t-fltO LX¥	PoTtnTna pflfafan« ▼ (fnfovtHl
T C]uBTfanT, f firif, R. ifcteitfra issr
^lev. 2951 Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, m inozemstvo 120 Din
Uredništvo je » Kopitarjevi nl.b/lli

Telefoni arednfšlra ia ■prave: 40-01, 40-02, 40-08, 40 04, 40-08 — Izhaja vsak dan »Jatraj rasea ponedeljka ia dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.M1' za inserate Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj J4.79"
U p r a v u : Kopitarjeva ulica štev. 6.
£
Po praznikih
Stiska, v kateri se nahaja danes svet, je velika. Rešujejo jo na vse načine, zlasti na področju mednarodne politike, toda nobena pogodba in nobene zveze ne morejo človeštva rešiti iz zagate, v katero je zašlo. Narodom je treba ohraniti mir, obenem pa jim dati prostora za samostojno življenje in za možnost kulturnega in tehničnega napredka, toda ta naloga se zdi danes nerešljiva. Skupno življenje ljudi in narodov, ki edino more ustvarjati plodne vrednote, ki življenje dvigajo, je bilo malokdaj tako 0gT0-ženo, kakor je danes. Zdi se, da noben napor, nobena še tako odločna volja in nobena ideja'ne more spremeniti dogodkov, ki se s tako slepo nujo razvijajo, kakor da je človek in vse človeštvo zgolj igrača v rokah usode.
Evropa, zibelka omike vsega sveta, je skoraj do dna razklana in strastno išče enote, pu je kljub resnim in poštenim naporom ne najde. AVilsonova ustanova Zveze narodov, ki naj bi po skupnem sodelovanju, dobri volji in moralni avtoriteti jamčila za mir in vsak krvavi spopad -reprečila v kali, se bori s smrtjo, kateri, kamor je videti, ne bo odolela. Imamo zopet dve skupini velikih sil z njihovimi priveski, med katerima se nasprotja stopnjujejo do skrajnosti, dasi nihče noče vojne, pa vseeno no najdeta med seboj nobenega mostu, ki bi sebične nagone, upravičene in neupravičene težnje in naravne razlike združil v pošteno, mimo in kulturno tekmo, ki bi človeštvu bila v korist in bi bila naravno gibalo čedalje večjega napredka. Ta tragični razdor se je prenesel na ves svet, o katerem bi se moglo reči, da je ves Evropa, ker njen duhovni vpliv in civilizacijska sredstva objemajo danes vsa živa bitja in narode, ki stanujejo na našem planehi. Toda namesto, da bi Evropa vse človeštvo združevala, kakor je to njena najvišja naloga in od Previdnosti namenjen poklic, je poleg pozitivnih vrednot še povečala plemenske spore in jim preskrbela najhujša sredstva uničevanja ter jih oborožila sama proti sebi. In tako je danes usoda najprosvetljenejše celine odvisna od odločitev na bojiščih Azije in drugih delov zemlje, ki se vsi majejo pod velikim pretresom našega časa. Toda največje zlo jc to, da je precejšen del človeštva izgubil vero v moč duhovne osebnosti in v odrešilno silo religije ter obožuje brezosebne malikc denarja, množice, tako zvanili gospodarskih zakonov, utopičnega splošnega materialnega blagostanja in vsemogočne države ali pa slepo sledi samovolji nekaterih diktatorjev, ki vodijo svet z raznimi krilaticami. Človek se nehote spomni znanega izreka švedskega kanclerja Osenstierna izza tridesetletne vojne, ki je na vprašanje svojega sina. kakšna so skrivnostna sredstva, s katerimi državniki operirajo, odgovoril: >Dragi sin. ce bi ti vedel, kako silno malo je treba modrosti, da vladamo ljudi...«	.
Ali naj radi tega obupujemo? Če bi ne imeli vere, ki nam, kolikor jc to dostopno našemu omejenemu razumu,, odkriva smisel življenja, bi res morali obupati. Tisti, ki nad zemeljskim blagrom, golimi političnimi ideali naroda, viškom tuzemske kulture in tehnike ter tako zvanim neskončnim napredkom ne poznajo višjega in najvišjega končnega smisla človeškemu prizadevanju, morajo prej ali slej obupati, ker se srce trajno ne more zadovoljiti z ideali, ki so v polnosti nedosegljivi in na vsak način minljivi ter ne prinesejo prave notranje in stalne sreče, za katero je človek rojen. Tako velika je tragika človeka in človeštva, da se preobje vsega, čuti v sebi največjo praznino in se sprašuje, čemu ves neizogibni trud na tej zemlji, z največjo intenzivnostjo prav takrat, ko ima vsega, kar poželi, v največjem izobilju! Kako naj bi ne bil nezadovoljen, ko jc komaj na pol poti k tistemu višku blagostanja, socialne pravičnosti in kulturnih blagrov, o katerih sanja! Konec vsega je, kakor vsi različni globoki misleci od kralja Salomona do Nietzscheja, Kierkegaarda in Heideg-gerja vzklikajo, nič, če življenje ni zakoreninjeno v božjem počelu vsega bitja. Le kdor v to veruje tudi v tako temnem času, kakor je današnji, ko od nikoder ni videti rešitve, ne bo obupal, ampak bo v našem stoletju videl cas preizkušnje, ki bo kakor ogenj uničil zlo, ki se je nakopičilo v umih in srcih, razodel grdobo, sebičnost in hinavstvo tam, kjer je samo videz resnice in dobrote, in postavil na pravo mesto to, kar je pristfto in resnične vrednosti, ln šo to ve veren človek, da so taki časi, kakor je današnji, že bili in da morajo biti, pa da jih verno srce mora sprejeti s skromnim potrpljenjem, zaupanjem in neskončno ljubeznijo, ki je po božični poslanici pariškega kardinala edini lek za strašne rane naše dobe.
Minuli praznični dnevi se mnogim zdijo sama navada ali sentimentalizeni ali pa ostanek hinavske buržujske mehkužnosti, ki beži v kraljestvo domišljije, kadar hoče varati sama sebe. Seveda, kdor vidi le zunanjost Božiča brez njegovega religioznega smisla, ne more misuti drugače ln tudi marsikdo, ki se ne prišteva k brezvercem, doživlja te dni v takem mehkobnem razpoloženju kateremu ne odgovarja niti miselnost niti delavnost božično razpoloženega meščanskega človeka. Veren človek pa ve, da je božič praznik in realna podoba najgloblje ideje in najrealnejšega dejstva, ko se je liog uclo-večil, da zopet upostavi na dnu nase osebnosti božjo podobo in človeka ter veso jstvo eploli poveliča in zveliča. Ta Bog ni nobena temna usodna sila onstran dobrega in slabega, niti kak kruti demon, ki snuje brez smisla, pa tudi ne nekaj, kar se samo v sebi bori v neodoljivem razdoru dobrega in zlega, ampak rojstvo Potrta v Ivožični noči je razodetje osebnega, vsemogočnega in vsemodrega Boga v pravom in polnem človeškem liku. Po svojem trpljenju in no svoji slavi je to Dete večni posredovalec med Bogom in človekom, ki ju je med seboj spravil in človeka usposobil, da preobrazi sebe in ves svet v končno nadnaravno popolnost, ki narave ne uničuje, ampuk jo spopolnjuje. dviga in b.iza božanskemu idealu. To je pomen, smisel in vsebina Božiča, ki je praznik v božji milosti in vse-moči prerojene človekove osebnosti, ki jo je božji Sin zopet tesneje |>oveza z njenim vernim Izvorom. in ni slučaj, ampak logika te vzvi-
Q	Načelna beseda sv. očeta o veri in politiki
katoliške Cerkve v Nemčiji
V petek, 24. decembra, so ee zbrali v vatikanski palači vsi v Rimu navzoči kardinali, da svetemu očetu voščijo vsega najboljšega za božične praznike in za novo leto. Sveti oče jih je
sprejel v dvorani konzistorijev, kjer se je usedel na tron in je, potem, ko je 6prejel čestitke dekana kardinalskega zbora, kardinala Granito Tignatelli
di Belmonte. navzoče prisrčno nagovoril ter poudaril sledeče:
Naš čas nam kaže evet v hudih bolečinah, obdanega od nevarnosti, ki ga od veeh strani tarejo m ga še bodo. Toda najbolj nas žalosti, je dejal papež, dejstvo, da se v Nemčiji krščanska vera preganja. Treba je namreč 6tvari imenovati e pravo besedo in zato zavestno pravimo, da se v Nemčiji vera preganja. Čeprav trdijo, da preganjanja ni, pa vemo, da preganjanje je, in 6icer zelo hudo ter zelo žalostno v 6VOjih posledicah. Preganjanje, ki se ne poslužuje 6amo 6ile, ampak . tudi groženj, pritiska, neresnice in lokavo6tj 11
To svetega očeta hudo boli, tem bolj, ker jc vedno bil in je še največji prijatelj Nemčije. Papež pozna Nemčijo po njenih najboljših predstavnikih, po njenem narodu in jx> njeni visoki kulturi. Tem bolj je žalosten, da 6e danes v Nemčiji tako kruto žali resnica in da ne napadajo tam eamo svetega očeta, ampak vso katoliško duhovščino, katoliško vero in 6veto Cerkev, ki jo je sam Bog na zemlji zaupal papeževemu vodstvu in 6krbi.
Pravijo namreč v Nemčiji, da katoliška vera ni več katoliška, ampak da je postala zgolj politična naprava, kar služi za pretvezo, da Cerkev lahko preganjajo, češ ne gre za preganjanje, ampak za obrambo pred cerkveno politiko. Tukaj gre za prav isto obtožbo, kakor takrat, ko eo gnali našega Gospoda pred Pilata in ga tam obtožili, da uganja politiko, da je uzurpator in prekucuh, sovražnik cesarja, ki je zasnoval zaroto zoper rimsko državo. Pilat, ki te obtožbe ni razumel ali pa se je delal, kakor da je ne razume, je vprašal
Zatiranje katoliških
mladinskih organizacij
Curih, 27. dec. švicarsko časopisje prinaša nova dejstva, ki dokazujejo, kako narodno-socialistična oblast v Nemčiji sistematično dela na tem, da uničuje katoliške podlage življenja. V nadškofi ji Koln je oblast že meseca avgusta odr«dila, da veronauka ne smejo več učiti duhovniki, ampak samo učitelji. Zdaj so raztegnili to odredbo tudi na nadaljevalne in obrtne šole. Kolnski nadškof, kardinal Schulte je spričo tega izdal pastirski list, v katerem izvaja, kako mora prav v nadaljevalnih in obrtnih šolah biti posvečena verskemu pouku še večja skrb. Laični učitelji, katerim je civilna oblast zaupala pouk v verskih resnicah, morajo biti zo to usposobljeni in imeti v ta namen poslanstvo od strani Cerkve. Ker ga nimajo, katoliški otroci ne smejo takemu verouku prisostvovati. Tudi takozvani nauk o življenju« (Lebenskunde) ne more nadomeščati verouka. Nadškof se je nedavno moral izreči tudi zoper takozvano občestveno šolo (Ge-meinschaftsschule), ki ima v svojem programu nek verski pouk, ki pa je v popolnem nasprotju s krščanskim, oziroma s katoliškim. Kardinal opozarja, dn država sama katoličanom daje pravico, da svoje otroke pošiljajo v versko katoliško šolo, in sicer prav zato, da ne bi bili kakorkoli že primorani iti v tako šolo, ki verski pouk zanemarja ali pa ga daje v pro+ikrščatiskem duhu. Konkordat to pravico izrecno priznava io pravi, da država jamči za obstoj obstoječih katoliških verskih šol kakor tudi za to, da se smejo ustanavljati nove. Starši imajo po konkordatu pravico, da vložijo ugovor proti takozvanim ob-čestvenim šolam, čemur nasprotuje odkrito in prikrito nasilje, s katerim se pridobicajo zdaj otroci za brezversko in protikatoliško šolo, v
kateri se krščanski pouk nadomešča s poganskimi plemenskimi nauki.
Politična policija v Frankfurtu jo na podlagi takozvane Hindenburgove naredtve (ki je bila izdana zoper komunistična društva in tajno rovarstvo zoper varnost države) vse katoliško mladinske organizacije v limburški škofiji ter je zaplenila njihovo premoženje. Policija trdi, da so te mladinske organizacije prekršile nared-bo, ki verskim organizacijam prepoveduje skupne izlete, igre in telovadne vaje ter šport. Nadalje trdi, da so ee katoliški mladeniči vzgajali v protidržavnih čustvih in dn se niso pomišljali zaliti tudi državno vodstvo. Limburški škof je proti tej naredbi protestiral v okrožnici, ki so jo prebrali decembra meseca po vseh cerkvah. Škof poudarja, da je policija celo zaplenila dru, stvene zastavo po cerkvah, ki so so rabilo samo pri procesijah. Nadalje poudarja, da katoliške mladinske organizacije niso komunistične, ampak krščanske, dn delovanje katoliških mladinskih organizacij ni naperjeno proti državi, ampak da državo in njeno avtoriteto lo podpirajo. Kdor se hoče braniti pred brezbožnim komunizmom. ta bi moral katoliške organizacije le podpirati. Odredba limburške policije je tudi v očitnem nasprotju s konkordatom. škof poziva katoliško mladino, naj ne kloni duha in naj bo zdaj še bolj zvesta Bogu in njegovi Cerkvi. Društva in zastave so nam s silo vzeli, toda Kristusa in Cerkve nam ne morejo s silo iztrgati iz sroa. Tudi brez društvenih vezi se bo mladina lahko udeleževala življenja Cerkve in se vanj poglabljala. Zastava svetega križa hodi vedno pred nami!
Kristusa: >Kaj, ti si kralj?« To 6e pravi, ali ei res prišel zalo, da strmoglaviš kakor kakšen velik politični vodja naše cesarstvo? Toda Gospod mu je z božan6tveniin mirom odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega eveta! Ce bi moje kraljestvo bilo od tega sveta, bi moji pristaši zagrabili za orožje in bi mi prišli na pomoč.t
Tako — je nadaljeval papež — lahko rečemo tudi mi. Ce bi mi delali politiko, ki nam jo očitajo, bi v tem svetu, v katerem se spet toliko govori o oboroževanju in o vojskah, gotovo imeli Kaj besede in vpliva ter evoj prostor med političrtinu 6ilami. V resnici ne delamo take politike in se ne prizadevamo za to. da bi zasledovali politične cilje, ampak smo za to tukaj, da oznanjamo resnico in da zanjo pričamo, tisto resnico namreč, ki jo 6vet tako malo uvažuje, medtem ko ee briga za vse drugo, |>rav tako kakor Pilat, ki je dejal: »Kaj pa je eploh resnica?« Slovesno izjavljamo pred vsem evetom: mi ne delamo politike, zakaj če bi bilo to res, bi tudi nam lahko prišli na pomoč z orožjem, saj imamo po vsem svetu drage in zveste sinove. Mi se prizadevamo samo za vero in nam ni mar ničesar drugega.
Seveda — je nadaljeval sveti oče — naša vera zahteva, da vsak kristjan tudi svoje zasebno in družabno življenje usmerja po nostavj božji, po zahtevah Jezusa Kristusa — tona alj se to imenuje politika ali vera? Mi ne zasledujemo nobe nega drugega cilja, kakor da se tudi v državljanskem življenju in v socialnih odnošajili spoštujejo božje zapovedi, kakor jih mora sjroštovati vsak kristjan sam zase. Če kdo torej trdi, da zlorabljamo vero v politične namene, je to najhujše, kar se more komu očitati, in pomeni obrekovanje nc samo vseh škofov in duhovnikov, ampak tudi vseh dobrih katoličanov, ki nimajo nobene druge krivde nego to, da so pokorni božjim postavam in da po teh postavah živijo in tako doprinašajo največ k blagru države. Vsak, kdor hoče videti, vidi, da ne zasledujemo nobenih drugih namenov in da zabi-čujemo državljanske čednosti in socialne dolžnosti, ki jih mora vsak izpolnjevati po svoji vesti, ne iz strahu ali sebičnih motivov, ampak pred svojo vestjo in samitu Bogom. In zato še enkrat povzdi gujemo svoj glas in izjavljamo slovesno pred vsem svetom, da ne delamo politike, ampak da nam je mar samo vera.
Nato je sveli oče dejal, da nam nc preostane ničesar drugega, kakor da povzdignemo svojega duha in svoje srce k Bogu, ki naj nam pride na pomoč. Le On bo mogel storiti, da bodo naša prizadevanja in naše molitve obrodile evoj sad, da bodo sjx>znali resnico tudi tisti, ki zoper njo delajo. Ne 6inenio izgubiti [»trpljenja in zaupanja v božje usmiljenje iti moramo moliti tudi za tiste, ki nam prizadevajo krivico in trpljenje fer nana-dajo to. kar nam je toliko eveto, da bi, če bi bilo treba, dali za to tudi evoje življenje.
Nato je sveti oče zaključil svoj govor in vsem navzočim voščil vec najboljše za praznike in za novo leto ter jim podelil evoj apobtolski blagoslov.
Spor med Japonsko
in USA — poravnan
Tokio, 27. dec. AA. (Štefani.) Namestnik mornariškega ministra viceadmiral Jama Moto je izjavil, da je vesel vsebine odgovora ameriške vlade japonskemu zunanjemu ministru Hi-roti, ker pomeni ta odgovor likvidacijo znanega incidenta s fopničarko »Panay«. Namestnik mornariškega ministra je dodal, da je ta odbor zbtt-dih živahno zadoščenje v japonskih pomorskih krogih in potrdil, da bo japonska vojna mornarica izdala kar najstrožje ukrepe, da se v bodoče onemogočijo podobni incidenti.
Iz okolice ameriške vlade tndi potrjujejo vest, da smatra ameriška vlada po izmenjavi note z Japonsko dogodek na reki Jangee za poravnan.
V San Franciscu so bili izvršeni strogi varnostni ukrepi zaradi prenosa filma o bombardiranju topničarke »Panav«. Letalo, ki je film jireneslo, je zaradi slabega vremena prišlo z veliko zakasnitvijo v Honolulu. Film je zavarovan pri angleškem »Lloydu« za 325.000 din. Film straži šest policijskih agentov in je pod noj>ro-stanirn nadzorstvom filmskih operaterjev. Ko bo film prispel do Kalifornije, ga bodo takoj prenesli s posebnim letalom v Newyork. Tam ga bodo najprej pokazali Rooseveltu in državnemu tajniku zu zunanje zadeve Hullu.
Tokio, 27. dec. AA. (Štefani.) Liet_ - Jom.itira« piše, da je sovjetski poslanik na Kitajskem maršalu čangkajšku obljubil, da mu bo Sovjetska
Rusija poslala vse potrebno orožje in municijo in da mu bo izkazala tudi vso drugo pomoč, če bo maršal odslovil vse nemške vojaške svetovalce.
Konferenca držav r'm. trikoia
Dunaj, 27. dec. b. Tukajšnja >Stundec poroča iz Budimpešte, da v tamkajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo konferenci rimskega protokola velik pomena radi tega, ker se jc od zadnje dunajsko konference zgodilo nekaj zelo važnih zunanje-poli-tičnih dogodkov, ki bodo predmet razprav lia budi-peštanski konferenci. Predvsem bodo avstrijski, italijanski in madžarski državniki proučili položaj v Podonavju, ki je nastal radi pogajanj Madžarske z državami Male zveze. Važen element pri pogajanjih bodo tudi razgovori, ki jih je imel nemški državni kancler Hitler z lordom Italifaxom. O teh razgovorih je najbolj poučen italijanski zunanji minister grof Ciano, ki bo seznanil madžarske in avstrijske politike z njihovo vsebino. Prav tako bodo tudi proučili izstop Italije iz Zveze narodov. Dalje bo važna debata tudi o reviziji italijanskega gospodarskega sistema, ki veže Italijo rudi prefe-renciala z Avstrijo in Madžarsko. Pričakujejo, da bodo na budimpeŠtaneki konferenci proučili načrt za organizacijo skupnih gospodarskih odnosov med državami rimskega protokola.
šene simbolike, da za Božičem sledi novo leto.
Če [loglcdamo na veliko množico, bi naša božična vera bila seveda v nevarnosti, dn omaga, če pa znamo poslušati to, kar se dogaja v globinah, mislimo, da noben čas še ni bil tako zrel za to, da nas približa Stvarniku, kakor je naš čas. Znanost, ki je še pred par desetletji vero smatrala za otroško zaostalost, za praznoverje in duhovsko goljufijo, je za nami in sodobni mislec in znanstvenik se je zopet poglobil v metafiziko in celo naravoznanstvo nas sili k religiozni odločitvi in osmisljenju življenja, j Vsa socialna prizadevanja, tudi tista, ki so se i postavila na zmotno podlago, stremijo dejansko | za ciljem, ki ga je razodela krščagska religija | v svojem nauku o neskončni vrednosti in_ dostojanstvu človeške osebe. Pa tudi politični vodi-
telji človeštva niso še nikoli bili tako zelo kakor v našem času prešinjeni zavesti, da sc tudi javno življenje mora postaviti na temelje vere in morale, najsi tudi mnogi tega ne povedo javno in si skušajo pomagati z raznimi človečanskimi gesli, katera imajo dejansko svoj izvor in svoj smisel le v religiji. In še bolj nogo vse te panoge življenja je od Božjega prežeta vsa sodobna umetnost od pesmi, romanu in likov do najbolj poduhovljene umetnino, ki je muzika.
Najresneje pa nas letošnji prazniki ob nre-hodn v novo leto, ki naj bi značilo tudi vesoljno obnovo, opominjajo, da smo odgovorni pred božjim Detetom /a mladino. Od nas jo odvisno, ali bo podlegla nevarnostim našegu časa ali pn jim bo odolela in obrazovalu bodočnost človeštva jx> večnih smotrih človekove osebe.
Finančni položaj Francije
Pariz, 27. dec. AA. Havas. Včeraj se je začela načelna razjuava o proračunu v senatu. Zastopniki manjšine so protestirali proti temu, da mora senat obravnavati in sprejeti proračun v treh dneh. Posebno so poudarjali, da znaša proračunski primanjkljaj 7 milijard frankov. Vse to je posledica politike jirve vlado ljudske fronto, ker se moro blagostanje pospeševati samo, če se proizvodnja razvija v socialnem miru.
Nato je govoril finančni minister Bon ne t, ki jo rekel, da je proračun sestavljen zelo pošteno in da jo vlada za obnovo Francije mnogo storila. Od julija naprej je prišlo v državno blagajno 2N milijard frankov in tudi državni dolgovi so so znižali. Zlata podlaga Narodno banko pa se je zvišala za lo milijard frankov. Vse to so gx)tovo dobri znaki, da se finančni položaj ureja. Položaj franka je tehnično zdrav.
Parnik >Normandie< jo krenil iz Newyonka in vozi s seboj v Francijo za 150 milijonov zlata v palicah. Vsota zlata, ki se jo od H. novembra vrnila iz USA v Francijo, znaša sedaj 1.2 milijarde frankov.
JVagto dv!gan'e cen
Nova stavka v Franciji je povzročila nagel porast cen življenjskim fiotrobščinam. I'o statističnih podatkih so od julija t<)36 pa do danes poskočile cene: kruhu 62%. vinu +1%, maslu 80%, elektriki 16%, milu 71%, kavi 23%, v podzemni železnici 43%, na vlakih 25%. Ceno pa naraščajo še drugim predmetom. Splošno je zabeležen pora.st con med 25 in 50%. Delavci energično zahtevajo, da se jim plače zvišajo v sorazmerju s porastom cen.
Franciia klirinška država
Belgrad, 27. dec. AA. Finančni minister jo izdal odlok, da so ima počenši s I. januarjem 1038 Francija skupno z Alžirom smatrati za klirinško državo in da se imajo zato tudi pri njej izvajati določila prejšnjih odlokov finančnega ministra z dne 1. julija lanskega leta in 15 januarja t. 1., po katerih jo za uvoz blaga v te države potrebno poprejšnje dovoljenje zu uvoz in plačilo. Dovoljenje rla odlior za uvoz pri Narodni banki.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno, zmern mraz, malo bo snežilo, topleje.
Zemunska vremenska napoved. Oblačno v vsej kraljevini z jasninami na Primorju in na Vzhodu Nekoliko utegne srožiti.
»Dvojno nemštvo" v Jugoslaviji
Ljubljana, 24. decembra.
