Poštnina plačana V golovfnL " La Va, St* 30 C^Jotro" XnM 170») Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 8122, 8123. 8124, 8126, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, fielea* burgova oL — TeL 8492 ia 2402. Podružnica Maribor; Aleksandrova eesta St 13. - Telefon it 2455. Podružnici Celje: Kocenova uHea St % — Telefon it 190. Podr?žni«C Jesenice: pri kolodvora Podružnica Noto mesto: Ljnblisntki eesta it 42. podružnica Trbovlje: ▼ hiS dr. Bana« partnerja. Ljubljana, ponedeljek tj. jnllja 1^1 v Cena 2 Dir Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča w v posebej in velja po pošti preje. ,■4 mana 4 Din, po raznašalcib do-§ stavljena 5 Din mesečne. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon §t 3122, 3123. 3124, 8125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. To» lefon St 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova uL 3. Telefon St 190 ■ ii 1 ^ Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p* tarifu. Usodni dnevi za špansko republiko Danes se sestane ustavotvorna skupščina — pričel - Republikanska diktatura? - Kdo Madrid, 26. julija, r. Jutri se sestane novoizvoljeni prvi republikanski španski parlament k definitivnemu konstituiranju. Razmere v Španiji so se od prvega sestanka parlamenta, ki je bil nekaka zunanja vidna manifestacija republikanizma, dokaj spremenile. Takrat je bilo še vse navdušeno, danes pa je Španija na pragu nove revolucije. Po uiicah govore puške in topovi in v dimu smodnika se shajajo poslanci v prestolnici. V takih okoliščinah bo jutri ministrski predsednik izročil vrhovno oblast, ki jo je doslej izvajala vlada, v roke ustavotvorne skupščine, da definitivno odloča o bodoči vladavini in upravi države. Bližnji dnevi bodo za usodo španske republike odločilne važnosti. Pokazalo se bo. ali imajo Spanci v republiki več discipline in smisla za red, kakor so ga kazali v monarhiji in ali bo novi režim znal ukrotiti razpaljene strankarske strasti in spraviti vse tvorne sile v lir plodonosnega dela. Ustavotvorna skupščina ima sedaj v rokah usodo države. Za novo ustavo se že sedaj, ko še niti ni v podrobnosti znan osnutek, vrši huda borba. Na vseh koncih in kra- jih se vrše politični koventikli, politiki se skrivaj shajajo in posvetujejo in izgledi za zasedanje skupščine niso nič kaj rožnati. Dogodki v državi pričajo, da je Španija zopet v svojem elementu in veliko vprašanje je, ali se bodo našli pravi ljudje, da napravijo red in mir. V političnih krogih se že povsem odkrito govori o potrebi nove diktature. Zarotniki se že zopet shajajo, Zatrjuje se, da bo zunanji minister Lerroux v primeru, da pogajanja za novo republikansko ustavo ne bodo dovedla do zadovoljivega uspeha, sam prevzel vso oblast ter skušal, oprt na vojsko, z diktatorskimi ukrepi uveljaviti novi režim. So pa tudi ljudje, ki jim niti Lerroux ni dovolj energičen in propagirajo za diktatorja generala Sanjura, moža, ki je prisilil kralja Alfonza k odstopu. Da bo razprava o novi ustavi zelo viharna, o tem nihče ne dvomi. Pojavljajo se najrazličnejše struje in skupine, ki zahtevajo popolnoma nasprotujoče si ustavne določbe. Veliko vlogo bo pri tem igralo vprašanje avtonomije nekaterih pokrajin. Centralizem in avtonomizem bosta v Bo] za ustavo se Je ze bo bodoči predsednik španskem parlamentarnem življenju zopet praznovala orgije. Vso javnost zanima vprašanje, kdo bo bodoči predsednik republike. Za-vidno mesto to ne bo. Po sedanjem osnutku ustave bodo pravice predsednika tako omejene, da v bistvu ne bo nič drugega, kakor izvršilni organ parlamenta, ki si pridržuje skoro vse pravice, ki pritičejo skoro v vseh drugih državah vrhovnemu glavarju. Pred volitvami je imel največ izgledov Za-mora, toda med tem so začeli prevladovati levičarji. Zdi se. da je večina za Lerrouxa, ki pa za to ni nič kaj navdušen in kandidira za predsednika 73-letnega profesorja Cossija. Zelo resen kandidat je tudi eden izmed revolucionarnih voditeljev Gasset, ki ima za seboj tudi ženske, katerim obeta nova ustava volilno pravico. Eno najtežavnejših vprašanj, ki ga bo morala rešiti ustavotvorna skupščina, pa je vprašanje agrarne reforme. Ogromne latifundije na eni strani in stradajoče ljudstvo na drugi strani, to je bil glavni povod revolucije. Če parlament tega vprašanje ne bo pravilno rešil, je šla tudi republika po vodi. »Danes vladajo možje, ne pa tepci! Možat nastop Hindenburga za Briiningovo politiko — Napetost je pojenjala, ker je prevladala treznost — Anglija upa na uspešno rešitev krize Berlin, 26. julija, r. Napetost zadnjih dni, izzvana po demagoški gonji eks-tremnih nacijonalističnih krogov proti Briiningu in njegovi pomirljivi politiki, je po povratku dr. Briininga dokaj pojenjala. Dr. Bruning je podal včeraj na seji vlade, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki Državne banke in vodilnih gospodarskih krogov, obširno poročilo o poteku razgovorov v Parizu in Londonu. Navzoči so njegovo poročilo soglasno odobrili in priznali, da ni mogel postopati drugače. Tudi predsednik nemške republike Hindenburg je izrazil dr. Briiningu popolno priznanje, kar je dokaz, da je Brii-ning vsaj za enkrat odnesel zmago nad nacionalističnimi ekstremisti. To dokazuje predvsem tudi dejstvo, da je vlada umaknila vses voje prejšnje načrte ter se odločila, da ukine dosedanje omejitve v denarnem prometu. Zatrjuje se, da bo notranji moratorij docela ukinjen. V zvezi s tem bo Državna banka povišala obrestno mero, obenem pa bo osnovana posebna garancijska banka, ki bo z državno podporo sanirala vse one denarne zavode in podjetja, ki so zaradi sedanjih finančnih težkoč zašla v krizo. Nemški listi zelo komentirajo nastop predsednika Hindenburga, ki pomeni obenem odločen demanti vseh do sedaj od nacijonalističnih krogov razširjevanih vesti, da je tudi Hindenburg pristaš radikalne struje. Ko se je vračal s posestva Neudeck v Berlin, ga je v Rosenbergu sprejela velika množica občinstva in zaslišali so se klici: »Nemčija, vzdrami se!« Hindenburg je svoj voz takoj ustavil ter glasno in odločno, da so ga mogli vsi prisotni slišati, odvrnil: »Danes vladajo možje, ne pa tepci!« Listi vidijo v tem izredno odobravanje politike dr. Briininga. London, 26. julija, r. Posetu ministrskega predsednika Macdonalda in zunanjega ministra Hendersona v Berlinu pripisujejo v tukajšnjih političnih krogih izredno važnost. Ker se mudi istočasno v Berlinu tudi ameriški zunanji minister Stimson, smatrajo v londonskih krogih za več kot verjetno, da se bo kmalu po berlinskih posetih sestala nova konferenca velesil, ki bo ponovno razpravljala o nemški finančni krizi. Vsekakor pa sodijo, da bi bilo zaželjeno, če bi se pred tem še enkrat sestali nemški in francoski državniki. Ponovni sestanek Francozov in Nemcev bi bil sedaj, ko sta dobila Laval in Briining odobrenje svoje politike, ki ima svoj začetek v pariških in londonskih razgovorih, gotovo spremljan od še mnogo večjih uspehov, kakor pa je bil pariški. Dejstvo, da se je začela po dolgih letih skrajne rezerviranosti Amerika zopet zanimati za Evropo, utrjuje v londonskih krogih nado, da je rešitev evropske gospodarske krize mogoča in ob solidarnem sodelovanju izvedljiva. Fariz, 26. julija. AA. Havas poroča, da vladin komunike kategorično demantira trditev nekega angleškega lista, da je angleški zunanji minister Henderson v Parizu izjavil, da lahko pride po moratoriju v Nemčiji tudi do moratorija v Angliji. Poročne svečanosti na romunskem dvoru Včeraj je bila v Sinaji obavljena poroka princese Ileane z nadvojvodom Antonom Habsburškim Sinaja. 26. julija. Poroka kneginje Ileane in nadvojvode Antona Habsburškega je bila sklenjena danes v Sinaji ob najlepšem vremenu in pravem kraljevskem sijaju, še pred poroko je princesa Ileana izredno Iju-beznjivo sprejela inozemske novinarje in fotografe ter ostala med mnogoštevilnimi fotografskimi aparati cele pol ure. Ob 10. dopoldne je bila sklenjena civilna poroka v dvorcu Pelešu. Tu so bili navzoči samo kraljevska rodbina in minister pravde. Ob tej priliki je izjavila princesa Ileana, da ostane romunska državljanka. Ob 11. je bila v veliki dvorani izvršena cerkvena poroka, po katoliškem obredu. Dvorana je bila sijajno prirejena. V sredini je bil postavljen oltar, desno in levo od njega pa fotelji za ženina in nevesto ter za priče. Vse prisotne dame so bile v veliki gala - toaleti, oficirji v gala - uniformi in civilisti v fraku z vsemi odlikovanji. Kralj Karol je nosil veliko gala - uniformo lovskega generala. Kralj Karol je privedel v dvorano princeso Ileano držeč io pod roko, Antona Habsburškega pa grof Vorberg. Ceremonija se je pričela ob 11.10 s slovesno mašo, nakar je imel princ Ghica, opat samostana v Sinaji, ganljiv nagovor, v katerem je -poveličeval zasluge prednikov nadvojvode Antona za katoliško cerkev in po-vdarjal veliko ljubav rumunskega < naroda do mlade neveste in do vse kraljeve rodbine. Poročne obrede je izvršil katoliški nadškof iz Bukarešte Kiser. Najpreje je blagoslovil zlata prstana ter ju izročil nadvojvodu Antonu, ki je nataknil enega na prst svoje neveste. Nadškof je nato prečital be- sedilo prisege o zvestobi, ki sta jo ponovila najprej ženin, potem pa nevesta. Nato je imel nadškof globoko ganljiv govor. Po poroki sta novoporočenca napravila vožnjo v gala - kočiji skozi glavne ulice Si-»aje^ kjer ju je navdušeno pozdravljala množica zbranega občinstva. Mladi par. se. je nato odpeljal na pokopališče, kjer jo položil" venec na grob neznanega junaka. Ob 3, popoldne so visoki gostje zapustili Sinajo in sta se mladoporočenca odpeljala v dvorec Braun na Erdeljskem, kjer bosta preživela medene tedne, kasneje pa se bosta stalno nastanila v Monakovem- Bukarešta, 26. julija. AA. Snoči je bil o priliki poroke princese Ileane z Antonom Habsburškim v dvorani palače v Sinaji velik sprejem, katerega se je udeležilo 600 povabljencev. Prisotni so bili predstavniki tujih kraljevskih domov, diplomatski zbor, vlada, šefi vseh strank in mnogi drugi odlič-niki. Gostje so bili očarani nad ljubeznivostjo princese in njenega zaročenca, ki sta otvorila ples, ki je trajal dolgo v noč. Kraljevski dom sta predstavljala kralj Karol II. in kralj ica-mati Marija. Odmev mariborske obsodbe mesarjev v Zagrebu Zagreb. 26. julija, n. Zagrebški listi poročajo, da je stroga obsodba mesarjev v Mariboru zaradi pretiranih ccn zelo vplivala tudi v Zagrebu. Zagrebški mesarji so zadnje dni kar po vrsti znižali cene mesu, tako da se tudi tu pozna blagodejen vpliv mariborske sodbe. Nenadna smrt vrhovnega državnega tožilca pri kasa-ciji v Zagrebu Zagreb, 26. julija, n. Danes dopoldne nekaj po enajsti uri je umrl nenadne smrti vrhovni državni tožilec pri kasacijskem sodišču v Zagrebu dr. Ante Zlošilo. Sedel je v kavarni »Korzo? pri kavi in imel okoli sebe nekaj prijateljev. Naenkrat ie prijel najbližjega prijatelja za roko, takoj nato se je prijel za srce an že omahnil. Priskočil je slučajno navzoči zdravnik dr. Kraljevič, toda dr. Zlošilo je bil že mrtev. Pokojnik je bil rodom iz okolice Dubrovnika in je služboval delj časa v Dalmaciji. Leta 1912. je bil kot znan kriminalist in civilist povabljen v Črno goro, da uredi tamošnje zakono-dajstvo. Njegovo delo pa mu je preprečila balkanska vojna. Smrt pod vlakom Zaereb. 26. julija, n. Ko ie danes ob nol 11. dop°ldne orisoel osebni vlak št. 1213 iz Zazreba na kolodvor Sesvete. so ona-Zili na lokomotivi krvave sledove in ostanke nekesa nlašča Takoi uvedene oo-izvedbe so doznale. da ie vlak novozil nekega Natana Šabanoviča. roi. 1909 v Gornji Gradini v vardarski banovini. Domnevajo. da je neznanec zasoal na trač-' nicah ter si nodložil nlašč nOd zzlavje. Vlak sa ie docela razmesaril 50 ljudi zgorelo New York, 26, julija, g. O strašni požarni katastrofi v oskrbovališču za starce v Pittsburgu poročajo še, da je število mrtvih približno 50, ker pogrešajo še 10 oskrbovancev iz zavoda. Ogenj se je širil s silno naglico in gasilci so se z nadčloveškimi silami trudili, da bi rešili 260 starčkov gotove smrti. Med reševanjem so se odigravali strašni prizori. Mnogo starcev je zblaznelo. Predsednik Doumer na grobu svojih sinov Pariz. 26 julija. AA. Predsednik renu-blike Doumer ie obiskal danes Anicy de Chateaux k.ier ie živel Dred voino in kjer so na spomeniku nadlim bojevnikom ure-zana tudi imena niezovih sinov. Predsednik reoublike ie obiskal mesto, kier ie stala ored vojno njez°va hiša. ki so io oorušile nemške zranate. Prebivalstvo kraja ie nrirediio prisrčne in tonle ova-cije oredsedniku reoublike. oriznavaioč na ta način leni korak niietete očetovskega srca ki ie štirikrat, krvavelo v vojni. »Zeppelin« odplul na severni tečaj Leningrad. 26. iudiia. AA. Danes ob II. dopoldne ie krenil »Grof ZeooeUn« na pot proti severnemu tečaju. Rumunski ministri ne sprejemajo strank Bukarešta. 26. julija, z. Ministrsko nredsedstvo ie izdal0 naredbo. ki odnrav-lia zasebne avdijence ori ministrih. Tudi sicer ie doston v ministrstva zasebnikom preoovedan. »Luota« meni. da ie Ma ta odredba izdana zaradi teza. ker ie bilo v zadnjem času nokradenih iz najvišjih uradov rnnozo snisov. Grob rimljanskega pesnika v Rumunfji Bukarešta. 