Poštnina plafana — Spedizione in abbona mento postale II gruppo.
£tud§foi tednik
Vsebina:	IXTliRNACION MAZA-
ČU A TRSTA IN JUGOSLAVIJA ANGLIJA PO VOJNI // NAŠA ŠOLA V BORBI II PROTEST KULT DELAVCEV V LJUBLJANI ll DOMOVINA V IZREKIH NAŠIH PESNIKOV IN USATELI EV II O CIRILU IN METODU PREOBRAZBA SIBIRIJE // GOSPODARSTVO I. T. D.
Leto I. štev. 24
Trst 5. julija 1946
Cena 5.- lir - 3.- din
Senca Mussolinija nad Trstom
Prerojeni fašizem uganja orgije
Fašizem praznuje dan svojega popolnega vstajenja v orgijah požiganja slovenskih knjig, v razdejanju demokratičnih ustanov, požigov ljudskih in prosvetnih domov, v pretepanju delavcev in drugih antifašistov, v napadih na pripadnike jugoslovanske vojske in njihovo imovino, \ orgijastičnem besu nasilja in krvi, v umorih. Odgovor demokratičnih množic :
Generalna stavka v coni A
1920.' isti zločini, isti zločinci prej pod „demokratično" Italijo, sedaj pod „demokratično" ZVU •*- -
Kaj je ukrenila zavezniška oblast?
• Že nekaj dni pred prihodom kolesarjev dirkačev v »Kolu okros^ Italije« v cono A, ei slišal iz ust fašističnih in šovinističnih 'zziva-čev krilatico da bodo izrabili ta prihod za veliko šovinistično de-, monstracijo proti demokratičnemu ljudstvu in njegovim ustanovam. Vsakomur, ki količkaj trezno premisli, je moralo biti iz poslednjih fašističnih izgredov jasno da se sistematično priprav ja zločinski napad na demokratične množice in njihove ustanove. V sk’opu teh priprav je bila tudi demonstracija istiskih fašistov in šovinistov na predvečer prihoda tekmovalcev v cono A Že sama, dopustitev prihoda italijanskih dirkačev v cono A je bil pregrešek. ker se je s tem vstvarjnl prejudic v aogledu spornega ozemlja, čigar usodo rešujejo zdaj štirje ministri v Parizu. Toda ne glede na to pogrošno sta išče je bila zavezniška oblast dolžna poskrbeti za mir in javno-varnost demokratičnih množic Trsta in njenih ustanov Saj 6q jo demokratične in protifašistično organizacije ponovno opozorile na zločinsko priprave fašističnih in profašističnih elementov. ki se nemoteno kretajo po mostu ter izvršujejo nasilja nad delavstvom in ostalim demokratično usmerjenim prebivàlstvopi. Toda zavezniška oblast, gluha in slepa za vse te opomine, ie dopustila da so fašistične bande po-dobro vnaprej pripravljenem načetu v nedeljo 30 junija in naslednje dni nemoteno pustošile, ropale in požigale sedeže ljudskih ustanov, napadale žnane antifašiste jih pretepale in pobijale, po žigale pohištvo in slovenske knjige sredi ulic. prav tako cele naklade »Lavoratoreja«. se zraven grohota’e in dajale duška svojemu orgiastičnemu razpoloženju pobesnelih zveri kakor v rosili najhujšega terorja riaci-fašizma.
Incident v Pierisu
Bo vseh teh skrbnih predpripra vah so čakale fašistične bande in njihovi organizatorji iz CLN-a samo na migljaj, da sprožijo ves svoj bes'na demokratično prebivalstvo Trsta in njegove ustanove, la migljaj jo prišel tudi res in sicer po zvočniku na dirkališču Montebello. Neznaten incident ob prekoračenju italijanske meje v cono A. pri katerem je furlansko kmečko prebivalstvo zaustavilo dirkače ter jih prijateljsko poučilo, da hočejo šovinistični elementi v Trstu izrabiti njihovo športno prireditev v protiljudsko politično demonstracijo nakar se jo ve'ik del dirkačev tudi res obrnil in nadaljeval pot proti Udinnm — so razpihnili organizatorji name-ravanih pogromov v krvav napad, ki je zahteval med dirkači celo —• smrtno žrtev. Zaman se je še isti večer izkazala resnica zaman so bilo številne izjave dirkačev — večinoma delavčev, da niso bili poučeni o namera vani politični iz-rabitvi njihove dirke zaman so ' zatajevali, dg se ni razen par prask nikomur nič zgodilo in da bodo vsi nadaljevali avojo tekpio okrog Italije, ne da bi hoteli žaliti čustev večine prebiva'stva v coni À.
Fašistični bes se je razplamtel v orgiastičen ples napadov na sedeže slovenskih in drugih protifašističnih ustanov, pobojev delavcev in drugih znanih antifašistov, požigov in ropov pohištva zažiganja knjig in časopisov Dnevi rojstva fašizma so se povrnili kakor v lotu 1930., ko je pogorel Narodni dom in sedeži drugih slovenskih in de'avsklh ustanov. In kaj je proti temu ukrenila zavezniška oblast? Člani civilne policije so prav. kakor tisti iz 1. 1920 križem rok gledali, kako se ruši in požiga imovina Slovencev in italijanskega delovnega ljudstva ter v nekaterih primerih celo pomagali — ali jih pa nikjer ni bilo Ko so zločinske bande opravile svoj pose! si je policija ' hladnokrvno o-gledala storjeno škodo in pomagala še zadnjim zaostalim .banditom in'požigalcem, da so dosegli svoje pajdaše tor se spravili drugod ponovno na svoj zločinski posel.
To so dejstva...
V prvih dveh dneh nasilja so fašistične in šovinistične bande napadle, razbile okradle in deloma tudi požgale med drugim sedeže sledečih ustanov:	.
L Mestni osvobodilni svet za Trst. via Macchiavolli 1:
2.	sedež Predsedstva BNOOja za
Slovensko Primorje in Trst. via Ruggero Manna 29;
3.	sedež PNOO-ja za Slovensko Primorje in Trst. via CaFtlucci G, katerega so v teh dneh ponovno napadli in poskušali zažgati;
4.	sedeže Enotnih sindikatov \ ulici Imbriani 5 v ulici delta Zonta 2 in v ulici Monfort 1;
5.	sedež Zveze primorskih partizanov. Corso 19;
C. sedeže SIAU-ja in KPJK za tržaško okrožje, piazza Ponterosso štev. G;	«
7.	sedež KPJK za drugi rajon, via Mazzini 32:
8.	sedež SIAU-ja za drugi rajon, Corso 19:
9.	sedež SIAU-in za Drvi rajon, via Fabio Filzi 10;
IL/IltJ »Ilici v.111 Ivi >
via Macchiavolli 21;
tl. sedež Mesta odbora ASIŽZ, via Fabio Filzi 17;
12.	sedež »Centra di cultura popolare«. via Mazzini 32;
13.	sedež kulturnega krožka »Pe-rassa« via San Vito 14;
14.	sedež UIVOD-a, via Torrebianca 8;
15.	sedež Jugoslovansko komisije za ugotavljanje vojnega plena, via Valdirivo 31;
16; sedež Jugoslovanskega koordinacijskega odbora za železnice JuTjske krajine via Milano 10;
17.	Slovensko knjigarno, Corso, kjer so razbili prostore in vse knjigo zažgali na ulici ob navzočnosti civilne policije;
18.	papirnico Štoka via Milano, kjer so istega dne ponovno zažgali izložbena okna;
19.	zadružno menzo, via Udine štev. 11;
20.	Bar »Pao'a«. via Milano;
21.	gostilno »Ai tre moschettieri«;
22.	mesnico Polacco in druge obratovalnice;
In kaj je ukrenila proti timu civilna policija? Nič. Nasprotno, aretirala je antifašiste, ki so branili sedeže svojih ustanov in končno — streljala je v množico clemo-kratičnegn ljudstva in ranila s streli na desetine ljudi, od katerih je tov. Giorgiutti v bolnici na za-dobijenih ranah umrl.

•v
Žrtev in njeni krivci...
Demokratično ìjudslvo ie priredilo žrtvi nasilja protiljudske civilne policije v torek. 2. julija popoldne. veličasten pogreb. Na trgu pred cerkvijo pri Sv. Jakobu je ogromno množico pogrebcev čakala nepregledna množica prebivalcev tržaškega Stalingrada. Od padlega tovariša delavca in antifašista Giorgiuttija se je poslovil tov. Jaksetich. ki je poudarjal, da je padel tov. Giorgiutti kot žrtev fašističnega terorja'v borbi za dosego svobode in demokracije..
Pogreb je bil veličastna in dostojanstvena manifestacija brat-
/W zavezniško . vojaško upravo
„Vrnili so se zlati časi“
siva vseli antifašističnih in resnično demokratičnih množic Trsta ki šo s tem pokazale svojo neomajno odločnost v borbi za svobodo zoper vse reakcionarne poizkuse od vandalskih napadov fašističnih band pa do krivičnih predlogov zapadnih zaveznikov v Parizu.
Tem večje je zdaj ogorčenje delavstva in vseh antifašistov zoper odgovorne krivce tega umora in vseh ostalih zločinov- ki jih je zagrešila fašistična drhal v teh zadnjih dneh. Glavni, vsem znani krivec je vodstvo CLN, ki že leto dni hujska po svojem časopisju, predvsem po »Voce Libera«, šovinistične elemente v Trstu zoper Slovence, zoper delavstvo in nje-gove ustanove, ter umetno zastruplja s svojimi lažmi ter hujskaškimi izpadi ' ozračje mesta. Ali je potreben za to še večji dokaz ka. kor je zadnja številka priveska »Voce lìbera« »II lunedì«, ki popisuje naravnost z orgiastičnim veseljem demoliranje sedežev delavskih. in drugih antifašističnih ustanov ter autodafé slovenskih knjig in delavskih časopisov sredi ulice? Človek bi skoraj mislil, da bere kako srednjeveško poročilo izza časov inkvizicije, če bi rie imeli toliko novejših zgledov za podobna divjaštva ki sta jih vprizarjala pred vsem svetom Hitler in Mussolini. Spomnimo se samo na pisanje »Piccola« ob požigu Narodnega doma!
Drugi, prav tako tehten krivec pa je tudi civilna policija ki je •sestavljena iz bivših skvadristov, MAS-ovcev in drugih profašistič-nih in proti ljudski h Blomentov Tudi nanjo pada vsa teža odgovornosti za zločine, ki so bili izvršeni v zadnjih dneh proti delovnemu ljudstvu Trsta in njegovim ustanovam. Odgovornost pa pada tudi na zavezniško upravo ki je izbrala za civilno policijsko službo take ljudi in ki tudi ni mogla ali ni. znala preprečiti zločinov na katerih pripravo so jo ponovno opozarjale antifašistične in demokratične ustanove.
Odgovor demokratičnih množic: Splošna stavka v «mi Al Zahteva po aretaciji vodstva CLN. po ukinjanju civilne policije, po vzpostavitvi in priznanju ljudsko oblasti!
Dolovho ljudstvo in demokratič-' n« množice ‘šo'odgovorile na zločine fašističnih band in civilne policije s splošno stavko ki še traja. Od ponedeljka dalje ie mesto kakor izumrlo. Tramvaji ne vozijo, obrati ne obratujejo, tovar-!’e mirujejo. Trgovine so zaprte. Delavstvo in vse zavedno demokratično ljudstvo stavka. Trg je skoraj prazen le do desetih so mlekarne in trgovine z jestvinami odprte. Delo je zastalo. Tak je odgovor ljudstva, ki je bilo ranjeno prav v dno srca. Stavka zahteva žrtev. Doma so žene in lačni otroci, ki zahtevajo kruha. Toda možje so odločeni in vztrajajo v stavki. Pomoč, velika in izdatna po-
xt-i	Pl'!haJa s kmetov.
Nikoli bi se lepše ne mogla pokazati solidarnost kmečkega in delavskega ljudstva. Zavest, da sta drug od drugega odvisna.'ki se je prebudila v narodno osvobodilni borbi, je dobila v pomoči kmetov stavkujočim delavcem' najsveča-nejši -izraz. Prav tako' je priskočila na pomoč stavkujočim Pokrajinska zveza Sindikatov 'ki je dala iz lastnega borbenega fonda 3 milijone- Mr za stavkiijoče.
Toda demokratične množice niso ostale pri stavki. Zahtevajo kaznovanje glavnih krivcev in odstranitev protiljudske civilne po lieije. En sam krik prihaja v teh dneh iz grl delavcev in vsega demokratičnega ljudstva Trsta in vse cone A:
Vi. ki ste ljudstvu odvzeli oblast in se sami s silo postavili za gospodarje nad nami:
Aretirajte vodstvo CLNI Razpustite protiljudsko civilno policijo! Kaznujte zločince! Odstranite in pozaprite fašistične bandel Vzpo-siavlte oblast, ki jo Je izvolilo ljudstvo in ki ste Jo razpustili! Zahtevamo to v imenu svobode In demokracije za katero smo prelivali kri in za katero ste se- kot pravite, tudi vi boriili Dokažite to z dejanji! Vi nosite odgovornost za naša življenja in naše žrtve!
Ukrepajte hitro! Zakaj mera Je polnal •
V PARIZU SO SE SPORAZUMELI
Za internacionalizacijo
Plcjo internacionalne cone no} M potekalo od Novega grada do Devina. Se noben sporazum slede ostale meje In statuta internacionalnega Trsta
Meti dogodki ki najbolj zanimajo svetovno javnost, stoji Se vedno v ospredju vprašanje razmejitve med Italijo in Jugoslavijo, oziroma njegov osrednji problem Trst Prav v tej točki, ki je za ves svobodoljubni svet že davno rešeno vprašanje, se zunanji ministri zapadnih velesil ne morejo odločiti. Zato je francoski zunanji minister Bidault postavil kompromisen predlog, naj bi se Trst z okolico internacionaliziral Ministra anglosaških držav sta izjavila da v načelu sprejemata ta predlog vendar pa bi šlo tu še za važno vprašanje meja in statuta tržaškega ozemlja. Očitno je, da je Bevimi in Byrne.su mnogo do tega. da bi se mirovna Konferenca o satelitskih nemških državah vršila čimprej in sicer če le mogoče še ta mesec. Oba vztrajata, da bi morala sklep o internacionalizaciji Tista, preden bi ta nostal
V	času ko prihajajo štirje zunanji ministri v Parizu do končnih sklepov v vprašanjih povojne ureditve v Evropi, je podal podpredsednik jugoslovanske vlade in vodja jugoslovanske delegacije v Parizu izjavo ki jasno in odločno podaja stališče Jugoslavije do vprašanja Trsta in Julijske krajine.
