mož, je jasno, da je japonska armada izgubila pri Mukdenu najmanj 125 do 130000 mož. Pisatelj ni obupan radi izida mukdenske bitke in končuje svoje poročilo z besedami: Bodite vi v Petrogradu tako požrtvovalni, tvrdi in jekleni, kakor je naša armada v Mandžuriji, pa bo vse v redu in vse se završi srečno! Ujeti vojni poročevalci. »Vossisohe Zeitung« poroča is Londona, da se nahaja v Kobeju na Japonskem 40 ujetih vojnih poročevalcev. Le-ti izjavljajo kategorično, da do sedaj niti ena, niti druga stranka ni stavila n kakih predlogov o miru ali premirju. Položaj ruske armade na bojišču je baje obupen. Rusi so se na desnem krilu z vso trdovratne s t j o sijajno borili tri dni. Več vasi so po štirikrat osvojili, izgubili in zopet zavzeli. Nikdo ni mislil na umikanje, vsled tega je vse silno presenetil Kuropatkinov ukaz, da se naj armada umakne. Vojna se nadaljuje na vsak način. »Lokalanzeigerju« se javlja iz Petrograda: Neka visoko stoječa oseba, ki občuje s cesarskim dvorom, zatrjuje, da je car osebno najhujši nasprotnik mirovnim pogajanjem in da hoče nadaljevati vojno na vsak način. Vsak mir bi bil sedaj sramoten za Rusijo. Dosedaj nam še ni znano, kako močna je še naša armada v Mandžuriji po bitki pri Mukdenu. Rusija ne more in ne bode sprejela nikdar onih mirovnih pogojev, ki jih stavi Japonska. Mi ne bodemo nikdar voljni plačati poldrugo milijardo rubljev vojne odškodnine, mi ne izpustimo n i k d a r i z s v o j i h rok otoka Sahalina in nikdar ne bodemo trpeli, da bi Japonska d o 1 o č e v a 1 » v e 1 i -koBt našega b o j n e g brodovi a na Daljnem Vztoku. Rusija še ni tako slaba, da bi morala skleniti mir za vsako ceno. Rusija še dolgo ni pobita vkljub občutnemu porazu pri Mukdenu. Cesar Viljem — posredovalec miru ? »Standardu« se poroča iz Petrograda: Nedavno tega je cesar Viljem poslal carju Nikolaju svojeroČno pismo, v katerem se mu je ponudil za posredovalca glede mirovnih pogajanj. Witte je skušal carja pregovoriti, da bi sprejel to ponudbo, a car ae je ves srdit obrnil od njega in vzklik nil: »Torej tudi Vi to svetujete! Jas se čudim, Vi niste ruski rodolju b!« Kasneje je Viljem pisal še drugo pismo, v katerem je carju nujno na-svetoval, naj Witteja opremi z obširnejšimi pooblastili, toda car je vrgel to pismo stran z besedami: »Bo še dolgo trajalo, pred no bom sprejel ta nasvet.« Sprememba v poveljstvu. Iz Petrograda se uradno poroča: Poveljnik tretje mandžurske armade, baron K a u 1 b a r s , je dobil poveljstvo druge armade; na njegovo mesto pa je poklican general Katja n o v. _ Državni zbor. Dunaj, 28. marca. Posl. Klo-fač je interpeliral brambovskega ministra zaradi njegove isjave o jezikovnem vpraianju v armadi. Poal. Sohonererje vprašal predsednika, ali mu je mano, da se med Čehi in Nemci vrše pogajanja zaradi sklicanja češkega deželnega zbora, in ali res misli ia taka posvetovanja prepustiti prostore v iborniei. Na-glašal je, da so nemški poslano! začeli pogajanja brez vednosti Vsenemcev, ki tvorijo vendar največjo (?) nemško atranko. Kaj takega je izdajstvo. — Predsednik je odgovoril, da mu o tem ni nič znanega. — Potem sta stavila vprašanja poslanca Ghoo in Biankini, toda predsednik jima ni pustil svojih zadev temeljito razložiti kakor je smel to storiti Sc ho-n e r e r. čeŠLe radikalce je taka pristranost razkačila, da so imenovali grofa Vettra Vsenemoa. Poslanca Prešla in C h o o a je pozval predsednik k redu. — Potem je odgovarjal minister W i 11 e k na nekatere interpelacije. — K dnevnemu redu, t. j. o rajoniranju sladkorne repe so govorili poslanoi Luksch, Kriti-ner, Udr žal, K i n k in Stojan,. nakar se je debata vsled kompromisa med agrarci in industrijoi prekinila, da se v zakon vtisne še en paragraf — V prihodnji seji, t. j. v ponedeljek 3 aprila, se vrše volitve 48 članov v odsek, kakor ga je predlagal posl. dr. pl. D e r s c h a 11 a. Iz odsekov in klubov. Dunaj, 28. marca. Proračunski odsek je razpravljal o poglavju »direktni davki.« Govorili so grof S tu rg k h, finančni minister Kozel, posl. D. Elvert, Kaiser i. dr. Posl. Robič je opozarjal finančnega ministra na naraščajoče dohodke iz davčno izterje-valnih pristojbin in iz zamudnih obresti pri zaostalih davkih. — Posl. dr. S vi ves ter je opozarjal na velike krivice hišno obrestnega davka. — Poglavje je bilo sprejeto z resolucijami vred. češki klub odpošlje v odsek, ki naj proučava razmerje med Avstrijo in Ogrsko, poslance dr. F i e -dlerja, dr. F o f t a , Kaftana, dr. Kramara, dr. Stranskega in dr. Žačka. — Italijanski klub odpošlje poslanca Malfattija in V e r z e g n a s si j a. — Klub nemških naprednjakov odpošlje ravno iste postsnoe, ki so že v na-godbenem odseku ter je s tem izrekel, da dr. Dersohsttovega predloga bi sploh ne bilo treba. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 28. marca. Av-dijenca berolinskega poslanika S z 6-g j e n y j a se različno tolmači. Dočim se z ene strani zatrjuje, da je izročil cessrju le pismo nemškega cesarja, ki želi, naj bi se trgovinska pogodba čimpreje sklenila, zdržuje se v političnih krogih vest, da mu je cesar poveril sestavo koalioijskega ministrstva, toda Sičgjenv je takoj u videl, da misije ne more izvesti ter jo je odklonil. Budapešta, 28. marca. Najverjetnejša je še kombinacija, da se bo grof Khuen-Hedervarj »žrtvoval« ter prevzel na cesarjevo željo vladne posle. Budapešta, 28. marca. V opozicijskih krogih prevladuje mnenje, da se razpišejo nove volitve. Posl. Kossuth je odposlal opozicijskim poslancem okrožnieo, v kateri jih poziva, naj v svojih okrajih prevzamejo osebno in odločno organizacijo, češ, da ni nemogoče, da bodo v bližnji bodočnosti nove volitve. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 28. marca. Turška vlada je naznanila poslaništvom kontrolnih velesil, da je bolgarski revo-luoijski odbor imel nedavno v Sofiji shod, na katerem se je sklenilo, uganjati vsakovrstna hudodelstva in zločinstva v evropskih okrajih Turčije. Bolgarske oblasti pa nele, da se ne zoperstavljsjo agitacijam voditeljev, temuč jih še i denarjem podpirajo. Sofija, 28. marca. V bolgarskih uradnih krogih so zelo razbur- jeni valed neopravičenega očitanja turške vlade, kaker da bi bolgarska vlada vataško gibanje sa Macedonijo pospeševala. Resnica je temveč, da je bolgarski vojni minister vsem poveljnikom obmejnih posadk strogo vapovedal, da zabranijo vaakršno prehajanje k vstašem; pa tudi minister notranjih zadev je poslal vsem okrajnim predstojnikom ob bolgarsko-turški meji okrožnico s ukazom, naj strogo nadzorujejo vstaško gibanje ter vsakega vstaŠa takoj primejo ter odtirajo v notranje dele dežele. Ako pa vse to ne bo pomagalo, namerava bolgarska vlada s 15. aprilom proglasiti obsedno stanje čez vse okraje ob turški meji. Bel grad, 28. ma ca. V dobro poučenih političnih krogih se zagotavlja, da se letos ni bati vstaje v Macedoniji, ker imajo Turki tam mnogo zbranega vojaštva in tudi evropski orožniki uspešno zatirajo vstaške čete; nadalje pa tudi zategadelj ne, ker srbske in grške čete preganjajo bolgarske vstaše, vsled česar ni mogoče misliti na organiziranje splošne vstaje. Carigrad, 28. marca. Vrhovni nadzornik Hilmi paša je sestavil statistiko o zločinih vstašev v zadnjih dveh letih v treh msoedonskih vilajetih. Ubitih je bilo baje 347 Turkov, med njimi 35 poljskih čuvajev. Bolgarija — kraljevina. Belgrad, 28 marca. Iz Londona se poroča »Trgovinskemu glasniku«, da so pogajanja, oziroma dogovori v namen, da se kneževina Bolgarija povzdigne v neodvisno kraljevino, že popolnoma zaključeni, lato se poroča tudi iz Sofije. V ta namen je knez Ferdinand zadnje čase obhodil vse večje dvore, ki imajo pri stvari kaj odločevati. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 28 marca. Veliki izgredi so se pojavili v Rigi. Množica je streljala na sodno komisijo, in policijo, čez celo Livlandijo je proglašeno malo obsedno stanje. Vojaštvo prihaja v deželo. Novo italijansko ministrstvo. Rim, 28. marca. Novo ministrstvo seje sestavilo sledeče: De For-tis, predsedstvo in notranje zadeve, Tittoni, zunanje zadeve, Aprile pravosodstvo, Majoranir fioance, C a r e a n o zakladništvo, P e d o 11 i vojno, Mirabello mornarico, Bi-a n c h i nauk, F e r r a r i s javna dela, R a v a poljedelstvo, M o r e 11 i-Gualtierotti pošto in brzojav. Novi ministri so Že prisegli kralju. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 27. marca. V današnji seji je zbornica nadaljevala debato n zakonskem načrtu glede ločitve cer kve od države. Govorili so trije klerikalci, oziroma naoijonalisti. Beno i s t je izjavil, da bo zakonski načrt provzročil ostraoizem. Konkordat se mu zdi potreben. — Grof Boni de Castellaneje rekel, da bo s tem zakonskim naSrtom država razdrla cerkev. — Posl. G r o -usseau je rekel, da pomeni predloga nevarnost za socialno življenje. — Liberalni posl. Z e v a c z je zavrnil vse predgovornike, zsgovarjal je predlogo, češ, duhovniki so konkordat sami uničili s tem, ker so ga vedno kršili. Dnevne vesti. V Ljubljana, 29. marca. — Slavna zmaga ptujskih Slovencev pri upravnem sodišču, silo venci so dosegli v petek glede volitev v okrajni zastop ptujski pri upravnem sodišču na Dunaju sijajno zmago. Slovenci so pri lani se vršečih volitvah v veleposestvu propadli ia 14 glasov, tako da je prišel zastop v nemške roke. Zato so se Slovenci pritožili in je v tozadevni razpravi upravno sodišče ugodilo Slovencem glede 16 glasov. Razsodba je sa Slovence velikanske važnosti ne le sa ptujski, ampak sa vse spodnje-štajerske okrajne sastope. Z imenovano razsodbo se je nsmreč razsodilo, da podlaga volilne pravice v veleposestvu ne sme biti takozvani čisti direktni davek po 120 kron, to je vsots, ki ostane po odbitku 15% popusta pri zemljiškem in 1Ž» , popusta pri hišnorazrednem davku, marveč podlaga aa volilno pravico mora biti predpisani davek brez odštetja popusta. — Lekarn ne bo treba več. Na drugi državni gimnaziji v Ljubljani se rabi v drugem razred« knjiga, kateri je naslov Liturgika. Med drugimi neslanostmi te knjige pa je značilna za klerikalne razmere na Kranjskem tale zahteva na straai 61 pod rubriko »poslednje olje«: »Na mizo naj se dene eden kosarro vode, v kateri si maŠnik prste umije; ta voda bo da ali bolniku ispiti ali pa se vrže v ogenj« Tedaj umazano vodo, v kateri si je duhovnik roke umii, naj izpije boiaik, da osdravi! Potemtakem so lekarne nepotrebne. Namesto zdravil naj se prodaja umazana voda, v kateri so si duhovniki roke umili, pa bodo vsi bolniki osdra-veli. Mi pa svetujemo duhovnikom, naj tisto nesnago sami pijejo. Deželni Šolski svet pa, posebno nadzornik za trednje šole, naj knjige, ki se priporočajo v pouk za srednje šole, prej sam prebere, ko jih pripusti za rabo, da se ne bo treba dijakom učiti takih neslanosti { — Katoliškega imena ne marajo. Znano je, kako radi naši klerikalci obešajo svoje katoličanstvo na vse plotove. Vse mora „katoliško* biti: bralna društva, izobraževalna is politična društva, vsa nosijo katoliško ime. Kake piškave vrednosti pa je ta katoličanstvo naših klerikalcev, se razvidi iz dejstva, da imajo razna podjetja, pri katerih tem lakomnežem materijalni interes veleva, zatajiti in celo prikriti „ katoliški ^ značaj. Deaar jim gre nad vse, tudi nad sveto katoliško vero. Klerikalci imajo v Ljubljani svoje katoliško tiskovno društvo in katoliško tiskarno. Nedavno se jim je posrečil« pridobiti v last tiskarno rajnega Ri-harda Šebra v Postojni. To tiskarno so si uredili kot lij alko svoje ljubljanske katsliške tiskarne in jo zalagajo z delom iz Ljubljane. Vsakdo bi mislil, da če je mati katoliška, bode tudi hči deležna tega edino zveličavnega značaja in imena. Pa kaj še. Pod firmo katoliške tiskarne bi se na Notranjskem preklicano malo opravilo in zaslužilo; drugače je, Če se tiskarna vodi pod staro renomirano firmo Ribard Šeber; to utegne marsikoga zapeljati mesto t Maks Šeberjevo, v klerikalno tiskarno. Kaj katoličanstvo, *gšeftu je naša