26. iuliia z V okolici Con-stance so v zadnjem času odkobali temeljne ziidove rimskeza mesta Tomi. Med družim s° našJi tudi dobro ohranieu sar-fcofaz. iz čizar napisov so <: oreceišnio zo-tovostio uzotovtfi. da zre naibrž za zrob rimskeza nesnika Puhli j a Ovida Nasona. ki ie. kakor. znano, oo proznanstvu M Rima oreživel zadnja-leta v t ran rimskem mestu. V Italiji vre Med dvema mlinskima kamnoma — Presenečenja lahko nastanejo vsak trenotek — Praktična Mussolinijeva Ideja — Strah pred Jugoslavijo Beograd, 26. julija, r. Zelo dober poznavalec prilik v Italiji, ki se je v zadnjem času dolgo mudil v Italiji, je v razgovoru z dopisnikom zagrebških »Novosti« o položaju v Italiji in o sporu med fašizmom in Vatikanom navedel med drugim naslednje zanimive informacije: Italija je danes razdeljena na dva zelo nasprotna si tabora: na eni strani je Mussolini s svojimi zvestimi fašisti, na drugi strani pa je Vatikan, ki ga v borbi proti Mussoliniju ne podpirajo samo bivši popolarci (pristaši bivše klerikalne stranke), marveč tudi oni, ki ne odobravajo fašističnega režima, počenši od liberalcev pa vse do komunistov in prostozidarjev ter onih fašističnih miličnikov, ki so sicer vpisani v milico, toda ne iz navdušenja za Mussolinija in njegov nauk, marveč iz strahu za svojo lastno eksistenco. Papeža smatrajo za zelo pametnega moža in za najnevarnejšega nasprotnika Mussolinija. Največji sotrudnik papeža je v tej borbi bivši vbditelj popolarcev don Sturzo, ki zelo pogosto potuje z letalom iz Vatikana v Pariz, Madrid in drugam. O papeževi encikliki, ki je bila z letalom poslana v inozemstvo, da se je Vatikan na ta način izognil italijanski cenzuri, zatrjujejo, da je po encikliki papeža Gregorja VII. najvažnejša. Veliki intelektualci, zlasti vseučili-ški profesorji, so po veliki večini hudi nasprotniki Mussolinija, ki to dobro ve in se zato izogiba vsemu, kar bi moglo še povečati to nasprotstvo. Duhovščina pa zlasti pri pridigah in v spo-vednicah odkrito nastopa proti Mussoliniju, česar režim seveda ne more preprečiti. Paralelno s to akcijo Vatikana se razvija tudi močna akcija komuni-! stov, ki imajo svoj glavni center v Mi-I lanu, od koder izdajejo navodila za vse akcije po Italiji. Tako je dvoje največjih in najmočnejših mest v Italiji proti fašistični politiki. Široke delavske mase so večinoma orijentirane komunistično, dočim je kmečko prebivalstvo po ogromni večini klerikalno. Vojska, predvsem oficirski zbor, je v sovražnem taboru, a v sami milici ni vse vdano Mussoliniju. Razume se, da gospodarska kriza, pomanjkanje dela in zaslužka na eni strani, a pritisk na drugi strani od dne do dne povečujejo število protifašistov. Po vsej Italiji se občuti strašen pritisk, tako z ene kakor z druge strani. Narod je med dvema kamnoma: cerkev in fašizem. Človek nikoli ne ve, kaj ga čaka naslednjega dne. Vedno pogostejši nemiri in izgredi tet rapidno se mno- žeči bombni atentati pa kažejo na to, da lahko vsak hip pride do velikih presenečenj. Poleg politične strani vsega spora je bila najvažnejši moment v konfliktu med papežem in Musolinijem njegova ideja, da zapleni vse cerkveno premoženje. Mussolini je računal s tem, da bi na ta način prišel na lep način v posest silnega bogastva, ki bi mu omogočilo, da bi z lahkoto saniral državne finance in tako ohranil fašistični režim še za dogledno dobo na krmilu. O Jugoslaviji se širijo po Italiji vesti, da se Jugoslavija na debelo pripravlja na vojno in da mora biti zato Italija vedno pripravljena, da lahko v danem trenutku zasede dalmatinsko obalo. Na te vojne trombe fašizma odgovarjajo zlasti komunisti s klicem: Kruha, kruha! Težko je prorokovati, kako se bo v Italiji končalo. Toda poznavalci razmer trde, da pomeni ta spor v bistvu začetek konca fašizma in da Mussolini koplje grob sebi in svojemu režimu. Zadar, 26. julija. V zvezi z mrzličnim utrjevanjem meje proti Jugoslaviji se pričakuje te dni v Zadru prihod konjeniškega polka. Prevoz municiie, orožja in drugega vojnega materijala se vrši vedno ponoči in vojaki morajo vse to takoj znositi na postojanke. Tudi vsa važnejša dela na utrjevanju meje se izvršujejo ponoči. Na gibanje Jugoslo-venov pazijo posebno strogo ne samo v Zadru, marveč po vsej Italiji. Vsakega Jugoslovena, pa tudi najbolj neznatnega človeka, povsod spremljajo detektivi^ in nadzorujejo vsak njegov korak. Cim stopi Jugosloven preko meje, je pod detektivskim nadzorstvom vse tako dolgo, dokler zoDet ne zapusti italijanskega ozemlja. Cesto se dogaja, da jugoslovenske državljane zapirajo. ali pa se morajo za časa svojega bivanja v Italiji vsak dan javljati, tudi po večkrat, na policiji. Eksplozije se nadaljujejo Milan, 26. julija č. Pred petimi dnevi so našli na tukajšnji železniški postaji pod nekim vagonom peklenski stroj. Vagon je prispel iz Ventimiglie. Peklenski stroj so takoj odstranili ter ga položili na neki vrt, kjer je po gotovem času s strahovito detonacijo eksplodiral. Ta eksplozija je napravila znatno škodo na bližnjih oknih, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Kakor javlja »Liberta«, sta tudi na ulicah Parme eksplodirali dve bombi. Podrobnosti sicer niso znane, vendar pa vedo tudi tu, da človeških žrtev ni bilo. Amerika svetovni prvak v šahu Od 72 dosegljivih točk je Amerika dosegla 46 ter si s tem priborila svetovno prvenstvo in Hamilton-Russelov pokal — Za Ameriko slovanski narodi na prvih mestih — Jugoslavija je med 19 narodi zasedla častno četrto mesto — Prihodnja šahovska olimpijada bo leta 1933. v Chicagu Praga, 26. julija h. Danes je končala šahovska olimpijada, ki je prinesla naslednji končni rezultat: Amerika je dosegla od 72 možnih točk 48 ter s tem svetovno prvenstvo v šahu. Sledile so: Poljska 47, Češkoslovaška 46 in pol, Jugoslavija 46, Letonska švedska in Nemčija 45 in pol, Avstrija 45, Anglija 44, Madžarska 39 in pol, Nizozemska 35, Švica 34 Litva 30 in pol, Francija 29 in pol, Rumunija 28, Italija 24, Danska 19 in pol, Norveška in Španija 15 in pol. Včeraj dopoldne so se odigrale viseče partij^ iz XVlli. ,ko|a. Cehojslovaška : Fran cija 2" in pol : 1 in pol, Nemčija : Italija 3:1, Švica : Anglija 1:3, Poljska ; Litva 3:1, Letonska : švedska 2:2, Madžarska : Avstrija 2 in pol : 1 in pol Španija : Norveška 2:2; Popoldne se je odigralo zadnje, t. j. XIX. kolo z naslednjimi rezultati: Jugoslavija : Letonska l in pol : 2 in pol, Pire je porazil Feigina. Partija Kostič : Petrov je končala remis. Mattison je porazil dr. Vidmarja Apsenieks pa dr. Astaloša. Avstrija : čeho-slovaška 1 in pol : 2 in pol, Amerika : .Poljska 2:2, švedska : Madžarska 2 in pol : 1 in pol, Litva : Danska 3:1, Nizozemska : Nemčija 1 in pol : 2 in pol, Anglija : Španija 3 in pol : pol, Italija : Švica 1 in pol : 2 in pol, Norveška : Rumunija 2:2. Zvečer je bil Hamilton-Russelov pokal na svečan način izročen zmagovitemu moštvu Amerike. V tekmovanju za svetovno prvenstvo, dam v šahu je zmagala Cehoslovakinja -Vera Menšikova, ki je v osmih partijah/ dosegla 8 točk. Sledijo Wolf Kalmar (Avstrija) 4, Stevenspn (Anglija) 3 in pol, Beskow (švedska) 2 in pol, Henschel (Nemčija) 2. Zvečer se je vršil svečan banket v praški mestni hiši. Prihodnja šahovska svetovna olimpijada se bo vršila leta 1933 v Chicagu. Bolgarski zastopniki na konferenci strokovnjakov Sofija, 26. julija. AA. Bolgarska agencija poroča: Bolgarska vlada je imenovala bolgarskega poslanika v Londonu Hadži-miševa in ravnatelja oddelka za državne dolgove ministrstva financ -Stojanova za člana bolgarske delegacije, ki bo zastopala na konferenci strokovnjakov v Londonu bolgarsko stališče v pogledu Hoovrovega predloga o moratoriju, posebno v zvezi z. grško zahtevo, da se ustavijo plačila na podlagi pogodbe Molova in Kafandarisa. Stojanov je" že odpotoval v London. Varšava 26. i ulita. AA. Pat noroČa. da ie predsednik ndbera a aparatu požar.. Aparat je zgrmel kot goreča bakla na zemljo. Pilot je bil ha "mestu mrtev, drugi vozač pa je bil življensko-nevarno ranjen. Mogočno počaščenje Levstikovega spomina Slavnostna dneva v Velikih Laščah ob priliki stoletnice rojstva Frana Levstika — Ogromna udeležba iz vseh slovenskih krajev Velike Lašče, 26. julija. Veličastna proslava Levstikove stoletnice, ki se je vršila včeraj in danes, skoro nima enake v proslavljanju spomina za Slovence zaslužnih mož. Reči smemo, da je Levstikova proslava privabila v Lašče zastopnike vseh slojev in da je tako pri po-čaščenju spomina tega našega velmoža sodelovala vsa Slovenija. Slavnosti so se zaključile tako lepo, da niso le v ponos odboru in njega delavnemu predsedniku juristu g. Tonetu Puclju, temveč vsem Laščam in lepi okolici, dolenjski domovini nesmrtnega njihovega rojaka. Prihajanje prvih gostov številni zastopniki raznih korporacij in ljubitelji Levstikovega dela so že v teku včerajšnjega dne prihajali v Lašče. Nekateri z .rednimi vlaki, drugi na vozovih, avtomobilih in peš. Na večer je bilo v trgu že težko dobiti prenočišče kljub temu, da j? slavnostni odbor razpolagal s številnimi sobami s posteljami za večje število gostov. Lepo okrašen Levstikov spomenik že včeraj je bil trg, kjer stoji Levstikov spomenik, lepo okrašen. Krog in krog trga in okoli spomenika so bili postavljeni s trobojnicami okrašeni mlaji, med seboj povezani s kitami zelenja. Prav tako so bila turli vsa poslopja okoli trga v zelenju in nešteto trobojnic je plapolalo s pročelij. Trg je bil posut z drobnim belim peskom, pod spomenikom je bil nameščen govorniški oder, desno pa častna tribuna, oba v zelenju, s cvetjem in trobojnicami okrašena. Pri vhodih na trg so bili postavljeni slavoloki z napisi, pozdravljajočimi čestilce velikega slavljenca. Slavnostno razpoloženje je dihalo nad trgom, ki je bil ves v pričakovanju početka proslave. Predvečer slavja Včeraj ob pol 21. so zagoreli po Velikih Laščah in okolici kresovi, topiči so pokali in streli so odmevali od Sv. Roka dol do Ahaca in Kureščka: proslava se je pričela. Na Grmadi so plapolali rdeči jeziki, prav tako kakor pred stoletji, ko so napovedovali napade Turkov. Po ulicah lepo razsvetljenega trga so prihajali ljudje in se vsipali v dvorano So-kolskega doma k večerni proslavi, čeprav je v dvorani prostora za 500 ljudi, jih mnogo ni dobilo prostora, po prihodu večernega vlaka pa je bil k akademiji tolikšen naval, da sta dve tretjini ostali zunaj, kdor je mogel, med vrati in za okni. Na programu je bilo petje ljubljanskega kvinteta, ki je pel Levstikove pesmi, ki so jih uglasbili Volarič, Pavčič in Nedved. Kolo pesmi sta pela bariton Tone Petrov-čič in tenorist Jug. S poljudnim, a izčrpnim predavanjem je orisal Levstikovo delo in življenje dr. Slodnjak, ter s svojim pripovedovanjem osvetlil marsikatero potezo slavljenčevega značaja. Nad vse ljubek je bil nastop otroškega zbora, ki je s sprem-ljevanjem klavirja zapel pod vodstvom učitelja Franca Kokalja Levstikove »Psiček laja«, »Vrabec in konj«, »Mačka, miš •in miška« in »Ležaj, ninaj«, vse v Pav-čičevi priredbi, ki je zbor tudi pri klavirju spremljal. Lepo sliko so še povzdigovale dečve, v katere so bile vse deklice opravljene. Slavist Fr. Petre je recitiral nekaj Levstikovih pesmi, med njimi »Tri ljubavne sonete« in »Ubežnega kralja«, drugi je pa bral odlomke iz »Martina Krpana«. Nekaj malčkov Je deklamiralo Levstikove otroške pesmi in je vsem ugajal njihov pogumni in samozavestni nastop in lepa izgovorjava dolenjskega narečja. Spored je zaključil kvintet, ki pa je moral zaradi nenehajočega ploskanja dodati še nekaj pesmi. Nedeljske svečanosti Lepa današnja proslava se je pričela z jutranjo mašo, pri kateri je pel ljubljanski kvintet. V jutranjih urah so prihajali v trg ponajveč okoličani in z vlakom gostje s kočevske smeri. Okrog 9. pa se je vil sprevod domačinov in gostov proti kolodvoru, da sprejme goste, ki so se pripeljali z dvema vlakoma iz Ljubljane in Dolenjske. Postajno poslopje je bilo okrašeno s cvetjem in zelenjem. Vzdolž proge so stali sokoli in sokolice v kroju in s prapori društev Sodražica, Kočevje, Ribnica in Moste. Ljubljansko župo so zastopali starosta dr. Pipenbaher, tajnik Flegar, načelnik Jože Vrhove in član župne uprave starosta Ljubljanskega Sokola br. Kajzelj. Sokolsko društvo iz Višnje gore je zastopal načelnik sodnik Rus. številna druga sokolska društva so poslala sokolske čete v krojih. Poleg njih so bili razmeščeni gasilci s prapori gasilnih društev iz So-dražice, Dolenje vasi, Jurjevce in Dobre-polja. Veliko je bilo tudi pristnih narodnih noš z rdečimi dežniki. S prvim rednim vlakom je prispelo mnogo zastopnikov in gostov, med njimi pisatelj Vladimir Levstik, pesnik Oton Župančič, načelnik v ministrstvu prosvete Ivan Dimitrijevič, književnik Fran Albreht, ga. profesorica Ljubica Jankoviceva, inšpektor Gabršček, univ. prof. dr. Frank "VVollmann iz Bratislave, dr. Bohuslav Vi-byral in drugi. Pripeljala se je tudi že-lezničarska godba »Sloga« z dirigentom g. Svetlom. Ob tričetrt na 10. je prispel tudi drugi vlak, nakar se je formiral izpred kolodvora sprevod k Levstikovemu rojstnemu domu v Spodnjih Retjah. Na čelu pestrega sprevoda so jezdili konjeniki v narodnih nošah in Sokoli, za njimi slavnostni odbor, prapori Narodne strokovne zveze, AD >Triglav« z zastavo, narodne noše. delegati, občinstvo, godba »Sloge«, Sokoli s prapori, gasilci s prapori in številno drugo občinstvo. Sledila je dolga vioia okrašenih voz, bilo jih je nekako trideset, vsi natrpani z gosti, za vozovi pa aviomobili in avtobusi. Pred trgom so sprevod pričakovali Laščani in ga živahno pozdravljali. Vsa ta dolga kita sprevoda sa je pomikala proti Sp. Retjam in so se prvi gostje že razmeščali pred slavljenče-vo rojstno hišo, ko so zadnji vozniki komaj vozili izza prijaznih laških ulic. Natrpano je bilo ljudstva na malem prostoru pred hišo. Govor Vladimira Levstika Ob steni je ibil postavljen govorniški oder in ko je godba »Sloge« odigrala slavnostno uverturo, je imel na zbrane slavnostni govor pisatelj Vladimir Levstik, čigar klene besede so našle v poslušalcih globok odmev. Iz njegovega govora posnemamo nekaj odstavkov: Kakor se blagodejna mokrota dežja raz-teka v prsti na vse strani in povsod zbuja rast in sad, tako da na vsem travniku, na vsem žitnem polju ni ene bilke, ki ne bi bila dolžnica vsaki kaplji posebej, tako tudi življenje naroda ne pozna meje, kjer bi delo duhovnih vodnikov in graditeljev izgubilo svojo moč. Ta obča resnica velja posebno za nas Slovence, ki dobro vemo, da nas je beseda naših prvih pesnikov, učenjakov in voditeljev zdramila tudi^iz gmotnega suženjstva in nas okrepila tudi v boju za goli obstanek. In če je v naši muniiosti sploh kedo, ki mu gre priznanje te zaslugo, tedaj je to Fran Levstik. Njegovo delo je neposredno objemalo skoraj vsa polja takratnega slovenskega" življenja. Levstikova zasluga je, da se je slovenski jezik, ki so ga napol ponemče-ni škrici po mili volji kazili in zanemarjali, vzdignil na pot k svoji današnji popolnosti. Fran Levstik je bil tisti, ki je s svojim lastnim zgledom, svojo kritiko in svojimi nasveti utrl pot skoraj vsem panogam umetne književnosti, da so jih potem gojili naši pesniki in pisatelji do današnjega dne. In prav ta Levstik je obenem kot prvi slovenski časnikar vsem svojim naslednikom zgled neustrašenega borilca za pravico in resnico. Lahko rečemo: od kmeta za njegovim plugom, od ročnega delavca v tovarni ali rudniku, od duševnega delavca v njegovi kameniti ječi pa do politika in pridobitnika, da, do najbolj suhoparnega, duhovnosti najbolj tujega, pravemu narodnemu življenju najbolj izneverjenega buržuja ga danes ni Slovenca, ki ne bi užival dediščine »retenjskega gospoda«. Ni ga med nami, ki ne bi bil dolžnik Franu Levstiku in tej slovenski kmečki hiši, ki je pestovala njegovo prvo mladost, tem drugim hišam, ki so mu gostoljubno odpirale svoja vrata, in vsemu temu prelepemu koščku naše zemlje, ki mu je dal toliko ljubezni, da nas je z njo vse nahranil in obdaroval. Ni ga, drag! ožji rojaki našega velikana, ni ga, ki ne bi bil dolžnik srčni dobroti slovenskega kmeta, h kateri je Fran Levstik, nehvaležno za-tajen in nizkotno obrekovan, prihajal ■iskat tolažbe in krepčila v tistih časih, ko je ljubljanski župan Costa, steber lažislo-venskega rodoljubarstva, izrazil vso svojo misel o njem z besedami; »Crkne naj, pes!