Pod tem naslovom eo prinesle celovške »Freie Stimmen« 22. decembra daljši članek u Novega Sada, ki prinaša kratko poročilo o 13. glavni skupščini švabsko-nemškega »Kulturbunda«. V prvem delu članka imenuje dopisnik skupščino »najveličastnejšo manifestacijo, odkar Kulturbund sploh obstoja. »Nato podaja v izvlečku govor predsednika Kulturbunda, ki pač zgovorno priča, da imajo Nemci v Jugoslaviji vse pravice, ki jih sploh more biti deležna narodna manjšina. V tem smislu je značilen stavek ▼ govoru predsednika, ki pravi: ». . , Svoj im zatiranim bratoro pod drugimi narodi se hočemo zaobljubiti, da bomo z vsemi močmi branili svoje narodne pravice tn posebnosti.«
Nato preide predsednik na ono »drugo nemštvo« v Jugoslaviji in pravi dobesedno: »Lahko torej trdimo, da je glavna skupščina Kulturbunda sijajno potekla in da je narodna 6tvar za nemštvo (v Jugoslaviji) sorazmerno zelo ugodna. Tem bolj pa se smemo čuditi, če pomislimo, da v isti državi in pod isto vlado veliko število Nemcev ne sme niti javno govoriti nemško — Ali Nemci v Sloveniji niso ravno tako državi zvesti kakor tukaj v dravski banovini? (Mimogrede povedano: verjetno je celoten članek, brez dvoma pa citirani del nastal v pisarni Heimatbunda v Celovcu, zato 6« mi čuditi, da o banovinah nimajo dovolj jasnih pojmov. Dopisnik iz Novega Sada bi skoraj gotovo vedel, da jc Slovenija in dravska banovina eno in isto ter da je večina jugoslovansik-ih Švabov v savski in donavski banovini. Op. prev.) Veljati bi morali zamfe vendar isti zakoni kakor za vse ostale narodne skupine t državi. Treba je torej brez pridržka ugotoviti, da se Slovenci nočejo brigati za to, kaj je dovoljeno Nemcem na Hrvatskem in v Srbiji (?), temveč da uporabljajo svoje lastne metode. Značilno pa je sledeče: ljubljanska radijska postaja je hotela prinašati premose o slovenskem življu iz Kočevskega. Iz nemškega jezikoslovnega otoka Kočevja! To se je zdelo celo belgrajski vladi pretirano in ie prenos® prepovedala. Iz tega in mnogih drugih primerov je treba ugotoviti da velja v eni im isti državi za Nemce dvojno pravo ...«
Že sama stilizacija sestavka, ne glede na absolutno nepoznavanje geografskih razmer v Jugoslaviji, nedvomno dokazuje, da je bil članek skovan v Celovcu, in to v pisarni Heimatbunda, centralne organizacije za raznarodovanje koroških Slovencev. Če bi bili kdaj Nemci v Sloveniji kakorkoli prizadeti v svojih narodnih pravicah, se bomo ozirali samo na mnenje moralno visoko stoječih, poštenih in nepristranskih opazovalcev. Odločno pa odrekamo v ta namen potrebno moralno kvalifikacijo ljudem, ki organizirano in sistematično raznarodujejo naš slovenski živelj na Koroškem. Odrekamo vsako moralno upravičenost, da bi se na demagoški način prikazovale razlike o postopanju z Nemci v Jugoslaviji vse dotlej, dokler slovenska manjšina na Koroškem nima materne besede. 11.000 uradno priznanih slovenskih šolskih otrok nima niti ene slovenske šole, 3800 čeških otrok na Dan aja pa ima 15 ljudskih in 6 meščanskih šol ter svojo gimnazijo s češkim učnim jezikom. Ali veljajo za dunajsko češko manjšino drugačni zakoni kakor za koroške Slovence? Ali ni Koroška prav tako v Avstriji kakor Dunaj?
Odrekamo vsako najmanjšo moralno kvalifika-
cijo glede prenosov ljubljanske radijske postaje iz Kočevja ljudem, ki so pod parolo »Grenzlandstun-de« skozi vsako leto sistematično uprizarjali celo vrsto demagoških in raznarodovalnih prenosov iz slovenske Koroške — preko vseh avstrijskih radijskih postaj in ne samo preko celovškel
In končno odklanjamo vsako polemiko glede kočevskih Nemcev z moralno nekvaliiiciranimi besedniki, ki se zbirajo v celovški raznarodovalni centrali in ki jim je raznarodovanje poklic in eksistenca.
Smrtna nesreča na cesti
Ljubljana, 37. decembra.
Danek db pol 5 popoldne se je zgodila v Štepanji vasi huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Na cesti v Štepanji vasi, 60 m od gostilne KregaT, sta hotela dva voznika drug drugega prehiteti. Na levi strani pa je šel zidar Jakob Br.e-skvar, ki ga Je voz zadel tako nesrečno v glavo, da je v hipu izgihnil. Breskvar je stanoval v Štepanji vasi št. 60 in zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. Voznik Setec Franc, ki je vodil konje, je uslužbeii pri Brecljevih. Obdukcija trupla bo dognala, ali je pokojnega zadela oje voza ali pa ga je bronih komtj.
Ponarejanje praznikov
Glavni božični prazniki eo za nami. Lepi eo bili in sami pri sebi ei moramo s samozavestjo priznati, da jih je slovenski narod lepo praznoval. Narod pravimo, celota, čeprav je bilo tudi na 6totine takih, ki 60 tudi te svete dni vzeli kot čas razbrzdanega »dopusta«, ki je kakor nalašč za to, da pod to ali ono pretvezo malo poveseljačiš. Toda taki so bili posamezniki, narod pa je te dni praznoval v najbolj prazničnem in zbranem razpoloženju.
Tak božič, kakor ga ljudstvo razume in praznuje, pa nekaterim ne da miru. Očividno m ne gre za politiko, za to ali ono stranko, ker z vsem tem to, verske misli prepojeno praznovanje božiča nima nič opraviti. Ce kdo s tako težavo in izumet-ničenostjo sScuša božiču vzeti tisto najlepše, kar ima, io mu dati nekaj modnega, dela to gotovo iz nekega drugega razloga — krščanstvu sovražen svetovni nazor, ki skuša praznike ponarediti, ker še nima take moči, da bi jih odpravil. Ta nakana je čisto vidno {»kazala svoje ostj iz tistega slovenskega tiska, ki ee ob vsaki priliki opredeli proti krščanstvu in ki ga je po tem lažje ločiti, ker je edino to v njem stalno, dočim so vse druge opredelitve boli vprašanje dneva in opor tun i tete.
Popoldansko glasilo JNS, »Slovenski narod«, je hotelo božič pahniti nekam v »človečaneko idejo« tal v »povratek solnca«. V svoji božični številki ga opisuje kot povsem moderno iznajdbo, ki naj nima nobenih korenin v veri. Božič mu ni »zgolj le cerkveni praznik, temveč praznik optimizma, vere v lepšo bodočnost — kakor je bil prvotno praznik vere, da 6e vrača solnce, vir življenja.« Taka po-narejevanja 6icer niso nič novega, pozornosti vredno je le to, 6 kakšnim trmastim nazadnjaštvom naši »naprednjaki« ponujajo 6voiim razredčenim čitateljem to svojo modrost leto za letom. Dasi ie božič zgolj cerkveni praznik, brez Cerkve božiča 6ploh m, dasi »prvotno«, pred nastopom krščanstva in Cerkve, ni bilo nič, nobenega nadomestka za božič, kljub tenm »Slov. naroda« ni sram pehate te lepe dni nazaj nekam v nomadske čase m jim krasti njihovo božjo misel in vero v Učlove-čenje Boga primerjati z »vero« v povratek sol ti ca. — Nomadu ni bilo treba nobene »vere« v račanje 6olnca, ker je to leto za letom videl in le ker ei teh pojavov razlagati ni znal, jih je obdal z mitologijo in veselim raznovanjem, »naprednjakn« iz leta 1937 po Kristusu pa naj bo božič nekaj podobnega. 6amo bolj civiliziranega ... Tolik je napredek tistih, ki 6o pripravljeni praznovati vse mogoče praznike io uprizarjati razne modne prire-
KINO UNION
Bol za dečka
Telefon 22-21
(Strel! um den Knabeti lo)
Film po romanu Hedde Westenberger, poln zanimivih in zagonetnih doživljajev, ki bi mogli biti tudi resnični. Prekrasne slike iz sončnega Egipta. Igra je odlično podana po priznanih igralcih: Lil Dagover, Maria von Tasitady, Wllly Fritsch in drugih. Predstave: ob 16., 19*15. in 21a13. url. amaruiMinBmnrTiiimr^^
Hudi hoji za Teruetl
Saragosa, 27. dec. AA. Štefani: V borbah okoli Teruela je nastalo zatišje. Čete »e med seboj samo od časa do časa obstreljujejo iz pušk. Posadka se še brani in prehaja celo v protinapade. Obkoljene čete so včeraj eelo zboljšale svojo postojanke in zavzele višine pri Sv. Barbari, kjer so se dobro zavarovalo. Posadka pa ima tudi še dovolj živeža Ln streliva in se lahko še dolgo brani.
Davi zarana je izšlo tole uradno poročilo štaba vrhovnega poveljstva nacionalnih čet: Junaški odjHir naših čet v Terucln traja dalje. Sovražnik je imel velikanske izgube. Naši oddelki so odbili vse sovražne napade in nadaljevali prodiranje. Se-
strelili smo dve sovražni letali, ki sta strmoglavili za našimi črtami.
Okoli enih po polnoči je boj postal posebno srdit Topništvo je otvorilo ogenj. Nacionalne baterije so vnovič bombardirale špansko prestolnico. Izstrelki so čedalje hitreje padali v glavne ulice mesta. Poslopju telefonske centrale, ki že slovi po številu izstrelkov, ki eo jo zadeli, tudi to pot ni prizaneslo.
Okoli Teruela je r teku huda bitka in izgleda, da so nacionalisti šele sedaj začeli s pravo ofenzivo. Proti večeru poročajo, da se jc general Franco odločil sačeti sedaj i ofenzivo na več odsekih.
Romuniji se obeta nova vlada
Nobene „ljudske Ironle4
Bukarešta, 27. dec. AA. (Štefani.) Na podlagi sklepa osrednjega volivnega odbora, ki je proučil rezultate parlamentarnih volitev, je število mandatov, ki jih dobe posamezne stranke, tole: vladni liberalci 154 mandatov, narodni zaranisti 82; stranka »Vse za državo« 60, krščanski nacionalisti -10, madžarska manjšina 19, liberalni disidentje 17 in radikalna kmečka stranka 9 mandatov. Ker vlada ni dobila polovice celotnega števila vseh poslancev (3vS7), je možno, da bo Tatarescu v začetku januarja podal ostavko.
Kralj Karel je prekinil svoje bivanje v Sinaji in se je vrnil v Bukarešto. V tem vidijo v političnih krogih napoved bližnjih posvetovanj za sestavo nove vlade. Trde, da je Tatarescu izročil kralj« takoj po njegovem prihodu v Bukarešto odstop svoje vlade. Politični krogi menijo, da je edini izhod iz kriz« koncentracija liberalov in narodnih
""i""
Umrla je moja dobra sestra in gospodinja
stara 78 let, večkrat previdena s svetimi zakramenti.
Pogreb bo v sredo ob 3 popoldne iz kapiteljskega žtipnišča.
Vsem svojim duhovnim sobratom jo priporočam v molitev I
Novo mesto, dne 27. decembra 1937.
Štefan Trškan, kanonik.
»M
zaranistov. Glavni tajnik narodne zaranistične stranke Madgearu je izjavil, da nima njegova stranka nobenih simpatij do tujih »ljudskih front« in nobene želje po ustanovitvi kake romunske »ljudske fronte«. Narodno laranistična stranka teli vladati v Romuniji v skladu X romunskimi narodnimi interesi, ne da bi posnemala katerokoli tujo vladavino.
Kralj bo o demisiji Tatareeca odločal po novem letu. Snoči so v političnih krogih mislili, da bo kralj zaupal mandat za sestavo nove vlade šefu vodji liberalne stranke Bratianu. Mislijo, da se bo Bratianu mogel sporazumeti z narodno kmeteko stranko in da mu bo parlament o pravem času izglasoval proračun za leto 1938-39.
Imenovanja v sodni službi
Belgrad, 27. decembra. AA. Za starešino okr. sodišča v Ložu 4. skupine 1. stopnje je imenovan Vladimir Velušček, sodnik na okrajnem sodišču v Ljubljani. — Pri disciplinarnem sodišču kasa-eijskega sodišča pri Stolu sedmorice oddelek B v Zagrebu je imenovan za predsednika dr. Jakob Konda, predsednik kasacijskega sodišča, za njegovega namestnika dr. A. Knndijns, sodnik kasacijskega sodišča, za člane dr. Ante Kandijag, Josip Metkovič, dr. Avgust Munda, dr. Fran Pihler, sodniki kasacijskega sodišča, in za njihove namestnike Anton Lajovic, dr. Josip Fišinger, dr. Kazimir Pasini in Ivo Iveta, sodniki kasacijskega sodišča.
—	Premeščena sta k okrajnemu sodišču v Ljubljani Albin Torelli. sodnik okrajnega sodišča v Radovljici v 4-2, in k okrajnemu sodišču v Radovljici Josip Fister, sodnik okrajnega sodišča v Ljutomeru v 7. skupini — Povišan je v 3. skupino 2. stopnje Gilbert Zupančič, starešina okrajnega sodiščji na Brdu. — Upokojena sta Pavle Kleber, j vodja zemljiške knjige v 6. skupini na okrajnem ; sodišču v Mariboru, in Anton Kajfež, starešina j okrajnega sodišča v 3. skupini 2. stopnje v Ložu. |
—	Imenovani so v disciplinarno sodišče pri ape- 1
Bolj jasen, bolj premeten in bolj na dc cilj preračunan je božični članek v zadnjih
ditve, le cerkveni prazniki so jim toliko napoti, da za vtsako ceno hočejo dokazati, da to niso »zgolj cerkveni prazniki«.
»Slov. narod« še toži, kako silno dober, pravičen in usmiljen je bil nekdaj ta svet, danes pa je tako strašno pokvarjen. Seveda, »včasih so ljudje praznovali božič kot praznik miru, praznik človeškega bratstva ter .zmage čtlovečansikih idej«, danes pa »ljudje po božje časte zlato tele, ki ga imenujemo s pravim imenom sebičnost, mater vse ga zla«. Nato 6e euče okrog te sebičnosti, da ae mu izgubi že nit miselne zveze: sebičnost mu izvira iz »pokvarjene človeške narave, iz ekrajnega človeškega individualizma«, to pa »pooetruje boj za obstanek«, v tako urejenem svetu pa se »stopnjuje sebičnost«. Tako te muči s svojo zapleteno modrostjo do zoprnosti io ko že misliš, da bo povedal kako zdravilo temu strašnemu zlu, pa obupano vzdihne: »Nad tem ee je vredno zamisliti.« V tej resignaciji te ta »naprednjak« pusti, naprej si pomagaj saim... Da bi razložil, kako je moglo priti do tega, da danes ljudje malikujejo zlato tele, ko so nekdaj tako lepo praznovali božič »kot praznik miru, praznik človeškega bratstva ter zmage človečanskih idej«, toliko" jx>guma jx>pol-danskemu glasilu JNS seveda ni mogoče prisoditi. »Slov. narod« se zavzema le za to, da bi Se naprej praznovali božič v znamenju teh »človečan-ski-h idej«, čeprav so se po njegovem lastnem priznanju izkazale kot preslabotne, da bi mogle zavreti delovanje »pokvarjene človeške narave«. Zato se mu tudi vse razblini v neko sentimentalnost, ki je od danes do jutri, toda praznika Kristusovega rojstva le ne mara priznati.
določeni , ostankih nekdaj mogočnega Pucljevega glasila. Že naslov 6am je drzen m brezobziren: Rojstvo svobodnega Boga. Tudi ta strašno toži nad pokvarjenostjo sedanjega sveta, o kateri pa tako govori, kakor da bi te rad našuntal, da bi vzdignil pest in udaril po V6eh tistih, ki božič še v božjem duhu praznujejo in ki še govore o Bogu. ker te slika kot največje pokvarjence, ti so nra krivi vsega zla. Ta gorečnost za iztrebljenje vsega božjega ie člankarja zapeljala tako daleč, da 60 se mu eelo leta zmedla: »Božič leta 1918 je zaznamovan s podobami vsega zlega.« Nato v izlivu jeze opisuje, kakor da 6e vse te podobe zlega vlečejo čez 6vet v božjem itnenu: »Koliko žrtev je bilo storjenih, koliko pohlepa nasičenega, koliko ječ napolnjenih, koliko neproglaSenih svetnikov sežganih od tistih, ki so ga oznanjali! — Imajo ga za meč, s katerim pokoncujejo bližnjega, služi jim za ustrahovanje, za odtrgovanie kruha od ust nedolžnih, za preganjanje zvestih, za nasičenje pohlepa po imeflcti. Služi jim za kratenje., jemanje svobode, za poniževanje človeka pred človekom, kakor da bi mogel še kdo biti bog razen Boga samega.« Vsak učitelj boljševiške brczbožnišfce šole bi bil takega člankarja vesel. Vse skupaj je en 6am izliv gneva nad božio mislijo med Slovenci in strupena želja: v božiem imenu uničiti med njimi vse. kar že govori o Bosn, ker samo on je pravi pristaš svobodnega Boga«, vsi drugi, ki o Bogu govore, pa imajo to samo za pretvezo... Ce bi med Slovenci vstal kdaj odkrit bogotajec. ki bi pogmpno povedal, kaj bi rad iti ki bi pokazal, da je pripravljen tudi kaj žrtvovati za svojo krivo vero, bi 6e bilo lahko znajti, naša nesreča in nevarnost je v tej bojazljivosti, v hinavščini, da vsak ©toni pred množice s ponarejenim rožnim vencem v roki in vpije proti pravemu, zlasti odkar je kominterna dala navodila za ve6 svet, naj »pristaši boja proti fašizmu" ne izzivalo verskega čustvovanja narodov... Za konec ta kulfurnoboljni člankar takole izraža svoie božično voščilo: -»Srečen in lep bodi Vaš Božič
—	Božič Boga. ki pra niso uklenile roke človeških računov in strasti, Boga, ki ga je sprostila in rodila prava vera, vera v svobodnega človeka, brata bratn, ne poveljnika in ne podložnika.« Z nauki doslej znanih ver ni mogoče ugotoviti, katere vere •božič oznanja ta članek. To je nova vera, ki je do dna sovražna dosedanji veri. Ce je bilo to napisano v slovenščini, je gotovo to namenjeno dosedanji veri Slovencev.
To sta dva sovražna pojava, ki sta ee za letošnji božič pokazala v slovenskem tisku iz starih, kulturnobojnih zalog, ki 6e ob takih slovesnih prilikah le osredotočijo. Vsa ta tuja modrost se množic ne prime, ker mi nismo za poganstvo, je nam pa opomin, kako budno bo treba varovati našega duha in braniti — naš božič, tisti božič, ki ga praznujejo že dolgi rodovi. In prav letošnji božič je bil v tem oziru tolažilen. Vse cerkve jx> mestih in na deželi ne samo polne, ampak naravnost oblegane, petje pristnih, domačih božičnih pesmi, slavnostno, pa vendar resno razpoloženje ljudstva
—	vse to je letos dajalo božiču poseben značaj. Vsj opazovalci našega ljudskega življenja priznavajo. da tako zbrano in lejx> in v tako močnem cerkvenem duhu še ni potekel noben božič kakor letos. Taki,le napadi od 6trani so pa tudi znamenje, da je še nekdo drugi v deželi, zaradi katerega ne smemo zaspati ob prvih uspehih prebujenja.
lacljskem sodišču v Ljubljani za predsednika dr. Vladimir Golja, predsednik apelacijskega sodišča, za namestnika dr Leo Mastnik, podpredsednik apelacijskeira sodišča, za člane dr. Leo Mastnik, dr. Krik Ebrl. Vinko Straser, dr. Miljko Krajnc, sodniki apelacijskega sodišča, in za namestnike dr. Fran Kovča, dr. Jakob Prešern, dr. Maks .Tuvanc, dr. .Turij Stempihar, sodniki apelacijskega sodišča. — V disciplinarno sodišče Stola sedmorice v Zagrebu so imenovani: za predsednika dr. Milan Kugler, predsednik Stola sedmorice, za njegovega namestnika dr. Pavle Mnrčec. sodnik Stola sedmerice, za člane Vnsn Mikasinovič, Štefan Rreberina. Rafael Rosandič tn Peter Matnšlč, sodniki Stoln sedmorice. — V disciplinsko sodišče apelacijskegi: sodišča v Zagrebu so imenovani: za predsednik:: dr. Otoknr Konrad, predsednik apelacijskega sodišča, za njegovega namestnika Dušan German" vič, podpredsednik apelacijskega sodišča, in zn člane dr. Vojislav Djordjevič, dr. Rilinrd Nikolič Franjo Piskač in D.iuro Mraz, sodniki apelacijskega sodišča v Zagrebu.
Odlikovanja
Belgrad, 27. decembra. AA. Odlikovani so c
redom jugoslovanske krone 3. stopnje: Lavoslav Singer, predsednik črešnjevskih premogokopov iz Zagreba; Tomislav Vrbanič, ravnatelj Združenih rudnikov in topilnic iz Zagreba; dr. Niko Ljubic, odvetnik iz Splita; Itihard Skubec, glavni ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe; z redom sv. Save 3. stopnje inž. Vladimir L i p o 1 d, rudarski glavar v p. iz Ljubljane; z redom jugoslovanske krone 4. stopnje inž. Veljko Jovanovič, rudarski glavar iz Zagreba; inž. Avgust H e i n r i e h, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe; Ven-česlav J a k i 1, lastuik ruduika v št. Janžu pri Črnomlju, in dr. Maks Obersnel, član upravnega odbora Glavne bratovske skladnice v Ljubljani; x redom sv. Save 4. stopnje inž. Josip M o <5-n i k, rudarski glavar v Ljubljani; inž. Dragotin Mah, rudarski glavar v Sarajevu; Rudolf Lov-renčič, višji rudarski svetnik v Celju; inž. Leon Kavčnik iz Ljubljane; dr. Vinko Vrhunec, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe; inž. Alojz Kolka, ravnatelj rudnika v Zagorju, in inž. Friderik D r o 1 z, ravnatelj rudnika v Hrastniku; z redom sv. Save 5. stopnje Miloš Teslih, industrijalec iz Siska, Janko Gruden, rudarski podjetnik iz Idrije, inž. Viktor Fetih, upravnik topilnice v Mežici, inž. Gustav G o ga 1 a, upravnik svinčenega rudnika v Mežici, in Loqze D u -1 a r, upravnik Glavne bratovske skladnice v Ljubljani.
Delbos v Pragi
»La voce degli ItaiKami«, dnevnik italijanskih' emigrantov, ki izhaja v Parizu, priohčuje v Številka z dne 22. decembra sliko, ki kaže prizor ob prihodu francoskega zunanjega ministra Delbosa T Prago. Na sliki je zlasti vidna skupina deklet v narodnih nošah, mimo katere stopa Delbos s svojim spremstvom. Vsa dekleta ms molijo P°d nos v pozdrav — stisnjeno pest, kar je po vsem svetu, kjer je komunizem v moči, znamenje komunističnega pozdrava ...
Kako se zbirajo prispevki
Na naš članek pod tem naslovom, v katerem smo objavili zanimivi način pobiranja prispevkov za sokoteki dom v Slov. Bistrici, smo prejeli sledeče pismo:
1.	Ni res, da učim jaz otroke slovenščine, pafl pa je res, da od 10. marca 1935, t. j. od dneva, ko sem nastopil v Slov. Bistrici svoje službeno mesto, pa do danes — nisem poučeval niti ene ure slovenščine.
2.	Ni res, da »bo sedaj nekoliko bolj jasno, odkod pri naši mladini tako pomanjkljivo znanje slovenščine«, pa? pa je res, da v slučaju, če je gornja trditev — da je pri naši mladini pomanjkljivo znanje slovenščine — resnična, ne zadene mene nobena krivda.	;
Sprejmite, g. urednik, izraze mojega sj>o5to-vanja — Ferdo F. Vigele, nastavnik meščanske šole v Slov. Bistrid.
S tem popravkom se je odprlo novo vprašanje:
1.	V katerem jeziku g. »nastavnik« poučuje v šoli. če ne v slovenščini?
2.	Koga zadene krivda za pomanjkljivo znanje slovenščine pri mladini, če ne učiteljstvo?
!' ' isi hioti
Športna vest
Ankara, 27. dee. AA. Anatolska agenti japo-
roča: Nogometna tekma med Bukarešto lir "Ankaro Se je v soboto končala z 2 : 2, včeraj pa je zmagala Ankara s 5 : 3. Danes odpotuje moštvo Bukarešte v Carigrad, kjer bo igralo z moštvom Carigrada.
Zavarovanje uslužbencev
bratovshih skladnic
Belgrad, 2TT dee. m. Minister u gozdove in rudnike je predpisal pravilnik za uslužbence bra-tovskib skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon kraljevine Jugoslavije. Pravilnik je objavljen v današnjih »Službenih Novinah« in je postal danes veljaven.