V	tej svoji izjavi je minister Kardelj dejal med drugim:
V	zvezi z vprašanjem »talijanskih kolonij je mnogo govora o potrebi, da se osvobodijo afriška plemena italijanskega jarma. Razume se da nimamo ničesar proti temu, da postanejo ta plemena zares svobodna in to tudi želimo z vsem srcem. Toda vprašati se moramo v čem so Jugoslovani v Julijski krajini slabši od afriških plemen? Kaj so storili oni, ki ima jo toliko zaslug za zaveznike in ki so sami požigali svoje hiše in va si. da v njih ne bi mogla prebi vati italijanska in nemška vojska, da bi morali iznova pasti v suženjstvo istih osvajalcev proti ka terim so se borili? Kaka logika obstoja torej v dejstvu da odvze majo Italiji kolonije v Afriki, istočasno pa mečeio v kolonialno suženjstvo civilizirano oslo-vansko ljudstvo v Julijski krajini?
Mislim da ne more biti r »stopanje nekaterih naših zaveznikov napram Jugoslaviji brez nekaterih negativnih moralno političnih posledic za bodoče sodelovanje med narodi. Mi Junos'ovanì . do radi spoštujemo dano besedo in vedno smo zvesti zavezniku s katerim smo se skupno borili. Toda po tolikih razočaranjih ki so jih doživeli naši narodi se ni treba čuditi, če se utrjuje pri njih in pri nekaterih drugih malih narodih spoznanje da obstoja pri nekaterih naših zaveznikih velika razlika med demokratičnimi besedami in nedemokratičnim postopanjem. Zares je težko razumeti, da daje jo naši zavezniki Jugoslaviji tako »nagrado,, zato ker je dala v tej vojni 1,700.C00 žrtev in ker je rešila na stotine in stotine življenj angleških ameriških in drugih voiakov.
Pri tem stanju stvari na ni niko gar med našimi zaoadnimi zavezniki, ki bi povedal g. De Gaspe-riju m drupim predstavnikom italijanske vlade ki so pričeli dajati najrazličnejše grozeče izjave z namenom pritiska na mirovno konferenco. da je ta njihova taktika
veljaven sprejeli piav lato tudi Zveza narodov, enako naj bi ZN jamčila njegove Statute. Sovjetski-zunanji, minister Molotov je izjavil da bi se moglo o BHaultovem predlogu razpravljati le na podlagi naslednjih točk:
t) Načrt za avtonomijo izdelajo in sprejmejo štirje zunanji ministri.
ž) Tržaški Statut mora biti izdelan na strogo demokratični podlagi.
3) Tržaškega guvernerja naj bi sporazumno postavili Jugoslavija in Italija, v slučaju nesog'asja pa imenovane štiri velesile,
Nasprotno pa vztraja Molotov pri zahtevi, da naj bi za internacionalizirano zono jamčila poleg štirih velesil Jugoslavije iti Italije še Češkoslovaška, kol gospodarsko močno zainteresirana država.
Anglosaški . velesili zahtevata garancijo Zveze narodov z očit-
že znana, da je to že preživela stvar, da so to taktiko uporabljali že Nemci po prvi svetovni vojni in da so jo v povsem isti obliki uporabljali nekateri drugi in sam g. Orlando. Prav tako pa tudi ni nikogar. ki bi odgovoril takim itali janskim politikom, kakor je n. Or landò ki pravi, da bo popolnoma »pogažena pravičnost« v zvezi z mirovno pogodbo, ki se tiče Italije. Vsekakor pa on ni tako mislil po prvi svetovni vojni- ko je zahteval v imenu Italije jugoslovansko Dalmacijo in ko je dobil kot vojni plen jugoslovansko Julijsko krajino.
V	svetu pa je demokratično javno mnenje kljub temu na naši strani. Francoski narod nam je tudi ob tej priliki nudil oomoč, kakor tudi demokratični krogi Amerike, Anglije in drugih dežel. Mislimo, da bi morali'računati tu di s tem dejstvom kot zelo važnim argumentom v reševanju tržaškega vprašanja. Jugoslavija se ne more odreti pravici da ne bi živeli njeni narodi na vsem ozem ljw, na katerem žive kompaktno-svobodno in skupno s svojimi brati. Jugoslavija ne more pristati na to, da se odtrga od Julijske krajine njeno glavno mesto Trst- niti ne more pristati na to, da bi ji bila zaprta pot samo nekaj kilometrov od morja k edinemu ugodnemu pristanišču ki ga ima. Ponavljam že podane izjave, da Jugoslavija ne bo podpisala, niti soglašala s kakršnokoli pogodbo s katero te njene upravičene zahteve ne bi bile zadovoljene.
V	zadnjem času so se iznova pojavili načrti, ki predlagajo internacionalizacijo mesta Trsta. V kolikor izhajajo ti predlogi iz spoznanja da je treba izročiti mesto njegovemu zaledju, ki ima edino lahko korist od njega in od katerega lahko to mesto tudi živi; v toliko predstavlja to spoznanje korak naprej in olajšuje možnosi sporazumevanj. Vendar pa je tudi predlog internacionalizacije prav tako nesprejemljiv za Jugoslavijo, kakor predlog priključitve Trsta k Italiji. Trst je pristanišče ki lahko služi razen Jugoslaviji pred vsem Češkoslovaški. Madžarski. Poljski Avstriji. Ukrajini in Romuniji. Promet teh dežel, ki je usmerjen na Trst. gre preko jugoslovanskega teritorija. Ali je možno pričakovati da bo prenašala Jugoslavija žrtve v pogledu tranzitnih privilegijev, če ne bo zain-
uim namenom, da bi na fa način v upravi internacionaliziranega Trsta imeli odločujoč vpliv s po močjo držav, ki na Trstu v nobenem pogledu niso zainteresirane Seveda pa s tem tržaški problem še davno ni rešen, niti v principu. Vprašanje obsega zamišljenega internacionaliziranega Tista ostane še vedno odprto, enake tudi razmejitev med Jugoslavijo in Italijo O oslini torej še ni do sežen nikak sporazum, nikak sklep. Naj v Parizu rešujejo vprašanje naše zemlje kakoi koli. eno je gotovo: Predstavniki Jugoslavije so že ponovno izjavili, da ne stavijo svojega podpisa na nobeno tako pogodbo ki bi v celoti ne spoštovala naših pravic Ugled ju goslovanskih narodov pred mednarodno javnostjo je dovolj velik, da bomo mogli braniti in ubraniti interese tako Jugoslavije kot tudi našega primorskega ljudstva.1
teresirana v Trstu? Vsak poskus za odcepitev Trsta od Jugoslavije je dejansko tudi poskus za njegov popoln propad. Značilno je. da je poudarila češka vlada v svojem memorandumu ravno ta moment.
Poleg tega pozabljajo okolnost, da je šla pred prvo svetovno vojno prav preko Trsta najpomemb nejša trgovska pot, ki je vezala Srednjo in Spodnjo Evropo z Zapadno. Ta pot je bila zaprta po prvi svetovni vojni z nepravično mejo. Misl!m. da je v očivit! lem interesu boljših odnosov med zapadnim! in vzhodnimi narodi da se ta pot znova odpre, ne pa da se zapira in ustvarja tako ekonomska »železna zavesa« med temi naredi.
Obstojajo tudi nekateri predlo gi. da se vprašanje Trsta ne reši na konferenci štirih m'nistrov za zunanjs zadeve ampak da se takoj izroči konferenci 21 držav. Mislim, da to ne more biti »esna rešitev. To je samo poskus- da bi
se namesto medsebojnega zavezniškega sporazuma vsilila Jugoslaviji volja držav ki niso neposredno zainteresirane v Trstu. Jugoslovanska delegacija smatra, da je vprašanje Trsta predvsem vprašanje Jugoslavije in držav, ki so neposredno zainteresirane v njem. Če je potrebno koga vprašati za mnenje potem je treba vprašati predvsem te zavezniške države. Še več, prav to mišljenje teb za vezniških držav mora biti merodajno za rešitev vprašanja Trsta. Te države pa so že dale voje izjave- ki podpirajo predlog Jugoslavije. S tem ne mislim podcenjevati konference 21 držav ampak samo mislim da konferenc» 21 držav ne more resno -»omagati pri reš tvi tržaškega vprašanja- če se hoče z»»«»-	pravilna re-
šitev.
Še manj pa morejo rešiti to vprašanje Združeni narodi. Organizacija Združenih narodov mora služiti mednarodnemu sodelovanju in sporazumevanju ne sme pa biti sredstvo preglasovanja. Če bi se posluževali taktike oregla-sovania, bi postala organizaciia Združenih narodov, kakor je to bilo Društvo narodov v preteklosti samo orodie ene skupine držav, ki bi vsiljevale svojo voljo drupim. Taka polit!ka bi tudi pomenila nahiHretčo i'kv<daciio ve like miroljubne >n človečanske ideje- katera naj bi vodila organi-zacMo Združenih narodov
Pravhna ie samo ena pot. To je pot prijateljskega zavezniškega snora-»iimevai»»a spoštovanta upra vičen'h interesov zaveznikov, za-jamčevanta miru in doslednega uničevan**» ostankov aores'vnosti. V tem cilju bi bila Jugoslavija pripravliena nrispevat» vse- kar bi lahko ompooči*o čim hitreiši sporazum v vprešaniu Trsta in Julijske Kraitne. Pripravljena !e prevzeti '•otrebne mednarodne obvez nosti da zaiamč« uonolno samoupravo Trsta in da mu da statut federalne enote. Jugoslavija [e pripravljena nriznah tržaško pristanišče kot izvencarinsko svobodno nristamšče Prav tako ?e .iriprav-Ijena »zvrš'tt popravo zapadnih mej v predlaganem predlogu tako, da bj bilo cdstopan*« od etnične meje- ki je bilt storjeno iz lokalnih prometnih *” ekpnomsk’h razlooov. čim maniše. »n da bi ostalo tako čim maniše xtevilo Italijanov v Jugoslaviji. V tem primeru bi bilo v Junnslaviii na nzemliu .Tuliiske Krajine če izvzamemo Trst. ki bi imel noseben noložai pod suverenosti« Juoo'Ja-
vijc, kakih 500.000 Jugoslovanov in 160.000 Italijanov. Tega ozemlja ni mogoče deliti ker je kompaktno naseljeno z jugoslovanskim prebivalstvom- italijanska manjšina pa je v mestih z mešanim prebivalstvom.
To je edina rešitev, ki jo Jugoslavija lahko sprejme in dpiše, čeprav zahteva ta rešitev od nje veliko žrtev- ker omejuje njeno suverenost na teritoriju, ki je bil vedno jugoslovanski.
Zmaga demokracije
na Pollskem
Glasovanje za referendum na Poljskem ki «e je vršilo v preteklih dneh in za katerega ie glasovala ogromna večina .poljskega ljudstva, ho imelo ve ikanski pomen za življenje v državi Poljsko ljudstvo je s svojo udeležbo pri glasovanju za referendum, ki je zasnovan na najširših demokratičnih osnovah enodušno »dolvrilo delavnost svoje narodne enotnosti in odredi’o smer njene noi bike za dolgo dobo.
Sedanja poljska vlada. k> le v smislu jaltskih določi» sestavljena iz vseh predstavnikov legalnih strank je dosc-g’a velike uspehe pri obnovi gospodarstva kakor tuli pri izgradnji svobodne demokratično Poljske Agrarna reforma in podržavljenje velike in slednje industrije sta odigrali v tem pogledu veliko'vlogo Socialne izpre-membe ki so posledica teh reform, so ogromnega pomena za razvoj Poljske v demokratično smej;
Poljska in mednarodna reakcija iz inozemstva vodita že ves čas od osvoboditve Poljske divjo gonjo proti sedanji demokratični Poljski in njenim •demokratičnim reformam Poljski emigrant Mijco-lajčik skuša vroči- senco na delav nost poljske ljudske vlade in hoče s svoiim rovarjenjem razpihovati mržnjo in neslogo na Poljskem, dorili) vidi poljsko judstvo moč in lepšo' bodočnost domovine le v enotnosti demokratičnih sil.
Po jsko ljudstvo, ki mu je bilo zajamčeno svobodno in tajno glasovanje je znalo primerno odgovorili s svojo nad 90% glasovalno udeležbo
De Gasilen bo sestavil novo vlado
Rim, 2. — Ob 1930 uri je začasni voditelj države sprejel v Mon-tocitoriju De Gnsperija, ki mu je poveril sestavo nove vlade.
ANGLIJA PO VOJNI
I.ondoti si se vedno ni opomogel od posledic vojne: Ihn, je s'oer, da se mosetm predeli, ki so jih pogodile nemške «leteče bombe» V 1, V i in V 3. že Očiščeni od ni-* flevin, kjer pa zdaj poganja trava. Po sredi ulic še vedno naletiš na zaklonišča, pa uidi kiasen spomenik Krosa na turgu Pic. radilly je še vedno zaščiten. V muzejih risi še dosti praznih okvirjev umetnin, ki s<. 5,. niso vrnile iz evakuacije. Varčne gospodinje še vedno stoje pred izložbami v razmišljanju, kako naj uporabijo nakaznice za raeionirano blago: morda se bolj iz-p ača dati ?.f točk za obleko kakor pa A"» točk za površnik.
Življenje jo namreč vedno dražje. Cina borza dikteira svoje razbojniške zakone, hišni lastniki nočejo niti slišati o znižanju najemnin, eveda, pn vseli bombardiranj dl, kj so v Angliji uničila -l milijone domov, je poslalo izrabljanje hiš zelo dobičkonosno; ministrstvo za zdravje pa, ki mu je poverjena /gradnja stanovanj, se še ni doyolj odločno zavzelo za to vrašanje. Piavjio, da ni delavcev. Kljub temu pa vidiš na uondon^kih ulicoh več ljudi v voja-kih u-niformuh, kot pa civilistov. Vsepovsod se govori, da vojakov zato še niso demobilizirali,'keh je treba prej poskrbeti, kako se jih. bo zaposlilo.
T .judstvo zahteva vsaj deioma znosne življenjske pogoje. Ta zahteva je toliko bolj razumljiva, ker so povojna bremena
zelo neenakomerno razdeljena:	če imate
lisfnico natrpano z. bankovci, si vam ni treba beliti glavo z vsakovrstnimi nakaz-nieami za raeionirano blago. Da bi pa bila stvar še hujša, se vrsti sUvka za stavko. Stavkali so celo nogometaši, z zahtevo, <la se jim priznajo predvojni prejemki za igranje.