« Letos, dne 38. septembra, bo minilo sto let, odkar je Fran Levstik pod to skromno streho zagledal luč sveta. Sto let je dolga doba, v sto letih je prostora za marsikaj. V sto letjh je prostora za upe in načrte mladeniča, . za neumorno delo in grenka razočaranja moža, za obup in somrak velike duše, ki ije' drugim delila kruh življenja, pa je v zahvalo dobila kamen — skratka, za vso tragedijo Levstikovega silnega, moškega življenja, ki je pred sto leti zažarelo v solnčnih Retjah in leta 1887. prezgodaj zatonilo v strupeni ljubljanski megli. V sto letih je prostora celo za čudež, da posije v ljubljansko meglo luč spoznanja in da domovina, prepozno kakor zmerom, prizna pomen velikega moža ki svoj dolg do njega. Res je: v primeru Frana Levstika ni odlašala tega priznanja do konca stoletja. Že leta 1889. mu je z veliko slovesnostjo odkrila v Velikih Laščah spomenik; in vse te čase se blešči njegovo ime neoporečno med najsvetlejšimi imeni slovenske zgodovine. Ali, dragi rojaki, vendar se mi vidi, da ni bila Slovenija še nikoli tako strnjeno složna v tem imenu kakor današnji dan, ko sta se misel in cilj Frana Levstika že davno izbila iz krive perspektive dnevnih borb; današnjn dan, ko vsi brez razlike jasno vidimo, kar je naš veliki graditelj in učitelj ustanovil za nas vse; današnji dan, ko se pred zmedo pojmov in pogledov vsi zatekamo k vod'lu Frana Levstika, ki je že pol stoletja ored nami z duhom zaznaval očrte jugoslovanske skup-noti, obenem pa pokazal, da mora Slovenstvo sredi te skupnosti ohraniti svoja kulturna sredstva in svojo kulturno posest--. Ta enodušnost današnje kulturne mani* festacije se mi vidi dragoceno in pomembno poroštvo za bodoče dni. J® če nai v trenutku izrečem kako željo — če mi do-v«Jite, da ijo izrečem iz src nas vseh! —• tedaj ne more biti druga kakor ta, da bt nas vsi veliki trenutki našega narodnega živlienja. vsi odločilni dnevi, naj bodo avetli ali mračni, našli takisto edine, Kakor smo danes v tem vsenarodnem počaščen ju Levstikovega spomina; da bi, kakor je naš pesnik in duhovni voditelj v vsaki bridkosti pohitel k svoji rodni stre-Ai, svojim domačim ljudem in svoji lepi, z močjo srca in rodovitno ljubeznijo takff blagoslovljeni zemlji po tolažbo, zdravjte in moč, tudi mi vsi brez razlike v sleherni usodni uri, v slehernem' dvomu in iskanju cilja, v sleherni borbi za pravo smer še jasno videli pot do grude, ki nas je dojila, do njih, izmed katerih smo izšli, do častitljivega simbola slovenske kmečke hiše, ki hrani m varuje nepotvorjeni utrip našega življenja; pot do prvin, iz katerih so zrasli vsi veliki ljudje in vsa velika dela. ki nričaijio za nas...« Po govoru Vladimira Levstika je izpre-govoril še v imenu Sokolstva br. Kajzelj, poudarjajoč pomen slavljenca kot soustanovitelja Južnega Sokola. Pevci Glasbene Matice pa so zapeli Jenkovo »Molitev«. Od rojstne hiše so se udeleženci podali nazaj v Lašče, kjer jim je bilo po gostilnah pripravljeno kosilo, čeprav je bil naval gostov nenavadno velik, so domačini vsem vljudno postregli. Več gostov je na svojem domu postregel tudi minister v pokoju g. Ivan Pucelj. Prihod odličnih gostov Soparica, ki je vse dopoldne ležala nad pokrajino, se je prve popoldanske ure zgostila v temne oblake. Kazalo je, da bo pričelo pošteno deževati. Pa se je kljub temu do 14. zbralo okrog spomenika vse, kar je prišlo na slavnost. V prvih popoldanskih urah so prispeli z avtomobili tudi g. ban dr. Marušič, župan dr. Puc, zastopnik kralja komandant Triglavskega polka polkovnik Cvejič, zastopnik divizijonarja general Popovič, rektor dr. šerko in drugi in zavzeli prostor na slavnostni tribuni. Komaj je godba »Sloge« zaigrala slavnostno uverturo in je moški zbor Glasbene Matice pod vodstvom g. Juvanca zapel Jenkovo »Molitev«, je pričelo deževati. Vsi pa so ostali na svojih mestih. Goste je pozdravil predsednik slavnostnega odbora jurist g. Pucelj in se spomnil našega vladarja, Nj. Vel. kralja Aleksandra, na kar je »Sloga« zaigrala himno. Pozdravil je vse, ki so prišli počastit spomin velikega genija, posebno še zastopnike oblastev in korporacij, zastopnika Nj. Vel. polkovnika Cvejiča, zastopnika ministra prosvete načelnika Dimitrijeviča, bana dr. Marušiča, rektorja dr. šerka, zastopnika dravske divizijske oblasti generala Popoviča, župana dr. Pu-ca, zastopnika knezoškofa kanonika dr. Klinarja, sreskega načelnika Plazerja, zastopnika državne knjižnice dr. Glonarja in dr. Rusa, zastopnika Slovenske Matice Josipa Vidmarja, zastopnika ZKD dr. Mihela-ka, nadalje zastopnike Vodnikove družbe Borka, dr. Ivana Laha in dr. Karllna, prvega še posebej kot zastopnika Tiskovne zadruge, zastopnike Sokolov dr. Pipenbaher-ja in Flegarja, čeških književnikov dr. Vibyrala, zastopnice ženskih društev, gasilcev, JUU g. Kobala, Ribičiča in škulja, Kmetske prosvete Gerželja, kmečkih fantov in deklet dr. Mačka, zastopnike AD »Triglava«, JNAD »Jadrana«, Kluba jugo-slovenskih primorskih akademikov. Dru- štva beograjskih akademikov, Prosvetnega društva »Tabora« in »Zore«, zastopnike Jugoslovenskega profesorskega društva prof. Jerana, go. prof. Ljubico Jankoviče-vo iz Beograda in ravnatelja Hočevarja, zastopnika mesta Celja Prekorška, Društva pravnikov dr. Sajovica, Prosvetne zveze Erjavca, Slovenske dijaške zveze Vojca, akademskih klubov »Danice« in »Zarje«, Slovenske šolske matice insp. Gabrška, zastopnika Kmetijske tiskovne zadruge, zastopnike društva »Soče« gg. dr. Puca, Sfiligoja in čotarja, celjskih korporacij g. Roša, dr. Franka Wollmanna za praški slovanski institut. Po pozdravu vseh zastopnikov je še orisal pomen teh slavnosti, poudarjajoč, da je bil Fr. Levstik zrcalo narodove duše, njegovega značaja in njegove krepke volje. Govor Otona Župančiča Med padanjem dežja je stopil na oder pesnik Oton Župančič: »Mož, čigar stoletnici je posvečen današnji dan, je v naši preteklosti tista postava, ob kateri se poleg Prešerna najrajši pomudim. Vaša gruda nam ga je podarila, rodila ga je zdravega in čvrstega, prišel je med rojake poln soka in moči, vesel sveta in življenja, ves ustvarjen za radostno delo in krepak napor. In da mu je bilo rasti še dalje po svoje, razviti se v ono smer, bi bil — a nič, kaj bi lahko bil: že to, kar je, je dovolj. Po mojem ni France Levstik za našo prozo nič več in nič manj nego to, kar je France Prešeren za našo vezano besedo: temelj in vogelnik ...« V pesniško zasnovanem govoru je podal sliko Levstika, ki so ga tesne tedanje razmere vse prezgodaj utrudile in izsesale, in je nato odkril bronasto plaketo na spomeniku. Za Župančičem sta izpregovorila še ga. prof. Ljubica Jankovičeva in dr. WoIl-mann, zastopniki pa so ob spomenik položili vence, med drugimi univ. prof. dr. Zamik za Narodno čitalnico v Zagrebu. Jugoslovenski ženski savez je položil venec iz cvetk z groba pokojnikove ljubezni Fra-nje Koširjeve. Zaključek proslave S tem je bil program slavnosti zaključen. Nebo se je zjasnilo, posijalo je solnce na prenovljen in s slavljenčevo podobo spopolnjen spomenik, okrog katerega se je zgrnil narod in občudoval njega, ki je bil ves njegov. Na vrtu Sokolskega doma je bilo pripravljeno vse, da so gostje prijetno poletno popoldne prebili med gostoljubnimi Laščani. Mednarodna skavtska konferenca v Badmt Baden pri Dunaju, 26. julija. Po dveh letih so se 24. t. m. zopet sestali delegati skavtov vsega sveta h konferenci, ki se bo vršila do 29. t. m. v gledišču v Badnu. Zibrana je prav pisana družba odličnih zastopnikov malone vseh narodov sveta, da po svojih močeh po mladini — 2 milijona dečkov je pod njihovim vplivom — pomagajo svetu do po-mirjenja, do tako potrebnega vzajemnega dela in medsebojnega spoštovanja. Lord Baden Powell, ki je še truden od svojega inšpekcijskega potovanja po Novi Zelandiji, Avstraliji in Južni Afriki, od koder se je vrnil šele pred nekoliko dne* vi, je prišel v soboto. Zastopala sta ga za enkrat lord Kampton in sir Martin. Konferenco je otvoril kot častni predsednik avstrijski zvezni kancelar dr. Kari Bu-reseh. Posetilo pa je otvoritev tudi mnogo drugih visokih dostojanstvenikov. Od Slovanov »o vsi poslali po šest delegatov; I Jugoslavijo pa zastopa le en delegat, Ku-naver Pavel iz Ljubljane. Med tem ko veliki možje v Parizu in Londonu izkušajo zaceliti strahotne rane, ki jih je zasekala svetovna vojna, hočejo skavtski zastopniki rešiti nesrečno človeštvo na najboljši in najtpravilnejši način: vzgojiti novo, dobrosrčno, vse ljudi ljubečo mladino. Mladina je temelj in kakršna bo ta, kakor bo ta vzgojena, taka bo usoda človeka. Genijalni Baden-Povrell, ustanovitelj skavtizma, je storil človeštvu neprecenljivo uslugo. 22 let obstoja organizacija, a dala je svetu milijone ljudi, ki se trudijo, da bi ustvarili boljšo bodočnost. Skavtsko vzgojeni, skavtizem ljubeči možje sede danes v Ž-enevi, Parizu in Londonu. Premnogi poizkusi, ozdraviti razrvano človeštvo, izhajajo od teh mož. Hoover s številnimi svojimi svetovalci je ves na strani skavtov in za ozdravljenje Evrope so na delu skavtski zakoni. Pretep v Gramozni jami Ljubljana, 26. julija. Reševalni avto je nocoj kmalu po pol 22. uri prepeljal v bolnico 32 letnega gradbenega delavca Ivana Hribarja, po rodu iz Zgornjega Tuhinja, stanujocega v barakah v Gramozni jami. Hribar se je spri z nekim K., ki ga je udaril z nekim S kolesa je padla Ljubljana, 26. julija. Nocoi kmalu po 9. uri je pri pokopališču pri Sv. Križu po nesreči padla s kolesa 23 letna delavka v Kunčevi tovarni Marija Luzmarjeva, stanujoča v baraki pri Kolinski tovarni št. 14. Ponesrečenko ki je dobila precejšnje poškodbe po telesu, zlasti na eni nogi, je prepeljal reševalni avto v bolnico. Nevarna vlomilska tolpa zajeta Osilek. 26. iuliia. Od lanskega aorila do letošnjega maia so bili v Osijeku izvršeni številni vlomi, ki so ostali do zadnjega časa nenoiasnieni. Policiia ie napela vse sile. da bi razkrinkala zločince vendar ie bil nien naoor zaman. Neznani vlomilci so med drugim vlomili v trgovino Šmideria in odnesli 8000 Din. šoediteriu Seligmanu so ukradli 29.000 Din. iz Švarcove trgovine z orožjem so odnesli orožja in municiie za vrednost 16.000 Din. tvrdki »Likvid« so pobrali 40.000 Din v denariu in zlatnini, dalje so vlomili v neko opekarno. kier so dobili samo nekaj nad 1000 Din. in v tvrdko »Obnovo«, kier iim ie nadel v roke tudi znaten Dlen v znesku 19.000 Din. Že no v'omu v tvrdko »Likvid« ie začela ooliciia sumiti, da ie zanočetnik vseh teh vlomov Stiepan Pik. soeci.ialist v vlamlian?« blagain. ki ie bil 1. 1922. obsojen zaradi vlomov na 8 let temnice in le iečo zapustil ored dvema letoma Te dni na ie sum dobil konkretnejše oblike. Neki osiiieški obrtnik ie nrišel v neko banko in hotel izmenjati več dukatov. Banka ie imela spis ori tvrdki »Likvid« ukradenih vrednosti in ie takoi ugotovila, da dukati izvirajo iz vloma. O tem obveščena ocji-ciia ie noiskala obrtnika in doznala od Francevič: Zvita odpoved Bilo je meseca bobovega cveta, ki so mu pozneje rekli rženi cvet, danes pa rožnik, v drugem desetletju sedemnajstega veka. Begunjski duhovni pastir Andrej — potaj-no nespokorljiv protestant, ki je imel tudi polno prikritih privržencev — je nemirno koračil po svoji čumnati. Večerilo se je, ali jasno mu je bilo videti, kako ga grize in gloje mučna misel. »Tako, tako,« je mrmral, »plemstvo se je prestrašilo vladarjeve grožnje: »Ali se vrnete v naročaj Matere katoliške cerkve ali pa vse prodajte ter odidite po svetu.« Svojo posest je malo malokdo prodal. Večina so rajši zatajili svojo vest in prepričanje. A jaz se ne vdam, ne vdam!« Vzel je Mali katekizem za mladino, z lesorezi, ki so ga izdali jezuiti 1615. v Augs-burgu in ga je založil dekan Mikec. »Jezuit je zvit,« je pomislil Andrej, ki so mu nasprotniki zvrgli vzdevek Tibingar, soznačen nekako s šentancem ali šeljutom, »srčkane slike je dal napraviti, da bi zrna-mil otroke na svojo plat. A ne boš kaše pihal!« In zakadil je knjižico v peč, »To bodi za maščevanje Tkalčičcvemu Vrbanu, ki je poklical zvite jezusovce v Ljubljano. Isto leto so prišli med nas kakor prva slovenska knjiga. Sveto in pre» kleto leto 1551.! Ljudje krščanski, resnično vam povem: Si cum Jesuitis, non cum Jesu-itis; si cum Jesuitis, non cum Jesu itis... Ako hodite z Jezusom, ne bodite z jezuiti; ako pa greste z jezuiti, ne morete z Jezusom.