Belgrajske vesB
Belgrad, 27. dec. AA. Te dni se je bm8ah
pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti Vojislavu Osmokroviču zaradi komunistične propagande. Obtoženec je obsojen na pet in pol leta robije in na trajno izgubo častnih pravic.
Belgrad, 27. dee. AA. Kmetijski minister je dovolil kredit 100.000 din za dograditev poslopja kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Novem Sadu.
Aleksinac, 27. dec. m. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je na svojem potovanj« po niškem okraju prispel danes v Aleksinac, kjer je imel uspešen shod JRZ. V svojem govoru, ki ga ie imel no shodu, je zborovalcem tolmačil politiiko sedanje kraljevske viade, ki so jo vsi odobrili in obsodili delovanj« poslanca Ljube Jovanoviča. V svojem govoru je minister Cvetkovič ponovno poudaril, da bo kraljevska vlada v najkrajšem času rešila vprašanje naših invalidov. Iz Alek-sinca se je minister g. Cvetkovič odpeljal v Belgrad.
Osebne vesti
Belgrad, 27. dec. m. S kraljevim ukazom je premeščen na realno gimnazijo v Užiee Ljudevit Cimperman, profesor na državni realni gimnaziji v Celju.
Z odlokom trgovinskega ministra je premeščen za strokovnega učitelja na državno srednjo tehnično šolo v Novem Sadu Vital Graborov, strokovni učitelj na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani.
Ljubljana, 27. dec. AA. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v torek 28. in v petek 31. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani bo poslovala za stranke dne 31. t. m. zaradi letnega zaključka od pol 8 do pol 11.
Novo mosto, 27. decembra.
V Novem mestu je v kapiteljski hiši umrla Frančiška Trškan, sestra in gospodinja kanonika g. Štefana Trškana, stara 78 let. G. kanoniku je vestno gospodinjila skozi 25 let. Zadnje leto je bolehala, dane« pa je mirno v Gospodu zaspala. Pokojnica je bila velika dobrolnica revežev, Naf ji sveti večna luč! Gospodu kanoniku naše iskreno sožalje I
ie Slomškove družbe
Ljubljana, 27. dec.
Običajno vsakoletno božično zborovanje krščanskih učiteljev, ki so strnjeni v svoji kulturni matici Slomškovi družbi, se je pričelo danes dopoldne ter se je spremenilo v veliko manifestacijo naših vzgojiteljev za ideale krščanske vzgoje Ln v potrditev, da smatra velik del slovenskega učiteljstva nauke Cerkve za neobhodno nujne za sodobno vzgojo slovenske mladine Ob 0 zjutraj »o imeli zborovalci v frančiškanski cerkvi službo božjo, pri kateri je vneto pel božične pesmi učiteljski zbor. Takoj po službi božji pa se je pričelo zborovanje v frančiškanski dvorani.
Učitelji in učiteljice so dvorano napolnili skoraj do zadnjega kotička. Med drugim so se zborovanja udeležili minister dr. Miha Krek, iti je bil deležen navdušenih ovacij, banovinski šolski nadzornik za osnovne šole prof. Jeglič, okrajni nadzornik Erjavec, zastopnika katenet-skega društva prof. dr. Fajdiga in duh. svet. Anton Čadež, zastopnik »Krščanske šole« dr. Dermastia ter drugi zastopniki. Načelnik prosvetnega oddelka dr. L. Sušnik je opravičil svojo odsotnost in poslal tople pozdrave. Zastopani so bili tudi ženski redovi, ki se bavijo z vzgojo mladine.
Zborovanje je vodil predsednik Slomškove družbe ban. nadzornik g. štrukelj, ki je toplo pozdravil vse odličnikc in zborovalce Prvi jc nato predaval dr. Fajdiga o »Katoliški akciji in učiteljstvu«, nato je predaval spiritual dr. Kraljic o »Potrebi notranje obnove«, nato pa je ravnatelj dr Capuder govoril o spornih in nespornih vprašanjih naše vzgoje. Učitelji in učiteljice so vztrajno sledili vse globoke misli, ki so jih razvijali predavatelji. Po predavanjih se je razvila krajša debata, v kateri so učitelji zlasti izrazili zahtevo, naj bodo nove spremembe šolskega zakona ta.kšne, da bodo odgovarjale slovenskim in katoliškim načelom, ter da naj bodo v bodoče odstranjene iz zakona vse nevšečnosti, ki okrnjujejo staršem, cerkvi in narodu njihovo pravico in dolžnosti do vzgoje naših otrok.
Popoldne ob treh se je zborovanje nadaljevalo. Prva je predavala prof. Lnbernik o »Družini kot vzgojni zajednici«, nato pa je predavala prof. Ina Slaparjeva o »novih socialnih vprašanjih«. Obe predavanji sta bili sprejeti z veliko pozornostjo.
Izčrpno poročilo o tem božičnem zborovanju slovenskega katoliškega učiteljstva še priobčimo.
Mariborski grad — muzej
Iz zahaienih stanovanj nastajajo velikanske dvorane Dosedanji muzej — polici(ska t>o;ašn ca
Nobena zgradba v Mariboru še ni povzročala v javnosti toliko razpravljanja in govoric, kakor mariborski grad. Takrat, ko ga je mestna občina kupila, se je čula upravičena kritika zaradi previsoko kupnine, potem ko ga je prejšnji režim hotel izpremeniti v magistrat, je javnost to zaradi previsokih stroškov soglasno odklonila. Sedan ja občinska uprava pa je zavrgla vse fantastične načrte z gradom ter ga je namenila za streho mariborskim kulturnim ustanovam. To odločbo je vse pozdravilo kot edino pravilno. Občina ni ostala samo pri obljubah, začela je takoj tudi z delom.
Osem križev
Plevelovega očeta
Včeraj, dne 27. decembra t. 1., je minulo 80 let. odkar se je rodil v Zalogu pri Golniku naš slavlje-nec Janez Urbane. Plevelov oče — pod domačim imenom ga pozna vsa Gorenjska — je najstarejši mesar, ki še izvršuje svojo obrt. Kljub visoki starosti je še vedno čil in zdrav in nihče mu ne bi pri
__________ njegovem svežem in
veselem obrazu prisodil, da je dopolnil osemdeset let. Življenjska pot Janeza Urbanca ni bila posuta z rožicami, temveč so njegovo življenje skozi dolgo vrsto let spremljali trud, trpljenje in tudi nesreče. Toda Plevelov oče je. ob strani evoje, koma j leto dni mlajše življenjske družice Marjane roj. Bidovc, katera mu je že nad 56 let zvesta zakonska žena, skrbna in varčna gospodinja, dobra in ljubeča mati, pozabil in pozablja na vse skrbi in težave, gledajoč s ponosom na devetero svojih otrok, kateri so že vsi samostojni gospodarji oziroma gospodinje.
Plevelov oče je vzoren gospodar in daleč čez meje poznan obrtnik; mož je odkritega značaja, mehkega, veselega srca, globoko veren, načelen in odločen v svojem prepričanju ter jeklene in nezlomljive volje. Skozi dolgih dvajset let je teden za tednom hodil z vozom čez Ljubelj v Borovlje in v Celovec ter tamka j na tedenskem sejmu prodajal prašiče, mast in druge mesne izdelke. Nad tisočkrat je prekoračil prelaz Ljubelj! Ko pa je stekla železnica skozi predor v Podroščici, pa je svojega konjička pustil doma in ga zamenjal z lukamatijo.
Ni pa bil noš Urbane samo zgleden gospodar, temveč jc svoje znanje in izkustvo posvetil tudi skozi dolga desetletja javnemu življenju. Tako je že nad dobrih 50 let cerkveni ključar, občinski odbornik oziroma občinski svetovalec pa je bil nepretrgoma celih 36 let. vse dotlej, dokler ga visoka starost ni prisilila, da je odložil to mesto. Njegova zasluga je in zasluga njegovega svaka pok Jožetu Bidovcu, du so v domači cerkvi dvakrat nabavili nove zvonove in da so leta 1908 sezidali podružnično cerkev svetega Lamberta v Zalogu.
V njegovo hišo prihajajo knjige družbe sv. Mohorja, odkar je Janez Urbane gospodar. Plevelov oče je dolgoletni naročnik »Slovenca« in »Domoljuba«.	. .
Za številne zasluge jc bil ob 80 letnici odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje
Slavi jencu tudi mi iskreno čestitamo in prosimo Boga, da bi gn ob strani njegove blage zakonsko družice ohranil zdravega, srečnega m zadovoljnega do skrajnih mej človeškega življenja.
Že nekaj časa je to delo vidno tudi v zunanjosti. Vidi se, da se vrše popravila strehe, da se je preuredilo pritličje v krasne Putnikove poslovne prostore, očesu javnosti pa je prikrito veliko delo, ki se opravlja sedaj že nekaj tednov v notranjosti gradu. Ta dela bodo notranjost tako iz-premenila, da je ne bo mogoče več prepoznali.
Ves grad se je dosedaj uporabljal za stanovanjske svrhe. V ta namen so bile v preteklem stoletju izvršene v notranjosti gradu velike prezidave. Prejšnje mogočne reprezentativne dvorane so izginile, preurejene so bile z vmesnimi stenami v stanovanjske prostore. Grad je imel ogromno število stanovanj, ki pa so bila vsa zelo nepraktična, temna in zaprašena. Pred nekaj meseci so zadnji stanovalci prvega nadstropja zapustili grad, samo v mezzaninu je še par družin, ki se bodo izselile, čim bodo začeli preurejati tudi njihove prostore. V prvem nadstropju se sedaj preurejuje s polno paro. Vse vmesne stene se podirajo, iz posameznih stanovanj nastajajo zopet velikanske dvorane, ki vzbujajo s svojo prostornostjo in lepo obliko upravičeno pozornost. Zlasti prostori v bastiji so zanimivi in ogromni. Že sedaj se vidi, da bo imel bodoči mariborski muzej take prostore, kakor jih menda nima nobeno muzejsko poslopje v državi. Mariborski muzej bo postal kulturna atrakcija prve vrste za mariborsko mesto.
Preureditve v gradu bodo popolnoma gotove
do prihodnje jeseni. Že sedaj pa ugibajo, kaj z dosedanjim muzejskim i>oslopjeni. Zidano je zelo nepraktično ter ga za kakšne šolske ali podobne svrho ne bo mogoče uporabili. Občina se je odločila, da bo namestila v njem policijsko vojašnico, katero bi itak morala graditi. Sedaj mora plačevati večje stanovanjsko prostore, v katerih stanujejo neporočeni policijski stražniki. Tudi mora dajati uradne prostore za poveljstvo policijske straže na Koroški cesti. V dosedanjem muzejskem poslopju pa bi bili prav primerni prostori za vojašnico policijske straže, ki bi bila primerno moderno urejena s kuhinjo ter kopalnicami, poleg tega pa še za poveljstvo policijske straže.
I f Jožef Zupančič |
Reklo se je, da potrebuje rajni nadškof dr. Jeglič ministranta za božične maše in da bo poklical k sebi svojega zvestega služabnika. Iz šale je nastala resnica. Teden pred božičem je ^Jožeta« v Stični zadela kap in na sveti večer je odšel obhajat praznike v nebesa. Umrl je malo manj kot pol leta za svojim visokim gospodom.
Jože Zupančič, kdo ga ni poznal! 37 let je zvesto služil pokojnemu nadškofu Jegliču, zadnji je bil, ki je z njim govoril pred nenadno njegovo smrtjo. Spremljal ga je vsekrižem po obširni ljubljanski škofiji, gotovo šestkrat jo je z njim prepotoval vso. Bil je z njim na raznih cerkvenih slovesnostih, po božjih potih, večkrat v Rimu, v Lurdu itd. Spremljal ga je iu mu služil v Gornjem gradu, tudi v Stično je šel z njim, kamor sta šla, kakor sta rekla — umret.
Njegova skrb za prevzvišenega gospodarja je bila nekaj posebnega. Bila je tako vsestranska in tako natančna, da so ga nekateri imeli za sitnega. Iz vsega vedenja pa se je le izražala vdanost in ljubezen. Lahko trdimo, da nam ga je prav on ohranil tako dolgo pri življenju in tako svežega prav do konca. Ko so nadškofa Jegliča — že starega — večkrat kam vabili, je bil Jože vedno nevoljen. »So slabi in stari, bodo kar nekje omah-
| f Msgr. Bruno Kratzig |
Umrl jc v sredo, 22. t. m., v Trstu jk> kratki bole/mi msgr. Bruno Kratzig, svoječusni profesor na bivši nemški gimnaziji v Trstu Znan ie bil po svoji izredni dobrosrčnosti in gostoljubnosti. Prihodnje leto bi imel zlato mašo. Sinr je bil 73 let. Vsako leto je prihajal na počitnice v št. Rupert na Dolenjskem. Vsem. ki so ga |ki-znali, ga priporočamo v molitev in blag spomin Naj počiva v miru!
Odlihovan!a v Boh. Bistrici
Letošnje leto so bilj kar trije gospodarji iz naše občine odlikovani z redom sv Save IV. stop. Ze spomladi nas je obiskal g. glavar Vrečar iz Radovljice in pripel odlikovanje obč. odborniku Ivanu Repincu iz Broda. Ta vrli mož 6e je posvetil predvsem živinoreji. Kot odličen živinorejec je poznan v vsein gorenjskem kotu. Dne 19. dec. letos pa se jc zopet vršila v obč. dontu javna 6eja. katere se je udeležil hidi g. glavar. To pot je prinesel kar dvoje odlikovanj, in to g. Ivanu Strgarju, znanemu svetovnemu čebelarju in našemu zaslužnemu g. županu Jakobu Rozmanu. G. Ivan Strgar je sprejel to pot za svoje zaslužno čebelarsko delo 78 odlikovanje Saj ga pozna ves svet. Svoje čebelice pošilja v vse dele sveta. Tudi slavni kralj v hgiptu m brez njih. In naš župan Jaka Rozman! Kjer more, dela: pri mlekarskih zadrugah, pri raznih socialnih ustanovah itd. Vsem trem odlikovan-cem občani srčno čestitamo jn želimo, da bi ta odlikovanja dolgo let nosili.
Pri miru jih pustile!« No,
nili, boste že videli! ni se zmotil...
Pokojni Jože je bil rojen dne ltl. jan. 1868 v Podrojah, župnije Šmartno pri Litiji. Dopolnil bi bil skoraj 70 let. V šolo je hodil v Šmartno, kjer sta si bila sošolca z mons. V. Slesko, ki bo tudi v kratkem dopolnd 70 let. Po odsluženi vojaški službi je šel v Gradec k nekemu kanoniku za strežnika. Kanonik je bil slep in služba pri njem ni bila lahka. Ko je umrl, je šel Jože v Trst k neki baronski družini, od lam pa I. 1001. v Ljubljano k pokojnemu nadškofu.
Po smrti nadškofa Jegliča je ostal kar v samostanu v Stični, kjer se je udomačil in so ga tudi patri radi imeli. Vendar se je čutil osamljenega, vleklo ga je za pokojnim gospodarjem. Kmalu g» je poklical za seboj.
Njegov pogreb je bil na praznik sv. Štefana dopoldne v Stični. V sobi, kjer je umrl in ležal na mrtvaškem odru, je blagoslovil njegovo truplo ob prisostvovanju samostanske družine in sorodnikov gospod opat. V baziliki Matere božje je bila nato sv. maša za pokojnega. Po maši pa je opravil molitve in izvršil pokop ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman ob obilni asistenci duhovnikov in patrov. Med duhovniki smo opazili novomeškega prosta K. Čerina, mons. V. Steska, škof. tajnika Franca Merveca, beneficiata Jožefa Ovna in druge. Pri pogrebu so bile zastopane vse župnijske rerkvene družbe, prišlo je tudi veliko število župljanov. Tudi dva še živeča brata sta prišla in z njima več sorodnikov, prijateljev in znancev, tudi iz Ljubljane. Imel je pogreb, kakor ga ima malokdo. No, zaslužil ga je. Vsa izkazana mu čast je bila izraz hvaležnosti za vso ljubezen, ki jo je lako dolga leta in tako vzorno gojil do našega nepozabnega nadškofa Jegliča.
Naj v miru počiva blaga, zvesta duša!
Sanacija Mestne hranilnice v Mariboru
Maribor, 27. dcc.
Mestna hranilnica mariborska je letos zelo normalizirala svoje razmere ter je začela z novimi vlogami, ki so narustle za preko 8 mili jonov dinarjev. Tudi nekateri industrijska podjetja v Mariboru so spoznala kot koristno zase in za občinsko gospodarstvo, da je treba Mestno hranilnico spraviti do kar največjega razmaha in so zato na njo prenesla svoje tekoče račune v celoti ali delno. Gotovo bo industrija v Mariboru v prihodnjem letu to poslovanje z Mestno hranilnico še poglobila, enako pa tudi trgovci in zasebniki, /aradi rednega poslovanja zavoda
Tri božične žaloigre
ir ••	< ■>i v« •
Trije otroctckt
so se zadušili
Hotedršica, 24. decembra
Iz llotedršice stno prejeli fioročilo o pretresljivi žaloigri, ki je nekaj dne pred božičem zahtevala na Medvedjem Brdu nad Ilotedršico troje nedolžnih žrtev. Va6 Medvedje Brdo leži že na italijanski strani, je pa od Hotedršice oddaljena komaj 1 uro. Tam živi posestnik Janez Treven jx> domače Košperevec. Dne 21. t. m. je Trevnova žena spravila spat svoje tri otroke v jx>dstrešno sobo, in sicer 4 in pol letnega fantka, ter svoji dve hčerki, stari 2 leti in pol in pa 9 mesecev. Da otrok ne bi zeblo, so sobo zakurili, k peči pa so jx> neprevidnosti naložili drva, ki so ob vroči peči pričela tleti. Otroci so medtem spali in to spanje je bilo usodno. Tleča drva so razvila toliko dima in plina, da so se otročiči zadušili. Okoli 20, t. j. dobro uro potem, ko so otroke položili k počitku, je nekdo domačih slopil v sobo. Drva okoli peči so že gorela. Otroči-čev ni bilo mogoče več rešiti, ker so bili že vsi zadušeni. Nesrečni oče je dogodek takoj prijavil ka-rabinerjem. Otročiče so položili na mrtvaški oder ter je bil njihov pogreb po komisijskem ogledu dne 23. t. m. Družini Janeza Trevna sta izmed petih otrok ostala le dva starejša sinova.
Strašen požar
na Prevatiah
Prevalje, 20. decembra.
V Prevaljah je 24. t. m. izbruhnil strahovit požar in sicer v tovarni lepenke, ki je last Dou-glasa Thurna. Tovarna stoji pičlo pol ure od Gu-štanja in tričetrt ure od Prevalj. V tovarni je imelo stalni zaslužek okoli 40 delavcev, jk> večini družinskih očetov. Okoli 2 popoldne je naenkrat izbruhnil plamen na žagi. Delavstvo je namreč na dan pred božičem zapustilo delo ter odšlo domov. Le nekaj delavcev, ki so čistili podjetje, jc ostalo. Ko jc izbruhnil jiožar. so so obratovodja in navzoči
delavci takoj lotili gašenja, kar pa je bilo brezuspešno, ker je bilo v tovarei jiolno žganja, ki jn gorelo z neznansko bliskovitostjo. — Prihiteli so kmalu tudi prevaljski gasilci z motorkami. Gasilci so se trudili več ur, da bi omejili fiožar, toda požar je uničil vse stroje in sploh vso tovarno lako, da bo delavstvo dalj časa brez dola. Gorelo je skoraj 14 ur in so gasilci mogli šele ob 4 zjutraj oditi domov, vsi premraženi in skoraj obdani z ledenimi oklepi iz mrzle vode. Tovarna Thurn trpi dva do skoraj tri milijone din škode.
Dva gasiica je pri gašenju zadela smrtna nesreča. Na 60 letnega gasilca Kerta in na 25 letnega Valentina Vezjaka se jc z višine 6 ni usula goreča streha ter ju pokopala. Kcrt je kmalu izdihnil. Vezjak pa takoj po prevozu v bolnišnico. Vezjak je bil sin-edincc premožnega veleposestnika, Kcrt pa oče večje družine.
Dve žrtvi pijanskega pohotia
Višnja gora, 27. dcc. Na Štefanovo je j)rišlo v vasici Zavrtače nad Višn jo gor (v bližini Polževega) do strahov itegu [»okolja. Pri posestniku Ivanu Zupančiču se je zbralo več funtov, ki so pili, zlasti mnogo žganja. Fantje so sc v pijanosti stepli in nupadli med seboj /. noži. Med pokoljem sla obležala hudo ran jena 23 letni posestnikov sin Jože Mi-klavčič, ki je komu j prišel od vo jakov, in 25 letni Janez šercc, doma / Vrhov. Nu pomoč je bil jx>klican zdravnik dr Fedran i/ Stične, ki pa obema ranjencema ni mogel več pomagati, ker sta oba izkrvavela /e do smrti. Pač pa je mogel pomagati bratoma Jožetu in Jakobu šušteršiču, od katerih je bil prvi ranjen v levico, drugi pa v hrbet Na zdravnikovo odredbo sta bila oba brata šušteršiča prepeljana v ljubljansko bolnišnico Orožniki so že aretirali tri ubijalce
so pojiolnoma izginile s trga hranilne knjižice, katerih danes nihče več ne jirodaja, oni pa, ki so jih prej iz mulodušnosti prodajali, so sedaj uvideli svojo škodo
Sedaj konec leta so se po javi li v Mariboru in okolici pri vseh strankah lični stenski koledarji Mestne hranilnice, s katerimi vabi zavod občinstvo, du se pri svojem denarnem gosjx>-darstvu spominja domačega denarnega zavoda. Mestna hranilnica si prizadevu, da bi si pridobila kar največ gotovine, da bi lahko v vsakem j>ri-meru v celoti in takoj ustregla ludi kur se tiče starih vlog. V ta namen je predložila posebno vlogo Narodni banki za likviditetni kredit, da bi potem še vse vloge do 10.000 din v celoti in vsak čas lahko izplačala. Mestna hranilnica ima takih vlog za nad II milijonov din in je tudi zaprosila za likviditetni kredit v tej višini. Kakor smo izvedeli, je cenzorski odbor pri podružnici Narodne banke v Mariboru to vlogo potrdil soglasno in jo je upravnik podružnice odjioslal v Belgrad. Za poživitev gospodarstva v obmejnem Mariboru bo izredne važnosti, ako bo Mestna hranilnica ta kredit dobila ter s temi milijoni j>oživila mariborski denarni trg.
Vse to poslovanje kaže, da so imeli prav oni, ki so tudi v času najhujše krize o|x>zurjali. da se du z vztrajnim delom tudi najtežje gospodarske razmere ozdravi jati in enkrat tudi ozdraviti. Ako bo Mestna hranilnica sedaj dobila ta kredit, Ih> prišlo njeno poslovanje v celoti v nove razmere in bo zavod zopet služil v korist mestu in vsej severni meji.
Dobrepole
namreč Ivana in Franceta Jakošn ter njunega bratranca s Hudega pri Stični. Ta strašen zločin je vzbudi! ogorčenje vsega prebivalstvu v tej pokrajini Dolenjske.
Odkar je bila naša slikovita dolina tako strašno prizadeta po toči, o če,mer je tedaj »Slovenec; obširno poročal, se o nas ni ničesar čiilo in pisalo. Posvetiti smo se morali izključno napornemu delu in skrbi, kako dobiti sredstva za prehrano občanov, ki jim je bil ves poljski pridelek uničen. Dvema tretjinama tukajšnjega prebivalstva je grozila lakota. Odbor za |>otnoč jw> toči prizadeti m, ki sc je sestavil jx>d vodstvom našega delavnega župnika, svetnika g. Mrkima in priljubljenega župana g. Slrnada si je nadel nehvaležno, toda veliko človekoljubno delo in skrb, da se odjiomoro bedi. Ta odbor je sestavil prošnje za podpore in jih razposlal raznim dobrotnikom. Te prošnje so imele nepričakovan in razveseljiv uspeh. Nabralo se je dokaj denarja in živeža. Nn osebno j>osredo-vanje g. župnika v Belgradu pri raznih ministrstvih je bila tudi iz državne blagajne nakazana manjša vsota denarja in pa izstavljene proste vozovnice za prevoz koruze. Tudi notranji minister dr. Korošec je daroval iz lastnega žepa večji znesek. Enako sc ie spomnila tukajšnjih siromakov ludi banovina z znatno vsoto. Za darovani denar - ] so že prejeli prebivalci, ki so bili najbolj prizadeti , ' jio toči. lepe količine koruze, zelja, moke, krom-
pirja jabolk itd. Pričakujemo v kratkem zopet nove |x>šiljke koruze, da bo hudo prizadeto prebivalstvo obvarovano lakote. Vsem dobrotnikom se ludi na leni mestu iskreno zahvaljujemo.