Delodajalci so začeb sKopariti. Vojna konjunktura je končana, posojila so zelo draga, t'azon tega je pa težko braniti trg pred inozemsko -konkurenco, /ato so delodajalci nepopustljivi, posebno še, ker stavkajoče delavce lahko nadoinesteijo z vojaki. S tem so stavkiijoči. prisiljeni, da še vrnejo na delo in znova se. začnejo neskončna pogajanja s sindikati. Ko po londonskih ulicah brije veter in lije dež v potokih, je zeli) prijetno, prižgat j doma plinsko peč; seveda, za to moraš, vreči v avtomatski števec šiling, nakar ti sposti avtomat plina mrho za šiling in se potem zapre. Ve-n ii-dno 'e samo to. d« se v žepu redko, kdaj dobi kak odvečni šiling.
«Sramotno Je to življenje!» mi je z grenkobnim glasom, rekla 18 letna pristaniška delavka Ami, k0 sem jo po angleški navadi nagovoril s «Uo\v do you do?» (t, j. kako Vam gre?«)
Nadaljevala je; «Najrajši bi zaspala in se zbudila, ko bo spet lepo. Ce bi |>ri tem vsaj kaj lepega sanjala!» Pri tem se je nasmejala, kot bi kaj zakrivila.
Jugoslavija ne bo podpisala
nobene^ rešitve, ki bi spet ogrožala meje — Odločno stališče Jugoslavije
v njenih in naših pravičnih zahtevah

Naša šola v borbi
Ko smo se lanskega leta maja vrnili v o- j svobojeni Trst. smo bili globoko prepriča- j ni da se je v zgodovini slovenskega šolstva j zaključilo poglavje z zgornjim naslovom. Tudi potem, ko je upravo zone A prevzela ZVU, smo na osnovi Morgan-Titovega spo- , razuma o spoštovanju «obstoječega stanja | pričakovali iskrenega sodelovanja med na- j šo ljudsko oblastjo in novo vojno upravo; j to'iiko bolj, ko smo v tej upravi videli naše zaveznike, ki so se borili za iste ideale kot mi. Tudi prvi kontakti z zavezniškim častni-nikom za šolstvo polkovnikom Washbur-nom, ki je prišel proučevat položaj šolstva v zoni A. so nam kljub nekim razlikam v gledanju na problem slovenskega šolstva vlivali dovolj upanja, da bo mogoče ustvariti na osnovi popolnega spoštovanja slovenskih kulturnih potreb koristno sodelovanje med ZVU in slovenskimi šolniki. Zdelo se nam je, da je polkovnik Washburn pokazal dovolj obzirnosti do nas, saj ga je skrbelo in je ponovno vprašal zastopnike PNNO-ja, kakor tudi MOS-a, dali bomo zavzdii odklonilno stališče napram šolskemu častniku za Jtitijsko krajino zaradi njegovega italijanskega porekla. (Sicer je kap. Simoni kasneje pojasnil, da je bil polkovnik Washburn glede njegovega porekla v zmoti.) Spričo naših temeljnih 'načel o solidarnosti vseh demokratov ne glede na narodnost in poreklo in «pričo glavne osnove našega političnega gibanja, ki je v slovensko-iUdijanskem bratstvu, mislim, da ne bi bilo treba nikomur pojasnjevati kakšen je bil naš odgovor na to vprašanje. Toda kljub naši najboljši volji ni prišlo do zaželenega sodelovanja.
Kje so vzroki nesodelovanja?
Puščam ob strani dejstvo, da je ZVU v splošnem zavzela nasprotno stališče, kakor je bilo izraženo v Morgan-Titovem sporazumu: stališče, ki je našlo svojo dokončno obliko v znanem odloku štev 11 z vsemi posledicami. Poleg tega odloka, ki je onemogočil vsako sodelovanje ljudske oblasti z ZVU ti a vseh poljih, so na šolskem sektorju še čisto posebni razlogi, k; so tako zdravo sodelovanje onemogočili:
1.	dejstvo je, da je v času, ko so zastopniki prosvetnih odsekov naše ljudske oblasti še vodili razgovore z zavezniškim šolskim častnikom, ta brez ozira na izid teh razgovorov, organiziral slovenski oddelek svojega urada z 'ijudmi, ki jih je morda srečal v begunskih taboriščih še predno je prispel v Trst ali pa jih je takoj ob pričetku svojega dela pozval na odgovorna mesta v svojih uradih
2.	Kdor hoče soodločati ali celo voditi kifiturni razvoj nekega naroda (in šolstvo je temeljni kamen kulturne zgradbe) mora vsekakor do dna poznati duhovni obraz tega ljudstva, njegovo zgodovino, zlasti njegovo kulturno rast. Kultura ni in nikdar ne bo industrijski izdelek, ki bi se dal po ameri-kanskem sistemu tipizirati.
Častnik, ki mu je bila poverjena »zaupna« uprava slovenskega šolstva. Se ni v polni meri zavedal tega dejstva.
3.	Slovenska šola je naravna pravica slovenskega ljudstva in torej ne more biti dar ali koncesija nikogar, niti ZVU Tudi to dejstvo šolski odsek ZVU v premajhni meri upošteva.
Naj se spoštujejo jaltski sklepi !
Nerad pogrevam stvar, ki jo menda čivkajo celo londonski vrabci, kajti nekdo, ki bi moral biti izročen jugoslovanskim oblastem kot vojni zločinec, si je pridobil hero-stratsko slavo, ki mu je nihče ne zavida. Toda, če hočem podati popo'ino sliko polo-’ žaja našega šolstva, moram ugotoviti, da je zanesel »politiko« v naše šolstvo oni, ki je sprejel v službo »drugo slovensko politično skupino«. Ko bi spoštoval enotnost primor skega ljudstva in z njim obravnaval šolsko vprašanje kot zaveznik z zaveznikom, bi prav gotovo našli možnost sodelovanja, ki hi bila slovenski šoli samo v korist. Razum 'ijivo je, da je naše ljudstvo odklonilo vsak slik z domobranci, dovčerajšnjimi nacifaši. stičnimi sobojevniki, klavci in mučitelji našega za svobodo se borečega ljudstva. Preponosni smo na svojo nedavno preteklost in pregloboko spoštujemo naše tisočere žrtve, da bi mogli pristati na to, da bj naše šolstvo urejevali, vodiii in nadzirali taki ljudje. Ne vem, ali «e zavezniški častnik zaveda, da je vsak pojav teh ljudi na naših
šolah, v naši pošteni družbi globoka žalitev, izzivanje našega ljudstva. Tudi ne bo verje’i. da je napis v veži neke šole »Baraga nima vstopa v našo šolo« spontana pobuda ljudstva dotičnega kraja, ki ni prejelo zato nikakih »direktiv« od kogarkoli. Če pri tem propada privrženost našega ljudstva do zaveznikov, privrženost, ki je bila tekom borbe tako velika, da so našj borci za ceno lastnih življenj reševali vsakega ponesrečenega letalca, potem gotovo ne pade odgovornost za. tak razvoj medsebojnih odnosov na nas. In kdo bi se smel čuditi da je naše ljudstvo prav pri vprašanju vzgojiteljev svojih otrok najbolj občutljivo?
Sedanja borba za svobodno šolo je logična posledica vseh dosedanjih borb
Kdor trdi, da je reakcija slovenskih staršev na zaplembo slovenskih šolskih Tcnjig le po nekih direktivah in celo pod pritiskom inscenirana demonstracija, dokazuje ?< tem, da ne pozna niti v najmanjši meri težke zgodovine slovenskega šolstva na teh naših tlieh. Zavezniški častniki se preradi v svojih razgovorih z nami sklicujejo na razmere v svoji domovini »Pri nas v Ameriki, pri na« v Kaliforniji, pri nas na Škotskem«... in slično. Toda žal, se zgodovina našega šols+Va gotovo ne da primerjati s svobodnim razvojem šolstva v zapadnih državah.
Za svojo šolo smo se borili že v prejšnjem stoletju
Na Primorskem, zlawti pa v Trstu, je bil boj za slovensko šolo že od nekdaj silno oster. Z vso brezobzirnostjo so nekateri vlastodršci tržaškega magistrata kot prvi po-borniki porajajočega se italijanskega inipe- j rializma zanikali Slovencem pravico do slovenske šole v mestu samem Prav tako so z vso energijo prodirali v predmestja, ki so prvotno imela «amo slovenske šole. Bili so časi, ko je bil slovenski človek, ki je napolnjeval kot težak, kot delavec tržaško luko in tovarne (ne umetno priseljen, temveč pristen tržaški rojak ali kot čisto prirođen dotok iz tržaškega z ai čaja) gospodarsko zasužnjen in odvisen od gospode iz glavnih tržaških ulic in politično in narodno premalo izgrajen, da bi ne postal lahka žrtev italijanizacije
Poglejmo na pr. samo predmestje Rojan. Pred seboj imam poročilo objavljeno 1. nov. 1892
V	slovenskih razredih je bilo tega leta vpisanih 248 otrok; v italijanskih razredih pa 163 otrok. Poročilo navaja Za italijanske razrede sledeče podatke. V 1. italijanskem razredu je 30 otrok, od teh govorijo v družini 24 slovensko in šest laško. Tem šestim, ki govorijo doma italijanski so starš; doma: oče iz Ljubljane, mati iz Celja; oče iz Moravske, mati iz Furlanije; oče iz Ogleja, mati iz Trsta; oče iz. Cola, mati iz Starega trga pri Ložu in oče iz Zgonika, mati iz Sv. Križa pri Ajdovščini
V	drugi in tretji italijanski razred je vpisanih 72 otrok, toda 70 jih govori doma «lovensko in 2 italijansko. Toda obema tema dvema so starši: oče iz Baske, mati iz Hrušice. — V naslednjih razredih je slika ista. Spričo takega stanja, ko je bila slovenščina še Pepelka med samimi Slovenci, se ne čudimo, da je takrat Rojan »uradno« izkazoval 4370 Italijanov in samo 1172 S’io-vencev. Toda tudi tržaški Slovenci so sr otresli polagoma hlapčevske ponižnosti in zaživeli svoje lastno, s'ioveusko kulturno življenje. Vse težje je uspevala »Lega Nazionale«, toda tem besnejša je bila njena akcija Štetje iz leta 1910 izkazuje v Rojanu od avstr, državljanov (takozvanih »regnico-lov« ni v teh procentih) 68,42% Slovencev in 27% Italijanov. Četudi nam je vsem znano, tla je bilo tudi to štetje netočno in to v škodo Slovencev; vendar vzemimo tc pr°' cente kot bi bili reelni, da jih primerjamo z odstotki učencev na slovenski in italijanski osnovni šoli. Le 51,7% rojanskih učencev je obiskova'io slovenske osnovne šole. Uradni odstotek Slovencev pa je bil 68,42%. Torej primankljaj učencev 1-6,7%. Kje je ta Pr>-mankljaj? Gotovo v italijanski in deloma v nemški šoli. četudi je štetje izkazovalo le 27% Itaujanov-avstrijskih državljanov, je bil odstotek učencev na italijanskih šolah 48,3% V presežku 21,3% moramo torej i-skat; otroke slovenskih staršev in deloma seveda tudi otroke »regnicolov«.
Slovenci smo se morali tudi na šolskem
polju boriti do razpada Avstrije proti dvema nasprotnikoma: proti avstrijski državni obiasti, ki je bila pobornica nemškega mostu na Jadran in proti magistralni gospodi, ki je bila eksponent italijanskega imperializma.
„Dali vam bomo več šol kot Avstrija"
so obljubili leta 1918. novi gospodarji Primorske in Trsta. Toda ne le, da ni osta'10 samo pri. obljubi, nasprotno; najprej počasi, postopoma, primerno »demokratičnemu« ma-chiavellizmu, kasneje Pa s pravo fašistično brezobzirno odkritostjo so nam uničili vse. prav vse šolstvo. Predobro nam je še V spominu ta doba, da mi ni potrebno obširneje pisati o njej Osvežiti moramo le še spomin na dobo »slovenskih« šol, v katere so nam hote'ii vriniti čitanke sestavljene od tujih »strokovnjakov«. Neki De Micheli ni te sestavil slovenskih beril, temveč uvrstil v nje še. svoje originalne »pesmice«, ki s« bile ob njegovem neznanju slovenščine pravi kulturni zločin izvršen nad našo mladino. In De Micheliievim čitankam so se pridružili še Bandelli-jevi učbeniki. Naša dekleta pa so zapirali in pošiljali v konfinacjo naše fante radi širjenja »Kolačkov« in »Prvih korakov«.
1
Propad fašizma — preporod slovenske šole
Ves ta križev pot .slovenske šole bi mo-ra’i poznati vsakdo predno izreče sodbo o današnjih pojavih v naših šolah. In še bi moral proučiti težke okoliščine, v katerih je zrasla nova slovenska šola. Sredi krvave borbe, brez poklicnega učiteljstva, š praznimi rokami je ljudstvo ustanavljalo v septem-berskih in oktoberskih dneh 1943. novo slovensko šolo. Nikjer niso čakali dekretov, nikjer ne oblasti: ljudstvo santo si je vzelo pravico do slovenske šole, pravico, ki je bila do tedaj tako teptana. PNOO in SNOS sta takoj priš',a ljudstvu na pomoč. Poslala sta vse dosegljive in delavoljne učitelje med ljudstvo in postavila na' vodeča nadzorniška mesta poklicne šolnike in organizatorje. Ni bilo ‘lahko to delo; še v mirnem času bi skeptik zmajeval z glavo in dvomil v kori «tnost takega dela. Toda volja našega ‘ljudstva, da si ustvari svojo šolo, je bila tako silna, da je ni zaustavila niti kri, ki je poškropila novo pot slovenske šole. Žrtev šolskega nadzornika tov. Draga Pustiška, ki je pade'! na svoji službeni nadzorniški poti, ni bila edina, ki «mo jo vzidali v temelje našega prerojenega šolstva. In koliko naporov in žrtev so doprinesli za razvoj našega šolstva naši neumorni kurirji. Nahrbtnike polne »Mladih rodov«, »Pionirjev« in drugega pedagoškega čtiva so nevifi skozi noč in mraz, mimo zased in po
ozemlju, kontroliranem po okupatorju. Morda je za koga, ki je bil daleč od našega trpljenja in gorja le romantika, da so nekoč otroci dobili v roke »Mladi rod« okrvavljen, ker je kurir, ki ga je nosil, ranjen izkrvavel nad nahrbnikom, polnim šolske literature. Za nas Pa je ta padli kurir simbol borbe za svobodno slovensko šolo.