« Naš katakombarski vernik je bil spreten stihotvorec. Nasproti pridigarju Čandku je ob neki priliki bistroumno potvoril Ovidi-jev šestomer, češ, za vas in vaše vrstnike velja: »Nibimus in feiidum semper cupi-musque negata! Med nama rečeno, saj veš, duhovni brat, kaj mislim? Tisti krvozmes-nik, ki je hujši od hrena, bi me uže razumel.« Toda Čandek se je dobrosrčno nasmejal, rekoč: »Andrej, hrabri mož, premagaj in zatri v sebi staro zmoto. Do dna preudari, pa boš videl, kako sva si podobna. Moja duša in tvoja sta, če ne sorod« niči, pa vsaj mejačici!« A zafrkljivi Andrej se je odrezal: »Moj duh ino tvoj duh sta taka soseda kot mežnarjev kašelj in božja beseda.« Po pravici rečeno: satirik je porabil namesto kašlja duhovitejši izraz, ali vsaka reč ni za tiskarsko črnilo. Seveda je bil tudi sam izpostavljen ostrim strelicam. Vnet hrenovec je bil raztrosil na njegov rovaš nevšečno krilatico: »Begunje! so vsi junci, samo Tibingar je vol, pa še ta ni rezan prav.« Drugo puščico pa je hrenovec zavil po nemško; »Tiibinger ist ein Viehgauner.« Takšnih domislic kajpada ni kazalo trobiti preglasno, saj kremeniti. značajni občani so cenili svojo vest, a tudi svojo pest. Duša čista, samostojna in kritična, roka pa čvrsta. strumna in krepka! Tedajci je iz sosednje hiše zadonela starinska, enolična pesem, ki je globoko segala v srce: Kakor Sonce skus glash gre, glash ta se ne rasbije, v glihi vishi rojen je naš Iesus od Marie... Narod se je zbiral zvečer, kakor se j« bil navadil pri grajskih hlapcih in deklah, na prejo nocoj pri tem, pozneje pri onem vaščanu, kjer je ta ali oni »lotrio«, ki je količkaj umel čitati, na glas prebiral Dalmatinovo »Svetu pismu« ali dela kot »Anu kratku Poduuzhene, skaterim vsaki zhlou-ik more vnebu pryti«. Andrej je z veseljem ugotovil, da se vrli rojaki potapljajo v večerno pobožnost, ra-beč kakor nekdaj še pristne protestantske knjige, ki pa so se morale pazljivo skrivati. »Vrag te vzemi, nadvojvoda Karel,« je pogrozil, »zaprl s« nam in zatrl Mandelčevo tiskarno, ki je dajala naše bukvice na sve» tlo!« V tem trenutku nekdo potrka. Dober znanec iz Ljubljane. Potihem jame razkladati: »Poslednje sledove hiteranstva so skle- nili zabrisati. Ti si sumljiv. Ako se pismeno ne odrečeš evangeljskhn augsburškim načelom, utegne pritisniti sila.« Govoril in svaril je tako goreče, da je Andrej obljubil sestaviti v nekaj dneh izjavo v bukovskem jeziku: Abjuratio. Da je boste s pridom pregledali, sem vam to preperelo listino ponašil, in sicer takole: Jest se odpovem tedaj Lutru na vse vekomaj. Črtim za vse živenje evangelijsko učenje. Kdor se po njem ravna, gorel bo na dnu pekla. • Rimu "no papežu se jest poklanjam tu, maše ino svetce vse spoštujem kakor gre, deležen bo nebes katoliški svet zares. Ej prebrisanca! Mar menite, da se je odrekel? Obe si mislite postavljeni v isti višini ter ju berite zdržema kot eno samo: Jest ae odpovem tedaj Rimu "no papežu, Lutru na vse vekomaj se jest poklanjam tu, itd. »lesuit ie suit« bi bil Andrej zapisal z bohoričico. A navzlic svoji prevejanosti niso v Ljubljani prav razbrali dvoumne odpovedi. Zato je .Tibingar« imel mir. nieza. da ie oreiel dukate od Stieoana Fika. Oblastva so nevarnega vlomilca začela takoi iskati, vendar so ga dobili šeie ored dnevi, ker se ie Fik zelo spretno skrival ori svoi i ljubimki Beichrnannovi. Te dm ie ooliciia namreč doznala. da Fik orebi.va na iužni periferiji mesta. Oddelek policije ie krenil na označeno mesto in res tam našel in aretiral Fika. Zločinca so začeli takoi zasliševati, vendar ie Fiik šele naslednjega dne priznal vse omeniene vlome in izdal tudi člane svoie vlomilske toloe ki iih ie bilo deset. Poli ci i i se ie posrečilo aretirati tudi teh deset nepridipravov. Primarif Jenko NE ORDINIRA DO 22. AVGUSTA DDrmOTOOlllODCIEIDOnODODDDa Žena je navalila na vlomilca Sremska Mitrovica, 26. julija. V noči na soboto okrog 3. je vlomil neznani zlikovec v hišo oficijala Matije Ma-cakoviča. Ko je prišel v predsobo, je začel brskati po obleki in je vzel neki klobuk, ki si ga je nataknil na glavo. Gospodinja Macakovičeva, katere mož je bil odsoten, se je zaradi Topotanja prebudila in je šla iz spalne sobe v predsobo, kjer je zapazila neznanca s klobukom. Mislila je prvi hip, da je to njen sin. Ker pa je njen sin zakašljal v svoji postelji, je vsa prestrašena ugotovila, da mora biti neznanec vlomilec. Pričela je klicati na pomoč, ali je ni nihče čul. Vlomilec se za žensko ni dosti brigal, nego si je naložil na roke 3 nove obleke in povezal v culo še nekatere druge ukradene predmete, nakar jo je hotel odriniti. Tedaj pa se je žena opogumila in je navalila na vlomilca, ki je baš skočil na okno, da bi utekel. Prijela ga je za noge, tako da je zlikovec obvisel z zgornjim delom telesa na ulico. Da se reši tega neprijetnega položaja, je začel tat udarjati gospodinjo z ukradenim dežnikom po rokah, dokler ga ni pustila. Ko je bil prost, je izginil v mraku. Med borbo je moral tat izpustiti več ukradenih predmetov, tako da je odnesel samo dve suknji. Velik požar v Srbiji Kraljevo, 26. julija, p. Včeraj je nastal v parni žagi Markovič in Kneževič požar, ki je povzročil ogromno škodo in ogražal vse naselje. Ogenj je nastal najbrže vsled eksplozije soda z bencinom jn se je širil tako naglo, da ni bilo mogoče skoro ničesar rešiti. Ko je ogenj zajel tudi sosednje skladišče petroleja in bencina tvrdke Markovič, je obstojala največja nevarnost, da objame požar vse mestece. Zaradi eksplozi« je bencinskih sodov na gašenje ni bilo mi» sliti. Gasilci, ki so prispeli na pomoč celo iz Kragujevca, so se morali omejiti zgolj na reševanje ostalih objektov. Po celodnevnem prizadevanju, se jim je res posrečilo ogenj lokaliziratu Škoda še ni ocenjena sega pa gotovo v milijone. Taks oproščeni društvi Beograd, 26. julija, d. Finančni minister je oprostil plačevanja taks za vloge in prošnje na državne oblasti Zgodovinsko društvo v Mariboru in Gasilno društvo v Konjicah. Jovan Plamenac upokojen Beograd, 26. julija, n. Bivši predsednik črnogorske vlade In kasneje izredni poslanik in opolnomočenl minister v inozemstvu Jovan Plamenac je z ukazom Nj. Vel. kralja po potreb! službeno upokojen s pravico pokojnine, ki mu pripada po službenih le tih. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige! Pretkani Inozemski agenti Četvorica inozemcev je kupovala pri zagrebških trgovcih ceneno italijansko sukno in ga prodajala dalje za angleško Zaereb. 26. julija. Nekateri liudie si znaio Domasrati. Med tistimi, ki niso v zadresri. kadar bi radi na lahek način nrišli do denarja, ie tudi četvorica inozemskih Židov, ki ie te dni do Zasrrebu in bržkone tudi drugod do državi orodajala za leoe denarie »fino angleško blago«. Bili so to tri i e rumunski državljani Avrel Schwarz. Maks Hornstein in Abraham Goldbem in erški državljan Izak Davran. Vsi štirie so bili elegantno oblečeni in "moriti so znali, kakor da bi rožice sadili. Izdaiali so se za agente nekih angleških tvrdk ?n tudi sicer so vedeli mnogo novedati. odkod imain svoie angleško bla-sro. da ga lahko nrodajain »do tako nizki ceni« Nekemu šoferju, ki iih ie vozil, so rekli, nai iih nreoeliava samo do tistih delih Zagreba, kier stanujejo bogateiši liudie. Blago za eno obleko ie stalo Dri ni h od 600 do 700 Din. Morali so nanraviti že nreceišnio kuDČi-io. čreden se ie znašel človek, ki ie za- čel sumiti v niihovo solidnost. zaradi česar iih ie orijavil. Policija ie aretirala vse štiri. Zasliševanje Židov ie dovedlo do mrav zanimivih odkritij. Podjetni židie so namreč no zagrebških trgovinah kuDOvali. ceneno n slabo italijansko sukno do 80 do 100 Din in ga ootem dalje Drodaiali za angleško z do 150odstotnim dobičkom. Pri Izaku Davranu ie Doliciia našla več pečatnikov. med njimi enega z napisom »Made in England«. S tem pečatnikom so seveda v največji naglici izDreminjali ita-Liiansko blago v angleško. Aretirancp so pridržali v zaooru in i'h bodo izročili trgovinskemu sodišču, ki iih bo Kaznovalo zaradi nedovoljene trgovine z globami, nakar iih bodo oblastva izgnala iz države. Glede na ta Drimer namerava Zveza trgovcev sklicati sestanek, na katerem se bodo zahtevali naiodločneiši ukreni nroti takim nesolidnim agentom, ki ne oškoduieio samo kuncev, nego tudi trgovce in Da državo, ker ne Dlačuieio nika-kih davkov. Huda nesreča delavca Pri kopanju ceste blizu Bleda ga je podsula ilovica in ga nevarno poškodovala Bled, 26. julija. V bližini Blerla poleg soteske Vintgarja »K- je včeraj popoldne pripetila buda nesreča. Tamkaj gradi podjetje inž. Dedeka novo cesto, pri kateri je zaposlenih veliko število delavcevr. Skupina delavcev je včeraj kopala v breg, pod katerim se je na-eomilil velik kup ilovice. Delavci so ilovico odmetavali, obenem pa napravljali rov, <3h izpodkopljejo še drugo zemljo. Pr tem delu je bil zaposlen tudi 27Ietni dolavec France Arh, doma iz Torovelj. Bil je med najpogumnejšimi, tudi še tedaj, ko sc jc pričel breg že usedati in se je bilo bati, da se zemlja odtrga. Dočim so se drug: delavci umaknili, je Arh še nekaj- krat mahnil z lopato, nakar je nameraval odstopiti, a je bilo že prepozno. Arh ni več utegnil zavpiti, kajti hipno ga je ilovica popolnoma zakopala pod seboj. Ponesrečencu so nemudno prihiteli na pomoč tovariši, ki so ga odkopali in ga privlekli na dan. Nesrečnik pa ni bil več cel, zakaj množina težke ilovice mu je popolnoma zmečkala nogo pod kolenom. Ostalo^pa ni samo pri tem, kajti nesrečni, preveč vestni delavec je imel hude poškodbe tudi na ostalih delih telesa. Ponesrečenca so, ko so mu izmili rane in ugotovili, da ima zdrobljeno nogo, naložili na avtomobil in ga pripeljali v Ljubljano, kjer so mu v bolnici amputirali nogo. Ljubljanska nedelja žegnansko slavje šentjakobčanov in Vičanov — Kopalci so neugnani — Policija in bolnica sta imeli malo dela Ljubljana, 26. julija. Čeprav nedelja ni dala posebnih dogodkov, takib, ki bi pretresali, je bila vendarle pestra in prav živahna. Spričo žegnan-skega slavja dobršnega dela mesta je prevladovalo tako rekoč svečano razpoloženje. Fri sv. Jakobu so že sinoči potrkavali, kar so je dalo. in so plavali glasovi zvonov nad vso Ljubljano in še tja ven. Tako so se vsi spomnili, da je današnja nedelja za Šentjakobfane res žejnanska in so danes od vsepovsod hiteli v to faro-V tej fari kajpak ni samo cerkev, marveč tudi gostilne, in ko so se ljudje oddolžili verskim dolžnostim, nikakor niso pozabili, da je to tudi nedelja veselja in zabave. Sv. Jakob je vroč n'n so bili vroči vsi, ki ca oasie. Zaradi vročine se kaže hladiti, zato so ne samo domačini, marveč tudi gostje že kmalu zavili na senčne vrtove in pa v gostilniške lokale same. V šentjakobski četrti je bilo danes tudi več vesel ir, na katerih >o se ljudje prav izvrstno zabavali, kjer jp prekipelo veselje do vrhunca in se zavleklo v dan, ko ima besedo že čisto drug svetnik. Res pa je tudi, da Ljubljančani niso ostajali samo v mestu, marveč so hiteli po-setit tudi so>e šen. da s-j lahko reče vsak gledalec in vsaka gledalka: Tako je prav, to znam jaz tudi. — če si kdo predstavlja, da se mo> rata^ partnerja pri teh posnetkih samo po» staviti, da režiser samo namigne, pa se oba že objameta in poljubita, dočim mož pri aparatu vse to snema, 6e hudo moti. Ta'k» šno, baje preprosto sceno je treba često ponavljati in spet ponoviti do do naveliča* n.ia, preden je godna za posnetek. Da bi zadovoljila vsem zahtevam, sem si nabavila v teku časa knjižnico preko tri tisoč zvezkov, ki ne obravnavajo nič dru» gega nego ljubezen in njene izrazne obli* ke. Mnogokrat moram igrati mlada dekleta najrazličnejših narodov in tako moram vedeti, kako se vede n. pr. HoUndka, Ita« Umetne dragulje proizvajajo mnogokje na svetu, največje in najlepše pa izdelujejo v Nemčiji, ki ima zanje n. pr. v Bitter-feldu pravo, veliko tovarno. Seveda ne gre za umetne dragulje iz stekla in drugih manjvrednih snovi, temveč za prave dragulje, ki se ločijo od naravnih le po tem, da je narava za svoje potrebovala sto tisoče let, tovarna pa le nekoliko ur. To so tako zvani sintetski dragulji. Prva, ki sta jih izdelovala, sta bila Francoza Doville in Ceron. ki sta pustila v zelo visoki temperaturi učinkovati fiuo-rov aluminij na borovo kislino. Tri tem se je izločila glina v kristaliziranem stanju :in to so bili pravi korundi. Fremi in Feil sta topila kalijasto glino in fluorov kalcij ob navzočnosti vlažnega zraka in sta dobila še večje in še lepše dragulje. A šele v zadnjem desetletju se je mogla razviti z izpopolnjenimi metodami prava industrija za izdelovanje draguljev. To izdelovanje je zelo zamotana in težavna stvar, pri kateri ne smejo pozabiti niti najmanjše malenkosti, če nočejo pri- delati samo ničvredne šare. V glavnem gre za topitev najfinejše gline v plamenu zmesi iz kisika in vodika, ki razvija temperaturo 2000 stopinj Celzija. Staljena glina se zbira v kapljicah na šamotnem črtalu in kapljice se počasi večajo do poljubne velikosti. Postopek traja tri do štiri ure in se da zasledovati skozi modro okence. Giini primešajo razne snovi, da dobe razne dragulje. Foibine izdelujejo n. pr. s primesjo kromovega osltida, safire s primesjo železa in titana. Barve, ki jih s tem dosežejo, presegajo običajno celo prelest naravnih barv. Sintetskih draguljev, ki niso v izrednih primerih nič cenejši od naravnih, ne uporabljajo za nakit, temveč večinoma v industrijske svrhe. Samo najlepše primerke porabi trgovina z dragulji, glavni odjemalci pa so industrija za brusilno orodje, industrija ur — saj imajo vse boljše ure le-žaje iz rubinov — industrija za vrtalne stroje in za razne znanstvene instrumente ter električna industrija. Brata ubil s polenom V Lešniku poleg Celovca sta živela bra» ta Franc in Jožef Mitterberger. Trgovala sta z lesom. Prvotni lastnik podjetja je bil brat Jožef, ki jc vzel mlajšega brata Fran« ca k sebi. Odtlej so bib v hiši cesti prep;-ri. Prošli teden sta sc zopet udarila — topot tako srdito, da jc mlajši brat Dot^sfnU nož in se z njim spravil nad brata. Jožef :e z^čel klicati na ponv.