Drobne
novtce
Koledar
Torek, 28. decembra: Nedolžni otročiči. Kastor mučenec.
Sreda, 2t>. decembra: Tomaž, Skof, mučenec, David, kralj.
Osebne cesti
—	Na Štefanovo sta še poročila v katoliški cerkvi v Zemuou g. Jernej Hribar, vojaški uradnik, in gdč. Jaroslava K o p e c k i. Iskreno čestitamo!
= Porolila sta se v Ljubljani v škofijski kapeli 26. t. m. gdč. Anica Pučnik in inž. Rihard P o m p e. Priči sta bila g. priniarij dr. Ivan Pompe in Adalbert Pučnik, lastnik modnega salona v Ljubljani Čestitamo!
= Poročila sta se v Ljubljani g. Drago C i m -p e r š e k, dipl. rer. mercant. iz Jarš, doma iz Sevnice, in gdč. Vera Ravnikar jeva iz Ljubljane, oba iz znanih uglednih rodbin. Iskreno čestitamo!
—	Promocija. Na zagrebški univerzi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. B r i-c e l j Jernej, sin bivšega dolgoletnega organista Briclja Karla iz Šenčurja pri Kranju. Iskreno čestitamo!
= Ii banovinske službe. Za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Slovenjem Gradcu je postavljen dr. Hajdinjak Jože, volonter državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. — Za upravno pisarniško uradnico v X. pol. skup. je postavljena Marinček Silva pri banski upravi v Ljubljani. — Za banovinskega cestnega nadzornika v X. pol. skup. je napredoval banovinski uradniški pripravnik Jan Vladimir pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu. — Upo-kojen je banovinski trsničar Mastnak Franc pri banovinski trsniei v Dramljah. — Služitelj pri upravi banovinske trsnico in drevesnice v Pekrah Pibler Jakob je premeščen k upravi banovinskega jtoeestva v Svečini. — Zvaničnica Goričar Milka pri banski upravi v Ljubljani je napredovala za banovinsko zvaničnico v II. skupini.
= Upokojen je zvaničnik I. pol. skupine Ge-movič Slavko.
—	Napredoval je v VIII. pol. skupino laborant Krejčnik Aleksander.
—	Imenovana jc za uradniško pripravnico v IX. pol. skupino zaščitna sestra Verčon Stanislava.
motna očala našega nasprotnika? Nameravana spominska knjiga naj i>ostane kažipot bodočim rodovom, svetilnik domovinske ljubezni in zimzelen na grobu padlih tovarišev. Urejevanje
fradiva bo zahtevalo mnogo truda, a čas hiti. ato ne odlašajte več! P6drobnejša pojasnila daje glavni odbor Legije koroških borcev v Ljubljani, Pred škofijo 18, ustmeno in pismeno. Tja izvolite poslati tudi svoj prispevek.
V ravnokar izišlem telefonskem imenika sta za »SLOVENCA« pomotoma označeni samo 2 telefonski številki: 41-01 in 41-05.
Naše nove telefonske številke se imajo pravilno glasiti: 41-01 41-02 411-03 41-04 41-05
—	Razpisano je mesto stalnega učitelja za ruski jezik v vojaški akademiji za nižjo šolo. Pravico potegovati se za mesto imajo profesorji drž. gimnazij in realk, ki so naši državljani. — Inženirja kemika sprejme poveljstvo mornarice za topniško-tehnični zavod mornarice. Reflektanti ne smejo biti starejši od 32 let. Sprejemni pogoji za obe razpisani mesti so razvidni iz Službenega vojnega lista str. (693— t698, ki je interesentom na vpogled pri pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
—	Milan Grošelj umrl. V noči od sobote na nedeljo je bil v Jaršah pri Mengšu smrtno nevarno ranjen 15-letni Milan Grošelj. Fant je stopil iz hiše, ko so ga napadli sovrstniki ter ga zabodli z nožem v trebuh. Milan je dobil smrtno nevarno poSkodbo. Bil je prepeljan v bolnišnico. (O tem tragičnem dogodku je poročal že »Ponedeljski Slovenec«-). V bolnišnici so se zdravniki mnogo trudili, da bi mlademu fantu rešili življenje, toda kljub temu je Milan Grošelj danes ob 12 izdihnil.
—	Namesto nakupa venca v počastitev spomina blagopokojne ge. Serafine Posch je nakazalo osebje državne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani 280 din fondu za slepo deco v Kočevju. — Iskrena hvala!
—	Vsaka gospodinja mora vedeti... da se po snagi in redu v gospodinjstvu sodijo tudi njene sposobnosti. Zaradi tega čistite vse predmete z VIMOM, pa se bo vse svetilo v hiši.
Postavljeni domovi
Ljubljana, Lesce, Tržič, Zagreb, Lipik, Sarajevo, Branjevo, Pančevo.
Ustanovljeno 1930
J Naš socialni namen:
Vsaki družini svoj lastni dom!
Pristopite Se Vi kot gradbeni varčevalec, ker:
1.	Pridete v doglednem času v posest lastnega družinskega doma.
2.	Vaše hranilne vloge se obrestujejo povoljno ter so krite samo v prvovrstnih hipotekah na lastnih domovih.
3.	Pomagate domači gradbeni industriji in obrti ter pobijate s tem brezposelnost.
4.	Povečate svoje in narodno premoženje !
Zahtevajte Se danes „VpraSa!ni list" od
IV'
h r. z. z o. z. Prva jugosl. gradbena-hranilna zadruga
TurSevn cesta 15/1.
—	Božične počitnice. Četrtek 30. in petek 31. decembra 1937 sta po odredbi ministra za pro-sveto šolska dneva z rednim poukom. Neopravičen izostanek iz šole bi pomenil kršitev di-sciplinskeza reda. Učenci so bili o tem obveščeni po pristojnih šolskih vodstvih. Učenci se na ta predpis ponovno opozarjajo; kdor bi vzilic temu neopravičeno izostal, bi si moral sum predpisati posledice. I/, pisarne prosvetnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 27. decembra 1937.
—	Vzajemnost, društvo duhovnikov ljubljanske škofije, ima v četrtek 30. decembru 1937 ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: t. Čita-nje zapisnika zadnjega občnega zbora: 2. poročilo predsednika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo nadzorstva; 5. odobritev letnega računa; 6 volitev odbora; 7. volitev nadzorstva; 8. slučajnosti. Ako bi ta občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih članov ob določeni uri ne bi! sklepčen, se ho z ozirom na § 8 društvenih pravil vršil pol ure pozneje v istem prostoru drug občni zbor, ki more veljavno sklepati brez ozira na število navzočih članov. — Odbor.
Neškodljivo ter vsak trenotek odslranljivo ko-1 loriranje las v vseh poljubnih niansah izvršuje po najnovejši metodi (esalni salon za dame
G f it d /HeTkscinder
Ljubljana, Kongresni trg G (poleg kina Malice)
—	Dražba. Prijatelji in znanci t župnika g. Antona Medveda, ki bi radi imeli kak spominek nanj, se opozarjajo, da bo v torek 28. t. m. ob pol 10 dopo.d,- > v £t. Juriju p: iirosuphem dražba njegove mpi-ščine. Pro-ujalo se bo pohištvo, razno orcSje, dva voza, slantoreznica, cvetlice itd. lnte-resentje vabljeni!
—	Obrtnike in trgovce opozarjamo, da je Obrtni zakon iz leta 1931 še vedno v veljavi in se ga tudi še vodno dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Komad stane 18 din. Kako velike važnosti za slehernega obrtnika je poznanje predpisov o obrtih in obratih (delavnicah), trgovinah itd., ve danes vsak, kdor vodi samostojno obrt ali trgovino. Zato knjižico toplo priporočamo.	_
Za preproge traina
SMYR\A VOLNA
Toni Jager, Kongresni trg 1 - Ljubljana.
— Legija koroških borcev namerava s sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev, Združenja vojnih prostovoljcev zn osvoboditev severnih krujev kraljevine Jugoslavije in nekaterih odličnih osebnosti izdati oh 20 letnici zasedbe Celovca in Gospe Svete s slikami opremljeno spominsko knjigo o bojih na severni meji od Pod-kloštra do madžarske meje Da ne bi bila snov nezadostno obdelana, je treba zbrati več podat-knov, doživljajev in spominov na to razgibano dobo naše narodne zgodovine Zato vabimo vse, ki so se borili ali kakorkoli delovali /.a Koroško, štajersko, Prekmurje ali Medmurje, da opišejo svoje delo, boje in doživljaje. Kakor daljši, so dobrodošli tudi krajši sestavki Žrtvujte v ta namen le nekaj zimskih večerov. Ali naj za-namei brez potrebe motre tudi io dobo skozi
—	»Brnbantski rod« slovečega nizozemskega pisatelja Antona Coolena v izvrstnem slovenskem prevodu je najlepša knjiga, ki jo bomo lahko svojcem poklonili za novoletno darilo. Vsak, brez izjeme, bo vesel tega dela, ki nam pokaže skrivnostno božje vodstvo človeške usode v vseskozi realni podobi življenja in v moderni obliki, kakor je svo.jska saino prvim pisateljem naše dobe. Pisatelj nam predstavlja bra-bantsko zemljo, ki poraja kleno kmetsko ljudstvo, zbrano okoli osebe modrega dušnega pastirja, čigar ljubezen in zgled povišuje časih veselo časih bridko dogajanje nu tej zemlji, ki je v svojem višku strašno tragično, pa tako, tla
Plačajte še danes srečke Prosv. društva v Pečarovcih. žrebanje 3». decembra.
tudi skozi največjo temo in grozo seva žarek neskončne ljubezni od zgoraj. Osebe romana so pristne, preproste in močne, njihovo notranje življenje bogato in trpljenja toliko, vendar pa je vse osvetljeno po humorju, dobrodušnosti in vedrini globokega pisateljevega gledanja na človeka in svet. Zemska ljubezen je opisana brez prikrivanja in brez sentimentalnosti, kakršna v resnici je, človeške strasti se pred nami odigravajo brez krinke, toda vse ima svoj neskončno modri smisel, tako da nas navdaja kljub tegobi, trpkosti in trdoti življenja z vero in optimizmom. Pretresljivo resnična je tudi podoba brez-božnika, katerega spremlja župnik do konca z nedeljeno ljubeznijo, dusj njegov idealno dobri prijatelj ni našel poti do Boga Obenem je to čudovito lepo delo, polno druniatične napetosti, prežeto ljubezni tlo zemlje, do življenja in človekove naloge, ki je težka, a vendar polna smisla.
—	Korpulentnim in mišičastim, prt katerih se pokazujejo znaki raznib težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-
borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode Taki ljudje se morejo tudi doma - seveda pod nadzorstvom zdravnika - zdraviti za shujšanje
Heg po min. 900. pol. lo nar idr S br. 1S.484. 2.V V B5.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 25. t. m. je objavljen »Pravilnik zu izvajanje plinskih instalacij«.
—	Ukradena ali izgubljena denarna vreča. Dne 23. decembra je med 20 in 21. uro v Zagorju ob Savi izginila na nepojasnjen način denarna vreča, ki jo je poslala pošta Zagorje na železniško postajo. V vreči je bilo mnogo priporočenih pisem, zraven pa tudi 12 tisoč din gotovine in sicer 100 bankovcev po 100 din in dva bankovca po tisoč din. Tisočaka Imata številki: R. 0153707 in G. 0888025. Možno je, da jo kdo ukradel to denarno vrečo, še bolj verjetno pa jo, da je na slabi cesti padla z voza ter jojo našel nepošten najditelj.
—	»Enonatlstropnj vlak v Nemčiji« smo brali te dni, da je kdovc kakšno svetovno čudo. Pa ni! Zakaj tak vlak — en sam vagon — je vozil po naši gorenjski progi že pred več nego po! stoletjem. Morda bo kakih 58 lel od tedaj, ko sva s pokojnim
MATICA
TeT. 21 24
Llllan Harvey In Wllly BIrgel
v krasnem velefilmu plesa, glasbe in ljubezni
Fanny Elssler
Najnovejši žurnal, romantika divjega zapada itd.
Predstave ob 16., 19.15 in 2115 Ml
očetom (jaz kot mlad fantič, ki sem že znal brati) stopila v edini vagon vlaka in moško korakala v prvo nadstropje, kjer se »lepše vidi«, — Gotovo še starejši ljudje pomnijo tisti vagon, ki je vozil iz Ljubljane mimo Medvod, kako daleč, ne vem. Morda kot lokalni do Kranja. To naj pove kdo drugi. — F. K-n.
—	Cenen božični izlet na Koroško. Za samo 625 dinarjev priredi Putnik božični Izlet na znameniti smučarski teren Kanzelbdbe na Koroškem. V tej ceni je upoštevana vožnja na železnici od Belgrada do Beljaka in nazaj, z žično železnico do planinskega hotela in celokupni aranžman, t. j. stanovanje in prehrana v hotelu, vodstvo, takse in napitnina. Prijave za ta ceneni izlet v vseh bile-tarnab Putnika do 2. januarja.
—	Pri zaprtjn. motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne tFranz-Josef grenčice«.
—	Slovenske narodne pesmi v harmonizaciji Emila Adamiča so izšle v založbi pevskega zbora Glasbene Matice. V zbirki je 100 narodnih pesmi povečini za mešani, pa tudi za moški zbor. Zbirka je zelo priljubljena, pa tudi porabila. Dobi se v knjigarni Glasbene Matice.
Novi grobovi
-j- Anica Kogoj. 24. decembra so v Grižah položili k večnemu počitku 38 letuo gospodično uči-| teljico Anico Kogoj. V glirih dueli je podlegla | bolezni za vnetjem možganske mrene. Kako pri-j ljubljena je bila gospodična pri Grižanih, posebno pri otroklh, je pokazal krasen pogreb, katerega se je udeležilo učiteljstvo s šolsko mladino ter številni prijatelji ljubljene rainice. Ob 10 dopoldne je bila v župni cerkvi v Grižah sv. maša zaduš-nica. Domači g. župnik se je v cerkvi poslovil od vzgojiteljice, ki ni bila otrokom samo učiteljica, temveč tudi mati. Pri odprtem grobu se je poslovil v imenu učiteljstva šolski upravitelj g. Dolžan Franc. Otroci, ki so tako ljubili ljubeznivo učiteljico, so zapeli v slovo žalostinko, ki je ganila vse navzoče. Končno so tudi tovariši in to-varišice zapeli dobri pokojnici v slovo. Pokojnica je edina hčerka Franca in Alojzije Kogoj v Petrovčah, katerima je bila edina tolažba, saj ima oče že 87 let, mati pa 67. Ob nenadomestljivi izgubi ljubljene hčerke izrekamo naše iskreno sožalje.
Gledališče
Uubliana
dne 28. decembra.
Drama: Torek, 28. decembra,: zaprto. — Sreda, 29. decembra: Vozel. Red Sreda. — Četrtek, HO. deeembra: Svedrovci. Red Četrtek. — Opera: Torek, 28. decembra: Ančka. Red B. — Sreda,
29.	decembra: Evgenij Onjegin. Red B. — Četrtek,
30.	decembra: zaprto.
Predavanja
Prosvetno društvo Sv, Krištof: Redno predavanje bo v četrtek, dne 30, t. m. ob 8 zvečer. Predava ravnatelj Zor: Marija v zarji slave. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike.
Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani obvešča svoje članstvo, da bo redni letni občni zbor društva v soboto, dne 8. januarja 1938 ob 20 v restavraciji Slamič s sledečim dnevnim redom: L Čitanje zapisnika prejšnjega občnega zbora. 2. Poročilo odborovih in drugih funkcionarjev. 3. Volitve novega odbora. 4. Zadeva z »Zdravniškim vestnikom. 5. Slučajnosti.
Sestanki
Dekliški krožek Prosvete Trnovo vljudno vabi vse sestre, da se udeleže daues zvečer, točno ob 6, sestanka.
Pevski zbor Glasbene Matice ima od danes naprej zopet redne vaje, iu sicer vsak torek in petek ob 20 v Hubadovi pevski dvorani. Drevi je vaja mešanega zbora.
Kino
Kino Kodeljevo. Dane9 ob 20 poje zadnjič tenor Gigli v filmu »Moja pesem, moje življenje«. Cene znižane.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
Poizvedovanja
Moška usnjena rokavica se je zgubila od Sla-miča do pošte. Najditelj naj jo vrne proti nagradi: Rožna ulica 8/1.
Srajce, kravate, Karnifnik. Nebotičnik.
1 Silvestrov večer Frančiškanske prosvete v petek, 31 t. m., ob 8 zvečer z veselim, pestrim in bogatini nepretrganim sporedom do 1 po polnoči, bo v okusno okrašeni frančiškanski dvorani pri pogrnjenih mizah. Sedeži na balkonu. Vodstvo režije: Milan Skrbinšek. Godba, šaljiva pošta, dobra pijača in jedača (specialiteta »slonov golaž«). Vstopnina za osebo 10' din, za člane z izkaznicami 8 din. Opozarjamo večje družbe, da si rezervirajo mize najkasneje do 30. t. m. v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži, kjer .ie tudi prednrodnja vstopnic. Tel. 43-03,
1 Razdelitev poslov na okrajnem sodišču. Kakor druga leta je tudi sedaj objavljen razpored (toelov za leto 1938 na okrajnem sodišču ljubljanskem. V glavnem ostano razdelitev izza leta 1937. Izvršene so bile le nekatere spremembe pri posameznih oddelkih. Vodstvo civilnopravnega oddelka
II prevzame s 1 januarjem 6odnik g. ianko MOller, ki je doslej vodil kazenski oddelek VII. Dosedanji vodja izvršilnega oddelka V sodnik dr. Stojan Bajič prevzame civilnopravdne zadeve oddelka III. Civilni oddelek IV bo vodil sodnik g. Leopold šmalc, oddelek IVa pa sodnik Jože Tome, ki je bil pred mesecem premeščen iz Kamnika v Ljubljano. Sodnik g. Ljudevlt Batista prevzame zadeve Izvršilnega oddelka V in zadeve zemljiške knjige. Izvršilni oddelek Va ho še nadalje vodil sodnik dr. Jakob Svet. Kazenski oddelek VI bo vodil sodnik dr. Valentin Benedik kakor doslej. Kazenski oddelek VII pu bo namesto g. Mtlllerja prevzel sodnik g. Milan Totninec. Posle komisije za odobravanje kupnih pogodb in drugih lastninskih transakcij vodi starešina okrajnega sodišča g. Jakob Jerman, njegov namestnik je sodnik g. Ferdinand
I Merala. Pisarniške posle komisije vodi viS. pie.
oficial Anton Matičič. Predstojnik sodne pisarne je I viš. pis. predstojnik Ciril Lavrič.
1 Duhovne vaje za akademsko izobražene dame bodo v uršulinskem samostanu v Ljubljani. Začele se bodo 1. januarja 1938 ob 7 zjutraj s sveto maso. Ob pol 8 bo prva meditacija. Sklep bo 3. januarja zjutraj. Duhovne vaje bo vodi! univ prof. dr. Franc Lukman. — Samostansko predstojništvo vljudno prosi, naj se udeleženke gotovo javijo najkasneje do 29. decembra 1937.
1 Za božiSno obdarovanje mestnih rereier je daroval mestnemu socialnemu uradu g. Skerlep Janko, direktor in prokurist Union hotelske in stavbinske d. d. v Ljubljani 750 din, da se oddolži za številne čestitke ob 25 letnici svojega službovanja pri enem gospodarju. — Tvrdka I. Bonač, trgovina s papirjem v Šelenburgovi ulici, pa je darovala 500 din. — Mestno poglavarstvo se obema darovalcema za plemeniti dar toplo zahvaljuje, s pripombo, da je prejelo oba zueska že pred božičem.
1 Nagrade hišnim poslom, vlagateljem. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za novo leto več nagrad po 200, 100 in 50 din hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd.), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico. Ti posli so vabljeni, da se do vključno 29. decembra t. 1. prijavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ulica 9) med poslovnimi urami, od 8 do 12. V izkaz je predložiti hranilno knjižico. Žrebanje bo v Četrtek, 30. t. m., popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle.
1 Silvestrovanje v Elitnem kina Matica bo letos edinstveni družabni dogodek za vso Ljubljano. Po premieri velike šlager-komedije »Ona je moja«, z nepozabno dvojico Jean Harlow in Robertom Tayl_orjem, bo sledil po polnoči velikomestni kabaretni program, pri katerem bodo sodelovali najvidnejši člani ljubljanske opere, drame in baletnega zbora. Mirno Inliko trdimo, da bo letošnje silvestrovanje v Kinu Matici, z glasbo, dovtipom in umetniškim užitkom tvorilo najlepši prehod iz starega v novo leto 1938. Zaradi velikega povpraševanja si rezervirajte vstopnice od danes naprej že v predprodaji in jih od 30. t. m. lahko dvignete pri kinoblagajni. Za dobro razpoloženje tovrstnega praznovanja bo skrbel bogato obložen buffet, tako da bodo smrtni slučaji zaradi žeje ali lakote docela izključeni.
1 Da se omogoči mladini obisk prekrasnega božičnega sporeda v kinu »Sloga«, se je uprava kina odločila, da predvaja film Sliirley Temple — CHIN-CHIN izjemoma od danes dalje popoldne ob 15 in 17 uri, zvečer pa ob 19 in 21 uri.
1 Namesto venca na grob ge. Franje Golob roj. Furlan je darovala ga. Frauja Tome 150 din za društvo »Dom slepih«.
Cel\e
e Boiičnica v zavodu šolskih sester. BJaga srca so tudi letos za božič pomagala razveseliti 200 siromašnih deklic in jih obdarovati z obiitvijo in blagom
za obleko iu perilo. Krajevna organizacija dece in mladine v Celju je prispevala 3000 din, razni drugi dobrotniki večje in manjše vsote, trgovci blago, peki pecivo. V imenu obda-rovanih deklic se vodstvo zavoda vsem dobrotnikom najprisrčnejše zahvaljuje!
c Splošni turnir celjskega šahovskega kluba je sedaj zaključen. Udeleževalo se ga je 19 igralcev, ki so prav v redu odigrali svoje partije. Turnir je trajal nad tri mesece. Potekel je brez vsakega incidenta. Prvak splošnega turnirja za 1. 1937-38 je postal g. Fajs s 15 točkami. Od možnih 18 točk so si priborili razen Fajsa še Pešič 13, dr. Cerin 13, Rabzelj 11, Reichman 11 točk ter s tem pridobili pravico udeležbe na glavnem turnirju, ki se bo pričel 7. januarja. Izven konkurence se je udeležil turnirja g. Grašer, ki je dosegel 11 točk. Glavni turnir se bo pričel 7. januarja. Pravico udeležbe ima 17 članov kluba. Turnir bo prinesel odločitev, kdo bo prvak CSK za leto 1938, obenem pa bo turnir dober trening za klubske igralce. Celjski šahovski klub razpisuje brzoturnir za mesec december, ki se vrši v sredo, dne 29. t. m., ob 8 zvečer v hotelu Evropa. Prijave sprejema g. Grašer.
NINO METROPOL — prinaša danes film
DAMA Z MALASfE
t Tatvine v Rakufchcvem skladišču. Na božič
se je nenadoma pojavil v Celju Anton B., ki je pomagal brezposelnemu trgovskemu pomočniku Valterju H. krasti železnino v Raknschevem skladišču. Dalj časa se je potepal v Zagrebu, na božič pa se je oglasil doma, nakar se je prijavil policiji. Pri zasliševanju je prišla celjska policija do novih razkritij, ki bodo tekom nekaj dni popolnoma raziskane in o katerih bomo še poročali. Pričakovati je še več aretacij.
Jezica
Leto« bomo zopet praznovali Silvestrov večer pri pogrnjenih mizah v društvenem domu. Poskrbljeno bo za dobro postrežbo, na odru pa bo pester spored.
Krani
Saharinova potica je grenka. To bo vedela oseba, ki eo ji finančni stražniki iz Kranja dne 22. decembra zaplenili dva in pol kg kristalnega saharina vprav v trenutku, ko .i je hotela prodati neki razpečevalki, ki pa je srečno odnesla pete. Kazen ne bo majjina.