Saj so nam nacisti tudi ponujali šole. Naši obveščevalni službi je uspelo priti do dokumenta z navodili višje nemške komande na podrejene edinice kako naj pospešujejo ustanovljenje slovenskih šol in kako naj jih kontrolirajo. Toda naše ljudstvo je odklanjalo take »slovenske« šol:. Odklonitev kontrolirane šo]e v slovenskem jeziku v nam sovražnem duhu je plačala s i svojim življenjem učiteljska pripravnica tov. I Boža Premrlova, sestra narodnega heroja \ Vojka, katerega slika ne bi smela po mnenju zavezniškega častnika za šolstvo viseli niti v pisarni šolskega upravitelja.
Naša šolska oblast v svobodi
Z istim elanom, z naglimi koraki kot smo urejevali naše šolstvo tekom borbe, smo pristopili k dokončni organizaciji šolstva takoj po osvobojenju. Četudi se je šolsko leto nagibalo h koncu, smo že v pjvih majskih dneh odprti slovenske šole tudi tam, kjer jih med vojno nismo imeli. V vsej j zgornji tržaški okolici je pričel pouk že I lanskega maja. Ljudstvo je, ne da bi iskalo j pomoči pri komurkoli, tudi pri magistratu ne, obnavljalo in popravlja'io šolske stavbe in z udarniškim zagonom nadomestilo manjkajoči inventar. V Trstu in tržaških predmestjih smo imenovali začasne šolske h-pravitelje, da pripravijo reden pričetek šolskega leta. Vsepovsod so bfii odprti tečaji, da pripravijo našo mladino na prestop na slovenske šole; povsod je bil izvršen provizoričen vpis v te šole. Baš dovolj dolgo je do uveljavljenega odloka štev. 11 delala naša šolska oblast, da more naše ljudstvo primerjati delo naše z delom zavezniške šolske uprave. Nič ne pomagajo deklamacije o obnovitvi slovenskega šo’istva po zavezniški upravi, če dejstva govore drugače. Zato ne more biti znak »neciviliziranosti« našega naroda, če ljudstvo ne čuti nobene hvaležnosti do zaveznikov, ker so mu »ustanovili« šo’e. Sole so bile ustanovljene predno je posegla vmes zavezniška šolska oblast in ljudstvo ve, da bi ravnokar preteklo šolsko ielo potekalo mirnejše in z večjim uspehom, te bi se zavezniški činitelji zavedali, da ni slovenska šo’ia nikaka koncesija iz »velikodušne naklonjenosti«. Naše ljudstvo se zaveda v polni meri svojih pravic, ljudstvo ve,
, kako težka je bila borba za svobodo slovenske šole in zvesto spominu žrtev, ki so s svojo krvjo blagoslovili njeno zopetno prerojenje vztraja in ho vztrajalo v obrambi svoje, svobodne s'iovenske šole, v obrambi svoje knjige, ki nam jo — ne prvič v naši zgodovini — hočejo iztrgati iz rok.
Drago Pahor
PÌZUCOSDVDÉ
Protest »lov. Kulturnih delavcev zoper fašistični teror v Tr»lu
! Naj zve ves svet o kulturni sramoti 20. stoletja
iija skhcnp' w>* l|ll|!"rn\ tlelaVC- s<> t*lle f11 *' I 'n ljubiti domovino in nje svobodo Ali sli-ž aš k hn r d o god ki ! '	v ZVe?5 * ‘r' '	?veta? Na grmado z ujmi! Na
Zborovanje je v prenapolnjeni dvorani šile, pisatCiji ’vsega''sveta^^ričo^^vsega
"SU 1 S2f ...............h.!*«my8rJS&
med drugim:
Dolgo teče naša pravda za Trst...
Naš ^ partizan ni varčeval s krvjo, v kipečih curkih mu je vrela iz ran ker je brezmejno ljubil tisto drugo- zlato dragocenost ~ svobodo svoje domovine. In so lačni in žejni bosi in raztrgani padali na gosto, kakor trava pod koso, ker jim je pela čudežne pesmi, ona. otnanfijivka Pela jim je pesem otožno o ponižani, razkosani Sloveniji o tlačenem Korotanu, o žalujoči, zapuščeni gospe Sveti in pesem zanosno in strastno o morju in Soči o Trstu in Gorici, da niso čutili meje med bitjem in nebitjem. Tako so bili zamaknjeni v zarjo bodočega dne, ko so omahovali v navdušenem za'ietu...
Oni imajo, potuho, ki so bili še včeraj verni in zvesti zavezniki najgroznejšim krvnikom, kar se jih Je izkotilo v najtemnejših dobah.
Kako značilno: maščujejo se nad knjigami, ker kniige razodevajo ljudstvu resnico, ker mu prižigajo luč idej vodnic, ker ga uče spozna,vali svet in sile, ki ga v'iadajo, in prezirati brezdušno mišljenje nacistično fašistične samovoljnosti, spoštovali pravico
| ŽovraštveaSnega s°Vra5tva in oslepljenega
! Natf.' ie P'evzcl besedo dr Ferdo Kozak.
svojem govoru je omenil zloglasno pisa-: nje »Voce libera« in dejal:... To je fašizem! Obsodba, ki jo izrekamo z vso upra-
i ' ičenostjo in na podlagi težkili izkustev.
Zakaj se danes nemoteno sprehaja po Trstu senca velikega zločinca Mussolinija in se prepušča, da se mirno delavno ljudstvo
■ psuje z banditi in roparji?
Kultura je za nas v prvi vrsti stvar srca in po resnici stremečega duha. Kultura je za nas
osnova vsega človeškega ustvarjalnega dela, torej edini temelj pozitivnih naporov za oblikovanje življenja. Prav zaradi tega nam pomeni kultura resnico in pravičnost, ker .si brez tega ne moremo zamisliti obličje človeka Prav zaradi tega nam pomeni kultura svobodo, zlasti svobodo za vse tiste narode, ki so se doslej drugi igrali z njimi in jih z-koriščati Vsem tem našim pojmovanjem kul-lure( ne nasprotuje, pač pa je njih logičen zaključek — priključitev Jovenskega Primorja in Trsta k Jugoslaviji!
JEiudtafci tcđnift
Domovina v izrekih naših pesnikov
O, domovina, ti si kakor zdravje! S temi besedami, ki jih poznamo po verini samo po Ivanu Cankarju, je pred več kakor sto leti poljski romantični pesnik Adam Mickiewicz | (izg. Mickjevič) pozdravil svojo domovino — Litvo — in sicer v uvodu k svojemu znamenitemu epu »Pan Tadeusz« (Pan Tadeuš — Gospod Tadej), ki se začenja takole:
»O, Litva, domovina ti si kakor zdravje! Koliko si vredna, tisti le spoznal je. ki te je kdaj izgubil. Zdaj v vsej veličini zrem te in slavim mroč za teboj v tujini...<>
»Ljubezen do domovine«, pravi "veliki ra* predili hrvatski škof J. J. Strossmayer, »je človeku prirojena. Vsakogar, ki ma količkaj rahločutnosti v srcu. spaja neka posebna, prijateljska prisrčnost z domačim krajem. Kako veseli smo. kadar ugledamo po dolgem prebivanju v tujini zopet svojo rodno grudo! Kako ljubeznivo nam poletava pogled po bregovih ki so nekdaj ljubko odmevali našemu otroškemu glasu! Kako radostno hodimo po šumah in poljih ter pozdravljamo reke in potoke, ki «o bili nekdaj priča našim otroškim zabavam! In v tujini, koliko veselja občutimo, kadar sre 'čarno koga. četudi najnižjega, od svojega rodu in plemena! Zdi se nam, kot da vidimo v njem ves svoj narod, kot da v njem ves svoj narod pozdravljamo in objemamo. Vse to je jasen dokaz, da nam je vsadila božja roka v prsi ljubezen do našega roda in domovine.«
Pisatelj Ksaver Meško, v čigar delih je motiv domovinske ljubezni izredno pogost, pravi:
»V dnevih nesreče in bede. v dnevih, ko mi tare dušo obup, si mi edina podpora, edina tolažba ti. ljubezen do svete naše domovine, ljubezen do na-rodne grude, ljubezen do onih krajev, kjer sem brezskrben deček igral svoje prve igre s sodrugi svojimi, ljubezen do milega jezika slovenskega, v katerem mi je govorila v dneh mladosti, sreče in brezskrbnosti majka moja... Kam bi že zabredel, ko bi ne bilo tebe. sveta ljubezen domovinska?! Kako bi prenašal življenjsko pezo, ko^ me ne bi krepila misel, da človek, da mož ne živi le sebi, zaradi samega sebe, ampak da živi domovini svoji, narodu svojemu.«
»O zemlja domača.
ti si nam kakor češminov cvet!
Po vseh brdih in v vseh poljih zvoniš in pritrkavaš, ko da se zvonko smejiš, z glavico belih zvonikov k lesovom naslonjena.
O. nobena tujina no poje tako, tako lepo in tako na gosto pritrkovati nobena tujina ne zna«, poje pesnik Jože Pogačnik v pesmi »Domača zemlja«.
Zato ni nič čudnega, če se človek tako rad vrača v svoj rodni kraj-v svojo domačijo. S kakšnim domotožjem je pel naš veliki pesnik Prešeren:
O, Vrba, srečna, draga vps doma’a, kjer hiša mojega stoji očeta.
Da b’ uka žeja mc iz tvoj’ga sveta speljala ne bila golj’fiva kača!«
Zopet drugod, v »Krstu pri Savici« pa je 0 svoji ožji domovini rekel, češ da »dežela kranjska nima lepš’ga kraja, ko je z okolš’no ta. podoba raja.«
ge bolj pa je poudaril usodno povezanost človeka z domačo zemljo v pesmi »V spomin Andreja Smoleta«, kjer p 'veViiio srečo zadnjega ‘ počitka v njenem naročju :
»Mogla umreti ni stara Sibila, da so prinesli ji z doma prsti.
Kna se tebi je želja spolnila: v zemlji domači da truplo leži.«
Prav tako je za njim Simon Jenko prepeval o poljih in njivah, kjer so mu cvela mladostna leta z naravnost ganljivo zamaknjenostjo: »Pozdravljeno bodi. Sorško polje, kjer moji očaci v grobu leže —
kjer zibel je moja stala nekdaj, kjer rojstna stoji še hiša tni zdaj.«
Tako je tudi naš goriški slavček, pesnik Simon Gregorčič, v tujem kraju zahrepenel z vso dušo »nazaj v planinski raj«, to je v svojo ožjo domovino pod visokim Krnom. In če bi ga vprašali, zakaj nazaj, bi nam odgovoril:
»O, zlatih dni spomin me vleče na planine, po njih srce mi gine, saj jaz planin sem sin!«
Rodna pokrajina je za človeka najlepši spomin. Tja ga vleče srce, po njej hrepeni njegova duša. njo opeva njegova beseda. Zato je Ivan Cankar takole pisal o Vrhniki, svoji rojstni vasi:
»Vrhnika, prečudni kraj! V mehkem domotožju mi zakopnii srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi. kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše in šli dalje. laz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi.«
In zopet drug slovenski pisatelj. Janez Mencinger, nam je v »Moji hoji na Triglav« priznal da je zanj njegov rodni kraj. Bohinj, najprijetnejši kotiček vse zemlje, kar koli jih je kdaj videl. Kakor Prešeren po svoji Vrbi, tako zdihuje on po. Bohinjski dolini:
»V teh blaženih dolinah, v tem raju. obkroženem in obvarovanem z visokimi gorami. bi mi bil odmerjen ocetni dom, in jaz bi bil na njem najsvobodnejši gospod: kmet, da, tisti kmet. ki ga ne ukloni, no zlomi nobena sila, in ki krepkejši vstane, novo moč dobivši od matere zemlje, kadar ga vržejo ob tla zlobni sovražniki... In zdaj — Vžemi slovo od očetnega doma za vse žive 'dni in romaj v križem svet iskat si sreče in novega doma, ako ga bo doseči možno! In novi dom, ali ne bo hiša truda in skrbi, dočim je bil očetni dom hiša neskaljene radosti in milih spominov?«
Enega največjih slavospevov domu in domovini je zapel tudi Oton Župančič v svoji »Dumi«, tej pretresljivi podobi našega izseljenstva:
»O rodni dom. o hiše očetove streha ti! Siromaku si grad in popotniku v dalji ute-
[ha ti :
golob izpod tujega neba trepeče nazaj, hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj; kaj lastovka v južnem poletju strpeti ne
[more?
Na gnezdo spomin jo nese čez morje, čez
[gore.
Golobje nad hišo gorečo omamljeni krožijo-moje misli nad rodino pusto osamljene
itožijo.
Siv dan je prišel, razšli smo se vprek in v
[šir,
kamor gnala je sila življenja in srca nemir; ostale pod streho so lastovke v varnem
[zavetji —
med nas je usekalo in nas razteplo po sveti.
Mladost je zdaj moja bujno glavo povesila, a misel se tajna je v ptico podnebno
[vtelesila,
ni bila golob več, ki obletava požar, zdaj bila je orel, ki so mu peroti vihar, oči so mu bliski, hiteči v temino - daljino, iskale, našle sO: ne doma, vse več: domovino ...
Domu, očetovi hiši in domačemu kraju, se je tedaj pridružila domovina, kot pojem. za skupnost pokrajin, koder prebivamo Slovenci, pa tudj za skupnost, katero imenujemo naše narodno občestvo Tisti, ki živi sredi vseh teh lepot sredi vse velike sreče, ki jo predstavlja in daje domovina, se tega dostikrat ne zaveda. Kdor pa je kdaj okusil. kaj je tujina, je spoznal tudi. kaj je domovina. O, domovina ti si kakor zdravje! Tako je čutil na primer Cankarjev Ture, ki petnajst let ,in dalj ni videl domovine. Ko pa mu je tujina kateri je služil s svojim delom, izpila-kri in izsesala moči, je zahrepenel po nji:
»Petnajst let in dalje te niso gledale moje osirotele oči, mati! Pozdravljeno, 'i polje neizmerno, blago dišeče, pozdravljeni, ponosni gozdovi do neba pojoči, in od srca pozdravljen, rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!«
Šele ob tem zadnjem srečanju, onemogel in bo’an do smrti, je spoznal:
»Ljudje božji, bratje domovino sem imel in zdravje. Ko sem oboje izgubil, so spregledale moje oči in videle, da sam imel — zdrav'e in domovino.-«
In Župančič se v pesmi »Z vlakom« takole izpoveduje- ko se pos’avlja od domovine: »S silo neznano si segla mi do duše globin;
do. zdaj nisem vedel, kako sem tvoj sin, kako te ljubim globoko ...