-č. Oglasi" so se sosedje, ki so brata v navalu besnosf ločili. Ko so pozneje prišli v hišo. sc jim ie nudil strašen prizor. Franc M tterbergsr ;e ležal v mlaki krvi na tleh in poklican' zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Ba« je je starejši brat mlajšega zaradi rlrznega napada z nožem ubil s polenom. Of jjnik'. to ga izročili sodišču. Nov tekmec za sinji trak K nemirom na Koreji Rekordni avtomobil Nor mana Wizarda Smifha. Najnovejša pridobitev angleške vojne tehnike je podmornica, ki »riga« iz svojega trebuha aeroplane. Prvič se je pojavila na angleških vežbah v Gosportu. Letala so spravljena v posebnem oddelku in se dado pripraviti za start v nekaj minutah. Podmornica je postala s tem še neva rnejše orožje kakor je bila doslej Rekordni avto v delavnici; o krog avfa stoje konstruktorji. že večkrat se je po časopisju omenjalo ime rekorderja Normana Wizarda Smitha, ki je med drugim potolkel rekord Camp-bella. Gotovo bo zanimalo naše čitatelje, kako se je Smith pripravljal za ta rekord. Zato prinašamo originalne podatke o tem, ki so nam specialno stavljeni na razpolago. V tovarnah družbe Harkness & Hillier v Sydneyu so pod strogim nadzorstvom ln v največji tajnosti konstruirali dirkalni avtomobil, ki ga je naročil Norman Smith. Motor znamke Napier je dobavila angleška vlada. O motorju samem se ne more izvedeti nič podrobnejšega, ker je njegova konstrukcija še vedno tajnost angleškega vojnega ministrstva. Ve se edino to, da so vse pritikline, kakor magnet, sesaljka za vodo in drugo, skrite za cilindri, da se tako prepreči tvoritev odpora pri vožnji. Videti je tudi razne naprave in lega motorja, ki jasno kažejo, da je vse tako urejeno, da se omogoči čim boljše hlajenje motorja z zrakom. V indukcijskem sistemu se nahaja tako imenovani superchargeur. Ta ima nalogo, da popolnoma napolni cilindre z zmesjo pogonskega sredstva in zraka pri pritisku, ki je večji kakor atmosferski pritisk pri veliki hitrosti okretov. Hitrost okretanja je dvakrat tako velika kakor pa pri avion-skem motorju normalne tipe. Okrov gonila je konstruiran kolikor mogoče lahko, vendar je pri tem zelo čvrst. Povsod so uporabljeni krogljični ležaji. Gonilo ima tri hitrosti in nima nikakega rezervnega zobnika. Ročična gred gre spredaj normalno v okrov gonila, zadaj se pa deli v dve paralelni propelerski gredi, ki imata na vsakem kraju zaprte pregibe iz kovine. Te pogonske gredi sta zaprti v ceveh, zato da se varuje vozač v primeru, da bi ena ali obe gredi med vožnjo počili. Prenos na zadnjo os se vrši po posebnem zobniku. Ves diferencijal je iz posebnega jekla. Zaradi večje varnosti, oziroma da kak del ne bi odpovedal funkcijo, so vsi zobniki, kjer je le mogoče, skovani tako, da so integralni del svojih gredi. Za prenos moči motorja služi dvojna sklopka. Ta obstoji v glavnem iz torne sklopke, ki lahko prenaša moč do 400 k. s., in druge sklopke posebnega sistema za prenos motorne moči nad 400 k. s Gume so posebne fabrikacije in lahko fzdrže hitrost vožnje okrog 300 km na uro. Tkivo gume je debelo le 1/64 col; bombaževih žic pa je 12 slojev. Naravno je, da so tudi prečke pri kolesih iz posebno čvrstega materijala in vgrajene na poseben način. Prav tako je tudi volan zelo precizno izdelan, saj ne smemo pozabiti, da prevozi Smithov avto v sekundi okrog 134 metrov in je zaradi tega gi-b volana neprimerno važen in lahko postane usodepolen. Peresa so četrteliptična_ Sprednjo in zadnjo os drže trdno v svoji "legi prečni nosilci, ki preprečijo vsako aksialno kretnjo. Zavore so velikih dimenzij in delujejo samo na zadnja kolesa. S posebno pozornostjo se je moral konstruirati tudi hladilnik, kajti v tem oziru so bila dosedanja izkustva slaba; umrl! rekorder major Segrave je namreč nekoč pri treningu skoro oslepil, ker je počil radiator in sta mu vroča voda in para puhnila v obraz. Stabilnost avtomobila na cesti je seveda pri teq ogromni hitrosti eden najvažnejših problemov, vendar se je tudi tukaj prišlo na podlagi praktičnih in teoretičnih poizkusov v aerodinamičnem laboratoriju do nekaterih pomembnih rezultatov. Posledica teh poizkusov je tudi ta, da je kljun avtomobila obrnjen proti tlom. Število avtomobilov v Avstriji. V začetku tega leta je bilo v Avstriji okrog 70 tisoč motornih vozil. Skoro 40 odstot. teh vozil je v prometu na samem Dunaju. Od celotnega števila pride na taksametre okrog 5000 in na avtobuse 2200, ostanek pa na privatna osebna in tovorna vozila. Zveza med Londonom in Indijo. Ta zra-koplovna zveza, o kateri smo pred kratkim poročali, je zopet skrajšana, in sicer na ta način, da so uvedli nočno vožnjo med Bagdadom in Basro. Sedaj traja let med Londonom in Indijo samo 3 in pol dneva. Vsekakor lep napredek. Fuzlja v avtomobilski industriji ČSR. Kakor znano so se imele tovarne češkomo-ravska »Kolben (Praga-avtomobili), škodo-vi zavodi (škoda) in Tatra zediniti. Sedaj pa poročajo praški listi, da Tatra ni pristala na fuzijo, ker zahteva povečano produkcijo. Pogajanja zaenkrat še tečejo. Potovanje po zraku ceneje. Velika družba za zračni promet Imperial Airways je znižala cene za skupna potovanja, in sicer daje skupinam 10 oseb 10 odstotkov, a skupinam 15 oseb 15 odstotkov popusta na navadne cene. S tem hoče družba pospeševati razne skupne izlete, ki jih prirejajo potovalne in turistične družbe. Nov aerodrom v Londonu. Do sedaj so imeli za London aerodrom precej daleč izven mesta. Sedaj pa nameravajo graditi nov aerodrom, ki bo na teritoriju samega londonskega mesta. lijahka ali Francozinja pri poljubovamju. Čeprav je poljub na zadnje poljub, vendar imajo ženske različnih narodov svoj po« 6eben način poljubovanja. In ker mi ni mogoče, da bi vprašala vsakokrat dekle do-tionoga naroda, ki jo hočem utelešati: »Ka« ko se poljubljate v vaši domovini?«, štu« diram pač cele knjižnice, da izvedeni to stvar kolikor mogoče naravno«. je baje popolnoma obubožal in se hoče vrniti v areno, da popravi svoje razrvane denarne razmere Ulica v Lacatungi, ki jo je potres porušil do tal. Mesto je imelo poprej 20.000 prebivalcev Pogled na ulico v korejskem glavnem mestu Soulu, kjer so ljudske množice napadle Kitajce ter jih 500 pomorile in težko ranile Ilirija ____- prvak LPP v vseh disciplinah Včera! so plavači SK Ilirije osvojili nadaljnja štiri prvenstva LPP in sicer v plavanju seniorjev in juniorjev, skokih ter waterpolu seniorjev - Trije novi jugoslovenski rekordi 3 x 100 m mešano (Primorje), 200 m prosto (Wilfan) in 100 m hrbtno (Lampret) _ ... jc.» .. m_ m____j£.i_\ i .ni C ^m__x.l. "T~».1-1. A nfnBiAWi/tv n»ei TUrna Ljubljana, 26. julija, Kakor je že podrobno poročalo nedeljsko »Jutro«, so se v soboto pričela v kopališču SK Ilirije tekmovanja za podsa-vczno prvenstvo v plavanju seniorjev, juniorjev, dalje v skokih seniorjev in juniorjev ter v waterpolu seniorjev in juniorjev. Boj je šel torej v celem za šest podsavez-nih naslovov in razumljivo je, če je bila borba v nekaterih disciplinah skrajno napeta in zmaga do kraja negotova. Tekom sobote sta bili zaradi manj številne konkurence končnoveljavno odločeni prvenstvi v skokih in waterpolu juniorjev, ki jih je z Ziherlom (52.18 točk) in Ker-žanovo (20.86 točk) brez posebnega napora izvojevala Ilirija. V waterpolu je mlada jrarda Primorja odstopila in izgubila z 0:3. V sobotnih disciplinah so bili med splošno dobrimi vrhunskimi rezultati zrušeni tudi trije jugoslovenski rekordi, in sicer je Draško Wilfan (ASK Primorje) zboljšal lastna rekorda na 50 m prosto in 100 m hrbtno, Lampretova pa je dvignila na 100 m prosto dosedanji rekord Olge Roje, plavačice splitskega Jadrana. Obširni program tekmovanj se je nadaljeval v nedeljo ves dan. Današnja tekmovanja so potekla formelno v redu, vendar pa smo pogrešali prave borbenosti, ki je bila značilna za vsa dosedanja prvenstvena tekmovanja. Opazilo se je zlasti, da Primorje mnogih disciplin ni zasedlo ali pa je postavilo samo nezadostno konkurenco. Samih ilirijanskih tekmovalk in tekmovalcev ni bilo vedno dovolj, da bi izpolnili vse vrzeli. Zato bodo v tabelah zevale mnoge praznine. Discipline, v katerih je bila močna konkurenca, so bile zanimive in so dale v splošnem prav dobre rezultate. Druge so služile boli za nabiranje pik. Treba je pa poudariti, da je letošnje tekmovanje vsaj v pogledu lova za pikami nudilo tolažlji- vejšo sliko. V nedeljo dopoldne so bili doseženi naslednji rezultati: 50 m juniorji prosto — finale. Startalo je vseh 8 plavačev, ki so se kvalificirali za finale. (Jugosl. rekord Wilfan Draško, Primorje, 28.6, zboljšan prejšnjega dne na 28.) V cilj so prišli: 1. Wilfan (P) 28.2, 2 Fritsch (I) 29.8, 3. Lavrenčič (I) 30.7, 4. Maier (P) 31.7, 5. čuček (Elan), 6. šerbec (I). Primorje 16, Ilirija 14, Elan 2. Skupaj v juniorskem plavanju: Ilirija 167, Primorje 60, Elan 2, Kamnik 1. 400 m seniorji prosto — finale. Od 8 prijavljenih tekmovalcev so startali samo štirje. (Jugosl. rekord Bulat Gajo, Beograd 5:44.) V cilj so priplavali: 1. Jesih d) 6:06, 2. Turnšek (I) 6:16.3, 3. Turna (P) 6:21.5, 4. Uršič (I) 6:47.3. Točke: Idrija 24, Primorje 5; skupaj v seniorskem plavanju: Ilirija 199, Primorje 66, Elan 3. 3X100 m prosto seniorke. Startala je samo ena štafeta Ilirije. (Jugosl. rekorda ni. ker se ta štafeta običajno ne plava.) Štafeta v postavi Sever Z., Paumgarten, \Vohlfart je prispela na cilj v času 5:27.4 in dosegla I. mesto s 26 točkami vred. Stanje v seniorskem plavanju: Ilirija 225, Primorje 66, Elan 3. Skoki seniorjev s stolpa. Skakala sta samo 2 tekmovalca, Strnad in Trost, oba Ilirija. Dosegla sta: 1. Strnad 81.0, 2. Trost 72.44 in s tem 21 točk. Skoki seniork z deske. Startali sta tudi samo dve tekmovalki, Pretnar in Paumgarten. obe Ilirija. Rezultat: 1. Paumgarten 34.20, 2. Pretnar 30.06; 21 točk; skupaj v seniorskih skokih: Ilirija 42 točk. 3X100 mešano juniorji: Ilirija je prijavila 2 štafeti, Primorje eno. (Jugosl. rekord 4.04, Jadran, Split.) Prišle so v cilj: 1. Primorje (Kiirbos—Wilfan—Maier) v 3:59.6, torej v novem rekordnem času. Kiirbos je plaval 100 m prsno v 1:27(!), Wilfan 100 m hrbtno v 1:19, Maier 100 m prosto v 1:13.6. 2. Ilirija I (Stegnar, Deutschmann, Prežel j) 4:16, 3. Ilirija II (čadež, Lavrenčič, Fritsch) 4:38. Primorje 26, Ilirija 26; skupaj v juniorskem plavanju Ilirija 193, Primorje 86, Elan 2, Kamnik 1. 3X100 m mešano seniorjl. Na startu sta bili same dve štafeti Ilirije. (Jugosl. rekord 4:04, Jadran, Split, novi jugosl. rekord 3:59.6, Primorje.) Rezultat: 1. Iliri- ja I (Sever, žirovnik, Turnšek) 4:04.6, 2. Ilirija II (Kramar, Medved, Svetek) 4:26. Prva štafeta Ilirije se je močno približala dosedanjemu rekordu in bi ga bila morda tudi zrušila, če bi se bil malo bolj potrudil prsni plavač Sever. Ilirija 42; skupaj v seniorskem plavanju: Ilirija 267, Primorje 66, Elan 3. Popoldne so se vršile naslednje točke: 200 m prosto juniorji — finale: Startalo je vseh 6 prijavljenih plavačev. (Jugosl. rekord Wilfan Draško, Primorje 2:36.5.) Rezultat: 1. Wilfan (P) 2:30 in je zboljšal lastni rekord za 6.5 sek. 2. Fritsch (I) 2:45 4, 3. Ziherl (I) 2:47.5, 4. Lavrenčič (I), 5. Maier (P), 6. šerbec (I). T.: Ilirija 17, Primorje 15; skupaj v juniorskem plavanju: Ilirija 210, Primorje 101, Elan 2, Kamnik 1. 100 m juniorke hrbtno — fina!®: 8 prijavljenih. startalo 5. (Jugosl. rekord Wim-mer ziata, Victoria, 1:37.) Rezultat: 1. Lampret (I) 1:35.6 in je zrušila rekord VVimmerjeve, 2. Sever (I) 1:45.4, 3. Dolenc (I) 1:47.9, 4. Ozimič (I), 5. Mahkota (P). Točke: Ilirija 29, Primorje 2; skupaj v juniorskem plavanju: Ilirija 239, Primorje 103. Elan 2, Kamnik 1. 4X300 prosto seniorji — finale: Prijavila je samo Ilirija dve štafeti. (Jugosl. rekord Jadran, Split 10:50.) Prišli sta v cilj: 1. Ilirija I (Otruba, Jesih, Žirdvnik, Turnšek) 11:27.9, 2. Ilirija n. Točke: Ilirija 42; skupaj v seniorskem plavanju: Ilirija 309, Prirftorje 65, Elan 3. 400 m seniorke prosto — finale: Od 8 prijavljenih plavalk so startale samo 3. (Jugosl. rekord Olga Roje, Jadran 6:38.4.) Priplavale so v cilj: 1. Sever (I) 8:13, 2. \Vohlfart (I) 8:22.2. 3. Jenko (P) 9:49.5. Točke: Ilirija 21, Primorje 5. S to točko je bilo seniorsko plavalno tekmovanje zaključeno in je končno stanje: Ilirija 330, Primorje 71, Elan 3. Ilirija si je torej priborila plavalno prvenstvo LPP za 1931 v seniorskem plavanju. Skoki seniork s stolpa. Skakala je edina Pretnar Bogi (I) in dosegla oceno 23.24. Točke v seniorskem skakanju: Ilirija 55. Skoki seniorjev z deske. Skakali so čerček, Polak in Antosiewicz, vsi Ilirija. Rezultat: 1. čerček 89.38, 2. Antosievvicz 69.76, 3. Polak 69.76. Točke: Ilirija 26. S tem so bili seniorski skoki zaključeni in je dosegla prvenstvo Ilirija z 81 točkami. Od ostalih klubov ni nihče startal. 4X50 m prosto juniorke — finale: Plavali sta samo dve ilirijanski štafeti. (Jugosl. rekord Victoria, Sušak, 2:33.) Rezultat: 1. Ilirija I (Lampret, Groschel, Sever M., Bradač) 2:44.2, 2. Ilirija II (Ozimič, Dolenc, Keržan, Babinek) 3:13.8. Točke: Ilirija 42; stanje v juniorskem plavanju: Ilirija 281, Primorje 103, Elan 2, Kamnik 1. 4X100 m prosto juniorji — finale: Plavali sta zopet samo dve ilirijanski štafeti. (Jugosl. rekord Victoria, Sušak, 4:43.9.) Rezultat: 1. Ilirija I (šerbec, Ziherl, Lavrenčič, Fritsch) 5:06, 2. Ilirija II (Miha-lek, Presl, Kodre, Vrbič) 5:34.8. Točke: Ilirija 42; skupaj v juniorskem plavanju: Ilirija 323, Primorje 103, Elan 2, Kamnik 1. Juniorsko plavalno tekmovanje je bilo s to disciplino zaključeno in si je osvojila Ilirija tudi juniorsko plavalno prvenstvo LPP za 1931. Waterpolo Ilirija : Primorje seniorji se ni vršila, ker moštvo Primorja pod vodstvom sodnika g. Kramaršiča ni hotelo nastopiti. Torej si je Ilirija kot edini tekmovalec brez borbe osvojila naslov podsa-veznega prvaka v vaterpolu za l©to 1931. Plavalna prvenstva ZPP Kartovac. 