Ali bo dobil Kranj državno policijo? Finančni odsek občinskega odbora so je zanimal pri okrajnem načelstvu glede zadeve državne policije v Kranju. Iz pojasnil, ki jih je dnlo okrajno načelstvo, je razvidno, da bi morala nositi občina le del stroškov. Predstojnika, uradnike, stražnice in detektive preskrbi država. G. župan Karel Češenj je izjavil na ta pojasnila, dn je občina pripravljena prispevati 100.000 din, t. j. približno toliko, kolikor sedaj stane občino policija, razen tega Je pripravljena občina Stražlšče vnesti vsoto 10.000 din v proračun in napraviti stražnico. Naša občina bi dala razen denarja na '-a/polago eventualno pisarno in zgradila tri stražnice in sicer na Primsktv vem, v mestu in Gor. Savi. Pomnožitev policijskega osebja je nujno potrebna, saj je v Kranju nešteto predrznih tatvin in vlomov, razen tega p« ludi nesreč zaradi pomanjkljivosti policije.
Zunanja trgovina
se ugodno razvija
Po pbdatkih carinskega oddelka finančnega ministrstva je znašal naš uvoz v novembru 1937 492.0 milij. din (oktobra 1987 482.87, novembra leta 1936. 359.9 milij. din). Istočasno je dosegel naš izvoz 545.6 (oktobra 1937 558.7, novembra 1930 454.26) milij. din. Trgovinska bilanca je bila torej v novembru aktivua za 53.6 milij. din, v oktobru 1937 za 75.8 milij. din in novembra lani za 94.84 milij. din.
Glavni predmeti uvoza so bili v novembru naslednji (vse v milij. din, v oklepajih podatki za oktober 1937); bombaž 32.56 (33.7), bomb. pre-divo 38.06 (41.45), bomb. tkanine 19.5 (26.1), volna 7.7 (10.8), voln. predlvo 13.1 (15.8), voln. tkanine 13.7 (26.7), svileno predivo 10.1 (9.24), železo: nepredelano in polpredelano 11.7 (12.04), pločevina 6.85 (5.85), razni izdelki 27.2 (24.7), nepredelane kože domaČih živali 10.85 (12.26), riž 11.6 (7.0), premog 15.14 (11.26), stroji, orodje in aparati 40.5 (25.4), elektrotehnični predmeti 19.7 (20.85), prevozna sredstva 15.15 (14.57), umetne organske barve 10.4 (6.9) itd.
Izvažali pa smo: pšenica 8.8 (34.8), koruza 86.3 (42.9), fižol 21.3 (21.1), konoplja 24.3 (18.3), govedo 9.2 (15.45), prašiči 46.5 (28.9), drobnica 7.9 (9.6), perutnina 6.45 (3.25), sveže meso 38.2
izpremembe v uredbi o likvidaciji kmeiskih dolgov
Ministrski svet je na svoji seji dne 23. decembra sklenil izpremembe im dopolnitve k uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1936. Tako je izpremenjen čl. 14 v tem smislu, da imajo interesirane stranke pravico pritožbe na okrožno sodišče z ozirom na odloke okrajnih sodišč glede izdaje potrdila o tem, kdo je kmet. Nadaljnje izpremembe se nanašajo na dolž.nike-poroke. Porok-lcmet, ki je prevzel na sebe obveznost glavnega dolžnika, dobi pravico, da od takega glavnega dolžnika vterja toliko, kolikor je plačal za njega. Optan-tom je priznano evojstvo kmeta brez ozira na njih glavni poklic. Rok za prošnje za olajšave po čl. 5 uredbe je podaljšan do 31. marca 1938, prav tako tudi rok za sporazumevanje med dolžniki in upniki. Dolžniki zadrug za kmetijski kredit se izenačujejo z dolžniki Privilegirane agrarne banke. Ostale izpremembe so večinoma teli nične narave.
Avtentično tolmačenje uredbe • likvidaciji kmetskih dolgov. Minister za pravosodje je izdal naslednje avtentično tolmačenje uredbe o*likvidaciji kmetskih dolgov: odst. 1 čl. 2: kot drž. in samoupravni uradniki v smislu odst. 1 čl. 2 uredbe in v zvezi z ost. 1. čl. 2 pravilnika se smatrajo vsi drž. in samoupravni uslužbenci razen onih iz odst. 2. Začasni sluge, začasni stražarji in podobno pri drž. in sainoupr. uradih in ustanovah se ne smatrajo za drž. odn. samoupravne uradnike. Začasnost službe ceni obč. oblast odn. sodišče upoštevajoč okolnosti vsakega posameznega slučaja. — Čl. 24: V skupen dolg v smislu 1. odst. čl. 24 uredbe se računajo dolgovi, katere kmet dolguje kot glavni dolžnik kakor tudi oni, katere dolguje kot porok po obveznosti, za katero je zahtevano plačilo do roka točke 5 čl. 24 fin. zakona za 1937-1938. V skupen dolg ne pridejo dolgovi kmeta kot poroka po obveznostih, za katere je zahtevano plačilo po tem roku. Te obveznosti se smatrajo kot posebni dolgovi. Ce je glavni dolžnik po obveznosti, za katero se zahteva plačilo od poroka bil kmet v smislu uredbe, ima porok vse pravice po uredbi, katere je imel glavni dolžnik. Ce pa glavni dolžnik po obveznosti, za katero se zahteva plačilo od poroka ni bil kmet v smislu uredbo, tedaj za dolg poroka-kmeta v vsem veljajo predpisi uredbe. V primerih iz teh dveh stavkov, v kolikor obveznost presega 25.000 din, začne rok iz odst. čl. 24 teči od dne, ko je bilo od njega zahtevano plačilo.
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke za 22. december kaže naslednje postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. december):
Aktiva: zlato v blagajni 1.697.6 (+2.76), zlato v inozemstvu 7.5 (—35.2), skupno podlaga 1.705.1 (—32.4), devize izven podlage 452.44 (—73.4), kovan denar 378,9 (+5.2), posojila: menična 1.367.1 (+8.1), lombardna 264.1 ( + 17.85), skupno 1.631.2 (+25.9), razna aktiva 2.045.26 (-<18.9).
SataSSBS .« nip- 'v"
Kulturni obzornik
Iz poljskega kulturnega življenja
Smrt pisatelja Andreja Struga. — 9. decembra 1937 je umrl v Varšavi eden najpopularnejših poljskih pisateljev Andirej Strug, katerega pravo iine je bilo Tadeuš Galecki. Andrej Strug je znan tudi v slovenski literaturi, saj je v Tiskovni zadrugi izšla njegova novela »Jutro« eno njegovih najbolj značilnih del ter prav v času njegove smrti druga njegova značilna povestica »Gospodar in sluga« v najnovejši antologiji poljskih modernih novel v prevodu Franceta Vodnika (Mohorjeva družba). Rodil se je leta 1873 ter je bil že v dijaških letih član raznih tajnih društev, bil leta 1905 zaradi udeležbe pri revoluciji tudi izgnan za 5 let v Sibirijo. Ze zgodaj je 6topil v socialistično stranko, kjer je bil drug Pilsudskega, bil je eden prvih strelcev, — organizacija Pilsudskega v stari Galiciji — ter je v svetovni vojni stopil tudi v prvo brigado Pilsudskijevih legionarjev. V poznejših letih je bil sicer nasprotnik politike Pelsudskega. Socialistična stranka ga je poslala v senat kjer je bil senator do zadnjega časa. Strug je bil eden najznamenitejših pisateljev nacionalne in socialistične šole Zeromskega ter je svoje poslanstvo pojmoval kot borbo za narodno in socialno osvoboditev Poljakov. Njegovi najbolj znani romani so »Ljudje iz podzemlja«, »Jutro«, »Iz spominov starega simpa-tika«, V trdi službi«, »Naši očetje«, »Denar«, zlasti pa »Grob neznanega vojaka«, »Ključ prepada« m »Zlati križ itd. Posebno v zadnjem času je ustvarjal z veliko gorečnostjo. Smrt ga je iztrgal« lz dela nad ciklom povesti, katerih prva knpga »Milijarde« ie izšla pred nekaj tedni. V svoph povestih jc Slrug nairaje kazal neimenovane junake iz Polj-Nkih vstaj leta 1863, njihovo duševno muko Jutro) ter socialno povezanost vseh naTodnih vj»t |Oo-spodar in sluga). Kazal j= trpljenje In
(10.0), mast 17.6 (11.2), jajca 7.1 (6.86), stavbni les 80.7 (68 0), drva 2.1 (1.6), oglje 0.6 (0.0), hrastovi žel. pragovi 1.0 (3.15), surov baker 13.1 (71.5), ruda in zemlja 43.74 (54.9), cement 4.25 (10.9), milij. din itd.
Skupno je dosegel naš uvoz v prvih 11 mesecih 1937 4.757.24 (v prvih 11 mesecih 1930 3.646.55) milij. din, izvoz pa 5.656.2 (3.760.7) milij. din, tako da je bila naša zunanja trgovina letos v prvih U mesecih aktivna za 898.84 milij. din, dočim je bila lani v istem času aktivna suino za 114.5 milij. dinarjev.
Glavne uvozne države so bile v novembru (v oklepajih podatki za oktober): Nemčija 156.14 (57), Češkoslovaška 59.77 (53.84), Avstrija 54.3
(58.4),	Anglija 40.1 (35.7), Italija 36.9 (35.6), USA 33.8 (26.95), Madžarskn 13.85 (13.66), Švica 13.56
(10.05),	Grčija 10.75 (14.66). Izvažali pa smo največ v naslednje države: Nemčija 143.55 (99.3), Avstrija 71.6 (65.8), Italija 51.36 (42.66), Belgija 44.15 (92.1). Danska 42.4 (16.84), Anglija 41.2 (42.66), Češkoslovaška 34.84 (36.4), Grčija 20.54 (18.5), USA 16.6 (16.84), Madžarskn 12.5 (16.66), francoski Maroko 10.5 (7,94), Švedska 10.5 (7.4) milij. dinarjev.
Pasiva: bankovci v obtoku 5.577.5 (—16.1), drž. terjatve 22.8 (+4.1), žiro 1.627.5 (-10.36), razni računi 998.5 (—109.2), skupno obveznosti po vidu 2.648.8 (—115.4), razna pasiva 361.2 (+8.0).
Bankovci v obtoku in obveznosti po vidu
8.226.3	(—131.54), skupna podlaga s prlmom
2.191.04	(—41.7), zlato v blagajnah s primom 2.181.4 (+3.55), skupno kritje 26.63 (26.71), od tega samo z zlatom v blagajnah s primom 26.51 (26.05) %.
Odtok zlata in deviz je bil v tednu od 15. do 22. decembra 1937 prav znaten, znašal je 108.6 inilij. din, če pa še upoštevamo razna aktiva, je padec bil še znatnejši. Pri posojilih se pozna vpliv bližajočega se ultima in mobilizacijska akcija za kmetske kredite. Med pasivi so se zlasti znižali razni računi. Skupno kritje se je zaradi znatnega zmanjšanja podlage nekoliko zmanjšalo.
Gospodarska književnost
Spomenica I. kongresa ekonomistov v Zagrebu. lx:tos je bil v Zagrebu od 19. do 21. julija I. kongres ekonomistov kraljevine Jugoslavije, o katerem smo tedaj že obširno poročali. Sedaj je izšla spomenica s tega kongresa, ki obsega najprej poročilo o ustanovni glavni skupščini Zveze ekonomistov kraljevine Jugoslavije po steno-grafskem zapisniku. Največji del spomenice pa obsegajo izčrpni referati, katerih je 23. Referati posegajo v skoraj vse panoge našega gospodarstva ter nam marsikatere probleme kažejo v
Eravilni luči. Slovenci so prispevali 5 referatov: ojze Pipp, »Posli gospodarske revizije in komunalne kontrolne službe s posebnim ozirom na diplomirane ekonomiste«; dr. Leon Jerovec, »Svobodna profesija ekonomistov«; Zdenko Knez, »Financiranje gospodarskih podjetij«; dr. Vladimir Murko, »Davčne oprostitve in olajšave kot sredstvo davčne in gospodarske politike«; dr. Josip štolfa, »Turizem v Jugoslaviji«. Spomenica obsega 270 strani ter stane 60 din. Naroča se pri Društvu diplomiranih ekonomistov in komercialistov v Zagrebu, Račkega ulica 1.
Ekonomist. Izšla je decembrska številka ene najboljših naših gospodarskih revij, katero izdaja Društvo ekonomistov v Zagrebu. Vsebuje zanimive članke, zlasti o naših kmetijskih problemih, kratke aktualne preglede in ocene knjig. I.etna naročnina znaša KM) din, za dijake 75 din, za inozemstvo 160 din. Uprava in uredništvo v Zagrebu. Račkega ulica t.
Članstvo Glavne zadružne zveze. Glavna zadružna zveza v kraljevini Jugoslaviji objavlja naslednje: Na osnovi sklepa seje izvršilnega upravnega odbora Glavne zadružne zveze z dne 21. decembra 1937 poživljamo vse one zadružne revizijske zveze, ki še niso v članstvu Glavne zadružne, odgovarjajo pa odredbam čl. 118 točka 3 zakona o gospodarskih zadrugah, da se do 2. januarja 1938 prijavijo v članstvo Giavne zadružne zveze, da bi mogli polnoveljavno prisostvovati in sklepati na letni skupščini Glavne zadružne zveze, ki bo 3. januarja 1938. — Glavna zadružna zveza v kraljevini Jugoslaviji. Belgrad, Frankopanova 15.
Zdravstveni sklad. Iz Belgrada poročajo, da se pripravlja uredba o sanitetnem fondu, ki bi dobil od Državne lii.potek ar ne banke 100 milijonov dinarjev ter jih porabil za nove zdravstvene investicije.
borcev za osvoboditev v svetovni vojni (Grob neznanega vojaka, Ključ brezna), ter načenjal zlasti probleme svetovne finančne velesile, ki gospodarsko, socialno in idejno povzročajo povojno krizo v Evropi in Ameriki.
Pogreb pisatelja Andreja Struga se je vrSiil na državne stroške z vsemi vojaškimi častmi v spremstvu številnih legionar.sk ih zastav ter vseh kulturnih društev. V imenu države je govoril podmi-nister proevete prof. Aleksandrovič, v imenu literarne akademije pa pisatelj Julij Kaden-Bain-droski, ki je povdarjal da je Strug »H krilatim vitezom Sienikievvicza, k prorokom Wysipijanskcga in mrtvam Zeroniskega postavil v literaturo delavca ia kmeta, ki so v vojaštvu poštenosti dela in žrtve spremljali narod na sam rat svobode.
Iz delovanja Poljske akademije za literaturo. — Na slavnostnem občnem zboru Poljske akademije za književnost, ki je svojevrstna akademija v Evropi, je poteklo v posebni svečanosti, kajti leto« je ta Akademija prvikrat pred javnostjo nastopila kot polnopravna institucija, ki jo je potrdilo narodno predstavništvo s posebnim zakonom. Zborovanje je vodil predsednik pisatelj Sieroszewski ter se je zahvalil vladi obenem pa pozdravil onega akademika znanega pisatelja in fel,j t onska Korncla Makusinzskega, ki je ob tej priliki imel svoj nastopni govor pod naslovom »Obljuba«, kjer jc govoril o 6voji literatskem delu in ga razlagal pred akademiki ter podal svoj rodovnik, poudarjajoč, da je sin treh mojstrov, izmed katerih si je za svojega patroma izbral Jana Ka«prowieza, pesnika, svojega prvega učitelja. V svojem govoru je podal prerez in oceno vse novejše poljske literature. Tajnik pisatelj Kaden Badrovvski je podal poročilo delovanja akademije, glavno o pripravi novega lotnika »Rooznika«, kjer izhajajo dela akademikov t«r o izdajanju klasikov v zadnjih letih Spise Orzeszkov«, ter. o nagradah za mlade pisatelje, ki io ie te<toa dobil oesntk J. Lobod ovski. Glavno
Plačilni sporazum z Belgijo. Objavljen je
plačilni sporazum med našo državo in Belgijsko-luksemburško gospodarsko unijo Po tem sporazumu bomo dobili od Belgije za noš izvoz proste devize, za belgijski zvoz pa bomo dali na razpolago do 80% vnosa deviz iz našega izvoza v Belgijo. Glede likvidacije starega kliringa je določeno, da ee naj saldo likvidira najprej v k'i-ringu, nato pa plača Belgija H šil. za vsako tono rude ter koncentratov. Posebne določbe so o transfero finančnih trgovskih terjatev. Vzpostavljena je tudi posebna komisija, ki bo od časa do časa pregledala funkcioniranje tega sporazuma. Sporazum velju od dne 1. januarja do 31. marca 1938, odpovedati se da 1 mesec dni pred potekom, drugače se avtomatično jiodaljša za 3 mesece.
Pristojbine ixi prostoslede. Objavljen je pravilnik za plačevanje pristojbine (takse) za prostoslede na področju rudarskega glavarstva v Ljubljani. Pristojbina znaša 8 din letno za vsak prostosled.
Poravnalna postopanje je uvedeno o imovini Lužnik Anice, trgovke na Pragerskem, narok za sklepanje poravnave 26. januarja, oglasiti se je do 18. januarja.
Odprava konkuna: Doveiar Franc, trgovec v Mariboru (vsa niasa razdeljena), Hojnik Franc, trgovec v Mariboru (sklenjena prisilna poravnava).
Rekonstrukcija proge Belgrad—Zagreb. Iz Belgrada poročajo, tla bodo že spomladi I. 1938 začeli delati pri obnovi proge Zagreb—Belgrad. V glavnem gre za popravila na progi Zagreb— Slavonski Brod, dočim je ostali del proge boljši. Izmenjani bodo tudi pragovi na tej progi, zlasti pa tračnice, katere že izdeluje groba proga v Zenici. Na novi progi bodo vozili vlaki s hitrostjo 90 do 100km, kar [»omeni skrajšanje potovalnega časa od dosedanjih 6.30 do 7 ur na največ 5 ur.
Proračuni kmetijskih zbornic. Proračun
kmetijske zbornice za moravsko banovino znaša 1,267.000 din, proračun vrbaske pa 644.500 din.
TPD in trgovstvo. Od Zveze trg. združenja za Slovenijo smo prejeli dopis, v katerem navaja zveza, da je Trboveljska premogokopna družba dala v rudarskih revirjih za božične praznike kot podporo najfinejšo moko in sicer na aktivnega delavca 10 kg, na vsakega družinskega člana po 5 kilogramov. Dobavo in prodajo moke pa je Trb. premogokopna družba prepustila konzumnim zadrugam v rudarskih revirjih proti nakaznicam, katere protivrednost bo TPD poravnala j>o 8.75 din za kg. Zveza se ne strinja z načinom razdelitve in podpore, ker so pri tem prezrti trgovci in zapostavljeni.
Pariški sejem. Francoski konzulat v Ljubljani obvešča, da je vizum za pariški velese.jem, ki bo od 21. maja do 6. junija I93S. brezplačen /a lastnike se.jmske legitimacije, ki velja od 15. maja do 14. junija 1938.
Borza
agr. 54.50 den., 8% Bler. pos. 93.50 den., 1% Bler.
pos, 84.25 -85, 1% pos. DHB 99 den., 7% stab. posojilo 88 den. — Delnice: Nar. banka 7550 den., Priv. agr. banka 211—214, Trboveljska 220—225 (220), Gutmann 50.50 den., Tov. sladk. Bečkerek 650 bi., Osješka slodk tov. 165—175, Dubrovačka 405 den., Oceania 575 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 94.50, vojna škoda promptna 423 421 (423 jO, 423), begi. obvez. 79.75—80, dalm. agr. 77.50—78 (77.50), 4% sev. agr. 54.50 den., 8% Bler. pos. 93.50—94. 1% Bler. pos. 84.25—85 — Delnice! Nar. banka 7510—7550, Priv. agr. banka 215.50 den.
Dunaj. Razpoloženje je bilo mirno in neenotno. V kulisi je bila v začetku večina tečajev pod zadnjo višino, končno pa je tudi ostala večina papirjev razen Rime in Elina slabša. V zagradi j» tudi večina tečajev popustila, vendar so se tečajn« izpremembe gibale v ozkih mejah. Zaključni tečaji (v oklepajih tečaji dne 23. decembra): Donavsko-savsko jadranska 59.85 (60,98), dclnice; Creditan-stalt-Bankverein 282 (282.80), Nar. banka 163.50, Steg 25.70 (26.30), Steweag 27.60 (28), Trboveljska 23.98 (24.15), Alpine 40.45 (41.95). Rima Muranv 69.90, Steyr-Daimler-Puch 216.50 (216.50), Leykam 65 (65).
Žitni trg
Novi Sad: Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpretnenjen«. — Promet srednji.
Živina
Živinski in prašičji sejem v Ptuju 21. i« 22. decembra 1937. Cene eo bile sledeče: Voli od 4r—5, krave 2.50—4, biki 4—4.50, junci 4—5, telice 4.35—5, teleta 5—6.50 din za kg žive teže. Konji so se prodajali od 600—5500 dim za komad. Prasci 6—12 tednov stari so se prodajali od 60 do 130 din za komad. Pršu t ar ji od 6—6.50, debele svinje 6 50—7, plemenske svinje 5—5.75 din za kilogrn mžive teže.
V	Lendavi, Murski Soboti in Ljutomeru običajnih živinskih sejmov zaradi slinavke in parkljevke ni. V Lendavi so bile tržne cene živine po stan ju dne 20. decembra sledeče: Biki so sc prodajali po 4—5, telice 4—6, krave 2—4, teleta od 6—7, svinje 5—7 din za kg žive teže.
V	Črnomlju je bil dne 21. decembra živinski f sejem. l>ogon je bil slab. Voli so se prodajali : 3.75—5.50, krave 3—4 din za kg žive teže.
Dunaj. Na goveji sejem je bilo prignanih: 426 volov, 298 bikov in 380 krav, »kupno 1004 glave, od tega iz Avstrije 885, iz inozemstva pa 219. Zaradi slabe ponudbe in živahnega povpraševanja I je bila cena prvovrstnih volov izredno čvrsta, srednji in slabši voli so v ceni narasli za 4—5 gro-šev, ostale vrste goveje živine pa za 3—5 grošev. Proti koncu sejma se je opazilo popuščanja veselja do nakupvanja. Cene so bile naslednje: voli 0.90 — 1.50, biki 0.90—1.15, krave 0.83—1.10, klavna živina 0.60—0.82 šil. za kg teže.
Dne 27. decembra 1937.
Denar
f V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizjyremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je v Ljubl;ani popustil na 859—8.69, v Zagrebu in BelgraJu na 8.55—8 65.
Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 26.65—27.35.
Nemški čeki so ostali neizprememeni na 13 90 do 14.10, nadalje so beležili v Zagrebu za sredi januarja 13.915—14.115, za konec januarja in februarja 13.95-14.15.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 865.438 dinarjev, v Belgradu 2,279.960 din. V efektih izkazuje Belgrad 2,110.568 din prometa.
Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2396.66—2411.26
Berlin 100 mark...... 1735.53—1749.41
Bruselj 100 belg...... 831.0-1— 736.11
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......215.05— 217 11
Newyork 100 dolarjev .... 4278.51—4314.82
Pariz 100 frankov..... 146.06— 147.50
Praga 100 kron ...... 151.24— 152.34
Tnst 100 lir........ 225.95- 229.03
Curih: Belgrad 10, Pariz 14.6825, London 21.61, Newyork 4325, Bruselj 73.36, Milan 22.75, Amsterdam 240.40, Berlin 174.25, Dunaj 80.65 (81.60), Stockholm 111.375, Oslo 108.60, Kopenhagen 96.475, Praga 15.18. Varšava 81.90, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.555, Buenos-Aires 127.
Vrednostni papirji
Ljubljana: 7% invest. pos. 96.25—97.25, agr. 54—54.75, vojna škoda promptna 423.50—425, begi. obvez. 77.50—80, 4% ser. agr. 51—53, 8% BIct. po«. 93.50—94.50, 7% Bler. pos. 84—85, 7% pos. DHB 99.25—100, TrboveJjska 200—220.
Zagreb. Državni papirji 1% invest pos. 97 den., agr. 54.50—55.50, vojna škoda promptna 424—425, begi. obvez. 79 den, dalm. agr. 77 den., 40% sev.