Domovina, daj mi roko, ne beži, ostani pri meni, tesno, tesno me okleni in pel ti bom pesem visoko, pel materi češčeni... «
In ko je v tujini, se mu v srcu rodi domotožje. Rad se ozira na nebo, kjer gori večerna zarja, in čustvuje in misli takole; »Da mi je za zarje blesteče pogledati in kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovina... ker mačeha je tujina.«
Isto misel o tujini-mačehi imamo vpo* dobljeno v eni izmed najlepših pesmi V zbirki Alojzija Gradnika z naslovom »Večni studenci« Takole govori »Delavec v tujini«;
»Kje vsi tvoji so obeti, kje so upov lažni cveti, nisi mi srca ogrela, nisi mi srca ogrela, o tujine črna streha.
Tvoje luči so kot vešče, tvoje roke so ko klešče, nič ne izpuste brez rane, nič ne izpuste brez rane, nič brez krivde in brez greha.
Le daljava tvoja vabi, pa si kakor zver, ki grabi, pa si kakor bič, ki goni. pa si kakor bič, ki goni. dokler se srce ne upeha
O, saj pelje skoz vsa mesta, domovina, k tebi cesta, in če nič nam ne ostane, in če nič nam ne ostane, ona zadnja bo uteha.«
Da je resnično tAko, je spoznal tudi Cankarjev Kurent kateremu je ljubezeh do domovine narekovala tele besede popolne vdanosti in zvestobe:
»Zemlja, zemljica mati! Če nimaš kruha,-daj mi kamen; še ob kamnu ’->om prepeval!«	France Vodnik
Preobrazba Daljnega vzhoda
Ameriški diplomat pripoveduje o svojih vtisih iz Sibirije
Poleti 1944. leta sem se udeležil potovanja ameriške delegacije v Čung King na Kitajskem, ki ga je vod?, podpredsednik Wallace. Naš vodja, ki dobro obvlada ruščino, uživa ugled solidnega znanstvenika, kar je za potovanje skozi Sibirijo izrednega pomena. Pionirska in znanstvena tradicija sta namreč v tej deželi tesno povezani še iz dobe carizma, ko so iz političnih vzrokov pošiljali sem v izgnanstvo tudi razne znanstvenike.
ZNANSTVENO IZKORIŠČANJE NARAVNIH BOGASTEV
Ta znanstvena tradicija se nadaljuje še danes le s to razliko, da sedaj učenjaki ne d el Mo' več kot samotni izgnanci, temveč uživajo pri svojem delu vso organizirano pomoč države
Amerike. Zaradi izredno nizke temperature je namreč zemlja vse leto globoko zamrzla, kar silno otežkoča gradnjo obsežnih modernih stavb. Rusi so ponosni, da so to težkočo popolnoma premagali
Magadan ob Ohotskem morju je središče ogromnega podjetja, »Dalstroj« (družba za gradnje na Daljnem vzhodu). To podjetje gradi in izkorišča pristanišča, ceste in železnice. upravlja rudnike zlata in tudi skrbi za kulturne potrebe prebivalstva.
Po ulicah in parkih smo vsepovsod srečevali ranjene vojake. Odporni »Sibirjaki« so bili namreč najboljši branilci Moskve in Stalingrada. Poleg tega pa je Rdeča armada pošilja'a svoje ranjene borce namenoma tako daleč na zdravljenje, da bi se daleč od bojišča naužili prepotrebnega miru, sonca in zadostne hrane.
Ob Bajkalskem jezeru
V tej ogromni pokrajini je	vse_ udejstvo-	Na pOt0Vanju prot; jugu	smo naleteli	na
vanje podvrženo obsežnemu	nacrtu. 1 udi	sibirsko železnico pri Irkutsku ob	Bajkal-
splošna izobrazba je prilagođena krajevnim	jeZeru. Irkutsk je eno najstarejših si-
nrilikam Primitivna ljudstva,	kot so Čuku	birskih mest, ustanovljeno	1 1652.	Tu	je
in Korjaki imajo vso možnost	za strokovno-	najVeč šol v vsej vzhodni	Sibiriji.	Za_	Ir-
znanstveno izobrazbo in se uporabljajk) po-	kot ostala sibirska mesta so značilne
sebno kot izvedenci na vremenskih po- stare 'jesene zgradbe, še iz časov prvih ko-
stajah.	.	... .	lonistov.	, v
Tu na nedosegljivem sibirskem severu, Okna krasijo rdeči žeravci (geranija) pra-ie treba pridelovati živila na licu mesta ah Va značiinost Sibirije. V vseh sibirskih mena jih dovažati z avioni ali parniki, kar pa stih k; smo jih obiskali, smo naleteli na bi itilo silno drago. Zaradi tega so uvedli ogrornne nove stavbe, katerih modema ar-tudi tu živinorejo in nove vrste zita m ze- hitektura nas je naravnost presenetila. Zna-lenjave, ki dozori v kratkem sibirskem	či,n0 Za današnj0 Rusijo pa je, da vse, kar
poletju.	, ,	,	je novo in veliko, pripada skupnosti.
Pot nas je privedla v Jakutsk. glavno	Obiskali smo tudi Bajkalsko jezero. To
mesto Jakutov, narodiča mongolske rase, ki jezero je eno največjih s’iadkih vodà na uživa kot vse narodne manjšine, široko svetu. Razprostira se med gorami, ki se avtonomijo. Službeni jezik je tu jakutski, odlikujejo z velikim bogastvom rudnikov in knjige in časopisi pa izhajajo tako v ja- živali z dragocenim krznom, kutskem kot v ruskem jeziku, V vseh šolah.	Vzhodno Bajkalskega jezera se razpro-
osnovnih in srednjih, se poučuje ruščina le stj).a (iomovina mongolskih Burjatov, ki kot »tuj jezik«.	predstavljajo pravo mešanico najraz'ičnej-
PI0N1RSKA INDUSTRIJA	ših narodov, ki so se že od prastarih časov
Najbolj očiten zgled nagle industrializaci- pomikali skozi to pokrajino na meji visokih ie Sibirije0nudi Komsomolsk, »mesto mia- gora, obširnih gozdov in neskončnih step^ bh« k èr boš med 100.000 prebivalci težko Vsa ta ljudstva je privlačeval pohlep po dih« Kjer nos 11	,	. T me. »svilenem zlatu«, kot so imenovali ze prvi
nase. čl°ve1ga3'2st* tfn0vHo 4000 Sovjetskih kozaški kolonisti dragoceno krzno sobolja, sto je 1- HW2. ustanoviio^ ^RAi s ^ajo neke vrste kune, ki živi v teh gozdovih. So-
mladmcev, ki s e	v (jostopno bolji kožuh je bil že od nekdaj znak razkoš-
deviško zem jo 'nja in oblasti; zato so Padajoči narodi teh kulturi Ker s° se * P	krajev od podložnikov vedno zahtevali da-
mesto kar .mrgou otrok	. je yek y soboljih kožah
h lČ Kornsomolsk že spočetka določen,' da	Čeprav je Burjatov vsega skupaj samo o-
bd Komsomoisk ze *P ^ Dan€s sQ tu	k(>li 300,000, vendar imajo lastno repubh-
fovarne zrakoplovov in petrolejske ratine-	ko. tiskajo svoje knjige in časopise Njiho-
riie- glavno delo pa je koncentrirano okoli	vo gledališče glasba, opera m ha.et azej
rfnfe ladii	izredno visoko kvaliteto. V njihovem glav-
,Zvvsei severni Sibiriji rešujejo Rusi enak	netti mestu Ulan — Udé je ena največjih
problem, kot ga pozna tudi skrajni sever	tovarn za lokomotive v Sovjetski /vezi.
		8
		pomari
TTvJ	cf /		VIKI BAUM
		Posloveni
	_—		 	J		FRAN ALBRECHT
Dr. Emanuel Hain je bil židovskega rodu ; otroška leta je preživel v miru in varnosti. Po svojem, dedu je podedoval ljubezen do glasbe, ki mu je bila v težkih trenutkih neskaljeno blaga, odrešujoča prijateljica. Po maturi se je odločil, da postane zdravnik.
To leto se mu je videlo najveselejše :n najsvetlejše v vsem Emanuelovem življenju. Ljubil j« uniformo, službo, tovariše, strogi red. Prostost bivanja z doma, ki ga je jel zadnji dve leti težiti Mama bolehna, ledvični kamni, oče ves v skrbeh, pohištvo pretežko, zavese pregoste, sobe pretemne. Oddih v premišljevanju. Emanuelu so se odpočivali možgani, telo pa se mu je širilo in se krepilo v ramah. Wies-baden je bil tedaj višek, cesar in njegovi generali so zahajali vanj kot v zdravilišče, lepo dame so se sprehajale po esplanadah, novo gledališče, ki je bilo cesarjeva last, je dajalo gospodom častnikom in enoletnim prostovoljcem cenene vstopnice. Čez dan še je Emanuel vadil, zvečer se je upijanjal z mUziko in opero, ponoči pa je včasih obiskal kako dekle slabega slovesa, a prijetnih manir
Za božične praznike je iznenadil starše z odkritjem, da bi bil najrajši postal častnik. Oče se mu je posmehoval. Mama je stisnila ustnice. »Kako pa hočeš postati častnik?« je vprašala.. »Za častnika nisi. Misliš, da ne vedo, da je bil stari Rosenhain tvoj ded? Za te ostaneš zmerom jud.« Bilo je prvič in edinkrat, da je govorila niegova mali z njim o njegovem rodu.
»Tvoj oče je krošnjaril še s culo na rami«, je pristavil . oče.
V Emanuelu se je nekaj podrlo Imel je hud teden in pričel je iskati na obrazih svojih tovarišev. Ga mar nimajo za sebi enakega? Govore nemara tudi o njem, kot so govorili o drugih: ,.Tud — a vendar čisto spodoben.’ Dos’ej .je lahko poslušal take opazke brez vsake občutljivosti, zdaj pa je začel čutiti majhno; skoraj neopazno- razbolelo ranico Če je natanko premislil, je bil polnokrven juti sin judovskih staršev, vzlic krstni vodi pastorja Moineria. A vendar ne čuti po judovsko si je dopovedoval
Imel je fotografijo iz teh časov svojega življenja. Slok vitek fant v uniformi, prikupen, odkrit obraz; v težkotrepalničnih, a svetlih očeh napol plah. napol prediren pogled. V vojake preoblečen žid. Jeseni, ko je bilo njegovo leto ods'uženov, je dobil očali iri odšel v Haidelberg na univerzo.
Kakor spremenjen se je naslednje počitnice vrnil domov. Vihra novih misli in mislecev ga ie zajela Nietzsche. Wagner, Ibsen. Življenjska laž. Prosta ljubezen. Posameznik in njegova last- Nadčlovek. Rihard Strauss. Oskar Wilde. Dostojevski. Strindberg. Mladi slog.
Vse, kar je videl doma, je bilo kakor v Ibsenovih gledaliških igrah. Črvivo. Zlagano. Zadušljivo. Mahoma se je njegova zatohla, vegetativna ljubezen do staršev prevrgla v odpor. Vse njegovo pokolenje se je. uprl^. Vsi očetje in matere so bili siti, presiti, svetohlinci, malomeščani. Povedal jima je in prišlo ie do hudega nastopa. Mama je nebogljeno jokala; ihte se je splazila v spalnico, nato pa je nerazveseljivo in očitajoče zadišalo po Hoffmanovih kap'ji-* cab.
Spet na univerzo in Emanuel se je vrgel na študij in delil svoje proste ure s svojim novim prijateljem, Maksom Lilienom. Lilien je bil socialist. Emanuel je skušal brati Marxov .Kapital' a je odpovedal ob stavkih, ki so se mu videli suhoparni, predolgi in dogmatični. Edino, kadar mu je govoril Lilien o svojih idejah, je bilo življenje v. njih, kajti Emanuel 'je ljubil tega prvega, resničnega prijatelja, ki ga je našel.
Maks Lilien, plečat človek z žarkimi očmi, z asketska obrazom kakor menih na Giofginovem .Koncertu’. Človek, ki je bil zmerom ves v ognju, ki je prevračal vrčke za pivo, trasi! penel. žalil ljudi in stopal damam na niih lakaste čevlie Neprijeten smešen, oglat človek, trd in prozoren kakor drag kamen. Socialist v času. ko so socia'izem kaj postrani gledali. »Vsi socialisti so grdobe«, ie rekel cesar. Emanuel ni n politiki ničesar razumel, značaj se mu je nagibal h glasbi in bil daleč od dejstev. Nekje na svetu so se dogajale reči, so so ljudje borili in umirali, on ni imel nič opraviti s tem Burska vojna. — zavzema'! so se za Bure in proti An-gležem z njihovo okrutno iznajdbo koncentracijskih taborišč. Rusko—japonska vojna — zavzemali so se za Japonce, za ta mali, neznani narod, o katerem so doslej komaj kaj vedeli. Pa to so bile senlimental-nosti, ne pa politika. Mladi slog je povzel japonske «mamprite. Lafcadio Hearn je pisal svoje sentimentalne knjige o Japonski. Nato so spet pozabili na to. Lilien se je zapletel v prepir s strežnikom in dobil ^ri dni zapora. Kakor majhen mučenik sc je pojavil *z toga pustolovstva.
Iznenada je umrl Emanuelov oče. Popoldne je bil še čisto zdrav; zvečer je vstal od mize pri večerji, se opravičil in šel v posteljo. Ko je prišla mama v spalnico, je bil že mrtev. Z megleno glavo se je udeležil Emanuel pogreba Mama je ihte visela na njegovi in strica Pavla roki. Ves začuden sj je skušal Emanuel razjasniti, da je ta mala, stara Židinja mama, njegova mati, njegove mladosti ljubljeni parfum in nežni poljub za lahko noč. Očetova smrt ga je zadela po glavi kakor udarec. Ves idsoten je prisostvoval odpiranju oporoke, črno oblečen med črno oblečenimi družinskimi člani, ki so se v zadiegi odhrkavali.
