Kulturno delo mladih na Prežganju
Člani kulturno-umetniškega druš-tva, ki vse lelo sodelujej« na vseh pri-reditvah in pomagajo učencem po-dmžnične šole Prežganje so za »vrh« sezone prikazali v malem šolskcm ra-zredu, ki je urejen i odroin.igro nez-nanega avlorja Trije svetniki. Bogata vaška problematika t zacctka tega stoletja. sočno besedilo, obarvano /. veliko humorja. in temeljila odrska priprava — vse (o je polno poldrugo uro dodohra zabavalo publiko. Z,a-dovoljno občinstvo je z burnim aplavzom nagradilo mlade igralce. Več kot prijetno je bilo slišati naše vaščane, ki so vse vprek govorili: »Če
bi julri še enkrat igrali, bi si igro ogle-dali še enkrat.« Igralci pa se želijo predstaviti tudi na sosednjih odrih. Potrudili se bodo, čeprav imajo ve-like kadrovske težave z zamenjavo igralcev, ki so prav sedaj vpoklicani na slu/enje vojaškega roka.
Mlajša skupinu pripravlja igrico Milana Dekleva Magnetni deček. Ta skupina je tudi pozimi razveseljevala najmlajše v naši KS, v Podgradu in v šoli Edvarda Kardelja v Polju, pa v tovarni Arbo z Andersenovo prav-Ijico Vžigalnik.
Letos nas je prijetno presenetila tudi kurirčkova pošta. Nosili in pre-
dali smo lokalno kurirčkovo pošto, še z večjim ponosom pa smo 20. maja s pohodom preko Račic do Štange prenesli glavno Prmorsko kurirč-kovo pošto. Predali smo jo učencem iz Štangarskih Poljan v občini Litija. Oživili smo spomin na pot, po kateri so resnično hodili in se ustavijali na različnih javkah kurirji med NOB. Nosili so pošto iz Dolenjskc proti Gorenjski in Štajerski. Le-ta se je križala prav v Štangi. Tam stoji tudi obeležje žrtvam boja za svobodo.
Ob spomeniku na jasi smo predali kurirčkovo pošto pionirjem iz litijske občine. Od partizanke Marjetke smo slišalipretresljivopripovedokurirju, ki so ga ranili Nemci.
Nato smo se zapletli v pogovor o
terenskih delavcih in partizanskih enotah, ki jih je pot vodila tam mimo in jim je Marija kot Marjetka veliko-krat postregla in jih celo negovala.
Učenci iz Stangarskih Poljan so nam pripravili miting. Zapeli smo tudi nekaj skupnih pesmi. Solarji so se kar hitro znašli v medsebojnih igrah in poglobili prijateljstvo. Ve-selo rajanje bi se še nadaljevalo, toda čas nam je zagodel. Želimo pa si še tesnejšega sodelovanja tudi ob dni-gih priložnostih.                                ¦
Nedvomno bi bila šola brez petja pusta. Zato se pevci redno shajajo in vadijo nove pesmi. S pesmimi sode-lujejo na šolskih proslavah in tudi na občinski pevski reviji. Tudi letos so bili pogumni, saj so zapeli na velikem odru v kulturnem domu Španski borci. S ponosom so odnesli domov še eno priznanje.
BOJČENKA