deviza, so torej rekli klerikalci in to svoji filijalki v Postojni dali ime: Tiskarna R. Šeber nasledniki. Na veliki tabli se blešči to liberalno ime kat tvrdka klerikalnega podjetja. Gosp. Anton Honaventnra, kaj pravite k temu ? Vašemu tako gorečemu katoliškemi prepričanju vendar ne more biti všeč, da se katoliško podjetje poslužuje libe ralnega, tedaj grešnega imena ? Ali vai nič ne boli, ko vidite, kako Vaši pristaši in podiožniki zametavajo katoliško ime? Bogu Mamonu dajejo prednost pred Vašim Kristusom kraljem! Molite zanje in spišite kako brošuro o drugem poglavitnem grehu, o katereat pran sveto pismo : ^Korenina vsega hndega je lakomnost-. (Tim. 6, 10.) — Odbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev11 se je konstituiral takole: Dr. Fran Zbašnik, predsednik; Miroslav M al o v r h, podpredsednik; Fran Govekar, blagajnik; Rast o Pustoslemšek, tajnik; Ante Beg, Makao CotiČ, prof. Anton Funtek, Cvetko Golar in Etbin Kristan odborniki —Ta odbor je samo začasen in ima nalogo prvotna po češkem vzorcu sestavljena pravila prenarediti primerno našim razmeram, čim se to zgodi, se skliče nov obfini sbOr, ki bo eventuvalno volil tudi nov odbor. Prijave za vstop v društvo sprejema blagajnik gospod Fran Govekar v Ljubljani. — Vsi v Ljubljani bivajoči odborniki te nujno prosijo, da pridejo zanesljivo danes zvečer ob polu 9. uri k odborovi seji v »N arodni do m« — Iz krogov sodnih ma-nipulacijskih uradnikov nam piie: Ravno ko se t državnem eboru razpravlja o 35 letnem službovanju uradnikov, bi bilo potrebno, da bi se tudi sa nas gg. poslanoi potegnili. V nobeni državni službi ni tako slabega avansma, kot je ravno pri sodnih kanoelistih. Rasen tega ima ubogi kancelist, ki je služil pri žandarmeriji, vojakih ali diurniral 1»—20 let, že pri imenovanju več otrok, včasih oelo 5 do 6 Da bi pri sedanjih neznosnih draginjskih razmerah mogel izhajati, je povsem nemogoče, če služi kot kaneelist 10 do It let; zato je njegov bankerot Čisto neizogiben. Za stanovanje plačuje mesečnih 28—30 K, a zanj dobiva le 30 K, kako naj potem izhaja? Mi smo gotovo 99krat bolj potrebni pod pare in zboljšanja svojih plač, nego pa župniki in kaplanje, ki dajejo tisočake na posojilo. Župnik Kdnig na Tiniei n. pr. ima toliko premoženja, kakor vsi sodni mampulaoijski uradniki na leto plače dobe. Takih župnikov je pa še več. Zato prosimo naše gg. poslanee, naj se nas usmilijo, da sa naše žalostne razmere iboljšajo, naša hvaležnost jim je vnaprej zagotovljena. — Imenovanje pri finančni j t raž:;. Komisar finančne straže, S. Meršol, v Ljubljani je imenovan za nadkomisar|a II. razreda, nad-respicijent Mihael Amon pa za komisarja. — Vojaška veat. Nad poročnik pri 17. pfšpolku Ludovik Zvirn je prideljen kadetni šoli v Mariboru — Repertoar slovenskega gledališča« Jutri v Četrtek dne 30. t m. poje se v drugič in poslednjiČ Smetanova komična opera „Prodana nevesta", ki je pri včerajšnji prvi predstavi dosegla popolen uspeh. S to predstavo se zaključi vrsta letošnjih predstav dramatičnega društva in se poslovi operno osobje za to sezono od slovenskega občinstva. Predstava vrši se izven abonementa, za ložne posestnike na „par**. — V soboto, dne 1. aprila je pa vobce poslednja letošnja predstava in sicer benefica vsega dramskega os ob j a. Ob tej priliki se uprizori vdrugič nova izvirna na-roaaa igra s petjem „Testament". — Slovensko gledališče. Sinoči je bil častni večer tenorista g. Orželskega, in sicer se je pela Opera »Prodana nevesta«. Gosp. Orželaki je pri občinstvu jako priljubljen in se je o tem prepričal pri včerajšnji predstavi. Ne samo, da je bilo gledališče razprodano, tudi sicer je prejel v obliki vencev iu šopkov ter raznih daril dokaze?, da ga občinstvo čisla in da mu je hvaležno za njega delovanje. Predstava sama je bila jako lepa. Gosp. Orželski je bil dobro razpoložen in je zmagovito absclvirai partijo Janka. Gospa Skal ova je bila, kakor lani, tako tudi včeraj jako odlična Marinka. Itcala je pel g. Peršl. Pel ga je izvrstno in ga igral tako dobro, kakor pri nas še nihče pred njim. Prejšnji basisti so ga igrali samo za galerijo, g. PerŠl ga je igral bolj di stinguirano in s tem dosegel najlepši uspeh. Ugodno nas je tudi presenetil g. L ob eda. Pel in igral je Vaška s resničnim bumorjem. Vrlo dobra sta bila g Oufednik kot Krušina in g. Betetto kot Miha, odlično je pela in igrala marljiva in ambioijozna gdč. Stolzova. Gdč. Vu-grinčičeva je bila jako prikupna Ssaaeralda. Pohvaliti je tudi gdč. Kočevarjevo in g. Gradiš a. Zbor se je dobro držal; samo enkrat jo je malo zavozil. — Akademija" priredi v soboto dne 1. aprila t. 1. predavanje v prostorih „ Slovenskega bralnega društva" v Kranju. Predaval bode g. dr. L o n č a r, c. kr. realčni profesor, in sicer ,0 delavskem vprašanju." — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Nabor v Litiji. Pri naboru v Litiji so od 622 mladeničev jih potrdili v vojake 148, torej 25 odstotkov. Med rekruti se nahaja fant, ki isaa na levi nogi šest prstov, neki drugi tudi v vojake potrjen mladenič pa je viBok samo 114 cm. — „Sokol" v Idriji je v nedeljo priredil svoj prvi peŠizlet na Travnik, kojega se je pod vodstvom načelnika brata Novaka udeležilo 23 ilanov v društveni opravi. Udelež-Biki se na Travniku niso nič usta ▼ili, pač pa nazaj greda v Spodnji Idriji. Prehodilo se je 18 km. — Vodstvo nemške stranke * boju zoper celjske trgovce. Celjski ne ■ škutarski odvetniki in drugi delničarji slaboznane »Celeje«, ki izdaja proslulo cunjo »Deutsche Wscht«, so vieli v svojo, pred kratkim kupljeno (Hummerjevo) hišo nekega špekulanta, ki se je vpeljal a naravnost ameriško reklamo kot bajno-ceneni mož. Sliši na ime Stieb-ler in prodaja blago, ki ga je nakupil kot preležane ostanke pri židovskih špekulantih in pri bankerotnih trgovcih. Ker prodaja vse po dvakrat nižji ceni, kot more soliden trgovec v Celju prodajati, bo strašno jezni nan j celjski trgovoi, ki so, boječ se kake neprijetne konkurence, dotični