Izkazalo se je, da skoraj ni bilo premoženja v gotovini, marveč samo še kupčijski dolgovi. Hiša je bila obremenjena s hipoteko in ko so jo prodajali, je bila razvrednotena, staromodna, brez kopalnice in brez električne razsvetljave. Tudi slike, ki jih je kupoval stari Hain za drag denar, niso bile dosti vredne.
Prvič je imel Emanuel nekaj denarnim skrbem podobnega. Resno se je pomeril s stricem Pavlom nato pa se je vrgel na študij. Izkazalo se je da ima dar za poklic, ki mu ga je izbrala družina. Promo-viral je summa cum laude, prebil nekaj časa kot volonter na kirurškem oddelku mestne bolnice, nato pa si je začel deliti prakso s stricem Pavlom. Prvi slučaj, ki mu je prišel v roke, je bila služkinja nje gove sestre ki je abortirala. Ne vedoč, kaj bi, je stal v zatohli podstrešnici, kjer se je vilo dekle po okrvaveli žimnici in samo misel na Maksa Liliena ga je zadrževala, da je ni izročil policiji. Njegova sestra mu ni tega nikoli odpustila. Emanuel ni ljubil svoje sestre.
Naknadno je povedal Lilienu to zgodbo ne brez ponosa, ker dekle je ozdravelo in spet našlo s’užbo Lilien je odsotno poslušal. »Imeti bi morali državne spolne posvetovalnice in državno kontrolo nad porodi«, je rekel sanjavo; zvenelo je kar brezumno. Postal je urednik nekega svobodomiselnega lista in Emanuel se ie shajal i njim vsako sredo zvečer, da sta igrala sonate. Maks Lilien io igral' napačno in navdušeno ter v majhnih sunkih spuščal sapo skozi nos, kadar je prišla kakšna kanti'ena na vrsto.
Ko je bilo Emanuelu ena in trideset let, se je zaljubil v Ireno von Stetten. Imel je tudi že prej razne ljubezenske afere tajne sestanke z neko poročeno ženo v separéju neke boljše restavracije; razmerje z mlado modistko, ki jo skoraj dve leti trajalo, dokler se ni zaročila: bežno in vroče ljubimkanje z mlado igralko Mestnega gledališča. To tu pa je bilo drugače. To ga je v hipu zade’o kakor strela, blisk, grom in uničenje v hipu. »To pot ti je dalo po glavi«, je rekel stric Pavel dobrodušno in izkušeno, Ko se je tako počasi postaral, je oddal čedalje več svoje prakse mlademu zdravniku in bilo je prav pri enem njegovih bolnikov, ko je Emanuel spoznal Ireno.
Podpolkovnik von Stetten je odnesel iz nemško-francoske vojne revmatizem, kj si ga v vseh teh štiridesetih letih ni mogel ozdraviti. Zdravniški obiski so mu služili bolj v to. da so mu krajšali čas in je postal malo boljše volje, ko pa resnično zdravljenje. Stric Pavel je že davno opustil misel, da bi z zdravili prišel do živega bolnemu levemu boku starega upokojenega vojaka. Emanuel pa je prihajal vsak dan s častihlepnostjo mladega zdravnika in s ponosom na svoje metode mu je dajal električno segrete blazine kot obkladke tor mu predpisal dieto, ki jo je podpolkovnik izpolnjeval s spartanskim pogumom.
Irena von Stetten, njegova hči, je bila stara ena in dvajset let in prava lepotica. Vendar pa to. kar je vleklo Emanuela k nji, ni bila njena lepota, temveč čudno utripajoče' življenje, ki je izhajalo od nje, neka transparentnost nature, za katero ni našel besede. Bil je srečen, če je stopila v sobo in mrk, če je odšla. V temni predsobi tesnega stanovanja je med tem, ko je dajal navodila za podpolkovnika, slišal da mu je utripa’o srce tako glasno, da ga je bilo sram. Irena se je tiho smejala Tri tedne ni našel poguma da hj jo poljubil. Irena je bila zanj vse, kar je obsegal zanj pojem ,dame’. Da iè bila visoka in vitka brezdušna in vendar živahna, ne narejeno občutljiva kot večina deklet, da te im la svetle lase s topim sijem kakor kositer, da je bila plemkinja pa vendar uboga, da je imela neizmerno sposobnost biti vesela, vse, vse se je združilo v njem v izpo nitev želje, ki je prej sploh poznal ni. »Dekle ima raso«, je rekel sli ic Ravel s .slastjo stat ega samca, ki je svoje dni umel. cepiti vino in ženske.
Nebo se ni podrlo in zemlja se ni potresla in Irena mu ni dala zaušnice, ko jo je Emanuel objel. Sklenila je svoje roke za njegovim tilnikom in :ii poljuba samo sprejela, temveč mu ga celo vrnila. »Slednjič,« je rekla in globoko zadihala.
(se nadaljuje)
KULTURA
Brata Ciril in Metod
učitelia in prosvetiteija slovanskih narodov
Praznik sv. Cirila in Metoda dne 5 julija nas spominja začetkov naše pismenosti in naše kulture. Skoraj 1100 let je poteklo, odkar ie moravski knez Rastislav poslal v Bizanc sedanji Carigrad, odposlanstvo k cesarju Mihaelu s prošnjo, naj mu pošlje v deželo učitelja in škofa ki bi poučeval njegovo ljudstvo v - .a em jeziku o verskih resnicah. Bizantinski vladar je prošnji ugodil ter poslal na Moravsko brata Konstantina (Cirila) in Metoda.
Položaj zapadnih Slovanov je Ipl v devetem stoletju skoraj isti kot dandanašnji. Z zapada so bili izpostavljeni silevitemu pritisku germanstva, ki so ga nemški kne zi izvaja'i deloma z vojaško silo, deloma pa z nemško raznarodovalno cerkveno politiko. Z ogrske nižine so pritiskali na Slovane divji Obri, ki so deloma na lastno pest deloma pa v zvezi z Nemci vdirali na slovansko zemljo Rimska politika Petrove stolice 3a je bila dvorezen meč. ki je kdaj pa kdaj ugodila Slovanom da je z njih pomočjo krotila preveliko oholost in samogoltnost nemških knezov in škofov, v glavnem pa ij le podpirala Nemce podpihovala J Zapad proti Vzhodu delala zdra-£ ho med narodi in plemeni, skrat-l ka: se sveto držala starega izreka I »divide et impera« (razdvajaj in 1 vladaj).
E Knez Rastislav vsekakor dale-I koviden vladar, je spoznal da f morejo slovanski narodi ohraniti i svojo neodvisnost samo če bodo | imeli lastno pismenost in kulturo. Zato je sprejel solunska brata Konstantina (Cirila) in Metoda z veliko častjo in veseljem, saj sta tnu prinesla s seboj slovanski črkopis (»glagolska abeceda» ali »g agolica«) in prevode nedeljskih beril in evangelijev. Da! jima je vsa polnomočja da sta po vsej Moravski uredila slovansko bogoslužje in zbrala okrog sebe številne učence.
To prebujenje s'ovanskc zavesti in kulturnosti kajpada ni bilo po godu nemškim posvetnim in cer kvenim knezom, ki so smatrali Moravsko češko, Koroško in druge zapadnoslovanske dežele za svoje vplivno področje. Očrnili so slovanska blagovestnika kot krivo verca pri rimskem papežu, ki ju je takoj poklical na zagovor. Konstantin je v Rimu obolel stopil v samostan z imenom Ciril in čez dve leti umrl.
Ta čas je v Moravi zmagala germanofilska stranka, Rastislav je bil oslepljen in odstavljen in tako se je škof Metod odpravil k slovenskemu knezu Koclju v Panonijo (ob Blatnem jezeru), katerega ie bil z bratom Cirilom obiska! na potj v Rim ter mu prine-I sel slovenski prevod sv nisma in j drugih cerkvenih beril. Toda boj \ z nemškimi knezi in škofi je tekel dalje in Metod se jo moral «ti še trikrat v Rim zagovarjat zaradi obdolžitve krivoverstva Papež je sprva odobri! slovansko bogosluž-« je. pozneje pa spet na zahtevo nemških škofov svojo odobritev preklical. Medtem so nemški | škofje zvabi'i Metoda na Bavar-I sko'ga tam javno sramotili pre 1 tepli in vrgli v ječo Po dveh letih , in po! so ga morali na ?ahtevo i papeža spet izpustiti. Vrnil se je > na Moravsko, toda germanofilska l stranka mu je povsod metala po L lena pod noge; papež mu je dal 1 za pomočnika zagrizenega nem j škega .škofa in kp ie naposled ■ Metod v svojem 75. letu, izmučen
od trdega dela in težkih bojev umrl so planili Nemci in domači izdajalci po njegovih učencih, jih mučili prodajali v sužnost in do poslednjega izgnali.
Toda seme, ki sta ga zasejala solunska brata ni propadlo Njuni učenci so odšli med balkanske in vzhodne Slovane, širili tam slovansko bogoslužje in slovansko pismenost. Njuno delo je začetek naše pismenosti in naše kulturne rasti. Vsi Slovani se ju spominjamo z globoko hvaležnostjo še posebej pa mi na Primorskem, ki stojimo kot najzapadnejša veja slovanstva na braniku resnične svobode in demokracije. VI. B.
Ob
obletnici smrti
v
Matija Čopa
Dne C. julija je v savskih valovih ugrabila smrt Matijo Čopa, najbolj izobraženega med Slovenci svoja dobe. Sam Prešeren mu je posvetil 3 pomembne pesnitve, v katerih ga imenuje velikana učenosti, ga slavi kot svojega mojstra in vodnika, mu izpričuje naj-plemenitejše človeške lastnosti ter vroče slovensko srce.
Matija Cop se .je rodil 1797. v Žirovnici pri Bledu; bil je profesor na Reki in v Lvovu, nato knjižničar v licejski knjižnici v Liub. ijaiu
Čopa so predvsem zanimali jeziki, seveda ne njih slovniški ustroj, jezikoslovje, marveč je zikj kot shramba človeškega dui ševnega ustvarjanja. .Poznal je 19 jezikov, zato so mu bile dostopne estetske vrednote vse Evrope.
Cop se dolgo ni povzpel k pro. duktivnermi delu, vendar zakladi niegovetra duha niso ostal} neizrabljeni; rojaku in prijatelju Prešernu je odkrival lepote, ki so jih ustvarili pesniki starih ’in sodob-mh narodov, vplival je na formalno stran Prešernovih poezij ter mu postal vodnik v estetskih in metričnih vprašanjih.
V javnost je Čopa izvabil šele pesniški zbornik — Kranjska Obe. lica — Ko je češki pesnik Cela. kovsky napisal ugodno oceno Cbelice, jo je Cop prevel in objavil; dodal pa je še lastne opombe, da je tako branil vrednost Prcšer. nove poezije.
Napisal je tudi razpravo, v kalen je zavračal nov črkopis, me-telčico, ki so jo zagovarjali nasprotniki Cbelice. V črkarski pràv-d,i je slo za boj med staro miselnostjo in novimi idejami v literaturi. Starejši rod s Kopitarjem na čelu je priznaval le prozo, ki naj poučuje — mlaši rod pa sta vodila Cop in Prešeren, ki sta bo. tela, dvigu: ti slovensko kmečko govorico iz vsakdanje rabe na prestol naj višje knjižne umetnosti. Cop in Prešeren sta zmagala s svojim novim naziranjem o poeziji med Slovenci, zmagala sta tudi v 'šrkarski pravdi, kar je imelo za posledico zopet enoten črkopis.
Čopov vpliv ni tolik zaradi njegovih literarnih objav, marveč je temeljil na osebnem občevanju in skritem delu. Dq dobra g.v moremo spoznati le, če se poglobimo v njegova podrobna dejanja in njihove posledice za razvoj slovenske literature.
Njegov vpliv pa je bil tako pomemben, kajti ]e malo jih je bilo v Evropi, ki bi se mogli meriti z njim po številu obvladanih jezikov in globin literarne estetske naobrazbe.
GOSPODARSTVO
O KOŠNJI, SPRAVLJANJU Grašiča in turščica
SENA IN KRME
Kakovost krme (»ena» je -dv:s na od časa kedaj se kosi. ui od načina spravljanja sena £uš košnje zelo vpliva na kvaliteto krme Čim mlajše in finejše so insti ine. tem več sladkorja, škroba 'n be-tjakòvin vsebujejo. O količini kakovosti in- prebavljivosti teti tra-nilnih snovi v senu je odvisna donosnost (rentabilnost) našr živine Čim bolj se trave približujejo svo ji popolni zrelosti tem trše n težje prebavljive postajajo /akaj” Zato ker se v času popoln'ga raz evita, posebno pa ko začne seme
v	rastlinah že zoreti hranilne srn.
vi	(sladkor, beljakovine) iz azilih delov rastline fatebln in istiel koncentrirajo (nabirajo) v semenu. V listju in steblu pa- ki udde-ta v poštev kot krma. se (orniira težje večkrat pa sploh uoprebav-na vlaknina '.(celuloza) 'šeme p> košnji navadno odpade in ž njim glavne hranilne «novi v krini
Kdaj moramo začeti s košnjo9 Kositi moramo tedaj, ko cvete glavna krmilna rastlina (trava1, travniška biblica (festuca) .di p« nekaj dni po cvetenju pasje b a v e (dactilis glomerata). ker tedaj cve te večina trav in detelj. Na j večja napaka, ki jo morejo narediti na Si kmetje je odlašanje s košnjo S prepozno košnjo spravljamo na mesto dobrega sena na odet krmo. ki se večkrat po svoji hranilno.«! t ne razlikuje od srednje dobre sia me.
S pravočasno košnjo si kmet preskrbi najbolj tečno krmo. Od vseh krmilnih rastlin je najbolj občutljiva detelja. Če odlašamo s košnjo detelje z namenom, da bi pridobili nekaj več krme. detelja odcvete. a pi i sušenju takega sena in pri nakladanju odpade cvetje in listje — ostanejo le steblo, ki so najslaViši in najmanj hranilni del rastline. Tudi pri sušenju in spravljanju dobrega in pravočas no pokošenega sena moramo rav nati pravilno. Čim skrbneje in previdneje spravljamo seno (eni bolje ostane. Že sušenje samo po sebi napravi rastline zelo trde. kar zmanjša tečnost krme ?Caj po šele tedaj, če se suho seno ali trava večkrat na travnikih namočita? Dež izpere in pokvari re dilne snovi v krmi in tako pade hranilna vrednost sena. Omenil som že. da se slabo seno lahko primerja srednje dobri ali večkrat tudj slabi slami Razlika pa med slamo in prvovrstnim senom je razvidna iz tabel »Kemičnega sestava in vrednosti posameznih živil.«
Glavne hranilne snovi. Ki pridejo v poštev pri prehrani živine, so: beljakovine tolšča. sladkorne snovi in škrob ter vlaknina (težje prebavna snov).