26. iuliia. Na t>bivališču Grad-lanskega na Korani so se vršila danes tekmovanja za prvenstvo zagrebškega ola-valneza oodsaveza. Sodelujoči klubi s° dosecii nastednii vrstni red: * KSU 311. Concord-iia 217. Gradjanski 147 in Hašk (vsi Zagreb) 48 točk. Senzacija dneva ie bil Doraz prvaka Jugoslavije Frankoviča. ki ie Dodlegel na 200 m Drsno mlademu Dlavaču KSU Lu-kačiču. Lukačič ie dosegel čas 3:09. Frankovič Da drugo mesto s 3:10. Tudi ostali doseženi rezultati so bili Drav dobri. Zagonetni poraz Primorja Po odlični igri in s tremi goli prednosti je Primorje izgubilo tekmo s Haškom v Zagrebu z dvoštevilčnim rezultatom — Gradjanski je re-miziral s Hajdukom v Splitu in doseže zopet vodstvo v svoji skupini Sašk utrdil pozicijo na drugem mestu v beograjski skupim Kljub bogati prvenstveni nedelji so bila včeraj ljubljanska igrišča vendarle prazna. Dočim je imela Ilirija prost dan, je morala enajstorica Primorja na mejdan v Zagreb. Nasprotnik ji je bil Hašk, ono moštvo, ki je moralo kot prvo iz Zagreba na ljubljanskih tleh občutiti, da se je treba tudi za točke v Ljubljani pošteno potruditi. Dasi rezultat ni mogel povzročiti posebnega prevrata v vrstnem redu prvenstvene tabele, je bilo vendarle v interesu prestiža moštva, ki je moralo v zadnjih 14 dnevih spraviti dva težka poraza, da odnese čim častnejšo razliko ali pa preskrbi celo kakšno senzacijo. Za nas je bilo dalje zelo zanimivo srečanje med Gra-djanskim in Hajdukom v Splitu; mi smo z njim sicer doigraii, toda o Hajdukovi nadaljnji poti proti naslovu prvaka bomo sedaj v zvezi z neverjetnim 3:3 v Ljubljani vedno hoteli vedeti več podrobnosti. V Sarajevu je bil boj za drugo mesto v beograjski ligi, dočihi smo v Šabcu pričakovali za zmagovito Mačvo še dve sigurni točki, ker je igrala z zadnjim in najbrž res najslabšim nasprotnikom v ligi. Današnii rezultati prvenstvenih tekem so prinesli Droti pričakovanju precej presenečeni. Najzanimivejša sta vsekakor rezultata v zagrebški ligi. v kateri ie moštvo ljubljanskega Primoria do odlični igri v orveni polčasu in z naskokom treh golov Dozneie z visoko razliko podleglo iiašku, in neodločen rezultat med »Grad-iansfcvm in Hajdukom na vročih splitskih tleh. kjer so »mirgerii« lahko z eno točko nadvse zadovoljni. Na tem ne sDreme- ni ničesar dejstvo, da sta oba gola v tci im Dadla iz enajstmetrovk. Izmed rezultatov v ostalih ligah, ki iih prinašamo na drugem mestu, ie najbolj pomemben sarajevski. po katerem ie Sašk osvojil dve važni točki proti Jugoslaviii in se precej trdo usidral na drugo mesto prvenstvene tabele v beograjski ligi BSK ie v n.iei do današnji zmagi še trdnejše na vodstvu. V zagrebški ligi ie stanje prvenstvene tabele do današnji nedelii naslednje: Gradjanski 7 3 1 1 10: 5 11 Concordiia 8 5 1 2 22:18 11 Haiduk 8 4 2 2 32:10 10 Hašk 8 3 1 4 30:18 7 Pritnorie 8 2 0 6 16:35 4 Ilirija 7 1 1 5 11:35 3 Hašk : Primorje 10:3 (0:3) Zagreb, 26. julija. Današnja borba med Haškom in Pri morjem za prvenstvo v ligah spada med najzanimivejše, kar jih je bilo odigranih v Zagrebu. Današnja tekma se more v pravem pomenu besede imenovati borba, ker sta obe moštvi — sicer ne od začetka do konca — zaigrali z neverjetnim elanom in brezprimerno požrtvovalnostjo. Igra je navdušila mnogobrojno publiko, ki je ves čas igre bodrila oba nasprotnika. Primorje je moralo nastopiti z dvemi ali tremi izmenjanimi igralci, vendar pa se je do odmora držalo nad vse odlično in si tudi zasiguralo vodstvo s 3 goli. Njegovo delo je bilo tem lažje, ker je enajstorica Haška očividno prišla na prostor z zavestjo, da V 40 urah iz Skadra v Prago Mene ie strahovito mučil spanec. Ziaj pa zdaj sem segel po termoski, srebrni poži-rek črne, pa se nisem mogel premagali. Oči so me začele skeleti- Nenadoma _ sein 7agledal oster ovinek, na eni strani slrmo, v nebo kipečo skalo, na drugi globok pre-pad. — Za božjo voljo, gospod Rosa, tak ekre-nite vendar na levo! sem nenadoma zavpil, videč, da voz.i naravnost v prepad. — Kaj že zopet spite! me je zavrnil g. Bosa in dal poln plin, da se mi ie zdelo da kar frčiva po zraku. — Fata morgana! Hvala bogu! sem se streznil in zopet videl samo dež in meglo. Še dvakrat me je premotil vid, p-.edn„ sva ob četrt na osmo prispela na avstrijsko obmejno postajo. Iz teme se je svetila zelena luč in gospod Rosa je zavil na levo pred obmejno stražnico. • , Avstrijski cariniki so bili zelo prijazni ljudje. Mene niti niso zbudili, ko sem mirno dremal v avtomobilu, dočim je gospod Rosa opravil v petih minutah vse formalnosti in me sunil pod rebra, češ, adijo Avstrija, živela Češkoslovaška 1 — No, tak živela češka! — napol v snu pritrdim g. Rosi, ki je veselo požvižgaje zavozil izpred avstrijske obmejne postojanke pred pol kilometra oddaljeno češkoslovaško postojanko v Novi Bistrici. Bila je že trda tema, vrhutega pa je še rosilo, tako da mnogo nisem videl. Ostal sem kar v avtomobilu, do nosu zabuban v kožuhe in odeje, gospod Rosa pa je skočil z avtomobila v stražnico. Skozi odprta vrata sem slišal razgovor iz stražnice: — O pane Rosa! — so klicali vsi vprek, ko so ga spoznali . — Mi vas že čakamo! Iz Prage so že dvakrat vprašali, ali ste že pasirali mejo. Silno se zanimajo za vas. — Naj kar malo počakajo, še prezgodaj bomo prišli. — Predolgo ne smete čakati, zdi se, da dobimo sneg! — ga opozarjajo. — Nič novega, to sva na potu že vse doživela. Tudi na Semmeringu je snežilo, pa naju ni vrag vzel. Pa bi naju sedaj, ko sva že skoro na cilju. Pol metra ga De bo, za manj se pa sploh ne zmeniva! Med tem veselim pogovorom so že vidi-rali startno listino, za potne liste ni nihče vprašal, a triptik je bil tudi takoj iz-gotovljen in po par minutnem postanku sva že zdrvela dalje. — Srečno pot! — so klicali za nama. — V treh urah sta že v stostolpi Pragi! — Kaj res ni več? — sem se začudil. — Ni ne. 151 km še imava. No, to bova imela kmalu za seboj. Ceste so dobre. — Oh, le naprej, oh le naprej, dokler je še vetra kej! — je veselo zapel gospod Rosa in dajal plin, da je motor kar žvižgal. žarometi so jarko razsvetljevali cesto. že z daleč so se svetili kažipoti. Sprva sem mislil, da so električno razsvetljeni, ker jih je bilo kljub trdi temi videti že sto in sto metrov daleč, šele pozneje sem prišel na to, da so sestavljeni avtomobilski znaki iz malih steklenih kroglic, ki so se ponoči svetile že od daleč v odsevu žarometov. Označen je vsak najmanjši ovinek, vsak mostiček, vsak razcep. Vse table so solidno izdelane, na železnih stebrih, tako da se ni bati,, da bi jih vihar porušil ali zlikovci poškodovali. — Kaj pa to pomeni? Pod vsakim znakom je napis: »škoda-avto«? — A, vidite, to znači 3 milijone čeških kron. Toliko so namreč stali ti znaki ško-dove zavode. Vedei* namreč morate, da so vse ceste na češkoslovaškem opremljene s takimi znaki, a vse to so dali na razpolago škodovi zavodi, ki tudi na ta način pospešujejo avtomobilski promet. Kaj ni prijetno, da ni treba nikjer spraševati, nikjer stati in iskati kažipotov? Tu jih vidi človek že od daleč. Avtomobilski promet zahteva hitro orijentacijo. — Res škoda, da pri nas ni kaj takega. — škoda je že, toda krivi ste sami. Saj so škodovi zavodi tudi v Jugoslaviji hoteli vse važnejše avtomobilske ceste opremiti z enakimi znaki, pa povrh še zastonj, a niso dobili dovoljenja, marveč bi morali plačati celo še ogromen reklamni davek. Seveda so potem to namero opustili. Po krasni, malo valoviti cesti sva med tem drvela z vso brzino in ni minulo 20 minut, ko sva prispela v večjo naselbino. — Jindfichuv Hradec, — pojasni gospod Rosa. — Tu se bova za hip ustavila, da dobiva dobrega češkega črnega kruha. Vi še ne veste, kako je ta kruh dober. Na tega se veselim že vse od Albanije. Res zavozi sredi mesta pred bencinsko postajo in "začne klicati: — Halo, tetka, hitro bencina! — Križ božji, kdo pa tako vpije! — se prihuduje iz hiše stasita gospa. Ko naju ugleda, Zamahne z rokami: -— Saj sem si mislila, da ne more biti nihče dragi, kakor gospod Rosa. Le ta zna tako kričati. Bog ve, kako ga v Jugoslaviji morejo prenašati! — ga podraži. _ To je sedaj vseeno, jo zavrne gospod Rosa, Hitro bencina, pa poSten kos domačega kruha in masla, če tega ni, tudi bencina ne vzamem. bo sigurno odnesla zmago. Po odmoru sta bila dva igralca Primorja blezirana in polagoma je zaradi tega popustilo vse moštvo z vratarjem Jančigajem na čelu, ki je bil v prvem polčasu najboljši mož na polju. Razen Jančigaja je zelo ugajal tudi Slapar. Hašk je do odmora gral zelo šibko. Do 5. minute P. ne pride s svoje polovice. Jančigaj ujame nekoliko žog. Napad igra netočno in igra se sprva noče razviti. Hašk je kakor izgubljen in napadi Trimor-ja postajajo vedno nevarnejši. Po več obojestranskih napadih se je pripetila vratarju Haška Zlatoperu neprilika, ker je že ujeto žogo izpustil iz rok. V tem hipu je priskočil Uršič in potisnil žogo mimo njega v mrežo. 1:0 za P. Hašk ojači , svoje napade, toda P. igra nadvse požrtvovalno. Cindrič, Leinert in Hitrec streljajo, toda vse gre mimo ali v nasprotnika. Jančigaj je razen tega v odlični formi in drži vse brez izjeme. Pri nekem napadu Primorja, ki se ni zdel najnevarnejši, je podal šljivak žogo vratarju s takim zavojem, da je žoga ušla v polkrogu mimo vratarja pri drogu v mrežo. 2:0 za P. Hašk si prizadeva odgovoriti, toda ves trud je zaman. Leinert strelja ostro, toda Jančigaj drži, ali nesigurno. Hitrec priteče in strelja zelo močno, toda Jančigaj drži na tleh. Vsi napori Haška za dosego gola so spričo odlične Jančigajeve igre brezuspešni. Haškovci igrajo brez glave. V 36. minuti »predribla« Slapar 3 igralce Haškove obrambe in zabije mimo Zlato-pera neubranljivo v mrežo 3:0 za P. Primorje ima tudi dalje boljši start. Nihče ni pričakoval, da bo rezultat drugega polčasa prinesel tako razočaranje. Po odmoru otvori Hitrec že v 15. sekundi seore za Hašk 3:1 za P. Hašk igra nizko in kombinira precizno. 2e v 2. minuti zniža Cindrič z močnim udarcem na 3:2 za P. Pri Primorju sta krilec Zemljak in desna zveza Slapar blezirana ter samo statirata na krilih. Sedaj sledi 20 Haško-vih minut pred vrati Primorja. V 4. minuti zabije Cindrič 3. gol in izravna re-jsultat, 3:3. Gostje izgubljajo glavo, Ha,-škovci pa postajajo vedno bolj borbeni. Zelo je začudilo, da je obenem z moštvom izgubil živce tudi izborni vratar. Hašk strelja 4 kote, ki pa ostanejo neizkoriščeni. V 21. minuti pride Primorje prvič na polovico Haška, toda napadalna vrsta 3 igralcev ne more ogrožati Zlatoperjevega svetišča. V 29. min. predribla Jelen Juga in zabije 4. gol, 4:3 za Hašk. V 32. min. zabije Cindrič 5., v 34. pa Jelen 6. gol. Primorje igra z 9 ljudmi, Haškova premoč je vedno večja. V 37. min. daje Leinert 7. gol in že nekoliko sekund kasneje zabije šljivak 8. gol. V 42. in 44. min. je še dvakrat skortal Cindrič. Tekmo je sodil g. Joksimovie iz Beograda. Hajduk : Gradjanski 1:1 (0:0) Solit. 26. iuliia. Za današnio tekmo med starima rivalo-ma na zelenem ooliu ie vladalo ogromno zanimanje, kar priča poset 5000 gledalcev. Zaradi vročine se ie tekma pričela šele ob pol .18. uri. . Začetni udarec ima Haiduk. V 7. min. ie gneča pred vrati G. toda vratar Mihelčič rešuie vse. V 8. in 10. min. sta dva kota za H.. t°da Mihelčič reši z boksanjem Publika živahno bodri svoie igralce V 13 min. tretji kot za H., toda tudi tega reši Mihelčič. V 18. min. kazenski udarec iz 20 m proti G., toda iz gneče pred vrati ni gola. Igra ie živahna in os;ra posebno s strani obeh obramb. Sodnik ie energičen in preprečuje vsako surovost. Mihelčič ie v odlični formi. H. forsira igr0 kratkih pasov in oošilia desno str->n v ogeni. V drugi polovici prvega polčasa 5e bil Haiduk v premoči, toda ni mogel izkoristiti. Po odmoru se nadaliuiieio obojestranski napadi. V 9 min. podre Raikovič Maruši-ča Sodnik daie kazenski strel in Bonačič strelia iz 20 m zelo ostr0. toda Mihelčič ie na mestu. Publika bodri svoie in v 20. min. mora Mekič bleziran zapustiti igrišče. Gradianski igra samo z 10 igralci, od 40. min dalje tudi brez Bivca. ki ie bil bleziran nri incidentu z Bonačičem. Mihelčič mora večkrat posredovati, toda vselej z uspehom. Igra ie odprta in izredno hitra. V 35. min. podre Raikovič Bo-uačiča v kazenskem orost°ru in sodnik prisodi enajstmetrovko, ki io Benčič spremeni v gol. 1:0 7a H. V 37. min. ie kazenski strel proti H. Bivec je bleziran in mora oditi. Gradianski igra samo z 9 ljudmi. V 43. min. prime branilec Hajduka Milu-tin žogo z roko in sodnik prisodi enajstmetrovko. ki io Stankovič neubranliivo pošlje v'mrežo. 1:1. Današnja igra ie bila tipična o-rvenstvena tekma za točke. Tekmo ie sodil e. Živanovič iz Noveea Sada. Ostale tekme v Hgah Sarajevo: Sašk : Jugoslavija (Beoerad) 21 (1:1). Beoerad: BSK : SOKO 5:2 (3:0). Šabac: Mačva : PSK (Pančevo) 4:0 (2:0) Subotica: Bačka : Gradianski (Osiiek) 3:2 (2:1). Osiiek: Slaviia : Sand (Subotica) 5:2 (2:2). Tenis Finale za Davisov pokal Francija : Anglija 3:2. Pariz, 26. julija h. Danes je končala finalna borba v tekmovanju za Davisov pokal med Francijo in Anglijo. Zmagala je Francija s 3:2. Rezultati današnjih sin-glov so bili: Austin (Anglija) : Borotra (Francija) 7:5, 6:3, 3:6, 7:5. Cochet (Francija) : Perry (Anglija) 6:4, 1:6, 9:7, 6:3. Tekmovanje za državno prvenstvo Zagrebško klizačko društvo : SD Rapid 8:0 Maribor, 26. julija. V medeonskem finalu za državno prvenstvo v tenisu sta se danes srečala zmagovalec v coni D (Zagrebško klizačko društvo) in zmagovalec v coni A, t. j. v dravski banovini, SD Rapid. Za tekmovanje, ki se je vršilo danes dopoldne na teniškem igrišču SD Rapida, je vladalo veliko zanimanje. Tekmovanje, ki je bilo vseskozi zelo napeto, je končalo z zmago Zagrebčanov v razmerju 8:0. Podrobni rezultati so bili naslednji: Gospodje posamezno: Kukuljevič (Z) : Leyrer (R) 7:5, 6:0; Hitzl (R) : Podvi-nek (Z) 6:2, 12:10; Kuftinc (Z) : Holzin-ger (R) 6:3, 6:2; Kalay (Z) : dr. Blanke (R) 9:7, 3:6, 8:6. Gospodje v dvoje: Kukuljevič—Podvinek : Leyrer—Hitzl 9:7, 6:2; dr. Gostiša—Novak : Holzinger—Halberth 6:3, 7:5. Dame posamezno: Gostiša (Z) : Lirzer (R) 6:1, 6:4; Maksimovič (Z) .