prostor imeli v najemu, a so ga imeli vedno praznega. Tukaj se vidi, da celjski odpadniki nimajo srca niti sa nemške in uemškutarske trgovoe, kje je šele potem slovenski trgovec! — Zakaj je vlada imenovala ara cestne komisarje v celjskem okraju sama Nemce ? Zato da ti nemški cestni komisarji jemljejo narednim kmetom zaslužek pri vožnjah ter ga naklonijo takim, ki so ah vsled zaslužka utegnejo postati „deutscbfreundlich" ali po slovensko nemŠkutarji. Te se je v zadnjih dneh v več slučajih opazilo. Dr. Schurbi je v svojem področju dal važnje za ceste samim nemŠkutarjem. Tako vladni in nemški bratci — skupaj vozijo! — Za lesotržce. Dne 4 aprila ob 9 uri dopoldne bo v Celju v hotelu TerŠea shod lesotržoev in obenem ustanovni shod društva južnoavstrij-skih in ogrskih lesotržoev. Sadež tega društva bo v Mariboru. Interesen tj e se vabijo, naj pridejo že 3. aprila popoldne v Celje. Slovenskim lesotržoem priporočamo obenem, naj pazijo, da jih ne bodo zapostavljali. — Neljubi gost. V nedeljo zvečer si je najel neki agent v Gorici sobo v hotelu „Pri treh kronah". Koje ponoči za nekaj časa odšel iz sobe in se potem vrnil, je slišal ropot pod mizo in pod divanom. Posveti in zagleda pod divanom človeka, ki se je pri lučinem svitu brez vsake besede oddaljil in šel v drugo sobo. Poklicaai redarji se ga aretovali. Bil je neki Črnogorec iz Podgorice. — Defravdacija. »S.»le* zatrjuje z vso pozitivnostjo, da se je pri upravi »L 1 o y d a« v Trstu razkrilo veliko poneverjenje. Oškodovan je p e n z i j s k i fond za več ket s to tisoč kron. Morda je s tem kaj v zvezi govorica, da odstopi »Llojdov« prezident B e e h a r in da stopi na njegovo mesto sedanji predsednik pomorskega oblaatva Ebner. — Ukradeni akti. V hiši delavskega zavarovalnega društva v Trstu je bilo pod streho spravljenih mnogo aktov. Hišnica Uršula 8. pa menda ni vedela za vrednost aktov, zato jih je precej sdnesla in jih prodala v neki manufakturni trgovini kot zavijalni papir. Hišnico se zaprli, akte pa večinoma vse nazaj dobili. — Dve baraki sta zgoreli v petek zvečer v Trstu stavbni družbi Demuth & Co. Okoli 150 delavcev je spalo v njih in so si komaj rešili življenje. Predno je prišla požarna hramba na pomoč, bilo je že vse uničeno in so se morali ognjegasci omejiti na to, da so preprečili, da se ni ogenj razširil tudi na bližnja poslopja. Zavarovalnina barak znaša 14.000 K. Delavcem je zgorelo do malega vse. — V Trstu je v noči od nedelje na ponedeljek zapazil neki Železnični paznik pri Silosu nekega človeka, ki se je sumljivo pomikal proti izhodu in ko je zapazil, da ga paznik ogleduje, zbežal. Paznik je stekel za njim, da sta bila le par metrov narazen. Naen krat je osumljenec padel po tleh, pri tem se je pa slišalo padanje stekla. Ko je paznik stopil k tujcu, bil je ta ves v plamenu. Došli paznikovi tovariši so udušili ogenj. Poklicani zdravnik je izjavil, da je položaj vsled opeklin skrajno brezupen in je dal ponesrečenca prepeljati v bolnico. Opečenec se zove Jakob Molč in je hotel v mesto vtihotapiti steklenico lahko gorljive tvarine. Pri padcu se je steklenica ubila in gorljiva tvarina ob goreči cigareti užgala. Molč je predvčerajšnjim popoldne umrl. — Glasbeno in dramatično društvo v Voloskem priredi 30. marca v dvorani »Narodnega doma« v Voloskem koncert in dramatično predstavo. — Dobrota je sirota. Brivski pomočnik Alojzij Mohar, ki je sedaj brez dela, je zadobil včeraj hudo žejo. Ugibala sta s prijateljem L P., kako priti do denarja in jo slednjič »pogruntala«. Ker Mohar nima sreče, da bi si mogel v mestu izbrati kako postransko ljubico, je to poskusil na Ilovici. Zaljubil se je v neko Pangr-čevo, katera ga je uslišala in mu vračala ljubezen za ljubezen. Napotila sta se včeraj oba »dobra prijatelja« do nje in ji začela praviti, da mora Mohar dobiti na vsak način 60 K denarja. Dekle ni imelo denarja, pač pa je dalo Moharju hranilnično knjižico, na kateri je bilo 20 K Zahvalila sta se in odšla. A kam sedaj? Zavila sta jo takoj v neko žganjarijo. Mohar je točaju Mačku ponudil hranilnično knjižico, češ, naj mu da nsnjo 60 K, saj vidi, da je še več na njej. Ker je P. dobro mešetari!, se je točaj rea dal pregovoriti in jima dal 60 K de narja. Ko je Maček poaneje le pre računal, koliko denarja je ie dvigniti, ae je prepričal, da je iel na led in zadevo naznanil policiji. Mešetarju P je dal Mohar 20 K, drugo ai pa pri-držal. Skupno sta se veselila skoraj do večera, a končno vendar padla polioiji v roko. Pri obeh pa niso ie več našli kakor 4 K, drugo sta bila že pognala. Danes zjutraj ata začudeno gledala drug drugega, ko sta se z velikanskim mačkom prebudila mesto doma — v zaporu. Ker je Mohar vrhu vsega še oženjen, ima pričakovati »vetra« tudi doma«. — Nesreča valad neprevidnosti. Sinoči ob 10 uri je 24letni posestnikov sin Ivan Sovašnik iz Se-ničioe pri Medvodah isprasnjeval mož nar, kateri se pri nekem streljanju ni hotel užgati. Pri izprasnjevanju se je smodnik užgal in je možnar raz neslo. Sovašniku je odtrgalo na levi roki palec in kazaleo ter je tudi na obrazu in očeh zadobil nevarne po škodbe. Od južnega kolodvora so pripeljali ponesrečenoa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Samomor. Danes ponoči okoli polu 2. ure se je ustrelil desetnik tukajšnjega c. in kr. oskrbovalnega oddelka Anton Kovačič na dvorišču oskrbovalnega skladišča. Vzrok samomoru je najbrže neBrečna ljubezen. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico v tukajšnji c. in kr. gar-nizijski holnišnioi. — Pobegnil je včeraj popoldne prisiljenec Karel Sibte od zgradbe Deghenghijeve hiše v Dalmatinovih ulicah in ukradel pri ti priliki Karlu Strocku.u 15 K vreden sivkast po vršnik in črn klobuk. Tekel je proti Jezici. — Napad. Dne 25. t. m. zvečer je neki G»le napadel lSletnega po sestnikovega sina Franceta Vrečarja iz Sela pr. Rudniku, ga sunil a nožem v levo stran m ga težko poškodoval. Pnpeliali bo ga v deželno bolnišnico. — Aretovan je bil včeraj postopač Pran Fa)diga is Mekin. Pajdiga ima ca veatt par tatvin zadnjega čaaa, a je tudi poltoijako zasledovan radi istega delikta. — Pobegnil je dne 24 t. m. 14letni šolski učenec Ivan Magerl. Ogledati si je šel baje Trst. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 168 Slovencev in 127 Ma cedoncev. — V Lend Gastein je šlo 10, v Solnograd pa 14 Stovenoav. 30 Mac- doncev je šlo v HruŠco, 25 Hrvatov na Jesenice, 163 v Heb, 40 pa v Podbrdo. 33 Lahov je šlo v Gorico, 10 pa v Krško. 15 Kočevarjev, ki so pekli na Dunaju kostanj, se je pripe Ijalo domov. — Izgubljene in najdene reči. Ključar Anton Dolinar je izgubil denarnico, v kateri je imtl 14 kron 22 vinarjev. — Poseetnica Marija Robidova je izgubila zavitek blaga, vrednega 18 K. — A P. je izgubil 20 K denarja. — Crevljar An ton Dolinar je oddal dve svilnati naglavni ruti, katere je našel blizo sneroškega jezera v logaškem okraju Dobe se na magistratu. — Slovenci v Ameriki. Slovenski »Sokol« v Cleve 1 a n d u si bode zgradil svoj lastni dom ter nabira v ta namen prostovoljne prispevke. — Slovenski mladeniči vShebojganu bo si ustanovili društvo »Nada« ter se uprli želji duhovnikov, naj bi se imenovalo društvo sv. Alojzija. * Najnovejše novice. — Reformo vseh večjih samostanov v Avstriji namerava izvršiti rimska kurija nasilnim potom. V ta namen je Že prišel na Dnnaj dominikanski general Andr. Fruhwirt. — Nad 100 ruskih vojnih begunov so prijeli v Szatmar-Nemeti (Ogrsko) ter jih odtirali nazaj na mejo. — Avstrijski gozdarski kongres se vrši ravnokar na Dunaju. Zastopano je tudi kranjsko primorsko gozdarsko društvo. — Lev i j evo zdravilo zoper tuberkulozo obstoji, kakor je profesor sam izpovedal, edino le v hipo-dermatičnem vbrizganju nekakega jodove ga preparata. Kako je preparat sestavljen, to je seveda iznajditeljeva tajnost. Po desetih do petnajstih vbrizganjih se pokaže presenetljivo naraščanje telesne teže, a po 40 do 50 vbrizganjih so tuberkelni popolnoma odpravljeni. Levi je delal prve poskuse na živalih, pozneje pa tudi na ljudeh ter je baje ozdravil 20 jetičnih oseb. — V Zemunu se je zopet odtrgal hrib v širjavi 4 metrov. Pogrešajo zopet dve esebi, tako da so plazovi dosedaj zahtevali Že osem žrtev. — V Donavo je skočil v Lincu profesor dr. hchiesser, a so ga rešili. — Češko - slovanska napredna stranka se ustanovi o Bin-koštih v Brnu. Namen stranki bo boj proti klerikalizmu. — Milijonska sleparka C h a d w i c k v N e w Y o r k □ je bila obsojena v lOletno ječo. — Nadporočnik knez Oton Windischgratz, soprog nadvojvo dinje Elizabete, zapusti 1. aprila vojaško službo ter se preseli v svoj grad Sillein. — Poslancu Wo 11 u se je dovolila revizija v pravdi zaradi ločitve zakona. — Minister, ki sc na ulici pretepa. V naj živahnejši belgradski ulici (knez Mihajlove ulice) sta se včeraj pri belem dnevu pretepala bivši minister Ljuba Živković in kipar Jovanović. * Jules Verne, znameniti francoski pisatelj, ie umrl v soboto popoldne, star 77 let. Bil je ustanovnik in zastopnik naravoslovno-znanstve nega romana, kakršnega ni bilo nikogar pred njim in ga za njim najbrž tudi ne bo. Jules Verne se je posvetil sprva pravoslovju in je tisti čas spisal nekaj malih iger za oder, ki pa niso imele nobenega vpliva na občinstvo, ki jih je sproti pozabilo. Prvo njegovo znamenito delo je bilo »Pet dni v zrakoplovu«, in od takrat se je svetilo njegovo ime kot svetla svezda. Najproduktivnejša leta so bila med 60. do 70. preteklega stoletja. »Oi zemlje na mesec«, »Popotovanje v sredino zemlje«, »Dvajset tisoč milj pod morjem« in mnogo drugih mu je pripomoglo k slavi in časti. Kakor za mladino tako je znal Jules Virne tudi za širše ljudstvo čudovito združevati poučevanje in zabavo. Bralci njegovih romanov so se seznanili z rečmi, da sami niso vedeli kdaj, in s?cer z rečmi, ki bo Človeku na prvi poled čudež, jako neverjeten čudež. Kdor pa je prebral le sto strani kakega njegovega popisovanja nebesnih teles ali kaj drugega, prišel je do prepričanja, da je res tako in da ne more biti drugače. To pa je zasluga Vernejeva, ki je znal pripovedovati v tako lepem slogu. * Sv. pismo med Japonci. Zastopnik angleške biblijske družbe naznanja, da se sv. pismo čimdalje bolj širi po japonskih otokih. Med vojake, ki so šli na bojišče v Mandžurijo, se je razdelilo 23000 knjig sv. pisma, rasen teg * je bilo 103 000 izvodov prodanih privatnim osebam. V petih letih je biblijska družba prodala in porazdelila po Japonskem nad 1 milijon sv. pisem. Biblijska družba pa je v zmoti, ako misli, da so Japonoi tako zelo naklonjeni krščanski veri, naklonjeni so le Angležem, ki povsod apletkarijo proti Rusiji ter iz hvaležnosti kupujejo in sprejemajo zastonj od njih knjige. * O veliki nesreči v Zemunu se je nekoliko že poročalo. Tik pod bregom Kalvarija je nastala sadnja leta eela ulica. Nekateri meščani bo si izdolbli v breg samo »leti Ko je šla 24. t. m. neka žena Ž gić v tako klet, udrla seje s hriba nad /20 metrov široko zemeljska plast ter klet zasula. Prvi je pri hitel starki na pomoč soeed Gelier, toda v tistem hipu se je zemlja z nova udrla ter podsula tudi Gelierja. Prihitela je cela stotnija domobrancev ter začela kopati do ponesrečencev. Pa znova se je potegnil hrib ter podsul okoli 20 vojakov. Kopali so celo noč in šele drug[ dan so prikopali do nesrečnikov. Žena, Gelier in štirje vojaki so bili že mrtvi, 12 vojakov pa je tako pohabljenih, da jih bo težko oteti smrti. * Kuga v Indiji divja zopet z izvanredno silo in zahteva po poročilih iz Londona vsak teden najmanj 30.000 žrtev. Ravno tam, kjer je do zdaj sploh ni bilo, v združenih provincah Agra in Oudh, najgrozovitejše uničuje vse od kraja. Tudi Pudžab ni nič na boljšem in province Bengalen, Bombav in Ray-puttaua so v istem stanu. Mesto Bomba)' ne trpi veliko, Kalkutta pa komaj ve o kugi. Dozdaj je bil serum edino zmanjšujoče sredstvo proti kngi, toda angleška vlada nima moči, da bi v velikih množinah izvršila cepljenje koz. Indijci nimajo le svoje orijeutalske apatije do cepljenja, ampak so tudi skrajno nezaupljivi nasproti tujim na-redbam, deloma jih pa vodijo k temu verski predsodki in fanatizem. Pred dobrim letom se je pripetil žalosten slučaj pri uperabi seruma. Od cepljenih jih je mnogo pomrlo in preiskave so dognale, da so bile v serumu samem kužne kali. Vsled tega so bili domačini proti tujcem in zdravniki imajo še mnogo težje stališče nego preje. 