S v. Jurij v PreTmurju
Zadnje dni preteklega tedna se je dokončalo ] veliko delo v naši farni cerkvi. Cerkveni slikar g. ' Horvat Franjo iz Maribora je 16. avgusta začel sli-' kati našo novo cerkev, ki je krasno delo arhitekta Pascherja iz Gradca. Slikanje je ob straneh orna-i mentalno, na stropu pa figuralno, večinoma do-| godki iz Gospodovega življenja, vse v zelo posre-I ceneni skladu z arhitekturo stavbe. Škoda, da sta dve največji polji zn slike v prezbiteriju morali 1 oslati j>razni zaradi izčrpanih denarnih virov. Ce ' bo mogoče, bomo skušali to že prihodnje leto do-l>oliiiti. Istočasno je bil lej>o prenovljen stranski i ollar, ki stoji v starem prezbiteriju. Končno smo dobili to jesen tudi novi leseni jiod, ki je bil v naši veliki in hladni cerkvi skoraj nujno potreben. Z vsem tem je dobila notranjost naše cerkve po-I polnomn drugo in izredno mično lice. Ljudje Re ne , morejo dovolj načuditi toplini in prijetnim barvam, bogati ornniuentiki in živiin slikam. Ix sosednjih ' far in celo iz Avstrije prihajajo mnogi občudovat delo. G. Horvata bo to delo gotovo vsem priporočalo. Vsi izdatki so se krili iz prostovoljnih prispevkov. Vsa čast našemu g. župnemu upravitelju, ki je hodil nabirat od hiše do hiše, in našim teranom, ki so se vabilu tako velikodušno odzvali in celo v teh težkih časih darovali tako veliko vsoto; posehej se moramo zahvaliti našim izseljencem v Franciji in Nemčiji, ki so si od svojega malega za služka toliko odtrgali, saj »o nekateri darovali svojo celomesečno plačo: pač nov dokaz, da naši udi v tujini ue pozabijo na domovino in eerkev.
A rtiče
Prireditev, Prosvetno društvo v Artičah trprl-
zori v nedeljo 2. januarja ob 15 v narodni šoli veseloigro v 3 dejanjih »Z dežja pod kap«.
Zahtevajte v vseh javnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«!

■ -n m?,:-,
deto j« bflo navezaiije stikov s kulturno Evropo ter prirejanje raznih predavanj po provinciji, da »e zainteresira občinstvo za književnost. Obenem je v stiku z vlado organizirale polonistične kurze j»o gimnazijah in tudi obdarovala najboljša dela iz polonistike, ki »o jih prispevali gimnazijci. Prirejala je velike avtorske večere (9) ter sodelovala v vseh prireditvah, ki imajo za cilj propagando umetnosti ter priredila raz«lavo »Literarno življenje«. Stalno raste tudi Knjižnica Poljske akademije za literaturo.
Not časopis za likovno umetnost »Nike«. — Na knjižnem trgu se jo pojavil nov umetnostni časopis »Nike«, ki ga izdaja Institut za propagando umetnosti (Institut Propagandy sztuky) v Varšavi in ki ima namen, kakor pravi uvodni članek »služiti razvoju poljske umetnostne kulture, ld na.j kot sainoroden narodni izraz sodeluje z razvojem celotne evropske umetnostne kulture«. Na j»rvetn mestu prinaša revija članek Slovenca dr. Voje-slava Moletu, rednega jvrofesorja zgodovine umetnosti na univerzi v Krakovu, fiod naslovom »Umetnost in družba«. Prof. Mole spada nedvomno med največje delavce na polju umetnostne zgodovine na Poljskem, kar je nam samo v ponos. Časopis je izšel kot cel letnik ter obsega štiri dela z najrazličnejšima članki o umetnosti iz veeh dob (gotika, impresionizem, o Cczannu, o karakteristiki sloga itd.) ter obsega tudi 20 ilustracij in 51 tabel.
Nagrade mesta Varšave. — Nagrajenci mesta Varšave za letošnje leto so bili sledeči znanstveniki in umetniki: nagrado za znanstveniki in umetniki: nagrado za znanstvo je dobil prof. Konstantin Krzeczkowski, književno nagrado pisateljica Maria Kuncewiczowa, umetniško nagrado Vojtch Kossok, glasbeno pa Stanislav Kazuro. Nagrado eo avečano izročili v občinski dvorani.
Praslovanske izkopanine v Lužici. — Pred nekaj dnevi «o ec vrnili poznanski arheologi iz Berlina kjer so v družbi nemških arheologov pregledovali stare praslovanske izkopanin« v kraju Drosen, o katerih so mnenja, da eo »tare i» 2500
let. Dalje tudi slovanske ostanke fe 7 tn 11. v«fc»
v okolici Frankfurta nad Odro. Poleg tega so obiskali še poljske spomenike v Lubušu in v Lonou nad Odro ter slovanske izkopanin« v Naunu v okolici Berlina. Konuisijo je vodil prof. <ir. Jožef Kestrzevski v družbi direktorja državnega muzeja v Berlinu dr. Unferzagta.
V KraUovti je umrl Jan Mtikicki poddirektor krakovske hranilnice, ki je bil znan po tem, da je 35 let vodil administrativne poolc glavnega krakovskega gledališča Slovackega ter je kot tak bil v stiku t največjimi svetovnimi gledališči. Krakovsko gledališče mu je j>riredilo svečan pogreb.
Razstava v VaršavL — Za božič so poljski umetniki priredili veliko razstavo v salonu tehničnega društva, kjer so se udeležili razstave umetniki skoraj vseh poljskih umetniških društev. Va* razstava obsega preko 300 del ter je cena podob od 50 do 200 zlotov, grafičnih po od 10 zlotov naprej. S tem, da so nastavili tako nizke cene, so hoteli saj za božič nuditi občinstvu priliko, da ei nabavi poceni izvirno polj6ko umetniško delo.
Institut višje religiozne kulture so odprli v Varšavi pred nekaj dnevi. Podobno pa tudi za božič v mestu Vilno j>o iniciativi nadškofa Jalbrzykow-skega in s sodelovanjem vseh profesorjev bogoslovja. Svečane otvoritve se je udeležila vlada ■ svojim vojvodom ter tudi cerkvena gucpodska. Profesor Pavlov«ky je j»redaval v Evharisliji kot
ognjišču kulture in krščanskega življenja.
*
Nova strokovna knjiga v slovenščini. G. Ve-
rij švajgar, višji uradnik strojnega oddelka nn ljubljanskem železniškem ravnateljstvu, je spisal in izdal v samozaložbi knjižico lzgrcvnnje vlakov, kot I. snopič III dela svoje enciklo[)odije »Železniška vozila«. Knjižica stane samo 20 din. Omenjamo. iIh slane I. del 'Ijokomoliva« 9S din, II. del »Vozovi in zapora« 90 din Knjižica lw> vzbudila zanimanje tudi pri diršem krogu, kor se bo marsikdo zanimal za ustroj parnega orevanj«.
Sveti večer po širnem svetu
Kako praznujejo sveti večer kristjani med pogani, kako pa pogansko živeči kristjani
Sveti večer obhajajo po vseh deželah, kjerkoli žive kristjani. Vendar je toliko razlike med svetim večerom tukaj in tam. Kako drugače ga obhaja krščanska slovenska hiša, Iti je ta večer zbrala pod svojo streho vso svojo družino ne Ie v zabavo in obdarovanje, marveč tudi k molitvi.
Kako drugače obhaja sveti večer misijonar med pogani. Nekaj našega in toplega doživlja ta večer, dasi ga tisoče milj lodi od domovine. Obhaja ga sredi poganov, ki niti nc slutijo n« skrivnosti božične noči.
Kako drugače obhaja sveiti večer kristjan v tujini med ljudmi, ki so sicer tudi kristjani, ki pa so smisel svetega večera že davno pozabili ali pa ga nikdar niti dodobra poznali in doživljali niso.
In milijoni so na svetu, ki jim i« sveta noč nekaj neznanega, stotisoči so, ki jim je ta skrivnosti polna noč nekaj sovražnega. In vendar je sveta noč za vse ljudi! Vsem prinaša mir božji v srca. Lc da jih toliko tega božjega daru ne sprejema in ga odklanja. Ali pa ga zamenjuje z božičnim drevescem ter darovi pod njim. Jaslice naše, kako tuje ste temu tujemu svetu!
Angleška kolonija Honkong na Kitajskem, katero sedaj Angleži varujejo, da je ne bi zasedli Japonci. Pogled nam kaže trgovsko cesto sredi toga velikega kitajskega mesta, ki pa je v tem delu docela
evropsko.
Sveti večer v tokijskem predmestju
Popoldne pred »vetim večerom je. V predmestnih bajtah je življenje kot druge dni. Razcapani otroci se pode po prašnih ulicah in začudeni opagcujejo dva neznanca, ki hitita mimo njih, s čelom, violino in kitaro v rokah. Kako naj vedo, da sta to jezuitska patra, ki hitita v dom sirot. — A tam v središču predmestja je ž« ve« dan nenavadno razpoloženje. Okoli doma sirot se podi kopa otrok. Prerivajo se in kriče, kakor znajo le otroci ceste. Kakšen vrišč zaženejo, ko zagledajo patra. Stečejo jima nasproti in ju obkolijo. Komaj spravita na varno godala. — »Zenzaj (učitelj), bo kmalu?« — Seveda, saj nekateri čakajo že od jutra; ni čuda, da kar drhte od pričakovanja. Skozi vsako špranjo hočejo predreti v skrivnosti dvorane, ki jo krase katoliški dijaki. Prerivajjo se sedaj pri teh vratih, pa spet pri onem oknu. »Joj, ali še ne bo?!« Videti hočejo, videti!... Tresk!... okno se razbije. — Obstanejo! — Pa takoj spet
nastane krik in vik.---
Vendar! Vrata se odpro. Vsi hkrati se nsujejo v dvorano. Kakšen halo! — Božično drevesce, luči, pisane stene, cvetje! Oči jim žare ob toliki krasoti. — Kaj takega še niso videli.
Prostor je tako majhen, otrok pa 300. Tako na gosto čepe, da ni mogoče stopiti, ne da bi temu ali onemu stopil na roko ali nogo.
Vsi strme in občudujejo. — Toda tla niso navajena tolike teže. Ze se je začelo, pa nastane hrušč in ves srednji del se pooede. Spet so vsi pokonci. A hvala Bogu, nikomur sc ni nič hudega
zgodilo. — Otroci spet čepe nič manj razigrani. Kaj zato, če čepe malo niže ... Le P. Lasalla je zaskrbelo, kje bo dobil sredstva, da to popravi, saj je že itak v dolgovih. — Pa v družbi presrečnih otrok so tudi dolgovi pozabljeni ...
Na oder stopi P. Pasalle in jim začne govoriti
V kotu stoji okrašen oder. Mlad dijak začne praznovanje s slavnostnim govorom. Vse utihne in posluša. — Da se vsaj malo odipočijejo jezički, saj že ves dan žlobudrajo! Pa to je le priprava na novo presenečenje. Govor jc končan; iz sosednje sobe prineso kopo božičnih daril in dijaki jih začno deliti med otroke. V dvorani nastane tak vrišč, da ne moreš razumeti svoje besede. Prerivanje, stegovanje, kričanje brez konca in kraja. — Komaj se umirijo. —
o Njem, ki ga še ne poznajo. Prvič v življenju slišijo besede z drugega sveta ... Da bi prišel Jezus bliže, bliže!.. Ta sveti večer se vesele v Njegovem imenu in to veselje bodo ponesli vsak na svoj dom — predmestno bajto . ..
Otroci pa hočejo tudi sami priti do besed«. Saj so se tako pridno vadili. Dobri dijaki so jih naučili celo božično pesmico. Sedaj hočejo pokazati, kaj znajo. — Seveda nič posebnega. A zatvje je to nekaj velikega ... Že so pripravljeni v sosednji 6obi. »Zenzaj .poglej me!« vzklika deklica s srebrno zvezdico na papirnem diademu. Dečki ponosno stopajo v svojih viteških oblekah z mečem ob boku.
Pred vrati stoje mamice in vse blažene gledajo
»Vetanitc, romar,« je toplo povabila deklica. »Kdor se je tako odkrito potegnil za človeka, ki ni bil navzočen, ka-|s| kor sto storili vi, ta sme zahtevati, da ga prijazno sprejemamo.« Za hip se je obotavljala, nato pa je vendarle še spregovorila: »Nocoj ste govorili o Ivanhoeju. Kaj morete o njem povedati?«
»Žal, le malo,« je izmikajoče se odgovoril romar.
»Ali še živi? — Ali je morda ranjen? — Ali se bo lahko virnil domov brez nevarnosti?«
»Da, še živi. Vendar pa je še šibek zaradi ran, ki jih je prejel v boju za božji grob. Toda nihče ne ve bolje, kakor vi sami, gospodarica, kako srečen !*>. ko se 1k> zopet mogel vrniti na Angleško.«
. Bog daj. da bi bil žo kmalu tukaj ter da bi so mogel udeležiti turnirja v Ashbvju,« je zavzdihnila deklica. »Ce Iki namreč pri kopjeva-nju dobil prvo nagrado
Cedricov prijatelj Athelstane iz Coningsburgha, bo Ivanhocja ob vrnitvi v domovino pričakovala huda novica.« Nato je malo poinolčala, pa spet spregovorila:
-Čeprav mi niste kaj vet' povedali, sc vajii vendar zahvaljujem, romar. Nate tale zlatnik iz mojih rok. Dolga in nevarna pot jc za varni <
Romar sc jo hvaležno priklonil in spoštljivo odšel iz sobo. Zunaj ga je čakal pa ž s prižgano baklo.
»Kje spi Jud in kje svinjski pastir Gurth?« je vprašal.
»Jud sni tukaj na desni, pastir pa tukaj na levi. tukaj pa jc vaš prostor.«
»Trav,« je odvrnil romar, vzel hlapen baklo. >-topjl \ »vojo sobo in jo zapshnrl za M»boj
svoje otročiče ... Radost in hvaležnost jim sij« iz oči. * Ah, to jc-pa res..! Koliko truda in dela je moralo biti!« — Vedo, da je to vse za njihove malčke.
Na vrsto pridejo instrumenti. Kako napenjajo oči. Vse gleda, posluša!... Grobna tišina . .. Skrivnostne božične melodije se prelivajo nad glavicami Japončkov ... Dvorano je objel čar svete noči. Kaj takega pa še ne... »Dobro pazi!« prišepne mamica svojemu fantku, »najbrž nc boš nikdar več v življenju videl kaj takega ...
Pozno je žc ... Otroci zapuščajo dom obloženi r. darili in radostjo v srcu. Razkrope se po predmestnih bajtah ...
V domu nastane mir... Patra sedita z dijaki v dvorani. Zdaj eo sami. .. Nocoj ima zanje sveta noč poseben čar... Pripovedujejo si vtise, vsi čutijo, da je bila ta skromna slovesnost velik dogodek za otroke in zanje. V prijetnem kramljanju dočakajo polnoč.
Tedaj pristopi P. Lasalle k oltarju. Prvič pride božji Otrok v pogansko predmestje. Nocoj je prva sveta noč za tokijsko predmestje. Jezus je med revnimi in zapuščenimi sam, le diiaki in nekaj katoličanov kleči ob njem, — vse predmestje pa je zavito v sen, kot druge noči. Prav kot tisto prvo sveto noč v Betlehemu. —
Vračajo se domov — skozi pogansko velemesto. — Kako lahka je molitev nocoj, molitev k Njemu, ki se je rodil to sveto noč — tudi v srcih otrok, katerim so prinesli srečo in radost. —
Vsemu mestu je ta noč temna kot druge noči. Medlo se odražajo ob cesti zidovi templja poganske boginje, h kateremu bodo romale jutri mno-
žice, kakor romajo vsak dan. Toda tam ne bodo našli Jezusa. — Oni pa so ga šli molit v pogansko predmestje, — med razdrte bajte. To noč začutijo dijaki kot še nikoli, kaj se pravi deliti ubogim srečo, veselje in ljubezen božjega Deteta. To sveto noč ob toploti krščanske ljubezni šele prav začutijo mraz poganstva, kateremu so še nedavno služili, — kateremu služijo še milijoni, milijoni. —
Ameriški mornarji so dobili nove čepice, s katerimi pa niso prav nič zadovoljni ter jih nazivljejo »opičje čepice*, da s to besedo povedo svojo zaničevanje temu pokrivalu.
Popotnikov sveti večer
po raznih delih sveta
Nemški časnikar Erost Hofericher, ki je prepotoval mnogo sveta, popisuje, kako je preživljal sveti večer na raznih krajih naše zemlje.
V južni Braziliji
Po glavnih ulicah mesta Porto Alegre pokajo topiai in eksplodirajo rakete. Sedaj žrebajo za glavni dobitek božične loterije. Na vrtu evropskega trgovca črna dekla postavlja pinrjo, pokrito z belo vato, da je videti, kakor bi bila pokrita s snegom. Mali kolibriji prhutajo v leskeče se okrasje na drevesu. Iz oceana na zahodu vstaja sveta noč. Toplomer kaže 39 stopinj Celzija vročine,
Z&morka vleče božični zvonec ter se hihita, kakor človek, lri ga kdo šegače. Gospodar vodi svoje goste ven na vrt. Park je postal božična soba. Pod agavami kaktejami in tropskim grmičjem so razpostavljeni božični darovi: ventilatorji, kopalne obleke, hladilniki, poletna oblačila in knjige iz domovine. Pod vejami pinije gore svečke, od njih pa kar dežuje vosek, ki kaplja na tla. Od indijanskih rek so prižvižgali komarji in nočni hrošči brenče okoli luči. Vsi potni gostje zapojejo božično pesem.
Slatinskc vode in žganje natakajo, gospodinja pa deli sladoled iz citrone. Otroci že v kopalnih oblekah tekajo skozi božično noč. Evtropci pripovedujejo Brazilijancem, da je nocoj njihova domovina podobna belo pogrnjeni postelji, da sneg leži na strehah m cestah in da eo okna vsa zaledenela. In Brazitijanci gledajo kakor otroci, ki jim pripoveduješ, da nekje daleč stoji čudovito mesto, ki je vse narejeno iz čokolade. Saj domačini poznajo sneg le iz kinov, kadar 60 ga videli na platnu. Neverjetno se jim dozdeva, da bi kje na svetu sveta noč bila bela in mrzla ter da bi po polju bilo belo, kakor bi po njem kdo nasul kuhanega mlečnega riža.
Avstralsko velemesto obhaja sveto noč
Nad mestom Sidnev v Avstraliji leži vroče poletje. Stenski koledar v hotelski sobi mi zasmeh-ljivo kaže 24. december: Sveto noč. Izložbe trgovin so polne živil. Tukaj se človeku dozdeva, da je sveta noč sestavljena le iz zavojev, iz katerih lahko tisto noč po mili volji žreš. Gnjati je toliko nagro-madene, da skoraj ne vidiš stropa trgovine. V trgovinah 8 čokolado se menda sladka čokolada cedi do neba. V istem razmerju s tekom se gne-tejo notri kupovalci. Toda knjigarne so prazne.
Knjig te dni ljudje nc marajo, ker je božič pač poleti. Zunaj se cele karavane avtomobilov prerivajo iz mesta proti kopališčem na morju. Ljudje hite v šotore pod milim nebom. Na sveto noč je velemesto kakor izumrlo. V klubih zastirajo okna, v gostilnah, kjer točijo opojne pijače pa eo zaprK vrata, da nihče zunaj ne sliši šuma, ki vlada notri. Po igriščih tenisa plava svetla umetna luč obloč-nic. Žoge frče skozi vso noč. Vlaki drdrajo proti Modrim goram. Ko mineta oba božična praznika, sporoče listi, da sta se v najlepšem zalivu zemlje dva človeka vrgla v morje,
božič v Zadnji Indiji
Božična noč v Singaporti j« zaradi tega nepozabna, ker bi jo bil skoraj prezrl v tem najbolj južnem kotičku Azije. Nekaj stotin kristjanov se tukaj kar izgubi med bramani, mohamedam, budisti in taoisti. Vse smrdi po kavčuku, gnilobi m posušenih ribah. Ravnik s svojo vročino nam veje po tropskih čeladah. Sonce žge, kakor žareče igle. Iz kitajskih gledališč odmeva vsakodnevni ropot b šunder. Rikše drdrajo po asfaltnih ulicah.
Sedimo v odprti kuhinji ob cesti in jemo z lesenimi palčicami. Zraven mene v olju cvro stonoge. V svitu karbidskih svetilk časopisni raznašaloi razkričavajo vojne novice s severa. Utripanje svetilk me spomni, da j« nocoj sveti večer.
V viharju južne Afrike
Pred trgovino z igračkami v Kapstadtu sera t naužil božičnega občutja, nakar sem odšel na ladjo. In še tisto noč, na sveto noč se že gugljem okoli Rta Dobre nade. Dva strežaja privezujeta božično drevesce v kot obednice. Zunaj pa ocean žvižga svojo mačjo godbo. Valovi pluskajo čez krov ter se vzpenjajo celo do poveljniškega moetiča. V dvorani vežejo mize, da bi jih ne poškodoval vihar. Iz kuhinje diši po slavnostnem obedu. Vonj pečenih gosi je najmočnejši. V kabini ladijskega brivca meče steklenice in kozarce, da glasno rož-ljajo. Brivec se krčevito drži za lase svojega gosta, ko ga brije. Neka Angležinja si daje lase trajno kodrati, medtem ko na okna udarjajo silni valovi V otroški sobi godba vadi božično pesem, barometer pa pada. Kapitan je z gongom dal naznaniti, da se zdaj zdaj prične polnočna slovesnost. Boječe se odpirajo vrata kabin. Zopet zazveni skozi hodnike glas gonga. Toda čez eno uro sedi pod božičnim drevescem le osem ljudi. Vsi drugi popotniki so ob Rtu Dobre nade za božično darilo prejeli morsko bolezen.
Tole jc božič, kakor si ga zamišlja dandanašnji svet. Spočetka je bil Božič Jezušček, mali Bog, ki se je na sveto noč učlovečil in prišel prebivat med nas, prinašajoč nam duhovnih daril. Takega Jezu-ščka imajo še naše slovenske jaslice po naših slovenskih krščanskih hišah. Potem ie postalo moderno nemško-luteransko božično drevo, okrašena smrekica, pod njo pa polno daril. To ni bil več ves Božič, marveč samo še božič. Ljudje, ki za skrivnost svete noči niso hoteli nič več vedeti, so pa iz božiča naredili božička, starega možička, ki je okrašeno smrekico nosil s seboj, na rami pa veliko malho, polno daril. Ta možiček-božiček sc je vozil na saneh ali pa peš kolovratil, kakor so ga pač slikale take razglednice. Zmaterializirani Amerikanci pa niti takega božičnega možička no preneso več, marveč mora biti športnik. Tukaj ga vidimo, da sc ne vozi več na sankah, ampak drsi po vodi na vodnih sankah. — Tako je misel krščanskega božiča poslala docela spačena in ljudem Ram« .še v golo zunanjo zabavo. — Zato ni ix.udj». v taki miselnosti tudi tako ''ineva smisel r.'! kr*čarwk< jaslice, ln render brez jaslic m «vete noči in ne Božiča — .fczuščka!
Mariborske vesli
m V mariborski siolni in mestni župnijski cerkvi bo od 29. do 31. decembra 1937 običajna tridnevnica pred izpostavljenim Najsvetejšim. Letošnjo pobožnost bo vodil p. n. g. dr. Franc Volčič iz Ljubljane, Mariborčanom dobro znani misijonar in duhovni gost tukajšnjega salezijanskega sotrudništva, s katerimi bo tudi tokrat imel svoj sestanek. Ob navedenih dnevih bo zjutraj ob pol -šestih pridiga, po pridigi se med sv. mašo izpostavi Najsvetejše in ostane izpostavljeno do večer-nic po pridigi ob 17; pred izpostavitvijo in po ve-černicah se podeli sv. blagoslov. Samo tretji dan, t. i. 31. decembra bo vmes ob 16 nemška pridiga, nato nemške litanije 6 6v. blagoslovom, ob 18 pa sledi slovensika sklepna pridiga s slovenskimi ve-čeruicami in z zahvalno pesmijo in zakramentalnim blagoslovom. Bog daj, da bi bilo z dobrimi deli v milosti božji ovekovečeno v knjigi našega življenja leto, ki 6e bo v kratkem poslovilo od nas za vedno!
m V gledališču priredi drevi ob 20 svoj večer vedre umetnosti slavna ruska diseusa Dela Lipia-skaja. V petek, 31. decembra bo v gledališču tradicionalna silvestreka proslava z nagradami. Uprizori se prvič v tej sezoni Rasbergerjeva opereta »Rdeči nageljni«.
m Ljudski oder pripravlja v spretni režiji prekrasno Tinmierman6-Vetermanovo igro »Župnik iz cvetočega vinograda« po splošno znanem istoimenskem romanu.
m Upraviteljstvo šole na Pobrežjn izreka prav iskreno zahvalo Rdečemu križu, upravi občine, kraj. šolskemu odboru in vsem zasebnikom na Pobrežju, ki so darovali za božično obdarovanje šolskih otrok.
m Umrla je v starosti 64 let zasebnica Marija Mali, ki je stanovala v Vrazovi ulici 31 na Pobrežju. Naj počiva v miru!
ni Silvestrovanje »Maribora« v bančni dvorani, m Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico se v imenu vseh revnih članic in članov prav prisrčno zahvaljuje cenjenemu občinstvu, ki je s svojimi prispevki pripomoglo, da »e jim je moglo dati skromno božično darilo. Predvsem izreka zahvalo gg. tovarnarjem, trgovoem in denarnim zavodom.
m Drzen vlom med božičnimi prazniki. Včeraj zjutraj je prišel krojaški mojster Srečko Satler na jiolicijo, kar je zapazil v svoji delavnici, da je imel ob praznikih tatinski, obisk. Tatovi so ee vtihotapili v Satlerjevo delavnico s ponarejenimi ključi, odprli vrata na dvoriščni strani ter mu odnesli iz prodajalnice blaga za 12.000 din. Satler je ime) v delavnici za okrog 50.000 din blaga, tatovi pa so izbrali samo finejše sukno za 23 oblek. Policija, ki je bila obveščena, je takoj prišla na lice mesta z daktiloekopom in detektivi. Daktiloskop je posnel nekaj prstnih odtisov. Preiskava se nadaljuje, m Rokavice, nogavice, Ribarič, Rotovž.
j m Obračajte se na premoženjsko upravo! Poročali smo že, da se je ustanovila v upravnem po-| slovanju mestne občine posebna edinica »Premo-; ženjska uprava«. V njen delokrog spada uprava in ! vzdrževanje vseh stanovanjskih zgradb, zemljišč mestne občine ter vsi posli glede najemnin, amortizacijskih vplačil priznalnin, uprava Mestnega kopališča in kopališča na Mariborskem otoku ter des-infekcijski oddelek. Stranke naj se v bodoče v vseh navedenh zadevah obračajo izključno na »Premoženjsko upravo«, ki ima svoje uradne prostore v Frančiškanski ulici 8, II, nadstr., tel. 29-32.
m Zanimiva tožba ta 3 milijone din vrnjena v prvo instanco. Veliko pozornost vzbuja v Mariboru že nekaj let pravda g. Draga Kobija proti Zadružni gospodarski banki zaradi odškodnine v iznosu nad 3 milijone din. Pravda se je sedaj nahajala pred stolom sedmorice v Zagrebu. Stol sedmorice je zaradi revizije tožene banke obe instančni sodbi razveljavil ter je zadevo zopet vrnil na prvo stopnjo v ponovno razpravo in razsojo.