* Scher-baum (R) 5:0, 6:2. Dame v dvoje: Gostiša—Maksimovič • Lirzer—Holzinger 6:3, 6:1. Zagrebško klizačko društvo bo po tej zmagi nastopilo v finalu za državno prvenstvo proti beograjskemu tenis-klubu. Humor V škripcih Mama: »Kako imaš umazane ročice. 8 temi prstki ne boš prijemala čokolade.« Mimika: »Ko pa nimam dlugih plstkov.c Preproščina Učitelj: »Kako pravimo človeku, ki govori več jezikov?« Učenec: »Blebetač ali žlebudra.c Kritika »Vaše osebje v kuhinji mora biti prav snažno, gospod krčmar.« — »O seveda, gospod doktor.« — »To se namreč čuti, vsaka jed diši po milu.« Velikodušnost Gospod reče prosjaku na cesti: »Hudir-ja, nežica mi je padla iz rok in se je nekam zatočila. če jo najdete, mi jo vrnite, ne ne, pa naj bo vaša.« Dvorni dobavitelj »Mamica«, poizveda mlada Milka, »so štorklje, ki prinašajo male prince in princese, dvorske dobaviteljice?« Gospodarnost »Moja žena je od sile varčna, kravat* mi dela iz svojih starih oblek.« »To še nič ni: moja si šiva nove obleke iz mojih starih kravat.« Nenavadno vprašanje Učitelj Ivan Janko je obziren mož, a včasi mu je težko ostati hladnokrven. Videč nekega učenca, ki je vedno in vedno prihajal z umazanim ovratnikom v šolo, je nazadnje vprašal: »Slišiš, kdo pa neki nosi tvoje čiste ovratnike?« Spiritisti — Beethoven se je snoči javil! — Kaj pa je povedal? — Naj moja žena neha igrati njegove sonate « — O glej ga. objestneža. Kaj ste res tako sestradani? Ali vam že ves teden niso dali nič jesti? -r- Kaj vi veste, tetka, midva prideva direktno iz prestolnice Ahmeda bega Zoga, albanskega kralja, in se nama tako mudi, da nimava niti časa jesti. — Bog vas je dal! Kaj pa hodite v Albanijo! še čudno, da ste prišli nazaj. No, seveda, če imate tako dolgo pot za seboj, potem ste pa menda res lačni. Saj pri vas ne ve človek nikdar, kaj je res in kaj ne. Naročila je fantu, naj toči bencin, sama pa je odšla v hišo in se čez čas vrnila z dvema ogromnima kosoma maslenega kruha. Bilo bi ga dovolj za celo partijo drvarjev. — No, saj tako vem, da Rosi ni nikdar dovolj. Da ne bo še vašega kruha pojedel, vzemite še tule nekaj štrukljev! — S temi besedami mi je stisnila v roko velik zavoj in jaz, ki sem bil po Dunaju že zopet lačen, se nisem nič branil! — Torej imava vse! Adijo, tetka! če ne bo plačal oni, ki pride za nama, bom plačal, kadar se vračam! — še zavpije g. Rosa in že požene motor, dočim se jaz spoštljivo in hvaležno poslavljam. Kruh z maslom je bil kmalu pod streho. Ne meni, ne g. Rosi ga ni bilo preveč. Z užitkom sem nato razvil podarjeni štrukelj in napravil takoj pošten grižljaj • - _Gospod Rosa, kaj takega pa Se ne! — sem dejal in se oblizoval, kakor zaljubljen maček. --No, kaj, to je pač štrukelj! _Ampak tako dobrega še nisem jedel, kot je ta! — Menda ste le tako lačni, da vam še posebno tekne! Ko pa ga pokusi tudi sam, mi kar pritrdi in molče sva použila dobrote dobre tetke. — Zdaj pa le zopet polni plin ! — dč gospod Rosa in požene, da je kar brisalo mimo ušes. Na širokem, na vse strani zaznamovanem križišču zavijeva na desno in kmalu prideva do čudnegaa mesta Sobčslav in 20 km dalje sva že drvela skozi Tabor. Postajalo je vedno hladneje. Zato sem se vedno trdneje ovijal v kožuh in odeje in kmalu sem izgubil — zavest. Trdno sem zaspal. Le toliko se še spominjam, da so začele prav na gosto naletavati snežinke. V polsnu sem še slišal, da mi pravi gospod Rosa nekaj od Sibirije. — Strela božja, vi pa spite! — me nenadoma predrami g- Rosa s krepkim sunkom pod rebra. — Kaj pa se je zgodilo? Zakaj stojiva? — je bilo prvo vprašanje, ko sem se popolnoma predramil. — Nič! Vi ste krivi! Smrčite poleg mene, kakor bi bili doma, tako da se je začel še mene lotevati spanec! — se huduje g. Rosa in hodi okrog avtomobila. Zunaj je lilo. kakor za stavo. — Le ven, le ven! Naj vas malo zmoči, se boste vsaj predramili! — mi ukazuje in že odpira vratca. — čakajte, vam bom že dal spati! — pravi čez čas in začne odpirati zaščitno steklo, tako da je mrzli zrak bril naravnost v glavo. Seveda je veter zanašal tudi dež, tako da je kmalu teklo obema z obrazov, kakor da stojiva pod kapom. —■ Veste, gospod Rosa, preveč prijetno to baš ni! — sem se hudoval in lezel čim-dalje bolj pod sedež, da bi skril glavo pred vetrom in dežjem. Pomagalo pa ni nič. ŽENA V SODOBNEM SVETO Razvoj ženske osebnosti S problemom poklica je najtesneje spojena ženina neodvisnost na gospodarskem in duhovnem polju. Dokler je bila žena samo mati in gospodinja, zaprta med štiri stene domačega ognjišča, ki pa je pome-njalo zanjo cesto brezdno gorja in osamelo-•ti, je bila samo možev objekt z vsemi onimi lastnostmi, ki so prijale moškemu egoizmu. Mož je bil na domu neomejen gospodar, žena je morala v njem videti Ideal, katerega se je oklepala in ki je potnenjal središče in smoter njenega življenja, žena sama ni pomenila ničesar, šele moževo stališče je dvignilo tudi njo na piedestal. Pri oficijelni meščanski družbi, ki se s poslednjim naporom oklepa reakcionarnih tradicij, je to še danes v veljavi. Vendar pa to stališče ni in ne more biti odločilno. Razvoj, ki gre svojo pot brez ozira na želje in prizadevanje reakcije, jo potegnil ženo s seboj in jo prisilil, da sp je emancipirala od moža v gospodarskem oziru, saj je bila njemu zaradi izpremem-be gospodarskih pojavov odvzeta možnost, da bi sam preživljal družino, in mora za zaslužkom tudi ona. To dejstvo pa je odnošaje med možem in ženo do dna izoremenilo in dalo tudi družini povsem novo lice. Tu ne pomagajo klici: žena spada v hišo! žena naj čuva svetost domačega ognjišča! Obstoj družine je v nevarnosti! .. Danes je večina žen pri-morana. da dela, in še vesela mora biti, da delo sploh dobi. Danes ie v marsikateri družini taka situacija, da je od ženinega dela odvisen obstoj družine. Nedvomno sta za marsikatero ženo poklic in delo v družini hudo breme, zlasti če žena ne najde moževega priznanja in delodajalčeve uvidevnosti, toda to se bo postopoma izboljšalo, ko se bo življenje drugače uredilo in bodo dobrine tehniškega napredka dostopne vsem, ne samo gornjim desettisočern. Tedaj bo gospodarska neodvisnost žene šele pokazala svoje blagodejne posledice: ženska osebnost se bo razmahnila, ženska duševnost. okrnjena zaradi tisočletne odvisnosti, bo razvila vse pozitivne lastnosti v srečo sebi in svoji okolici in blagor človeštvu. Danes vemo, da je polni razvoj osebnosti možen le tedaj, če je človeku odprta pot do svobodnega udejstvovanja v poklicnem ali javnem življenju. To velja za moža in za ženo v isti meri. Tudi zveza med možem in ženo bo mnogo bolj harmonična, če se bo mož zavedal, da ima polnovrednega druga poleg sebe, ki razumeva življenje okrog sebe. Poklic mora postati del vsebine ženinega življenja. Kakor možu ne moreta izpolniti življenja samo žena in otrok, tako tudi nujno nastane v ženinem življenju občutna vrzel, če je navezana žena samo na štiri stene doma. Gotovo bo manj medsebojne prena-sičenosti v zakonu, če bo žena samostojna, neodvisna, osebnost, ki ne bo samo lutka svojega moža, temveč bo tudi sama zmožna nuditi bogastvo svoje duševnosti. žena. ki se bo z ljubeznijo in zvestobo uveljavljala v poklicu, oziroma v javnem življenju, ne bo nikdar občutila one praznote, ki jo prinese brezdelje vsakemu človeku, če se bo odvrnil njen drug od nje, tedaj ne bo zaradi tega propadla telesno In duševno, kakor se zgodi to premnogi ženi, kateri je mož edina vsebina njenega življenja, temveč bo sublimirala bogastvo svojih čustev v poglobljenem delu, ki bo dalo njenemu življenju nov smisel. To je tip sodobne žene, kakor jo oblikuje življenje samo, ki mu ona zavestno proži roko. Temu tipu bi se morala prilagoditi vsa dekliška vzgoja, ki bi morala imeti vedno pred očmi, da oblikuje in vzgaja dušo in telo deklice za realno življenje, ki vre okoli nas danes, ne pa za življenje, kakršno je bilo v preteklem stoletju. Ne-časovna je taka ženska vzgoja, ki hoče še vedno sentimentalnih in ponižnih deklet, ki morajo potem doživeti polom v življenju. na katerega niso bile pripravljene Časopisno poročanje in ženstvo Ellen Key je imenovala na9e stoletje: stoletje otroka. Upravičeno bi se mu tudi reklo: stoletje žene, saj je žensko gibanje na vseh poljih vtisnilo viden pečat gospodarstvu, družbi in kulturi, žena ie postala važen faktor v- javnem in poklicnem, življenju, polnovreden tovariš in sodelavec moža. Tako v visokokulturnih in demokratičnih deželah, kakor so na primer Francija. Nemčija in Anglija, meja njenega udejstvovanja, njena usposobljenost za intelektualno delo in priznavanje njene enakovrednosti z možem niso več nikak problem. Pojem sodobne žene, samo ob sebi razumljiv v teh deželah, si je pri nas osvojil le nekaj posameznikov, velika večina naših ljudi pa gleda na feministično gibanje in feministke, kakor oni na sufražetke •ob začetku stoletja. V tej zaostalosti se zlasti odlikuje meščanska družba. Mnoge meščanske žene, ki so celo članice ženskih društev in nekatere v odborih, nimajo pojma, kaj je feminizem. Zato je v veliki meri krivo pojmovanja sodobne žene pri nas ženstvfi samo. ki se vse premalo zaveda svojih dolžnosti napram sebi in svojega poslanstva. To pa zopet izvira iz vedno občutljivejšega pomanjkanja intelektualk, kar tvori porazno vrzel v naših društvih v nasprotju na primer z Nemčijo, kjer naj omenimo samo dr. Grete Baumerjevo, pisateljico in urednico izvrstne ženske revije »Die Frau«, ali Holandijo, kjer je med voditeljicami ga. Jovan Ammers-Kiihlerjeva, znamenita feministična pisateljica, članica Pen-kluba. Tretji faktor, ki zelo otežuje smotreno Ui resno delo za uveljavljenje žene kot sodobnega človeka in ki lahko uniči kar so žene že pridobile, je pisanje nekaterih naših listov. V dogodkih in poročilih, kjer nastopajo žene, in zlasti še v komentarjih pišejo v tonu, kakor da smo še v časih #Histoires galantes« in ne v dobi, ko žena zahteva predvsem, da jo spoštujejo kot človeka in da je ne ponižujejo na stopnjo »srčkane stvarce«. Res da taka poročila niso velike važnosti, toda ponavljana dan na dan vplivajo na psihologijo čitateljev. Nemški časopisi, ki so na nikjer drugod doseženi višini, bi si, kar jih je velikih in uvaževanih, nikdar ne omislili pisati o ženskah v tonu, ki pri nas pogosto očituje ne-resnost in nesodobnost. To pa je zopet za-: sluga nemških žena. V zadnjem času so predložile osnutek zakona, ki določa, da se bodo procesi mladoletnikov do neke starosti omenjali v časopisju le s kratko kon-statacijo. Na ta način bo onemogočeno do intimnih podrobnosti razpredeno poročanje v listih, ki je imelo Še pornografičen značaj. , . - _ časopisi so najbolj Stana tiskana beseda sedanjosti, ki mnogikrat ne najde časa in miru za knjigo, zato pa smemo pričakovati od njih, da se Zavedajo svoje važnosti in vpliva na množico in izkušajo v vsakem oziru držati svoje članke na vredni višini. Žena in poklicno udejstvovanje Po Shavvovih izvajanjih v knjigi »Kažipot inteligentne žene k socializmu ln kapitalizmu Naloga deklet je, da se poroče. Nekoč zanje ni bilo boljšega šivljenskega cilja, če se mladenki ni posrečilo dobiti moža in če zanjo ni bilo posebej poskrbljeno, je postala vzgojiteljica, učiteljica ali pa je živela pod firmo siromašne sorodnice.v Vestno so jo vzgajali v prepričanju, da dama ne sine delati za denar ali pa;! predlaga ti. možu zakon. Poklici.izobražencev'sd ji bili zaprti,' delo v pisarni ni bilo za n3ea..staa..--|tfi-merno. . .' .. .._„... Danes pa ji . je odprtih vse polno živ-Ijenskih poti. Zdravnice imamo in odvetnice. Da v. nobeni državi (ražeh v Rusiji) žene niso pripuščene k vojaiški službi, je družabna nujnost, kajti življenje žena je predragoceno, da bi ga izpostavljali V bitki nevarnosti kakor ob porodu. Če bi od 100 mož padlo 90, bi si narod zopet opomogel, če pa bi bilo od 100 mladih žena 90 usmr-čenih, bi narod izumrl. Zato. je moderna vojna, ki se ne omejuje ha bojno polje in v kateri bodo metali bombe in strupene pline brez razlike na žensko in moško prebivalstvo, neprimerno nevarnejša, kakor je bila kdaj poprej. žene dobivajo sedaj isto vzgojo kakor možje. Obiskujejo univerze in -tehniko, gospodinjstvo je postalo poklic 6 posebnimi strokovnimi šolami in žena se lahko izobrazi za poklic hotelske direktorice, za odvetnico, zdravnico, knjigovodko, ali pa se udejstvuje v statistiki, ženo ovirajo pri vstopu v poklicno življenje le še predsodki, praznoverje, nesodobni starši, bojeo-nost, .pomanjkanje razumevanja za novo dobo in vse druge nesmiselnosti, za kater« so edino zdravilo moderne Ideje in močan karakter. Zato je nesmiselno protivitl se sodobnosti z nazori, ki so veljali pred 100 leti, ko je pomenilo skoro kršitev zakonov, če se je žena, ki ni bila genij, vzdrževala sama. če je vodila trgovino ali pa samo občevala z ženo, ki je bila trgovka, ni bila več dama. Sodobnost pa prinaša vsako leto ženi več možnosti za udejstvovanje izven doma, v trgovini in prostem poklicu, celo v nevarnem poklicu raziskovalca. To pot sodobne žene pospešuje ogromni porast -kapitalistične proizvodnje. Nawe»to da.._žene pečejo, predejo in tkejo doma, si nakupijo vse potrebno v trgovini ali pa celo naroče po telefonu. Ta razvoj' pa je privedel tudi do predčasne omejitve porodov. Mnoge žene, ki so prej upravičeno tožile, da ni ne konca ne kraja delu v gospodinjstva, doma nimajo več zadosti dela, da bi izpolnjevalo ves njihov čaš. Verjetno je,'da bodo žene izpodrinile moške iz mnogih državnih uradov, zakaj postopno se izgublja prepričanje, da je le mof zmožen udejstvovanja v trgovini ia poklicu.. Vendar so možje v teh strokah v večini is bodo tudi ostali, dokler bo veljal v rodbini sedanji red. Roditi in vzgajati otroke kakor tudi-delo v gospodinjstvu, so naravne posledice žene. Ker je