3(1 Influenca in poraba tabaka. Skoraj neverjetno je, da je letošnjo influenco, ki je razsajala malo-dane po celi Evropi, občutila v Avstriji tudi državna blagajna, oziroma tabačni monopol. Glavni ravnatelj tabačne režije, dr. plem. K e m p f, je namreč izpovedal, da je letos meseca januarja in februarja tabačni konzum zelo zaostal za lansko isto dobo. In to pešanje je provzročila samo influenca. Sicer pa tudi neugodno vreme sploh, posebno ob nedeljah in praznikih neugodne vpliva na prodajo tabaka. Mar- sikateri moški noče kaditi v sobi, ie več pa je baje takih, ki tega — ne smejo. * Nov otok. Pretečeni mesec jt prebivalce japonskega otoka Ivo prestrašilo močno podzemsko bobnenje. Štirinajst dni nate sc otočaai zapazili, kako sc tri milje na jugu vzdigajo oblaki belega in črnega dima, a celo morje je bilo videti v plamenu. Se par dni, ia sredine tega dima sc je [vzdignil mal otok, čez tri dni je bilo razločiti Že tri otoke. Domislili so se, daje bil to viltanski prevrat. Do dne 12. m. m. so se novi trije otoki združili v cn otok, ki je proti vzhođa bregovit, proti zahodu pa se spušča v ravninico. 19 prebivalcev otoka Ivo se je sedaj peljalo k novemu otoku. Videli so, da meri otok približno 5 km ter je 480 Čevljev nad morjest. Zasadili so na njeas japonsko zastavo ter ga krstili „Nuešima*. * Neutralni jezik. V Lipsiji je izšel besedn)ak nevtralnega jesika (Idiom neutral). neutralno-nemiki in nemško nevtralni in popolna slovnica tega jezika ter kratka zgodovina postanka nevtralnega jesika. Ta knjiga je namenjena učenjakom, potujočim in t'govoem, ki obsujejo med seboj, a so rasi čnega jezika. Knjiga je rezultat leta 1887. ustanovljene mednarodne svetovne jezikovne akademije ia združuje v sebi prednosti volaputa in esperanta, stvarno se pa rasločuje od obeh v tem, da je sestavljena na podlagi le mednarodnih besedi in je torej lahko učljiva brez kakih predštudij. Najlepša priložnost se nudi vsem, ki se hočejo hitro in dobro priučiti novemu svetovnemu jeziku * Nemški cesar in Japonci. Nedavno je cesar Viljem sprejel japonskega poslanika ter ga nagovoril: »Čestitam vam, orospod ! Vi ste sedaj junaki časa. Toda ne pozabite, da ste se to, kar znate, naušili od Nemcev.« — »Veličanstvo«, odgovoril je diplomat, »nikoli ne pozabimo, da smo se od Nemeev naučili vsega — razen strahu pred Rusi.« Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 29 marca. Pioračun-ski odsek ja danes začel razpravo o proračunu domobranskega ministrstva. Dunaj 29. marca. »Fremden-blatt* javlja, da se na jesen v dunajski zastavljalnici prodajo ondi zastavljene dragocenosti srbskega kralja Milana in kralja Aleksandra. Budimpešta 29. marca Položaj se je nekoliko zboljšal — pravijo politiki. V narodnem kazinu se je vso noč debatiralo o eventualnosti, da pride na krmilo uradniško ministrstvo z Lukacsem na čelu. Danes je bil Sz6gyenyi zopet pri cesarju in mu baje dokazal, da je uradniško ministrstvo nemogoče. Čuje se, da hoče cesar v soboto zapustiti Pešto, tudi če bi kriza ne bila rešena. Ker Tisza neče ostati dlje kot do 1. aprila vodja ministrstva, stopi najbrže Lukacs na njegovo mesto. Petrograd 29. marca. Car je izdal reskript na varšavskega generalnega guvernerja, v katerem mu naroča, naj zatre revolucionarne gibanje, obenem pa izvede reforme v prilog poljskega jezika z omejitvijo, da mora ruščina ostati državni jezik. Rusko-Japonska vojna. London 29. marca. Reuterjev biro javlja, da se je vplivu Angleške in Združenih držav ameriških posrečilo doseči, da je Rusija skicirala pogoje za eventualni mir z Japonsko. Pariz 29. marca. „Echo de Pariš" trdi, da pripravlja car manifest glede miru z Japonsko. Ruski dvor je baje zavzet za mir in so Združene države omogočile mirovna pogajanja. V nasprotju s tem zatrjuje „Matin', da je carjeva volja, naj se vojna nadaljuje, dokler Rusija ne zmaga. Berolin 29 marca. „Localan-zeiger" poroča, da je zdaj na Japonskem v vojnem jetništvu 8 6.00 0 Rusov. V bitki pri Mukdenu so Japonci ujeli 65.000 Rusov, in sicer Nogi 35.000, Kuroki 10.000, japonsko središče pa 20.000. Ceneno domačo zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav lj arij a so priporoča raba mnogo desetletij dobro ana-nega, pristnega „Mollovega Seidlitz-praska", ki se dobi sa nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na doseli je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, saznam ovan s varnostno znamko in podpisom. 1 7—5 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las TaDDo-clin tiDimra 100*50 100*46 100*65 120-10 9831h 11890 101-— 101- 50 10O-— 102- 40 10065 100-45 102-50 aferepeaja lawalae«f lata lir in prepraen^Ja Impm-*mm • Im. Llenlea ■ navadama t K. se a obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zalog« vseh preizkušenih zdravil, medlo. mH, medloinsl. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurglčnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Lenstska f Ljubljani, Resljeia cista it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega iubiL mostu 21—13 Darila. Opravni&tvu našega lista bo poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda Gosp. Anton Krizman v Cerknici K 12 80 kot preostanek predpustnega londa iz „Kažota\ — Gca. Jerica Dolenc iz Škofje Loke K 5'-nabrala na izletu Ločanov k sv. Jofitu. — Skupaj K 17-80. — Živeli! Za Učiteljski konvikt. Orosp. Ivan Kut-aar, naducitelj v Žužemberku K 10 — nabral v veseli dražbi v Žužemberku. Hvala iapa t Svoto amo izročili g. J. Dimniku. Umrli so v Ljubljani: T defelni bolnici: Dne 23. marca: Jakob Spelč. goatač, 71 let, Maraamna. Dne S4. marca: Ivan Kamin, premo garjev sin, 3 lesa, Broncbitis eapill. — Fraa Pipan, goatač, 68 let. Maraamus. — Mihael Bernik, goatač, 47 let, jetika. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani. Uradni koral dna. borz© 2S. marša 1906. Zfaaoša«su p »paril. Omar j HU^o ••/, majeva renta..... 10o-30 *•/, srebrna renta..... 100 25 4* c avstr. kronska renta . . 100*45j 4% „ zlata , . . H9-90J 4°/» ogrska kronska 9 . . . 98-15 4% B zlata „ . . . 118-70 4«/o posojilo dežele Kranjske . 99*60 *lV-i posojilo mesta Spllet . 100*50 4»/.f/. ■ » • 41/f,'» bos.-here. šel. pos. 1902 j 101*40 4*/. eeSka dež. banka k. o. . |j 10015 4f/0 ■ » 100-15 4'V/e Mt- P"™* K*1* hiP* D* i 10160 4Vi°/# peSt kom. k. o. a. j 10«/0 pr....... 107-75 4» * r zast pisma Innerst. hr. : 100*10 4Vta/i » • OK1"^6 cen* k dež. hr....... 100*50 10120 4l/*°/o P"* °&- Dip* ban* * 100*06 101*— 4 Vt0/, obL ogr. lokalnih železnic d. dr..... j 100*— 101*— 4' j0', obl. Seske in d. banke . i 100*75 101*76 4*/d prior. Trst-Poreč lok. žet 99*— 4°/0 prior. doL žel..... 99-60 §•/, B juž. žel. kup. Vi Vi • 319 25 4ViVo *VBt* P08- ■* že1, P- • iO1'16 Breelte. 8re3ke od L 18601/, .... 189 50 191*50 . „ „ 1864 ..... 283 — 286- - UZSke...... 171-75 173 75 aem. kred. I. emistfe . i 307— 317-— , IL . . «05*- 314 - ogr. hip. banke ... 279 — 283 — , srbske a frs. 100*— . 108 50 113 — B turške...... 142*26 14325 Baailika srečke .... 24-66 26 15 Kreditne ..... 484*— 494 — laomoske ■ • • • — 83*— Krakovske ..... 86 - 90*50 Ljubljanske „ . . . . 66 50 72 — A vat rud. krila..... 66 50 5850 Ogr. „ . ..... 37-26 3925 Rudolf ore ..... Sb*— 69 — BaleburSke ..... 75— 81*— Dunajske kom. ..... 636*— 645-50 Delnice Jušne želesniee..... 90-90 Državne železnice .... 66925 Avstr.-ogrske bančne delni se . 1646 ATstr. kreditne banke . . . 675*50 Ogrske „ B ... 786 75 Žrvnoztenake » ... 249*76 Premogokop v Mostu (Brftz) . 680 — Aipinske montan..... 619 76 Praške šel. tndr. dr..... 2639 — Bima-Muranvi...... 634 60 Trbo vojske prem. družbe . . 246*— Avatr. orožne tovr. družbe . . 698 — Češke sladkorne družbe . . . 167'— Talni«. 0. kr. eekin....... 11*30 11-34 20 franki........ 1908 1910 20 marke........ 28*46 23*64 Borereigna....... 23*92 24- Marke......... 117*16 117-35 Laški bankovci...... 96-35 95*65 Rnblji......... 262*50 253*60 Dolarji......... 4*84 6*— Žitne cene v Budimpešti. Dne 29. marca 1906. Termin, ■a april . . . . za 100 kg. K 18*40 .maj.....100 , . 18-32 . oktober .... 100 . . 16-66 . april..... 100 . . 14 68 .maj . . . . • 100 . . 14 78 . april . ...» 100 . . 13 82 Efektlf. Nespremenjene. Meteorologično poročilo Vlcln* u*d morjem 806*8. Sradnjl sraftnl U*k 786 0 m 108-70 101*— 100-— 321-25 102-15 91-90 S60*Zb 1655 — 676-50 787-75 260*26 683*50 620-76 2649 — 635-60 260 — 604 — 169 — Pšenica Pšenica Pšenica Rž Kontna Oves Marec j čas opazovanja Stanje barometra v mm Vetrovi Nebo 38. 9. sv. 7373 8-8 brezvetr. del. oblač. 99. ■ 7. rj. 9 pop 7100 7394 11 145 al. aah. al. jzahod jasno jaeoo Srednja včerajšnja temperatura: 9 3* oormale: 8 0*. — Padavina 00 asm Proda se iz proste roke lepo Telegram! Horjul 29. marca dopoldne. Antriga ustrelil velikanskega skobca! 992 Telegram! Več se izve pri lastniku A. M. WAKE, Zagorja ob Sat/i, nad postajo. 96«—S Samostojna gospodinja stara 35 let, Želi stopiti t službo v mesta ali na deželi. Pismene ponudbe pod ,D L. št. 7051 poste reatante, Ljubljana. 968—2 izurjen v svojem obrtu, zanesljiv in pošten, se sprejme takoj ali v 14 dneh. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 986 Mlad uradnik vešč slovenskega, nemškega in laikega jezika, išče popoldanskega postranskega zaslažka. 987—1 Posudbe se prosijo pod Postranski zaslužek" aa uprav. ,S1. Naroda-. Horjul 29. marca popoldne. Popravek: Ni res, da je Antriga ustrelil skobca, res pa je, da si je privoščil poštenega — domaČega petelina in njegovo zvesto kokos! 992 Ift&o s*e prodajalka za mešano trgovino, ki je že več časa službovala pri trgovini. Prednost imajo one z dežele, ki znajo tudi šivati. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 971—2 Radi povečanja večjega obrtnega podjetja se proda pod ugodnimi pogoji več let obsto'eća, dobro vpeljana in s kurentnim blagom založena nffitn trgovina v mestu na deželi. K,e, pove is prijaznosti uredništvo tega lista. 949—2 6-10 kron na dan si morejo gospe brez truda zaslužiti. Natančneje: Gosposke ulice it. 16, pisarna levo. 965—4 Mc 94/5/3 966 Na 10. aprila t. L določena prostovoljna javna dražba zemljišč g. Aleksandra in Ide pl. Fodrans-berg v Zatičini se s tem prekliče. C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori odd. I. dne 28. marca 1905. ljudno znanje! Predhodno naznanilo. P. n. občinstva se naznanja, da dospe v nedeljo, 2. aprila t. I. Seč mi v Fantinijevo zajtrkovalnico * Francovo nabrežje 15, Ključavničarske ulice 6, prof. Gambrin, da otvori tamkaj pivni sanatorij s plzenskim prazdrojem. Ordinira vsak dan od 8. zjutraj do polnoči. — Najhitrejše ozdravljenje zajamčeno ob nevšečnosti in Čemernosti. Z velespoStovarj.em 99o_i I-. FANTINI. a . -a p p đf k& a p »a c a $ c ar ar E oi n cx a: p a1«; ar K> as» ar E& sa9 Ernest Hammerechmldta nasledniki ti*aro% imm /rle/nlu In kovin Valvazorjev trg št. 6 — Ljubljana — Prešernove ulice št. 50. f elita zaloga Unjskega orodja in hišne oprave. Proda se vsled pomanjkanja prostora več vin« •kiti sodov od 100—700 litrov in vinska aeaalka pri g. A. Maver, zaloga mengiškega piva v Lescah na Oorenjskem. 935—4 Velika, dobro uvedena in zmožna im-portna trgovina za olje, i Sce proti provi aiji solidnega ia podjetnega zastopnika za Ljubljano in Kranjsko. Samo taki, ki z drugimi konsamskimi predmeti potujejo po deželi, naj pošljejo ponudbe z referencami na poštni predal it. 15, Piazza Oluseppina v Trstu. 991—1 Hiša ^nadstropna, v sredi mesta, s podstrešjem, v dobrem stanu na najboljšem prostora, v kateri se nahajajo lepi prostori za vsako trgovino, se zaradi preselitve takoj proda. — Ponudbe pod „Nanos št. 51" na upravništvo „Slov. Naroda." 