Oton Župančič:
Tuji mož.
Ženski glasovi.
I\do je tuji mož?
Kaj bi rad ta mož?
Proč od nas, ti plašni, strašni mož!
Tujec.
Kaj tako vam trd, nespravljiv obraz?
Moški glas.
Mnogih bratov smrt šla je preko nas, mnogih mest razval na srce nam pal, zlatih, belo krščenih, dragih, ko življenja dih — ni vrnitve, poti ni do njih.
Ženski glasovi. Joj nam, joj!
Tujec.
Nisem upa bil v pesem vam zaprl? Pevec je učil: Duh bo silo stri.
"Ljubljanski zvon„ XXXVII. 1917. 7.
338                                      Oton Župančič: Tuji mož.
Ženski glasovi.
Pevec je ta mož. Davnih časov mož. Videc-prorok je ta čudni mož.
Moški glas.
Časov glej razdor,
svetih slov zator:
vrglo nam je duše vznak,
čez oči zgrnilo mrak —
vsako čelo nosi Kajnov znak.
Ženski glasovi. Joj nam, joj!
Tujec.
Bratstva tajno slast sem poveril vam, ž njo duhov oblast poneizmeril vam; kaj počeli ste? Kam jo deli ste?
Ženski glasovi.
Kaj očita mož?
Kot sodnik je mož.
Srce v prsih nam obrača mož.
Moški glas.
O, za bratov šibkih rod,
za bodočnost njih usod
vzeli nase krivdo smo, gospod.
Ženski glasovi. Joj nam, joj!
Tujec.
Deca, hvala vam za besedo to;
Oton Župančič: Tuji mož.                                      339
nisem vedel kam z mislijo svojo; truden romar v noč trkal sem gredoč, trkal na nektero dver, deca, truden vsak večer — oglasili niso se nikjer.
Ženski glasovi.
Preobilje rož
vsul na tla je mož . . .
Zlatoslovno pismo sredi rož.
Pismo.
Bratstva tajno slast
nate zanaprej,
ž njo duhov oblast
danes in poslej.
Dar je moj gorjup,
težek zanj odkup:
venec, s trnjem prepleten,
možu v prša položen
za pravice in svobode vekovecni sen.
Ženski glasovi.
Kam je izginil mož?
Kdo je bil ta mož?
Kaj je hotel! Kaj nam dal je mož?
Moški glas.
To je hotel mož,
to nam dal je mož:
trnje bode izpod rož,
bratstva bridko slast nam dal je mož.