to delo neizogibno potrebno, pridobi žena važnost, ki je ne da noben drug poklic in ki je mož sploh nikoli ne bo imel. če je to suženjstvo, ga nalaga narava in ne mož. žena kot Soproga in mati je izven razvoja in vprašanja udejstvovanja žene v poklicih, zakaj ta razvoj je brezspolen. Ako hčerke postanejo odvetnice, poslovodkinje, trgovke fnr kontoristke, morajo postati brezspolna bitja, kakor so možje. V trgovini in poklicu ni mož in žena. Gospodarsko so vsi srednjega spola, kolikor je to človeško mogoče. Mlada žena, ki ji je poklicno udejstvovanje samo v začasno podporo, dokler ne dobi primernega moža, ne bo nikoli obvladala dela, kakor ga obvlada mož. Koingres poklicno zaposlenih šena je bil otvorjen 26. t m- s svečanimi nagovori v radiu gospe Heinlove, newvorške odvetnice Madison Phillipsove in umetnostne zgodovinarke dr. Stephanie Frischauerjeve. Konferenca ima predvsem namen obravnavati ■delovne možnosti in pogoje za poklicno udejstvovanje žena. Prve dni bo na programu snov >Vzrok in odpomoč brezposelnosti«. Debato vodi ga. dr. Hilde Oppen-heimerjeva, vladna svetnica v ministrstvu dela v Berlinu. Češke Žene za nazir gospa. Češke parlamentarke so predlagale zakonito določbo, naj imajo odslej vse žene od 21. leta pravico do naziva gospa. Dnh množice. Družabne skupine nastajajo iz treh elementov: interesov, strasti, lenobnosti. Individuji pa včasih združujejo vse te tri bistvene lastnosti, toda po večini prevladuje ena izmed njih. ki oblikuje spet toliko karakterjev. V času. ko ni notranjega miru, strasti, ki smo jih z lahkoto obvladali v mirnem času, stopnjujejo nemir... Nemiri v državi zrušijo ravnotežie med temi tremi človeškimi skupinami, ki predstavljajo različne karakterje. Vsi individuji dobijo udarec, ki jih izpremeni v strastne ljudi. Gibanje med njimi se seveda razširi neenakomerno, toda kako oceniti moč iz teh novih elementov sestavljene množice, je izmed najbolj zamotanih problemov- Smeri so nedoločene in ipremen-ijive. (Sophie Germain). Kam rz zadreg? Sodni predsednik vpraša odvetnika, zakaj pogosto prevzema slabe pravde. »Toliko dobrih sem že izgubil, da ne vem več, kakšne naj prevzamem!« Aritmetika Frkolin: >Eno kilo mleka, prosim.« Mlekarica: »Fantek, mleko se ne tehta, ampak se meri.« Frkolin: »No, pa ga mi dajte en meter.« Raztresenost Zvesta krščenica: »Oh, gospa, Julčkov oprsnik se je tako uskočil v perilu, da ga fantek ne bo mogel več obleči.« Stara gospa, zatopljena v svoj roman: »Pa denite še Julčka v perilo!« Korenito sredstvo »Borilec 6«im in bi želel dobiti službo.: »Kdaj ste se zadnjič rvali?« »V posredovalnici, ki me ni marala vzeti v službo!« Zanimiv spominski spis skofjeloškega Sokola škofja Loka, 26. julija. Dne 1. in 2. avgusta bo praznoval škofjeloški Sokol na slovesen način 25-letnico svojega obstoja. Da se' med brati in sestra-m; osvežijo in obnove spomini četrtstolet-nega dela, vseh lepih in hudih dni sokolskega delovanja, se je društvena uprava odločila k izdaji zelo obsežnega spominskega spisa, ki bo Sokolu v škofii Loki brez dvoma v čast in ponos Spominski spis je prav za prav cela knjiea, obsesrajoča 100 strani v velikosti 18X25 cm. že naslovna stran je zelo dekorativna. Sokol z razpetimi krili čuva z lovorjevim vencem prepleteno trobojnico. Obilna je ob robih narodna ornamentika. Osnutek je izdelal umctniško-grafični atelje g. Miklavca. Urednik spisa br. Vojteh Debeljak je obilno Ln skrbno zbrano snov razdelil v pet poglavij, ki morajo zanimati vsakega pravega Sokola. Sodelavci člani škofjeloškega Sokola so zbrali ogromno gradiva, ki prikazuje sokolsko gibanje z vseh strani. Nič ni prikritega, nič utajenega; sokolsko društvo v škofji Loki podaja spis v dobri veri, da bo članstvo črpalo iz njega vzglede in nauke, ki edini vodijo k napredku in zmagi. V prvem delu je načelnik br. Horvat točno objasnil smotre Sokolstva, ki izhaja iz telovadbe za telesni in duševni napredek naroda. Zgodovinski razvoj društva z mnogimi prigodami opisuje podstarosta br. Zahrastnik. Drugi del obsega telovadbo, šport in zdravstvo. Horvat, dr. Prešern, Berčič, dr. Rant so nanizali toliko lepih reči, da je kar veselje Citati. Tretji del je namenjen prosveti, glasbi, knjižnici in gledališču. V četrtem oddelku opisuje škofjeloški strogi, a pravični »finančnik« br. Dolenc Franc ml. podrobno vse hude dni ob gradnji Sokolskega doma. Je to za naša društva nad vse koristna in poučna razprava, pravi vzgled velikih žrtev, na.porov in nesebičnosti bratov in sester iz škofje Loke, ki so si zgradili dom s stroški malone 1 milijona dinarjev. Zaključni del knjige je namenjen spominom. Br. Župančič razkriva v markantnih odlomkih bol 10. oktobra in sodelovanje Sokolov na Koroškem, br. Drenik očrtava spomine kot prri vaditelj, nakar slede imena 51 bratov in sester, ustanovnih in rednih članov, ki jih je neizprosna usoda iztrgala sokolskemu delu. Uvodne besede spominskemu spisu je napisal rojak br. Ante Gaber pod naslovom »Ob mejniku generacij«. Knjigo krasi 31 slik in 4 diagrami. Posebno učinkovita je vrsta starost nato načelnikov in r.ačel-nic. Za lepo izdelavo knjige zaslužijo popolno priznanje tudi vsi tehnični sodelavci. »Jugografika« je izdelala prvovrstne kll-šeje. nič mani pozornosti pa ni posvečal knjigi g. Kolman, lastnik tiskarne. Smelo trdimo, da je sokolskih spisov t%-k-a vrste le malo ali nič med nami. Zato upamo, da bodo Sokoli radi segali po knji-si zlasti ker je nabavna cena izredno nizka. Pri nižjem tečajnem izpitu »No, Selan, koliko bi rabili z železnico iz Postojne v Skopi je?« »Odvisno je od tega, s kakšno hitrostjo vlak vozi.« MALI OGLASI rs1: Šoferja s ka-rijo — ta avtotaksi •prej-mem takoj, eventuel-ji« prodam avto. Naslov v opla-enera oddeikn »Jatra* 33116-1 Gospodično i 7,nanjem nemščine in ne-koiiko šivanja, sprejmem k ? leti staremu otroku. Reflektira ae sam« na popolnoma zanesljivo osebo, ki je že bila v slični službi. Ponndbe s prep:«i spričeval m sliko na naslov: Hutter B. soproga tovarnarja — Maribor, Badlnora ulica 2. 33288-1 Mlinarja kurjenega v -»»ijčnem mli-n-i iti žagi venecijank: — iš^e-m. \a«Iov pove oglas, oddelek ».Tutra/. 33188-1 Tapet, vajenca sorehne Rudolf Kadovan. Mettoi trg 13. 33525-1 Vajenca krepkega. kateri je dovršil tudi 3 razreda metanske šole. sprejmem t?koj v trgovino mešane- r» blaga. Ponudbe na s'ov: Franc Kedelja. Med'.i Velika 33516-1 Vzgojiteljico ■vešč-o jezikov, samostojno tprejmem k dvema deklicama. Obširne ponudbe s *!'ko pod »Otroški ali orak»».« 33523-1 Trg. pomočnike rpecijaliste v delikatesni •trofei; praktične aranžerje izložb, s p r e j m » Antun Borrat. Zagreb, >'iko!ičeva nilca* 4. 33084-) Učenko 7 zadostna šolsko izobrazba sprejmem v manufak-tu?no in modno trgovino v Ljubljani. — Ponudbe na »»'a-*, oddelek »Jutra. m>d »Prijazna«. 33442-1 Vajenca sprejmem ?.a elektrote-hnič-no obrt. Naslov v oglasnem oddelka ».Jutra«. 33267-1 Vajenca proti plači sprejme Vinko Šimenc, Kongresni trg 8. S93S9-1 Šiviljo za krojenje in šivanje moških srajc sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »100« 33571-1 Vajenca najraje z dežele, ki ima veselje do mizarske obrti, takoj sprejme Srečko Zupan, Ljubljana, Rožna ulica 35. 33623-1 Gospodična k: je vajena vseh gostilniških det, bi šla pomagati v gostilno. Xaslov v oglasnem oddelku »Jutra* 33526-2 Pekovski pomočnik vešč vseh dol. i-fče službo za takoj ali pozneje. Josip Gruden, pri Potočniku — Prezid-Rak et. 33420-2 1000 Din dam tistemu, kdor mi preskrbi stalno službo. Ako pa državno, dobi 1500 Din Dopi=e na oglasni oddelek >Jutra< pod »Obrtnik 200«. 33224-2 Kuharica 7.a kuharico, ki zapusti mojo hišo radi mojega od-potovanja, iečem mesto s 1. avgustom. Naslov pove' oglasni oddelek »Jutra«. 33565-2 Štedilnik dobro ohranjen naprodaj v Rožni dolini, cesta IV/3. 33626-6 Trg. pomočnica začetnica, mešane stroke, išče službe kjerkoli. Ponudbe na og.l oddelek »Jutra«. 33688-2 Stavbni poslovodja z 20 letno prakso pri velikih podjetjih in vešč vseh stavbarskih del, išče nameščenja. Ponudbe na Jugomos-se, Zagreb, pod »205«. 33530-2 Več srn mladih in starih odda To-man. Resljeva eesta št. 30 33479-27 Mizarski stroji skoraj novi naprodaj z vso pripravo in motorjem. Do pise na naslov: ^Pintar«. poštno ležeče, Ljubljana. 30657-29 Pisalni stroj" prodam. Naslov v og'asnem cdnlelku »Jutra«. 33553-29 2 Camernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. M (Jngo • Aoto) telefon 2236. Prv» oblast k one«! j emir »na Prospekt 15 tastonj — pl-iite ponj! 25! JMmia -ih>%*U* Potniški avto namenjam za motorno kolo s prikolico. Naslov v oglasnem (MiJelku »Jutra« 33139-10 Tovorni Ford ugodno prodam ali zamenjam za konje, les ali žito Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Dgodno 77«. 33277-10 Automobili Motorno kolo Nudimo priliko za nabavo cenenih voženih avtomobilov kakor sle: di: Buick typa 1930, 6-cilin-drski, 5-sedežna limuzina. vožen 20.000 km v brezhibnem stanju kot nov, nove pnevmatike. 85.000 Din. Austro Fiat, 4-cilindrski. 6-sedežni, v dobrem voznem stanju 25.000 Din. Pontiac limuzina z dve-mi vrati, dobro ohranjen, generalno pregledan 25.000 Din. Chevrolet, 4-cilindrski, 5-sedežni odprt, tapeciran z usnjem, nove pnevmatike 21.000 Din. Daimler typa A D 6-ci-lindrski, 6-sedežni, dobro z usnjem tapeciran, brez pnevmatike, 19.000 Din. Harley Davidson, 750 ccm, typa 1929, bree prikolice v brezhibnem stanju. nove pnevmatike, 16.000 dinarjev. Vprašati in na vpogled pri tvrdki Dolenc in Tonnies. Dvorakova ul. 3, tel. 2762. 337U-10 'Prehrana- 2 gospoda na dobro domačo hrano sprejmem Pred škofijo št. 7 pritličje. 33470-14 Lokal s skladiščem in »t njem ob Dunajski cesti takoj oddani. — Ponudbe »a oglas, oddelek »Jutra« pod »Nova stavba 200«. 35006-19 Stavbne parcele v lepi in s-olnčni legi Dunajski cesti naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. "261-30 Veliko parcelo ■ proda Lavtižar, Sv. Petra cesta 83. 33693-30 Gostilno in mesarijo skupaj, ker posedujem vse pTav-ce do 1. jan. 19S2, vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna in mesarija« 32666-17 ttiHH/icmia Stanovanja 1» 1, S in 3 sobe, ▼ Novem Vodmatn tn Stožčah takoj oddam. Na»Ior po v« oglasni oddelek »Jatra«. <2 42 Sobo lepo opremljeno, ▼ eentru mesta oddam. Naslov po v« oglasni oddelek >Jutra«. 33472-35 Prazno sobo strogo separirano takoj oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 33348-33 Sobo v bkžini sodni;« takoj dam boljši gospodični. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. - 33549-23 Sobo oddam enemu ali .dvema go-soodoma. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 33619-23 Dve prazni sobi v I. nadstropju sredi mš-sia oddam. ■— Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dve sobi«. 33608-23 Opremljeno sobo •olnčn« ia ■oaž&O, • poeeb-nim Thodjom, po!eg tivolskega oddam solidni stranki. Cest« na Rofcntk 47 33607-23 Opremljeno sobo « d 4 i M v Koritkovi uI5e» it. U. 33699-3S Opremljeno sobo ▼ Zeleni jami ▼ bližini ilftem » 30i jnVijem. — Po nudbe na gostila« K »kar v Zeleni jami. »3655-23 Sobo lepo, » posebnim vhodom oddam gospodu 6 1 .avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33691-23 Sobo lope in sračn«, s posebnim •vbodom oddam' ▼ Spodnji Siiki, Podjunskega e. 27. S3676-33 Prazno sobo takoj oddam t Bolgarski olioi št. 24. 33679-23 Ženitve in poroke posreduje najbolj vestno in diskretno koncesijoni-rani Zavod za sklepanj« zakonov »Rezor«, Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vpo-ni-!Tii jioštni Miamki *a 10 Din. 213-24 Srebrne Icrone staro zlato in srebro kopaj« Raftesrij* dragih kovin. 'Ljubljana, Ilirska *ik» M. vbod k Vidov dan sks MtSt jpH (OftOsI Mo Hfift« TO Telefon 2059 P r emo g suha drva Pogačnik. Boboritor* tU { Selitve T Ljubljani, n« deželo, hi obratno, prevoee -vseh vrst blaga Vam oskrbi s irnrj«-nšm os objem po zmerni ceni »Breopromet«, a v topre vozniška družba, Miklošičeva e. štev. 4. — Telefon 21-82. 33639-37 Pisarna na aa jprometnejiem ■mestu r Maribora »e nahajajoča, c velikimi prostori, prevtema vsakovrstne transakcije: organizacijo, razpošiljanje, podružnico itd. Cenj. ponudbe na Poštni predal 4, Maribor. 30984-37 Na ajdovo čebel no pašo na Mursko polj« sprejme ▼ -velik zaklenjen čebelni paviljon roje is Kranjske Mursa, Krapje pri Ljutomera. 32773-37 Lepo sobo oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 33750—23 Zračno sobico oddam gospodični s 1. avgustom. Naslov v cgl. odd. »Jutra«. 33753/a—23 1 vagon jabolk ranih, pozneje več vagonov zimskih jabolk, namizne in za prešo, dobavim. Soliden odjemalee naj javi ceno (ali se blago na drevju ogleda). Dopise aa oglasni oddelek •Jutra«. pod >Podeželski trgovec«, 33518-34 ..„ »Sultan-kokoši« iz Afrike, krasne ptice, proda" par po 400 Din. Import živali na Bledu. 33543-27 Zajce čistokrvne dunajske modrice počeni proda France Trtnik, Kodeljevo, baraka 1 83653/27 Najnovejši »Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, Šivalni stroji, posamezni deli, pneu-cnatika. Ceniki franko. Najnižje cene. »TRIBUNA« F. B, tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška c. 4. N m /M m yM VM m m yM zM ?M 81 ii H ?M m m m m p it Telatae K. 24S5 P """" IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPLTE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN FINEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE JUGOGRAFIKA LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23 km M mz m m) m m m m i Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJAJVA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopfn) Obrestovanje vlog, nakup ia prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi fn krediti vsake vrste, eskontpt In inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo safe - deposita Itd. Itd. itd. Brzojavke: Kredit. Liubifana. — Telefon št 2040. 2457. 2548. fnterarban 2706, 2806. m Jezeršek, Za inseratni del je pdgovojen Alojz Novak. ysi s Ljubljani.