614—10 Meblovana esecna soba za enega ali dva gospoda, se takoj odda. Natančneje pri Fr. Igliču, Mestni trg Št. II. 989-1 domače (črne) detelje najvišje čistosti in kaljivosti oddajo po 901—4 K 150 — za 100 klg K 160-— za manjšs množin« Edmund Kavčič trgovina semen v LJubljani. ■8U90 9)|Z!N ao3e|q oupjjos O|uod loifM}ui 0|eq 'eo 1 abSou e^suiep ui 8^§olu 'eojAB^oj ;o^ui u t eoB|8 'eoi.deo e^suiep '|oqoj iudez 'odjes ■j^iusedpejd 'B|u>| efupods 'ezn|g raoqrari3 raiDof^pBda naA*ejz z eGo|ez euip3 •G^A'BJIJ GSrOAOnf'BU 0Hp9^ ujbao; muejjuiouej f|oqfeu z; opodsoS ui eiuep ez eSsiq eSeupoui oSo|ez o^ijeA 81—Zli «oojodud si '*? §j} ub;s o)iN3S3rdioanu K 2 SO « 1-» 1 - „ 3- Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Oovekar Fr.: Rok ovn jar i, uglasbil Viktor Pormo9 kompletno K 10-70. Posamezne: 1. Onvertura za klavir . . 2. Kuplet za mo&ki glaa ■ klavirjem...... 3. Zora vstaja, za aopran a klavirjem...... 4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran), z mešanim zborom ob spremljen ac j a klavirja . . . 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje .... 6. a, Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom, b) Povsod me poznajo, sa- j mospev iz ^Zdravic" i Govekar Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K II 20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesen za sopran 8 klavirjem K 1*90 2. V petju oglasimo, mo&ki zbor a klavirjem . . . 1*80 3. Kuplet za mo&ki glaa s klavirjem......„ 1*— 4. Romanca, samospev (tenor) z mo&kim zborom cb 8premljevanju klavirja . „ 1 SO 5. Ptička, pesem za aopran s klavirjem.....„ 130 6. Skoz vas, koračnica. Po besedah J Stritarja. Za klavir (a petjem ad libitum) „ l*St 7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz „Zdratic".....„ 3*— Dalje: 3268-11 Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica a petjem ad libitum. 2e 3. izdaja .........K 12§ Viktor Parma: Mladi vojaki, za citre . . .... Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po elo-vanskih napevih .... Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih napevih....... Viktor Parma: Zdravice, za petje in klavir..... 1- 200 2-SU 3 — iirovnik Janko: Narodne pesm1 z napevi, I. zvezek K 1 20, po posti K 130. Žlrovnik Janko : Narodne pesmi z napevi. II. zvezek K 1* —, po posti K 110 Največja zaloga mnzikalij v Ljubljani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica mnzikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonement s promljaml. Razpošilja tudi na zunaj Oton Fischer trgovina z mnzikalijami v Ljubljani, Ces. ki. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. TzttočL iz voznega xed.su. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. url 24 m ponoći osobe vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo, Ljubno, čez Selsthal v Aiaann, Solnograd, čez Kleii.-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 na zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franscnsfeste, Ljubno, Dunaj, cci Selztha' v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijice rare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. a>i 54 m dopo|đne osobni flak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Oaste m, Zeli am See, Inomost, Bregenc. Curih, Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 6S m popoldne osobni vink v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Mor akovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v*re, Pra^o, I direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Duuaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobna vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mouakovo (Trst Monakovo direktni voz I. in i. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevie, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kot PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri m zjutraj osobni vlak z Dunaja Čez Amstetten, Monakovo, inomost, Franzensfeste, Solnograu Line, Steyr> Ischl, Anssee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovu-Trst direktni vez 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak s I)u nuja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. m II. razred*;, Francove vare, Karlove var Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Paru, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein. Ljubno. Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. Bfi 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, SeUthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, h. mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob d. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Stey.'.< Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipakega. — PROGA i -NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta it Kočevja, ob 2 uri 3:' m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK, Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. 1/. KAV NI K A. MeSani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6 nri 10 mz\»-Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda m odhoda je označen po srednjeevropskem času. ki *e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani 1 „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani-- Podružnica v CELOVCU. 14 upaj« In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, erečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000*000.— 2»Bfl]ava It akskiaitiji Daj« prawjM n irednortn« papirji izžrebane vrednostne papirje in ZJatveti-cLje mredlce proti vnovčuje zapale kupone. *c-u-rznl lxg-a."bl. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavc\je. ik«npt Ui lakMio nmlc. 1CQ 93T Bor««« naročil«. Podružnica v SPLJETU. Denarne vloare sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga. 8—39 Promet s čeki in nakaznioaml. Izdajatelj in edgOTomi arednik: Dr. Ivan Ta Tiar. ».aitnina m nit „Marodue Uakanie". FQK