Gledališče
Torek, 28. decembra, ob 20: ;>Dela Lipinskaja (večer vedre umetnosti).
Sreda. 29. decembra: Zaprto.
Četrtek, 30. decembra, ob 20: »Cvrček za pečjo«. Za igralski mirovni fond.
Petek, 31. decembra, ob 21: »Rdeči nageljni«. Silvestrska predstava.
Slovenske Konjice
Kat. izobraževalno društvo v Slov. Konjicah uprizori na Štefanovo dne 26. decembra veličastno Gregorinovo dramo »Kralj z neba«. Je to brez dvoma največje delo, kar se jih je kdaj izvajalo na našem odru. Igra nam slika življenje v rimskih časih. Kraljestvo sveta se postavlja v nasprotje s kraljestvom neba. Na eni strani se nam v močnih potezah prikazuje razrvana doba rimskih časov, na drugi pa hrepenenje množic po Odrešeniku. Drama vseskozi nudi gledalcem globoko zajete dramatične trenutke in bo nedvomno vsem prožila največji užitek. Društvo je povabilo g. avtorja Gregorina k nedeljski vaji. Ljubeznivo se je odzval. Nad 4 ure je pazljivo sledil vajo, pomagal z nasveti ter obrazlagal in kazal prizore. Igralci so dobili o uprizoritvi čisto nove pojme. Umetnikova osebnost in njegovo pojmovanje igre je nanje napravilo silen vtis. Avtor je igralce pohvalil, da je mnogo dobrega materiala med njimi. Igra zahteva veliko sodelujočih. Društveni člani kažejo izredno požrtvovalnost, saj hodijo nekateri ix> več ur daleč k vajam. Igro, za katero je med ljudmi daleč na okrog veliko zanimanje, bodo uprizorili v nedeljo 2. januarja in na praznik sv. Treh kraljev.
Izredni občni zbor
v
Električne zadruge za Sp• in Zg. Šiško
atp.v Dne 1»: dee. 1M7 Je %il občni ibor mdrtirt, na katerem jo načelstvo in nadzorstvo po »vojom načelnika ■amo razložilo ves potek pogajanj z MOL od 1. 11)34. dalje in razloge, zakaj je do te pogodbe prišlo, kaitor jo bila sklenjena. Iz vsega poročila, ki je temeljito obravnavalo ves potek pogajanj in stališča eadruge pri teli pogajanjih, je posneti bistvene točke, in to:
1.	Ob ustanovitvi zadruge jc bil po odloku mestnega magistrata št. 15996 od ,1. oktobra 1919 dovoljen obstoj zadružnega omrežja na mestnem ozemlju le do preklica. V tem odloku je tudi poudarjeno, da si glede event. poznejšega prevzetja zadružniSkega električnega omrežja v mestno last občina — z ozirom na .iavne interese — obdrži popolnoma proste roke. (Odlok podpisal dr. Ivan Tavčar.) Ta odlok je bil na občnem zboru prebran.
2.	Mestna občina je na sestanku dne 23. januarja 1926, sklicanem z odlokom St. 1652/26-ref. V. z dne 20. januarja 1926, zastopnikom zadruge povedala, da namerava preskrbo z elektriko raztegniti tudi na spodnješišenski okoliš. Istočasno je takrat mestna občina zadrugo opozorila, da naj ne sklepa s Cesuovo elektrarno nove pogodbe še naprej od 1. jan. 19,'10 dalje, kar so zastopniki zadruge vzeli na znanje.
3.	Z odlokom št. 22999/30 ref. V. z dne 10. jul. 1927 je mestni magistrat prepovedal obstoj zadružnega Omrežja z naročilom, da ga zadruga odstrani v roku
1	meseca, ali pa naj zadruga stopi v dogovor z mestno občino, ki bi bil ev. pripravljena to omrežje prevzeti. (Odlok podpisal dr. I'uc.)
4.	Mestni magistrat je « odlokom St. 44181 (ref. V.) x dne 26. novembra 1930 ponovno, in to zadnjikrat ln končnovel javno zadrugo pozval, dn odstrani svoje omrežje. Obenem pa poudaril, da mestna občina od te zahteve ne more odstopiti, ter lil morala v zaščito svojih pravic storiti et. sodne korake, da se izvrši odstranitev omrežja prisilnim potom. — (Podpisal dr. Puc.)
5.	Zaradi tega nastopa mestne občine zadruga ni smola niti mogla skleniti z elektrarno Češenj dolgoročne pogodbe za dobavo toka. Zato jc zadruga sklenila pogodbo za dobavo toka le do konca 1. 19.15., ki jo je mogla podaljšali do 31. decembra 1937 in je s tem izčrpala vse možnosti te pogodbo. Položaj za zadrugo pa se je zadevno poslabSal tudi zaradi tega, ker je Cesnovo elektrarno odnosno njen tok in omrežje kupila mestna občina.
6.	Po pogodbi med KDE in MOL so si elektrarne razdelile svoja območja. Po tem dogovoru spada omrežje zadruge v območje MOL. Zadruga ne more zaradi tega dobiti od nobene elektrarne toka v na jom, kor bi navedeni pogodbeniki preko svojega ozemlja ne pustili steč! potrebnih naprav, če bi se zadrugi tndi posrečilo dohiti tok od drugje.
7.	Za gradbo novo kalorične centrale zn zadrugo bi bilo potrebno po cenitvi strokovnjakov 2.150.000 din za centralo samo (stroji, za katere bi bil dobavni rok 13 mesecev) in Se nad 1,000.000 din za izboljšanje vsega omrežja ter ureditve transformatorjev in postavitev novih. Najeti hi torej morala zadruga nad 3 milijone posojila in gn obrestovati. Tok za razsvetljavo iz tc kalorične centrale hi voljni brez kakršnegakoli zaslužka 1 kw 4.28 in brez prispevka mestni občini, ki hi ga v tem primeru gotovo zahtevala kot odškodnino zn ceste. Graditvi take kalorične centrale pn hi se nprln mestnn občina ljubljanska nn njenem območju, ker nI krajevne potrebe in bi tndi svoj namen dosegla.	.	,
8.	Ker so nastajali vedno spori med zadrugo ln mestno občino zaradi elektrifikacije v okrnju zadruge, v katerega je stalno'silila s svojimi napravami tudi mestnn elektrarna, nt mogln zadruga odločiti teh sporov pri sodišču v svojo korist, ampak je stalno mo-rnla odnehati.	. .
Mestno občino ljubljansko pa so ti spori in pa namen, prevzeti elektrifikacijo vsega mostnega ozemlja V svoje roke. dovedli do tepn, da io nndiii^i zndnjikrnt ponudiln možnost pogajanj. S I. jan. 1J.I» namreč MOL odn. mestnn elektrarna n dolžna kot naslednica Cesnove elektrarne zadrugi dobavljati toka.
S tem je bila usoda zadrugo zapečatena.
Iz sejnih zapisnikov jc razvidno, dn se je načelstvo m nadzorstvo v interesu članov vsa len skrbno posvetovalo o ukrepih, ki jih naj stori iln ho kot dober gospodar ščitilo koristi zadruge. V vsaki m nI o koči jivejši stvari sc je posvetovalo s P™^ zastopnikom. Dokaz njegovega vestnega eln je tudi dejstvo, ki je sedaj osrednja točka vseli "lorov -prcmožcn.ie zadruge -, ki so c nabralo - letih na-čelnlkovania sedanjega načelnika, ki jei bil od nn čelstvn določen poslovodja zadruge, v znesku skoraj
2	mf%7 po"nianln med zadrugo In MOL niso bila pogajanja med enaki,ni, med seboj_ neodvi.mm^po-
Sn toka zn » dobo	rt«^
- Tu^«« ^evseti defokrog »ndriure. y„
•r. predolg rok »ki en Jen a pogodba za dobavo tofcn • kom drugim pa bi oškodovala zadrugo, če bi ta proj prenehala a samostojnim posloyaujeni, preden je potokla pogodba. MOL je likvidirala že tudi podobni oleklrični podjetji v Mostah in v Slepariji vasi.
11.	Ker je imela zadruga v svojem območju svetilni tok le za 2.00 din za 1 kw, je imela seveda interes, da svoje obratovanje vzdrži čim dalje, ker računa mestna eleklrarna fi din za 1 kw porabljenega tokn. Tn interes je načelstvo čuvalo, dokler ga jc moglo. Brez toka in pravice do omrežja pa zadruga ne rnore poslovati in jc zato zn vse člane boljSe, dn se je zadnja pogodba sklenila, kakor pa, da bi nastopilo brezpravno stanje in bi lahko potem mestna občina zaračunavala vsem članom zadruge od prvega dne daljo po 5 din z 1 kw svetilnega tokn, ko bi začela mimo zadruge direktno dobavljati tok konzu mentom. Podobno velja tudi za industrijski tok, ki je bil v Šiški cenejši kakor pa v ostalem mestu.
12.	Cena za svotilni tok po 1 din je bila od predzadnjega osnutka zviSnna na pritisk MOL na 2.9« dtn in potem znižana na 2.80 din kot skrajni popust MOL. Pri tem si zastopstvo zadruge ni moglo pomagati ker jc MOL imela boljše karte v rokah. Absolutno neosuovano in krivično pa je očitati sedanjemu nn čelstvu in nadzorstvu, dn so oni zakrivili to določbo v pogodbi, t. j. da se je zvišala cena svetilnemu toku od 1 din zn deset let na 2.80 din zn isto dobo, ker knj takega niso hoteli niti mogli hoteli.
13.	Po pravilih se ima čisto premoženje po končani likvidaciji porabiti v občekoristac in dobrodelne namene. Med člane so ga nc sme deliti. Tako zahtevajo pravila. V pogodbi je določeno, dn se preostalo premoženje porabi za zgradbo zavetišča ubogih v Šiški, ki gn ho oskrbovala Vipooncijeva konferenca. MOL je zahtevala to dolbčilo v pogodbi. S tem se ni zgodilo nič proti določilom pravil. Ravno tisti, ki za htevajo, da se preostanek razdeli v knkc druge na mene, ravnajo proti pravilom in stnvljajo to premoženje v nevarnost obdavčitve zn vsn leta nazaj, če bi se delilo med člane, in premoženja bi ostalo bore malo! Tnko bo pn vsaj vse premoženje služilo najrevnejšim in najbedncjSiin prebivalcem Šiške v prvi vrsti.
V»a gornja dejstva Je v' »vejem poročila ugotavljalo načelstvo in nadzorstvo zadrugo po »vojem načelniku. To razložiti članom je bil namen tega
Občnega zbora.
Pogodba je danes od strani zadrug« za predajo
omrežja podpisana in je s tem za zadrugo obvezna.
Uradni revizor je v svojem revizijskem poročilu na podlagi zapisnika občnega zbora ugotovil, ds je bilo nnčeistvo ln nadzorstvo po sklepu * dno 4. julijo 1937 upravičeno In dolžno skleniti tako pogodbo in nI prekoračilo danega pooblastilu. Pooblastilo je namreč čisto določno v prvem stavku ko pravi! ». . . sc načelstvo In nadzorstvo opolnomočlta, da ta dogovor revidirata po svojem preudarku ln nnjbolISI vesti In se mora tudi to Izvesti najkasneje dne 31. dec. 1937.«
Drugi stavek pn .ic navodilo, ki so glasi pogojno in zato ne more ovreči točnega, pozitivnegn pooblastila v prvem stavku. Saj le predvldcvn, dn lahko nastopi skrajna sila, v kateri ho trebn popustiti In dopustiti zvišanje cene toku.
Iz vsega je razvidno, dn je načelstvo In nadzorstvo zadrugo v danem primeru postopalo, kakor mora postopoti dober gospodar, ki v skrajnem primeril dopusti manjšo zlo. ki ga ne more odvrniti, kakor pa da bi dopustilo brezpravno stanje In sc nc pogodilo z MOL, kor bi potoni člani imeli večjo Škodo na izgubi ugodnosti pri ceimh za tok za 10 let in nn zgubi promoženja zadrugo.
Vso drugo govorjenje je brez podlage. so lo osebni napadi. ki jih skuSajd nekateri skriti zn videz stvarnosti, če«, če bi pod žnpnnovnnjem dr. Puon sklonili pogodbo, bi bila bolJSa. To jc navadno demagogija. Se danes je volja članov In hi hiln tudi voljn nnčeistvn in nadzorstva, da zadruga obstoja, če bi to hilo mogoče ln izvedljivo. Načelstvo In nadzorstvo ic storilo lo voljo članstva, ko se je protlvllo vsakršni pogodbi 7, MOL. ter so zaradi toga očitki s_o-danjemu niičolstvn in nadzorstvu o tem. zakaj.nl ze prej sklenilo pogodbo, zlobni, ker vendnr nI moglo vedeti, kaj se bo zgodilo v bodočnosti.
Raznim kritikom, ki ne upoštevajo stvarnega po ložnin. ie pač mogočo, dn navajajo razno: »čc bi. hi bilo zokni so nI Itd.«. Resnim prizadevanjem nnčol-stvo ln nadzorstva za kori«ti zadruge pa ne morejo očitati najmanjše nemarnosti. T>n bi pn mili danes nekateri gospodje sedli k mizi za delitev preostanka premožen ia. nn doknznjc. do ti nimajo socialnega ču stvoVanja In so pnč hoteli k tej delitvi pristaviti tndi svoie piskerčko. Dn to odgoVar.in l-esnicl, ie pokazat ravno občni zbor r. dne 19. f. m., nn knte-em jc delala skupina znanih članov nemir ter nn nedosto ion način 7, medklici motila potek, da bi preprečila, da so člani po niiBelnlkovom poročilu ločno poliče o dejanskem stanju. Polog toga pn .ie tudi Izrazila na inero. da nnj hi so premoženje delilo tndl mod dru šiva. ki so nekatca člani zadruge.	,
Razgrajačev ni odstranil z občnega zbora nnčo nlk. nnmnk .in to storil policijski komisar, ki io p-svoji dolžnosti in po svojem preudarku zahteval rod mir in dostojno debato.
Novo mesto
Proslava 60 letnice prošta g. K. Cerina. Novomeška fara je jubilej svojega župnika in prošta proslavila nadvse častno. Dekleta Marijine družbe so za to priliko cerkev spremenile v en sam vrt nageljnov in rož. Vsi oltarji so dobili krasne nove prte, požrtvovalno delo ženskih rok. Na predvečer praznika je bila cerkev veličastno razsvetljena, iz zvonika pa so zvonovi bližnji in dhuhlji okolici oznanjatli 00. rojstni dan novomeškega dušnegs pastirja. Akademija, ki jo je na predvečer prire. dilo Prosvetno druiištvo s sodelovanjem kap. cerkvenega zbora. Fantovskega odeeka in Dekliškega krožka je nad vse lepo uspela v splošno zadovoljstvo vseh tistih, ki so dvorano napolnili od zadnjega kotička. Prisotni 60 bili zastopniki javnih oblasti, kakor okr. glavar, mestni župan, predsednik okrožnega sodišča, kanoniki in druga odlična gospoda. Vsa akademija je potekla v zelo prisrčnem tonu, bila je pravi farni občestveni večer, na katerem smo znova začutili tesno povezanost, ki yeže farane z župnikom, doživeli pravo farno občestvo. — Na dan jubileja, dne 22. decembra, je g. jubilant ob 6 daroval sv. mašo ob asistenci gg. kanonikov. Kapiteljski pevski zbor je krasno pel slovensko mašo. Izredno veliko vernikov je pristopilo k obhajilni mizi. — Gospoda prošta je obiska! tudi prevzvišeni g. škof dr. Rozman, ki mu je pri obedu izrekel v imenu duhovščine čestitke ter mu kot znak priznanja za njegovo plodonosno, vestno in požrtvovalno delo izročil dekret, s katerim ga imenuje za častnega konzlstorialnega svfetnika. — V krogu najožjih sorodnikov, gg. kanonikov in duhovnih eobratov je g. jubiiant obhajal intimno domače slavje. G. proštu, kateremu so izrekla iskrene čestitke vsa zastopstva novomeških oblasti, organizacij in korporacij, kateremu so čestitali nebrojni prijatelji od blizu in daleč, tudi mi želimo, naj ga Bog ohrani pri moči in zdravju, da bo še naprej mogel tako požrtvovalno delovati v čast božjo in blagor cerkve.
Občni zbor združenja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije bo dne 6. januarja 1938 ob 10 dopoldne v dvorani mestne občine.
Jesenice
Smrt pobira. Pred enim mesecem se je v tovarni na Javorniku ponesrečil Gerdej Olo pri vleku žareče žice, katera mu je prerezala kite na nogi in ga onesjiosobila za delo. Moral je v ljubljansko bolnišnico, kjer je prestal težko operacijo. Vsa zdravniška umetnost pa mlademu Gerdeju ni pomagala, prepeljali so ga domov, kjer je podlegel IKJŠkodbi. Ogromna udeležba pri pogrebu, ki se je vršil na pokopališče na Koroško Belo, je pričam, kako priljubljen je bil ponesrečenec, ki zapušča mlado vdovo z dvema otročičema. Pokojnik je pred leti vzrasel in sodeloval v katoliškem prosvetnem društvu nu Koroški Beli. — Tovarniški delavec, dvaindvajsetletni J. Pančur, se je letošnjo pomlad v šali rokoboril i nekim njegovim prijateljem. Pri tem pa je neareča hotela, da si je pri padcu nalomil tilnik in je bil dolgo časa nesposoben za vsako delo. Tudi ta se je moral zateči v bolnišnico kjer so ga povili v mavec in ovoje. Več tednov ni mogel, niti smel ganiti z glavo in celo na vojaški nabor je prišel še deloma zavit v mavec. Mlada narava pa je premagala teško poškodbo, tako da je Pančur zopet ozdravel in prijel za delo v cevarni jeseniške železarne. Niti njemu, ne komurkoli pa se ni sanjalo, da bo po tako hudi poškodbi podlegel prehladu, ki si ga je nakopal s tem- da je ves pregret od smučanja, pil mrzlo vodo. Vsi, ki so ga poznali, žalujejo za mladim nadobudnim in simpatičnim fantom. — V torek, v zgodnjih jutranjih urah, je v Radovni nepričakovano umrl g. Ivan Ceplak, dolgoletni strojnik v ondotni elektrarni, last KID. 30 let je preživel t tem skritem kraju, kjer je skrbel za svojo družino in pa za njemu priljubljeno električno centralo, katero je imel vedno v odličnem stanju, tako da ga je pred nekaj leti KID pomaknila med vrsto nameščencev. Doiga leta je bil naročnik »Slovenca« in nobene reči ni tolikanj pogrešal kakor svojega priljubljenega dnevnika ob času počitnic, ko šolarji niso hodili na pošto v oddaljene Gorje. Večkrat je izjavil, da bi bil raje brez zajtrka kot pa brez »Slovenca«. V četrtek so ljubeznivega družabnika in tovariša pokopali na pokopališču v Gorjah. Večni mir in pokoj vsem, svojcem pa naše sožalje.
C	vt • i *
Smusht tečaji ministrstva za telesno vzgojo
Kakor znano, prireja Ministrstvu za telesno vzgojo uaroda vsako leto posebne tečaje za propagando smuškega športa. Medtem, ko so se doslej vršili tečaji večinoma za začetnike, je strokovni odsek ministrstva sklenil, da preneha 7, dosedanjo prakso. Namen letošnjih tečajev je, da vzgoje mlade sluške učitelje in da poskrbijo za sposobne domače trenerje. Razen tega namerava ministrstvo povečati zanimanje za damsko tekmovalno smučanje in bo v ta namen priredilo ženski tekmovalni tečaj za alpsko kombinacijo. V ta tečaj bo sprejetih do 30 najboljših smučark.
Pred kratkim je minister za telesno vzgojo naroda podpisal razpis prvih smuških tečajev, ki ga v naslednjem objavljamo.
Da bi se pospešila propaganda smuškega športa, priredi ministrstvo za telesno zgojo naroda 20-dnevni tečaj za vzgojo smuških učiteljev in sicer na Crepoljskem pri Sarajevu ter 20-dnevni ženski tekmovalni tečaj za alpsko kombinacijo na Pokljuki v Sloveniji.
Tečaji ee pričnejo 10. januarja 1938. V te tečaje se bo sprejelo po 30 kandidatov odnosno kan-didalini. Pogoji eo sledeči:
1.	Kandidat ne sme biti starejši od 30 let in ne mlajši od 18 let. Za kandidatinje je starostna meja od 16 do 26 let.
2.	Prijavi mora priložiti klubsko (društveno) potrdilo, da je organiziran smučar.
3.	Obvladati mora tehniko smučanja, kar mora praktično potrditi na sprejemnem izpitu.
4.	S seboj mora prinesti kompletno smuško opremo.
Ministrstvo za telesno vzgojo kot prireditelj tečaja krije stroške za stanovanje in hrano in nadoknadi polovično vožnjo III. razreda brzega vlaka. 1
Prošnje za sprejem v tečaie je treba taksirati z 10 din in poslati preko Zimsko-športnih pod-zvez (za člane JZSZS) ali potom Sokolskih žup (za člane SSKJ) ministrstvu za telesno vzgojo do 3. januarja 1938.
Iz gornjega razpisa je razvidno, da bodo sprejeti v letošnje tečaje ministrstva le izvežbani smučarji. Glede definitivnega sprejema poedincev se bo ministrstvo sporazumelo z Jugoslovansko Zini-sko-športno zvezo v Ljubljani.
Dobili bomo domače »moške trenerje!
Vodstvo .IZSZ v Ljubljani je že ponovno naglasih) potrebo, da dobi naš sniuški šport domače trenerje, ki bi naj vodili mladinske tekmovalne tečaje. Tuji trenerji so predragi, razen tega prezaposleni s tečaji za tekmovalne ekipe. Da bi ee naš tekmovalni »muški šport postavil na širšo, je JZSZ zainteresirala ministrstvo za telesno vzgojo za tečaj za izobrazbo trenerjev. Minister g. dr. Vjeko-slav Miletič je pokazal popolno razumevanje za na- j predek tekmovalnega naraščaja in sprejel predlog za prireditev tečaja za trenerje. V smislu njego- j vega ukaza se bo vršil tečaj /a trenerje na koncu secone v Triglavskem pogorju.
Kako je s podporami za zimski šport?
Pred kratkim so se med športniki razširile govorice, da so krediti, predvideni za smuške tečaje ministrstva za telesno vzgojo, potrošeni za druge športe in izčrpani. Informirali smo se na mero- | dajnem mestu in zvedeli, da so te govorice neumestne, kar dokazuje tudi gornji razpis tečajev. Kljub temu, da je priredilo ministrstvo letos več plavlnih in lahkoatletskih tečajev, ki so bili zve-znni s primernimi slroški, so ostali potrebni krediti za tri smušlte tečaje.