Poglejmo, v kolikšni količini se nahajajo v krmi- ki nas zanima, te hranilne snovi:
Seno dobre	vrste	9.7
41,4	2.5	26.3
38.0	1.5	33.5
39.4	3 4	22.5
37.0	2.9	21.0
36.0	1.2	40.8
36.0	1.0	28.7
Slabo seno		7.0
Dobra otava		11.5
Seno dobre detelje		13.5
Pšenična slama		3.0
Ovsena slama		3.8
Omenjeno številke nam povedo le količino hranilnih snòvi ki so nahajajo v posamezni krmi. Že iz teh številk je razvidna velika razlika med slabim in dobrim senom ter med slamo in dobrim navad-’ nim senom in senom detelje Pri dobrem senu opažamo, da ima manj vlaknine ( najtežje prebavna hranilna snov) od slabega sena ali slame. Slabo seno ima n. pr. 33.5% vlaknine, dobra otava pa le 22.5%.
Vse to mini postane še bolj jasno. če vzamemo v roke tabele, v katerih se nahajajo številke le resnično prebavljivih hranilnih snovi — torej snovi, ki jih živali resnično izkoristijo (prebavijo).
Od 22.5 odstotkov vlaknine- Ul se nahaja v otavi, žival prebavi (izkorišča) It odstotkov, medlem
ko izkoristi iprebavi) od ‘135 od stoikov vlaknine v slabem senu le 15 odstotkov. Pri otavi »tane (i.5 odstotkov, a pri slabem senu 18 'Odstotkov vlaknine neprebavljene Pri pšenični slami na od t0.8 odstotkov celotne laknine prebavi živina le 20 odstotkov vlaknine
Terrei je seno tem elitnejše čim prej se pokosi in čim bolj jo listnato Zffodujn košnja daje sicer maio sena a to je še enkrat tečneiše. kakor prepozno «»košeno. V prehrani posebno mlečnih krav in mlade živine ima važno vlogo količina he jakovin v krmi To. kar je za človeka meso ali jajca so za živino beljakovine ‘šeno dobre vrste ima približno 10
Pokošeno travo se navadno potrosi enakomerno po senožeti Za to opravilo se pri nas nasplošno uporabljajo senene vile in grablje. V naprednem kmetijstvu se tudi to delo opravlja s posebnimi stroji.
Če so senožeti vlažne močvirje), moramo travo znositi ali speljati v bolj suhe lege. Na vsak način moramo poskrbeti, da se seno čim prej posuši in spravi iz senožeti. Seno ki predolgo leži po senožetih, izgubi na svoji tečnosti in hranilni vrednosti. Na senožetih. kjer ni mogoče sena v enem dnevu posušiti se to v popoldanskih urah pred roso zgrabi skupaj in postavi v tako zvane »lov-nice« (kope) Drugi tlan po rosi. ko se zemlja posuši- se trava ponovni raztrese, in v dnevu parkrat »premeče« Če se kosi v dežju, moramo pustiti pokošeno travo v redih in je ne smemo raztrositi dokler se vreme ne ustanovi in zemlja dovolj posuši.
Ko je seno popo'noma suho. se spravlja na senik ali pa v večje senene kope. Po nekaterih krajih kjer ni mogoče dobro posušiti otave ali poslednje detelje in lucerne, je navada pripravljat) takozvano »sivo seno« Seno ka-lero se je posušilo v dveh dneh po omenjenem načinu, ki pa še ni dovolj suho za na oder 'senik), se zloži v večje kope (premer 6-8 m). Takoj v početku zlaganja mora več delavcev (10—15) «eno dobro stlačiti in to vedno od sredine prah robu kone. Na ta način se seno tako stlači da se prepreči pristop zraka. V kopi se razvija občutna gorkota in pojavijo se posebne glive (fermenti), ki povzročijo neko vrsto vrenja v senu Seno postane Iroij temile barvo in z.adobi poseben vonj^ in okus Če je seno pravilno stlačeno in potem še dobro s kamni obteženo in pokrito. tako da mu dež ne ško-dujeduje. ga živina uživa zelo rada. Krmiti s takim senom začnemo po (i tednih. Vredno je omeniti še to da. po nekaterih krajih. (Koroškem, Štajerskem), tam kjer ni mogoče lucerne in detelje sušiti po travnikih uporabljajo za sušitev te trave različne lestve, droge s posebnimi klini, kozolce
llllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllll
Kmetovalci !
Na vaS strani v »Ljudskem tedniku« odgovarja naš kme tljski svetovalec vsak teden na razna gospodarska vprašanja, ki mu prihajajo Iz vse Primorske.
Kmetovalci !
pošljite vaša vprašanja na naše uredništvo in naš svetovalec vam bo rade volje odgovoril.
iiiiiiiiiiiiHitiiiHiimiiiHiiitniiiii
»dstotkov beljakovin, seno detelje pa ce.o 13.3 odstotke Pozno pokošeno in slabo spra vljeno seno pa . ima le ? odstotkov beljakovin in še te so težko prebavljive in slabe kvalitete
Novo neobležano seno ni pov-, sem zdravo. Živina ga težje prebavlja in večkrat ji povzroča vnet je želodca, drisko močno žejo in druge nevšečnosti. Priporočljivo je torej novo seno mešati z razno drugo klajo n. pr s svežo travo ali korenjem. Po drugi strani pa tudi prestaro seno nima prave tečnosti in hranilne vrednosti. To so v zvezi s košnjo dragocena navodila našim kmetom, ki se jih mo rajo držati če se hočejo izogniti raznim nevšečnostim.
itd. Krma se zlaga po teh pregra dah vedno vedno od spodaj nav zgor vse do vrha. Vrh se pokrije s slabšim senom ali z deščicami. Po krajih, kjer nastanejo v času sušenja močni vetrovi, uporabljajo kmetje trinožue kozolce. Na omenjene kozolce ju druge naprave se nikoli ne zlaga svežo, temveč vedno ovenelo travo, in to 36 ur po košnji. Na teli sušilnicah ostane trava, dokler se ne posuši — večkrat tudi 6—11 dni. Pred zimo se te sušilnike odstrani iz travnikov, da v neugodnih vremenskih pr ilikah ne segnijejo. O shranjevanju zelene krme bomo še govorili. Ob priliki shranjevanja sena je potrebno omeniti še nekatere grde navade naših kmetov. predvsem to. da spravljajo seno v senike nad hlevom, ki nima stropa, ki bi dovolj zavaroval krmo pred škodljivim izhlapevanjem iz hleva. Na ta način krma na seniku upija škodljive pline postane vlažna in plesniva in kot laka zelo škodljiva zdravju živali.
Postopek z vlažno, blatno, po povodnji izprijeno krmo
Zgodi se večkrat, da ravno pred košnjo radi močnih deževnih nalivov zalije voda v nižinskih legah senokoše (mlake). Blato in pesek se premeša s travo in pokvari krmo. Posledice te nesreče So večkrat občutljive. Živina zboli na prebavilih, v grlu in dušni-ku niso pa redki tudi slučaji, da breje samice zvržejo. Poplavljeno seno izgubi tudi na hranilni vrednosti Kako se mora ravnati s tako pokvarjeno krmo? Poprej ko spravimo tako krmo na senik, jo moramo dobro posušili in pri sušenju večkrat premetati tako, da vsaj dol peska in blata ’ odpade Tako onesnaženo dobro posušeno krmo ne smemo nikdar pomešati z dobro krmo. Torej izprijena krma mora imeti na seniku svoj po _ soben prostor.
Blato in pesek sta škodljiva zdravju in zato moramo p'’ed u-porabo na prikladnem or os toru seno rioliro otepsti in z vilami slrositi. Najboljši pripomoček pn je ako se posušeno in na orne njeni način očiščeno seno zreže za rezanico. popari z vročo vodo in dokler je še mlačna, krmi fle dodamo rezanicj še pest soli ali malo otrobov je toliko boljše.
Živino ne smemo gnati na blatne pašnike, dokler jih dež ponovno ne opere in dokler se ne posušijo. Naši kmetje dobro poznajo kakovost (kvaliteto) sena iz nizko ležečih travnikov. Tako seno (mlačina) pride v poštev edinole pri prehrani konj. V veliki stiski pa pride seveda prav tudi to seno, samo potrebno ga je dobro pripraviti in pravilno pokla-dMj živini.
Dr. Fran Juriševič
Zaradi letošnje pomladanske suše bo našim živinorejcem prihod njo zinit» gotovo primanjkovalo dobre krme Poseirno bo «»manjkanje občutno na kraškem terenu kjer ni prepozni dež zelo redki travi skoro nič koristil
Ker bc» ravno naš kraški živinorejec. zaradi nevzdržnega »nemškega stanja zelo težko kupoval primanjkujočo krmo. moramo misliti kako bi se na naicenejši način temu' odpomoglo. Priporočljivo je. da bi kot nadomestila uporabljali grašico in turščico, ki se ju seje po strnišču.
Grašico so sejali že v starih časih za krmljenje. Daje nam prav tečno in zdravo krmo toda le eno košnjo. Zaradi tega je važna kot pomožna krma. ki nam pride zlasti v primerih suše. kot je to letos prav. Nekateri živinoreje jo redno sejejo in se hvalijo, da jim grašica poprej razbohoten plevel popolnoma zatre.
Zelena turščica je tudi dober pripomoček v času pomanjkanja krme. Sejemo jo tudi po stmišču in jo pokladamo živini v poznem poletju ter v jeseni. Po nekaterih krajih jo sejejo od pomladi pa do poletja, tako da jo imajo celo poletje za zeleno krmo. Kot krma je sladka in sočna toda sama zase je premalo tečna, zato jo je potrebno mešati s kako boljšo krmo. Ne smemo jo tudi pregosto sejati, ker v tem primeru zbledi in ostane nizka. Na večjih kmetijah sejejo tur ščico v vrste ki so 20—25 cm narazen in jo kasneje enkrat okopljejo. Na 1 ha je treba 100— 150 kg semena.
Pridelek zelene turščico se iz datno poveča in izboljša, ako vse jemo vmes nekoliko graha, ki se potem vzpenja po turščicl.
Slabi turščici lahko pomagamo z gnojnico kakor hitro je pedenj visoka. Kosimo jo preden se po kažejo kolenca.
Za setev se priporoča ameriški konjski zob. ki jako visoko raste: vendar ta vrsta počasneje poganja, kakor domača
Omenil sem že. da se obe navedeni rastlini pokladata živini zeleni. Lahko pa se ju kot krmo shrani tudi za zimski čas in sicer na dva načina: V tako zvanem sl losu (betonska naprava za spravljanje zelene krme), ki je pri nas še zelo malo poznan, pa tudi na prava je precej draga. Drugi način pa je popolnoma enostaven in nič ne stane:
Na prostoru, kamor podzemeljska voda ne doteka izkopljemo 60—70 cm globoko pravokotno jamo z navpičnimi stenami ter jo na vseh štirih oglih pookroglimo Na dno in ob straneh jame polo žimo suho koruznico. tako da z njo zakrijemo zemljo. Na ta način pripravljeno jamo natlačimo z omenjenima rastlinama. Vmes se lahko vrže razna druga zelenjava, kot so: pesnica repnica itd. Ž ozirom na to. da bo nagnetena krma še vpadla jo je treba nanizati nad površino ostalega terena in zoževati tako, da napravimo podobo strehe. Poudarjamo da dobro stlačeno krmo pokrijemo zo pot s suho koruznico in potem vse skupaj s plastjo zemlje nad 30 cm debelo. Zemijo moramo dobre» zgnesti in steptati ter jo zgladiti Priporočljivo je tudi vrhu zemlje položiti žitno slamo, da po njej odteka deževnica. Končno še nanie-
S Titom v borbi -
zmaga,
s Titom v miru -
obnova!
čemo zemljo okoli jame. da .-e ne Steka v njo voda Še na neko važno okolnost moramo paziti! Razumljivo je da se krma v jami vedno bolj stiska in ponižuje- zato nastanejo sčasoma na vrhu v zemlji luknje in razpoke, katere pa moramo skrbno zadelovati da ne zaide v jamo zrak. ker Di sicer kima segnila in postala plesniva.
Tako shranjena zelena krma se v zimskem času po potrebi odkriva in s posebnim nožem >eže ter meša med suha krmila Živina jo zelo rada žre.
Prosen Josip
Kmetijski svetovalec odgovarja
Vprašanje: Po razpoklinah drevesne skorje in tudi po glavnih koreninah jablauovih dreves opažam neko bornbažasto belo maso. podobno plesni. Če pa z oko to maso pomečkani, opazim da gre za posebnega škodljivca sadnega drevja, ker ostaneta roka in drevo krvava. Prosim da mi pojasnite, kateri škodljivec je to 'n kaj je treba ukreniti, da se ga uniči. (Pavla).
Odgovor: Če z roko pomečkaš belo maso si okrvaviš roko in prav radi tega se imenuje ta škodljivec »krvava u š« (Schizo-neura lanigera). Živi v velikem številu na drevesnih koreninah, deblu in vejah, Razmnožuje se zelo hitro (imamo namreč 7 do 8 ge
a) nekrilatc, b) krilale in c) po krvavi uši povzročene nabrekline
neracij na leto). Škoda, ki jo povzroča krvava uš je ogromna, a obramba proti temu uničevale« naših jablanovih nasadov, ko je že napadel korenine, je zelo težka Uš uničujemo na ta način da odkrijemo napadene korenine, te dobro očistimo s posebno krtačo in namažemo korenine z drevesnim karbonilejem. Za pobijanje krvave uši po deblu in vejah, upó rahljamo 6% - raztopino neodendri-na ali 6% emulzijo mila in surovega petroleja (6 kg mila in 6 kg surovega petroleja na 100 ! vode). S posebno krtačo moramo razčistiti vse okužene dele drevesa tako da škropila prodrejo po vseh razpokah, kjer se je uš vgnezdila
Omeniti moram še, da ima krvava uš svojega naravnega sovražnika v majhni mušici (aphe-linus meli). To živalico gojijo umetno po nekaterih napiednih kmetijskih državah in jo razpošiljajo brezplačno na zahtevo sadjarjev.
Vprašanje; Katera krma je najboljša za teleta v prvem letu če primanjkuje mleka? (Anton — Okraj Bistrica).