Zanimali smo se tudi za podpore Jugoslovanski zimsko-športni zvezi v Ljubljani. V ietošnjom proračunu je predvidena tej zvezi podpora v znesku 100^000, v budžetu za leto 1938-30 pa je predlagal minister za telesno vzgojo g. dr. Vjeko-slav Miletič zvišanje državne dotacije za .IZSZ na 150.000 diu. Kdor pozna tehniko izvajanja državnega proračuna bo vedel, da ni mogoče likvidirati posamezne postavke takoj, temveč po četrtletjih. Tako je za letošnjo sezono za JZSZ za enkrat otvorjen kredit 75,000 <1 in in sicer za prva tri četrtletja. Ko bo ta kredit končal obvezno administrativno pot in dospel do finančnega ravnateljstva v Ljubljani, bo podan zadosten dokaz, da so bile govorice o izčrpanih kreditih, ki so našle pol celo v dnevno časopisje, povsem izmišljene in lenden-clozne. Res je le to, da se krediti niso otvorjali
redno jk> četrtletjih, temveč skupno za tri četrtletja, kar pa se je zgodilo celo onim športnim zvezam, ki goje le poletne športe.
RAZPIS
tečaja zn »muike učitelje in za smučarke tekmovalke.
.1 ugoslovauska zimsko športna ivei« v ljubljeni obvešča, da priredi ministrstvo za telesno vzgojo naroda s sodelovanjem JZSZ tečaj za smučarske učitelje in tečaj zfl smučarke.tekmovalke. Točaja se vršita od 1(1. do januarja 1!»38. Tečaj za smučarske učitelje bo na Crepoljskem pri Sarajevu, tečaj za amnčnrke-tekmovalke pa na Pokljuki. Kandidati - kandidatinje morajo iz]>olniti sledeče |K>goje:
1. a) Kandidat ne smo hiti mlajši kot 1« in ne starejši kot 3(1 let; - h) kandidatinja ne sme Sflli mlajša kot 16 in ne starejša kot 26 let.
•2 Biti mora organiziran-a smučar smučarka, kar potrdi organizacij«, pri kateri Je kandidat včlanjfin ali kandidatinja včlanjonn.
3.	Obvladati mora vso smučarsko tehniko, kar (+0-kažo z izpitom, kjer mora Izvajati kristjaai.lo in ps tolemark.
4.	S seboj mora prinesti kompletno smučar, opremo (smuči, obleko in ostalo opremo).
Potne stroške, i>olovično voznino 1IT. razr. bnio-ga vlaka tor stanovanje in hrnno plača ministrstvo.
Pravilno kolkovanc prošnjo jc nasloviti nn ministrstvo za telesno vzgojo naroda. Belgrad, in jih poslati preko pristojnih zlmsko-Sportnlh podzve-z ali sokolskih žup najkasneje do 3. januarja I93S.
1'odzvejJe lil klube opozarjamo, da poSljejo v tečaj samo resno kandldnte-kandldntinje, od katerih bo kasneje smnčarstvo Imelo tndi kaj koristi,
JiifjoaJoranuka zimsko-Uportna zveza:
Uradna vremenska poročila
Tujsko promet, zvrz Slovenije. J Z S S, FiPn. Ljubljana
po stanju z dne 27. decembra 1<R7. Rateie-Planira, H70 m: —i. jasno, mirno, p ril S H HI em. Kranjska gora, tilti m: —5, barometer se dviga, po«»b-
jačeno, mirno, prSlč 75 cm. 1'riič, 1501 m, pršič 135 cm.
Histrica ■ Boh. jezero, 510 m: -i, jasno. 50 tm. Pokljuka, noom: oblačno, 20 cm prSiča na lmi podlage. Polževo, fJO: —6, barometer se dviga, pooblačeno, 2*
cm pršiča, smuka ugodna. Pohorski dum, 1030 m: —5, zelo oblačno, mirno, prfci«
20 cm na 40 podlage. 1»! Sv. Treh kraljev. U91 m: drobrm «neg. urenj. Senjnrjer dom. 15T1 m: —7, iclo oblačno, sever, droben sneg, prSlč 611 cm na podlagi. Kota pod Kopo. 1377 m: —7, zelo oblačno, »erer. droben suh sneg. prSlč 60 cm nn podlagi. Ribnica na Pohorju. 715 m: .sever, pršič 10 cjn na
30 suhega snega. Peca, —8, zelo oblačno, mirno, sneti. 10 «n pršiča na 190 podlage.
Rimski vrelec, J M m: —*. drohon »nh sneg. mtrn«.
prSič 55 om.
Pod l'Tiko poro. —7. visoka megla, pršič 48 mi, sneti.
Programi Radio Ljnbffanai
Torek, ?6. decembra: H Solistične točke lahke glasbe (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Ctfi, spo red, obvestila — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra - 14.15 Vreme, bor/a — 18 Klarinet solo (g. lioonard Kocjanftič, pri klavirju g. Kuštrin) — 18.40 Problemi demokracije (g dr. A. Oosnr. tscuč. prof.)
—	19 Cas. vreme, poroičla. spored, obvn6tlla — 19.3<l Nac. ura: Oaj v Srbiji in o Srbiji (dr. Ivnn Nevcntič)
—	19 Zabavni zvočni tednik — 20 Koncert. Sodelujejo: tirata Golob (na harmoniki) in Radijski orkester, vmoe harnionisM na ploščah — 22 Cas, vreme, poročila, spo rod — 22.15 Andriin: Maseotc, skrajšana opereta r t dej. (plošče).
Sreda. J». decembra: 12 Razni pevski zbori (pl.)
—	12.45 Vreme, poročila — IS C'ns, spored, obvestila — 13.-.VI Vesel opoldanski koncert (Radijski orkes(cr) — 14.15 Vreme, borza — 18 Mladinska ura: Božične koledo In Igre v Slovencih (Izvajajo člani rad. igr dru*. Se stavo, vmesna razlaga ln vodstvo prof. NiK-o Kuret)
18.40 Ljubljansko kolodvorsko vprašanje (inž. Herman llus) — 10 (ins, vreme, poročila, spored, obvestila — Itb.lfl Nae. ura: Problem domačega filma (Marko Foto7„ Zagreb) — 10.50 Sah — 20 Koncert lahke glasbo (Rsd. ork.) — 21 Prenos ir, Torina: Simfonični konert. Izvaja orkester K 1. A. R. pod vodstvom dirigenta Mo Sergio Failoni: Beethoven. Brahms •— okrog 22 Cas, vreme, poročila, spored 22.IS Nadal.lcvnn.le slnif. kon corts iz Torina: Vlvsldl, Do Mahata, Strnuss.
Orugi orofframl*
Torek. -'8. decembra: Reltjrnd: 20 Varodnr pesmi. 20.3(1 Simfonični koncert, 22.15 Koncert — 7.aqrcb: 20 Violina. 20.30 Zabavna glasba. 21.30 MnndoHiilsti in kitaristi, "i!.20 Kavarniška godba Hudimneštn: II* Ciganska glasba. 30.3.1 Klavir. 2:'.(Ki Wngrier,|evc sklad bo. 23.16 .lazz — Trsi \lilav: 17.'5 Pinnist Montanni-lo, 21 Donlzettijeva opora Don Pnsqnnle Itim RarI: 17 Plesna glasba. 21 Vlollnn. 22.15 Volaška godba — Prni/n: 10.10 Prenos v T/»ndoii: češka godala ln petje, 10.50 Prenos Iz l/*ndonn: Škotska godala, 20.45 Orke slralnl koncert — Varšava: 10.30 Violina -fl Plo*n» glnsba, 21 Opora Otrok in čarovnija-. 22 Poljska glas hn — RerHn: 19.1(1 Valčki, 2n Veliki orkester. '10.40 Plesna gla-sha — Kfinirjshcrp: -.'0 Plesni večer — flrtm-burp: 20.10 Plodna glasba \'*aHslavn: 19.10 P'«s-i* glasba. 20.10 Pesmi evropskih nai-odov '.ipskn: °n Plesna glasba Koln: 10.10 Zabavni koncert Slvtt-f/nrt: 20.15 Vojaški ročor Reromilvs/ev »t 01 jodla-nje Šfrashotirff: 2T.V1 Koncert It Reonerta.
NEGRO bonbon
odstranjuje brlpavost PROIZVODI: RUFF, SUBOT1CA
MALI OGLASI
V malih oglasih velja «*aka beseda Dl« 1'—i ienftovanjskl oglasi Din J'—. Najmanj JI znesek za maD ogla« Din 10-—. Mali oglaal »e. plačujejo lakoj pri naročila. — Pri oglasih reklamnega značaja M račun« enokolontka S mm Haoka petitn« vrstic« po Din 2*50. Za plamene odgovor« glede malih oglasov
treba pritožili znamko.
Shirley-Temple
▼ prekrasnem boilčnem filmu
ČIN-ČIN J?fig*
Mladenič
vojaščine prost, išče službo sluge, skladiščnika aH »Učno. Nastop takoj. Ponudbe v upravo »Slov« poti »Sirota.: St. 20443.
Trgovski pomočnik
e šoferskim izpitom, vojaščine prost, Išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod et. 20461.	(a)
Mesto natakarice
Izven -Maribora, Išče 23 let staro dekle, ki zna dobro šivati. Začetnica. Naslov v upravi »Slov.« ur Mariboru pod št. 2025.
iim u ju
Kuharico
resno, srednjih let, z dobrimi spričevali, lahko tudi vdova brez otrok, ki (c perfektna v kuhanju ter zna samostojno voditi večjo gospodinjstvo — sprejmem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Veleposestvo pri Celju« St. 20436. (b)

Uradnika (-co)
išče podjetje proti takojšnjemu vstopu z znanjem Žnlderšlčevega knjigovodstva, slovenske stenografije, urnega strojepisja, prostega vojaščine, absolventa trgovske akademije ali trgovske šole, sprejme podjetje. Prednost Imajo prosilci r. znanjem nemščine. Ponudbe v upravo »Slov « pod »Trajna eksistenca* St. 20437. (b)
Kuharico
zanesljivo, delavno, pošteno, srednjih let, katera opravlja druga hiSna dela, sprejme družina v provinci z velikim posestvom. Kmečko dekle, delavno, pošteno, vljudno, za zunanja ln hišna dela, tudi ilobl stalno mesto. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 202GS.	(b)
Kontorist
s prakso, dobro verziran, izurjen v knjigovodstvu, slov., nemški ln srbski korespondenci, Be sprejme v trgovino sredi mesta. -Ponudbo v upravo »SI.« pod »Vesten in priden« P 20201.	(a)
mm\
Učenko
sprejmem s 1. januarjem 1938 brezplačno v gostilniško kuhinjo. - Gostilna Krčevinskt dvor, Aleksandrova 7 9, Maribor. (v)
Mesarskega vajenca
močnega, sprejmem takoj. Prednost imajo kmečki fantje Gorenjci. Naslov v upravi »Slov.« pod 20430.
Dotrpel je. previden s sv. zakramenti, naš ljubljeni soprog, oče, svak, zet in stric, gospod
Anton Fifač
strojevodja drž. železnice
K večnemu počitku ga spremimo v torek, dne 28. decembra ob 2 pop. iz doma žalosti, Sp. Šiška, Gasilska c. 19, na pokopališče v Dravlje.
S p. Šiška, dne 27. decembra 1937.
Žalujoči: Gerti, soproga. Jože. sin. Zvonka, hči in ostalo sorodstvo.
Francoščino in klavir
temeljito poučuje A. Potočnik, strok, diplom, v Parizu. Cena zmerna. — Tržaška cesta 1-1. (u)

Brez sodelovanja
zaslužite 100 — 200% na vlogo 10.000 din. Jamstvo 252 arov gozda. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prvi dobi« št. 20471. (d)

Kupimo
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CEH NE, juvelir, Ljubljana VVoilova ulica št 3
Glasba
KLAVIRSKE HARfiOMIKf


i' ZOlN V
p (480-j
ZAHTIVA3TE BRfZPLAČEM KAIA10G
MEMEI/HEROLD s
Gramofon
gostilniški, Izredno glasen, s ploščami, prodam za 420 din. — Peternel, Hrenova 14 Ljubljana.
No|«»olJŠI X trbovelJsKt
premog
br«z prahu
koks, suha drva
I. PogaCnlk hMHMiii T«l«fon 10-SS
Zaklane, očiščene purane
10 kg 130 din; sveža jajca zajamčena, 720 kom. 560 din - razpošilja franko voznlna G. Drechsler — Tuzla.	(1)
Naprodaj
dobro ohranjeni vozovi za žago in še drugi zraven spadajoči predmeti, velika, lepa sadna stiskalnica, skoro nova. Kupcem na ogled v Morju št. 6, Frarn.	(1)
Stanovanja
IŠČEJO:
Stanovanje
eno- ali dvosobno, Iščem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Januar« št. 20465.	(č)
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
sončno ln čisto, na Go-sposvetskl c. 10, oddam s 1. januarjem. Stranka se že sedaj lahko vseli. Pojasnila pri htšnicl. (č)
f
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem ter prijateljem pretežko vest, da nas je za vedno zapustila naša zlata hčerkica
Marjanca
Vlaj
Pogreb predrage punčke bo v torek, dne 28. decembra Ob '4 popoldne iz hiše žalosti, Medvedova ul. 25, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 27. decembra 1937.
Globoko žalujoča Lojzka Vlaj, mati, rodbine: Sedlar, Pavli«.


V 71. letu starosti, nam je umrla naše preljuba soproga iu mama, gospa
Marija Tiringer roj. Močnik
1'ogreb nepozabne bo v torek. 28. t. m. ob pol 4 pop. na farno pokopališče v Tržiču. Slovesno mrtvaško opravilo bo v sredo zjutraj ob pol 7 v župni cerkvi v Tržiču. Slap pri Tržiču, S t. Vid, L o z n i c a , Ljubljana, dne 27. decembra 1937.
Žalujoče rodbine: Tirinperjcve in Vončinova.
Stanovanje
sobo, kuhinjo, podstrešno, oddam. Zeljarska ul. 11.
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra it. 6, telefon 37-33, ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Vnaient
ODDAJO:
Mlekarna
se odda zaradi odpotova-nja. Brez konkurence. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 20429.	(n)
Gostilno
sredi Ljubljane, oddam. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Odkup Inventarja« št. 20449.	(n)
Poizvedbe
Na poti od pošte 9
Bežigrad do cerkve sv. Krištofa - se je Izgubil v soboto dopoldne zlat uhan. Pošten najditelj naj ga prlneso proti primerni nagradi na Tyrše-vo cesto 65.
Zastopnika
prvorazrednega in dobro uvedenega ti Slovenijo išče zagrebška tovarna bombažnih in volrenih tkanin. Naslov v upravi Slovenca pod št. 19972
Razpis
Občina Slovenska Bistrica-mesto, okraj Maribor desni breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-pripravnika. Šolska izobrazba najmanj osem razredov srednje ali njej enake stroiiovne šole, z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti do vključno 81. januarja 1938 pri podpisani občini.
Uprava občine Slovenska Bistrica-mesto, dne 22. decembra 1937.
Upravo »Slovenca« rioribor
Koroška cesta i Podružnica: Aleksandrova •> Sprejemalo se oglasi iu naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila, ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
Kupujte pri
naših inserentih
SOBE iščejo: Opremljeno sobo
b klavirjem ln posebnim vhodom, Iščem za več dni v tednu. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Prof. 2upe-vee« št. 20462.	(s)
SOBE oddajo:
Opremljeno sobo
e souporabo kopalnice — oddam starejši dami za takoj. Cesta v Rožno dolino 20, visoko pritličje, levo.	(6)
Javljamo tužno vest, da nam je danes po dolgi mučni bolezni umrla naša nadvse ljubljena mama, stara mama, tašča in teta, gospa
Marija Srakar
roj. Glinšek
previdena s tolažili sv. vere za umirajoče, v 69. letu starosti.
Pogreb drage pokojne ho v sredo, dne 29. decembra ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti, Cesta na Loko št. 25. na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 27. decembra 1937,
Žalujoče rodbine: PEČINE, KOCJAN, ŽGAJNER in ostalo sorodstva.
Zahvala
Vsem, ki ste nas ob izgubi naše predrage soproge oziroma hčerke in sestre, gospe
Magde Janežič roj. Niklsbacher
tolažili, fiočastili njen spomin, poklonili toliko lepega cvetja in jo spremili na zadnji poti, izrekamo svojo globoko in iskreno zahvalo. — Nadalje se še posebej zahvaljujemo gg. zdravnikom in čč. sestram »Šlajroarjevega doma , dr. Leo Savniku in
dr. Ljudevitu Merčunu. Beočin — Ljubljana, dne 28. decembra 1937.
Inž. Leo Janežič, in rodbina Ferdo Niklsbacher.
Agnes flfinther:
Dušica - Rožamarija
Zdaj izpregovori Rožamarija:
jUtrujena 6em. Harro,... silno utrujena! Ob- | jami me 6 svojo roko! Olej, lipa mi pošilja 6voje lepe lis'e!«
Smehljaje 6e zre Rožamarija na li|>o ter opazuje. kako odpada li6t za listom, se vrti in drsi v mirnem zraku ter ee 6jwšča na njeno blesteče obleko ter reče:
»To gledanje uspava človeka!«
Harro pa se ie je nežno oklenil ter sc zamislil:
»Kako mirna je vendar zdaj postala in kakšen strahovit nemir jo je trpinčil poslednjo noč. Toda bati 6£ je da se bo ponovilo zopet in zoj>et. dokler ue bo zlomljen zadnji odpor! Polagoma se bom naučil mirno stati in gledati in morebiti sčasoma popolnoma otopim ... Ali bo pa tudi vselej pripravljen Oizelin pajčolan?... To je nekaj nedoumljivega. kar se ne more ne zaukazati. ne izprositi, na kar se mora ponižno in vdano čakati!«
Zda| pa ie res zadremala, toda hipoma je znova odprla «voje trudne oči ter zašepetala:
»Kako lepo je bilo pri tebi. Harro, pod Gizc-linini pajčolanom!«
Harro ]e bil mnenja, da govori o njegovi najlepši sliki.
»Tiho. tiho. zlato moje.« ji šepetne ter ji poljubi hladno čelo. »6pavaj zdaj!«
In Roža je zaspala. Njena glava 6e je nagnila na njegove prsi Harro si ne upa odmakniti svoje roke. da bi se ne zbudila. Mrzle noge ji je bil zakril z robom njenega oblačila, na morala se je iztegniti, kajti znova jih |e videti, kako mole izjiod obleke.
175 I Zlati čeveljčki njene radosti!« jc trpko vzdi-hnit. »Kar zdaj pride, pomenja zame pekel.* Spi mu vse pregloboko! Ko se bo zbudila, jo bo pričelo zopet trpinčiti. Mora biti hvaležen za vsak trenutek njenega pokoja. Teta Ulrika se je pojavila za zaste-klenimi vrati. Harro ji je namignil, da naj odide.
In zlato listje odpada od lipe. se vrti po zraku ter pokriva staro kamnato ploščad katero so nekdaj rosile 60lze čarovnice____pada na Rožino belo haljo, na njene medlozlate lase...
Zdaj se je znova prikazala Ulrika. Harro ji namigne in teta se približa s previdnimi koraki. Toda listje pod njenimi nogami je vendarle zašumelo. kar je Harra ozlovoljilo. Ulrika se skloni ter položi svojo roko na zlate čeveljčke. Hipoma zadrhti! Dotakne se viseče roke. Ulriko pretrese groza ...
»Harro, moj ubogi Harro, o moj Harro!« jc kriknila z glasom, ki bi sicer moral zbuditi trdno 6pečega človeka. »O moj ubogi, ubogi Harro!«
Zdaj je tudi njega pretreslo, doumel jc vse! Bilo mu je kol bi mu mrzla roka segala |>o srcu ter ga stisnila. Izvlekel je izpod Rože svojo roko ni je več pogledal.. . opotekel se je proti kamnitni ograji . Tu se je zgrudil, glava mu leži na plo-žradi... Groza ga mami, ga duši... Pred njim se odpira črn prepad v katerega strmi njegova duša ... Zdajci se ga dotakne tetina roka.
»Harro pridi in oglej si jo! Pridi, moj sin. moj uix)gi sin ... Oglej si jo vendar in odleglo ti bo!«
-Jaz ne morem.« je zastokal, »nikdar... nikdar več!«
»Moraš, ljubi moj. moraš jo še pogledati in nikoli več se te ne poloti želja, da bi jo pozval nazaj v njene trpljenje!«
Omchovaje se je dvignil... Ulrika je položila okoli tijcpa «vojo čvrsto roko ... Harro pa je nagnil svojo glavo na njeno ramo. Teta more komaj in komaj zdržati vso njegovo težo.
Krčevito ga pretresal
s-Pusti«, moleduje Harro, »nikdar več, nikdar več!«
»Poglej tja!« mu zaukaže teta.
Zdajci se mu je izvil iz prs divji, bolesten krik, 6ličen kriku 6mrtno ranjene živali. Malo da se ne bori z njim Ulrika! Naposled je le razkril 6voj obraz.
Tu leži mirno in svečano njegova Roža. Okoli njenih bledih ustnic se ji utrinja še poslednji ta-iinstven smehljaj. Oči so ji napol zaprte, lepa glava ji je nagnjena vstran... Od njegovega srca se je odvalila ledena skala ... hijx»ma se čuti dvignjenega iz peklenskega brezna, skrivnostnonežni po koj večnosti ga objame.
»Harro, moj 6in... Odpočije si od svojih del... muke ne pozna več!... Kako neizmerno si osrečil 6vojo Rožo. Harro! V tvojem naročju... glej njen zadnji 6mehljaj... tako si jo ponesel v njene nebeške vrtove!«
»Moja Roža. moja Roža!« je zašepetal in že ga je skrivnostno zagrnil Oizelin pajčolan.---
Roža je imela prav. Stari brauneški obred zahteva svoje pravice ter gre svojo izvoženo pot.
Nihče ne nioti moža. ki sloni tamle ob pokojnem ležišču, nikdo ga ne vprašuje.
Gospodična Bcrger izvršuje 6vojo dolžnost.
Kadar prihajajo drugi, se Harro za toliko časa odstrani tja v prazno dvorano, katero podpirajo stari 6tebri. Tam sedi ob nekem stebru tudi Mart. V rokah drži staro pesmarico ter sklanja 6vojo glavo nad njo!
Ko je za6iniIo jutro, je stala ob srednjem 6tebru ozka, bela krsta.
»Mart,« je prva beseda, ki jo je izpregovoril Harro, »pomagaj mi!«
Ta je vstal, njegove ustnice se premikajo...
V svoji spalnici počiva na postelji Rožamarija. Oblekli so ji srebrno obleko in raz zlato glavo izpod starega zlatega načelka se vije bela tenčica okoli vratu in ramen. Ci6to sam jo dvigne Harro ter jo ponese na njeno zadnje ležišče. Njegove umemiške roke se še enkrat zganejo. Venec belih, hladnih. 6vežih rož, ji fioloži na glavo, po-gladi gube njenega oblačila, ji združi roki pod prsmi, kakor jih je morala često držati v dobi trpljenja Harro bi trpel peklenske muke, ako bi ne bilo Gizelinega pajčolana.
»Mart, nesiva jo dol. preden se zbude ljudje!« In ta dva moža neseta Rožamarijo poslednjikrat! Vse še spi. Mrzla sapa vzdihuje po galerijah ...
Vrata kaj>ele 60 odprta, 6tene so črno opremljene, na tleh 6e sveti križ. Opojen cvetlični duh jima zaveje nasproti, vonj po rožah, po mnogih, mnogih rožah! Harro reče kratko:
»Mart, prevzami stražo!«
Nato odide v 6vojo 6obo.
Popoldne so imeli priti vsi, ki so ljubili Rožo iz Brauneeka in ki žalujejo z njenim očetom.
Tajinstven nasmešek je izginil iz njenega obraza. Marmornobela kraljica počiva tu pod svojim rožnim vencem v srebrnem oblačilu. Zdaj je podobna Gizeli na eliki. Poročni pretan Brauneckerjev so ji pustili in njegov modri čarobni žar siie na njeni roki. Nad njena kolena 60 položili vejico čudnega drevesca, ki je cvelo za časa njenega umiranja.
Vse ure. dokler traja mimohod ljudi, ji stoji ob strani Harro kot njen zvesti čuvar in zaščitnik. Nihče ga ne ogovori ... Je kakor soha. obraz mu je. kot bi bil izklesan iz kovine.
V6i 60 odšli in zdaj se prikaže knez. Bil je 6icer že večkrat tu, toda zdaj, ko so se bili že vsi odstranili, se je ponovno pojavil.
Za jiiaosiovansko tiskarno ¥ Ljubijini: Karei Cee
izdaiaieij: i van Rakove«
Urednik: Viktor Cenčii