Odgovor: Najboljše krmilo za teleta v prvem času Je mlekr; ču ga pa primanjkuje in smo prisiljeni teleta zgodaj odstaviti oziroma jim ne moremo dajati mle-ka. potem je za mlada teleta najboljša krma mehko in sladko seno in močna krmila (strto žito: oves ali ječmen). Od tropin so najbolj priporočljive lanene, ki imajo v sebi veliko redilnih in rudninskih snovi, katere mlada žival nujno potrebuje za svoj normalni razvoj.
Popravek: V zadnji številki »Ljudskega tednika« z dne 28. 6. t. Ì. se nam je v članku o »Ajdi«.» vrinila neljuba pomota glede količine ajde, katero uporabljamo za setev. Na Krasu zadostuje na 1000 m2 10 do 12 kg semena.
Dr. F. J.
Sušenje in shranjevanje sena
6. juttja W-M5
ŽENSKI KOTIČEK
Telesna vzgoja in žena
Vsakdanje telesne vaje so posebno ženskam potrebne, kajti redno gibanje ohranja svežost in prožnost telesa; ustvarja lepo postavo ter zabranjuje zamaščenje posameznih delov telesa in še mnogo drugih telesnih hib. Kako okretne, krepke, življenja In energije polne so žene in dekleta , ki se mnogo gibljejo v naravi in se zmerno bavi-jo s telesnim deiom in,športom!
Marsikatera žena je mnenja, da zadošča, akb doma pospravlja in opravlja druga hišna dela. Toda moti se. Telesne vaje morajo biti take,' da/ objamejo vse glavne mišice tako, da je prav vse telo deležno njihovega dobrodejnega vpliva
Važno je, da se teiesne vaje vrše res redno vsak dan. Tudi treba vsako vajo izvršiti do konca, kajti '"aka telesna vaja mora hkratu postati tudi vežha človeške vo'je. Delo mišičja naj bo hkratu tudi delo živčevja.
Gimnastične vaje treba izvajati vedno ob odpriem oknu. Obrabljen in okužen sobni zrak ne more biti zdravju koristen. Zato odprimo ob telovadbi okna na stežaj, da pr:de v sobo in v naša pliuča dovolj svežega zraka in da se ga nadiha tudi koža.
Praktični nasveti
MOČA •’OHISTVa
Kakor vsak» druga stvar, živa ali mrtva, tako potrebuje tudi pohištvo svoje nege Kako lepo i.n prijetno je, če imamo čisto, negovano pohištvo, pa če jo tako staro in preprosto. Ne enkrat na leto, t m več večkrat mora.mo pohištvo očistiti. Ni dovolj, da brišemo sam prah, pohištvu moramo dati tildi mikaj hranila, da dobi nazaj svoj blesk.
Za čiščenje pohištva obstojajo razna sredstva, toda najcenejši 'n tudi učinkoviti sta voda in mehka krpa; treba nani je samo časa in pa dobre • volje, da se ju poslužimo.
SU-herno pohištvo, lakirano ali samo barvano-! po očistimo z mlačno vodo, v kateri
smo namočili in močno oželi melino krpo, gobo ali mehko jelenovo kožo. V' vodo damo lahko malo kisa. S tako gobo ali krpo drgnemo po pohištvu ttoliko časa, da smo odpravili madeže in se pohištvo sveti. Nazadnje potikamo So s sullo mehko krpo. 1’oli-tiraiie, medile predmete tudi lahko namažemo s parketno pasto in »lika s krpo. Vsak dan je treba potem na lahko malo s krpo zdrgniti, da se lepše sveti. Kaj nam pomaga, če imamo še tako svetla in čista tla, če pa je naš., pohištvo medlo ali morda
Naša beseda
Če nočemo povedati nikakršnega dela, ampak samo, da nekaj obstoja, si pomagamo z besedico biti, to pomenja obstojati.
etV'>. » fivi-t j«
oseb in pravimo, da govorimo v ednini, dvoiint ali množini;
sem — jaz sena si — ti si,
je — on je, mi smo
vi ste oni so
Tej bea-dici biti pravimo pomožni glagol ali glagol brez pripone Če ga spreminjamo pravimo, da ga spregamo. Pri nas je še živ, pri Rusih je napol izginil Rus no reče: jaz sem kupec, ampak kratko: ja kuojee — brez sem, ali jaz sem krnel — ja krestjan — brez pomožnega glagola, jaz sem kadilec — ja kurjaščij. Ostala pa j" pri Rusih oblika bil (sem bil) za pretekli čas
Tudi v preteklem času se ločujeta dovršni in nedovršni glagol. Znan je izrek .lubin Cezarja, rimskega vojskovodje ki je živel tik pred Kristusovim časom, morilca galskih plemen:	Pr’šei sem. videt snu.
zmaaal somi Vse se je zgodilo, ddvršeno je
Lahko iii govoril med svojim prihodom-
prihajal sem, onazovai sem in zmagoval
Tildi to je v preteklosti, vendar je dejanje trajalo v preteklosti ponavljalo se ie
Tako imamo torej v resnici dvoje pretekih časov, dovršni in nedovršni. Napake
umazano, in se na njemu poznajo odtisi prstov.
USNJENI STOLI
Usnjene stole čistilno kakor vsako drugo usnje. Taki stoli potrebujejo precej nego in hranila, da ostanejo lepi in zdrže čim dalj časa. Zelo ogulj ne in umazane usnjene stote najprej dobro umijemo s svežini mlekom, nato pa jih namažemo s parketno pasto, ali pa tudi z dobrim mazilom zn čevlje in zelo. zelo dobro zdrgnemo, da ne ostane na stn-kdi ničesar, kar nam bi moglo umazati obleko. 1 ko čistimo tudi usnjen-, divane, zofe, suknje in torbice.
mora biti lepa
telatilo pid času pred preteklim, pri času torej, ki je že davno pretekel
Nekaj primerov: Ah se spomniš kako si zakričal, ko sj zagledal ranjenca? Najprej je zagledal in spoznal ranjenca nato je zakričal: torej napišem: Ali se spominjaš, kako si zakričal, ko si bil zagledal ranjenca Si zakričal je pretekli čas, ko si bil zagledal ranjenca, je predpretekli.
Dela se pa predpretekli čas h pri dovršnih glagolih Primer; mo’il je ^edovrš-n!k, zmolil dovršnih, če rečem: mlad je rad molil, pozneje se je njegova pohož. ost ohladila, govorim o dveh različnih časih, vendar je ves stavek v preteklem času in je raba pravilna Če pa rečem: Ko je zmo lil. je odšel iz cerkve nisem pravilno do ločil časa. Reči moram: .Ko je bil zmolil, je odšel iz cerkve
Se nekaj stavkov: Medved je ob lepem zimskem času hodil iz brloga, ki si ga je pripravil poleti, iskal je po sledovih, ki jih je naše) prejšnji teden. T0 ni pravilno!
Brlog si je pripravil že poleti, ’čito moramo rabiti predpretekli čas, torej: Medved je ob lepem zimskkem vremenu, hodil iz brloga ki si ga je bil pripravil že po'eti.
Sledove je tudi že prej našel, prejšnji teden. Torej vzamemo pretekli in predpre-lekli čas: Iskal je po sledovih, ki jih je bil našel že prejšnji teden.
s--—Jttušda&i tednitk
Tudi y prihodnjem času se oedovršnik in dovrsnik ločujeta, Bran kupoval, bom kupil, boš prenašal, boš nesel, bo plačeval: bo plačal. Kupoval: dejanje traja kupi): dejanje je dovršeno. Te našo posebnosti delajo tujcem, ki se učijo naš jezik, dovolj preglavic, kakor delajo nam preglavice razne številne vrste časov če se' učimo italijanščino, francoščino, nemščino in druge jezike.
J{umor
Dober tek!
Marc Twain, stavni ameriški humorist, je urejeval tudi list »Arkansas W-eckly Di-sputch«, glasilo trgovcev s perutnino. Nekoč je prišel v uredništvo zavitek. Vsebina — mastna gos. Marc Twain je iskal pismo, ki naj bi spremljalo pošiljko. Ni ga dobi’i. Prava blagodušnost je brezimna, si je mislil. odnesel gos domov, in kmalu so le še kosti pričale, kako mu je ta nepričakovani posladek teknil Šele za dva dni je dobil Twain, prišedši v uredništvo, na svoji mizi pismo: »Spoštovani gospod! Dovoljujem si poslati Vam te dneve gos. kj mi je crknila brez vidnega vzroka Alogoče mi boste Vi kot strokovnjak znali navesti njeno bolezen.«
REŠITEV IZ ZADNJE ŠTEVILKE:
Pregovor: Beseda ni konj.
Znamenje; Prost mora biti, prost- moj rod. na svoji zemlji svoj gospod!
Posetnica
U. Jeltič
Ugani poklic tega moža!
.ŠOFER: Jaz vozim že dvajset let. PEŠEC: Jaz pa hodim že petdeset let.
Odgovarja JOŽEKOREN — Založba Primorskega dnevnika. Trat.
jelena ^obilica
Prevod iz ruščine
»Kaj pa misliš, gotovo! Na vrhu ga naj-ilojo!«
»Joj, če bi mi, ne? To bi bilo lepo,« jo dejal Petka.
»Čeprav bi bil čisto majhen košček.«
»Jaz bi najprej kupil vrvice za ščuke, za GO kopejk! Tri klopke.«
»Naprej najdi!«
Zlata-seveda nismo našli, po potočkih smo so spustili k ribniku, ki je na tem kraju prav blizu ceste. Kako da se ne bi tu kopali? Kraj De bi mogel biti lepši. Po kopanju smo začeli ogledovati svoje zaloge Vsak je imel dva kosa 'bruha, ščepec soli in šopek čebulnih listov. Do Šestega avgusta je bilo prepovedano ruvati čebulne glavice, vendar se je izkazalo, da ima Petka tri glavice, a jaz. — dve. Glede mojih kosov kruha pa je Petka pripomnil: »Tebi, Je-gorška, je gotovo, babica odrezala kruh. Tako debeli so kosi!«
Koljuša ni imel čebule in tudi njegovi kosi kruha so bili tanki- Petka je izbral največjo čebulo in mu jo dal, rekoč: »Vzemi, Medvedek, da se najprej naučiš pri velikih.«
»No, pojdi vendar, saj sem starejši od tebe.«
»Za mesec! Čemu govoriti! Hajši se pomeri z menoj ! Videl boš, kdo je močnejši.«
Dal sem Koljoši polovico svojega kruha, a ni nič dejal. Naši očetje niso živeli dobro, a Koljoši je bilo najhuje izmed vseh. Ko smo tako izenačili zaloge, smo od vsega odlomili po košček. »Eh, s čebulico! To je dobro«, jo vzkliknil Petka. »Zdravo in dobro!«
»Dečki, kako cesta zavije! Kakor koli gremo, Perevozna gora — evo, tam je, povsem blizu. Najprej moramo obiti Mohnatevno. Kako je široka!«
»Zato tudi pravim. Od P ere vozu e gore bi k njej.«
Pri razgovoru o ravni cesti smo pojedli ves kruh s skorjo. Vsakemu je ostala samo sol — bilo je s čim začiniti juho. še enkrat smo se okopali rn šli. Po jedi in kopanju je bilo laže in prijetneje hoditi- Gledali smo v gozd, če niso morda že jagode.
Nenadoma je Petka zakričal: »Fantje, ze lena... ! Na grm je sela!« In planil je h grmu, iz katerega je istočasno skočila velika, svetlo-zelena kobilica. Midva sva prav tako kakor Petka vedela, da se s tako kobilico dobro lovi velika belica in ploščič in sva jo tudi začela Imiti, Take kobilice ne srečaš vedno in zelo daleč skače. V troje smo jo vendar ujeli i.n Petka je nesel pol zadavljen plen. Midva pa sva ga opominjala: »Glej, da je ne ižgubiš! Kobilice so zelo trdoživo!«
Petka pa je bahavo zatrjeval: »Pri meni se
ne bo izmuznila. Ni pala takemu v roke!«
Petkovo bahaštvo se je izkazalo za škodljivo.
»Pomisli! Ne bom je izpustil, sicer jo vdru-gič stisnem in ji še drugič zlomim nožico. Kam bo skočila broma?«
Predlagali smo mu: »Daj, da jo nesem!« a on se je bahal in opozarjal, da jo je ou prvi zagledal in ujel.
ne bi bili mi oglušeli!«
Sedaj se pa otepa.. Takega blaga lahko n lovimo, kolikor hočeš! Ne da bi se dogovori sva s Koljo začela loviti kobilice. Bilo jih mnogo. A največkrat so padali mastni rume e-, ki dajejo smolo. Tako rumeno kobilico s snes v pest, poskočiš v krogu na eni nogi poprosiš: »Kobilica, kobilica, daj mi smol Ona izpusti kapljico — črno in gosto, kak smola. Redkeje so padale črne, a zelene ni bi Petka pa se je posmehoval: »Ta pa ta! Ni ta
Naš plen pa ni zahteval tolike varno: kakor I etkov. Ulovljenim si zadavil glavo jih vrgel v vedro. Tam so se plazile okoli c njice s soljo in puščale smolo, čeprav jih ni če m prosil.
I ako smo bili zaposleni z lovom na kobi-1('\ da je etka vzkliknil: »Dečki, kaj vendar delamo? Ali smo šli lovit kobilice ali na Vršin-ke ribe? Pojdimo brž! Malo takih kobilic! Nesi mojo, kogar je volja.«
(Sc nadaljuje)

ŽRTEV FAŠISTIČNEGA
_____ spremljajo dem okraja ¥7 C2 \ tiene tržaške množice
k zadnjemu počitku
--
Jz držav obnove
Velika peč, s katero bomo močno zvišali proizvodjno, so prav tako popravili delavci sami
Plavži na Kertu, kjer proizvajajo velike količine turovega železa in jekla	r v
Velike mline, v katerih drobijo kamenje, »o delavci s pomočjo tehničnega osebja sami popravili
Češkoslovaška zahteva, da je Trst jugoslovanska luka; ker je to tudi v interesu vseh srednje evropskih držav
Wmd.	____H,.,. MU ■ . JU.- mM
llirnci AUII I
J UIX U SILA V 8 8 !
*• i
'
| - «ii

m
TITn
dii NECHCKME SVÉM
■- v- ^'vT r/-:
m '
m
®Plr :S5j 2*jpi

‘S
_ ■“fsliilš,,
«IH

;...=r»5!s:„ jsggsgg
u ^ M a.> ««»i	jjg. ,«**«*. ««