LETO mi ŠI44    PTUJ, 4. IVOVEMBRA 18S3     CENA 60 TOLARJEt|
KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK
VABILO
Sklicujemo skupni zbor krajanov vseh vasi KS Destrnik,
ki bo v nedeljo, 7. novembra 1993, ob 8. uri zjutraj v
prosvetni dvorani Destrnik.
DNEVNI RED:
1. Informacija o zaključkih vaških zborov.
2. Razprava o razpisu novega krajevnega samopri-
spevka (oblikovanje prispevne stopnje in programa).
3. Razno
Prosimo vas, da se zbora udeležite v čimvečjem številu.
Župan KS Destrnik: Franc Pukšič, dipl. el. ing.
Spomnili smo se umrlili
Spomnimo se vseh mrtvih, so bile med drugim nagovorne be-
sede Ivana Lovrenčiča, člana predsedstva Skupščine občine
Ptuj, na petkovi komemorativni slovesnosti ob dnevu mrtvih na
starem ptujskem pokopališču. Predsednik občine Vojteh Rajher,
predsednik občinskega Zveze borcev in udeležencev NOB Ivan
Rau in članica Izvršnega sveta Kristina Šamperl Pur g so po-
ložili venec v spomin vsem mrtvim, sakralni obred pa je izvedel
pater Miha iz župnije svetega Ožbolta. Zapel je tudi ženski
zbor DPD Svoboda pod vodstvom Grete Glatz in zaigral ptujski
Pihalni orkester pod taktirko Antona Horvata. McZ
Na komemorativni slovesnosti v Ptuju se je zbralo lepo število ude-
ležencev, med katerimi so bili tudi osnovnošolci.
28. oktobra, na praznik slovenskega radia, so v motelu Podlehnik pričeli četrti festival radijskih postaj Slovenije. Organizatorja letošnje priredit-
ve sta bila Zavod Radio — Tednik Ptuj In Združenje radijskih postaj Slovenije. Tridnevno druženje je potekalo v prijateljskem In tekmovalnem
vzdušju. Na naši fotografiji prisotne pozdravlja Franc Lačen, direktor Zavoda Radio — Tednik Ptuj. — Foto: J. Bračič
IZ VSEBINE
Sedem (ne)pomembnih dni: (Jugo)Slovenski strahovi    ......... — stran 4
S predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom o razmerah v Sloveniji:
"Potrebno bo vzdržati..."..................... — stran 7
Četrti festival radijskih postaj Slovenije — Ruj '93: Za boljše razumevanje
in sodelovanje.......................... — stran 8
Štiri tačke na OŠ Dol pri Ljubljani: Vzgoja mladine — dobra investicija   . . — stran 16
IZJEMEN USPEH SLOVENSKE REPREZENTANCE
V NATANČNEM LETENJU
Bron na svetovnem prvenstvu
Med 53 posadkami iz 14
držav se je slovenska ekipa
uvrstila na odlično tretje
mesto osmega svetovnega
prvenstva, ki je bilo v Čilu.
Zmagala je ekipa Poljske
pred Češko. Med posamezni-
ki se je uvrstil Celjan Leon
Bauer s kopilotom Damja-
nom Glinškom na 7, mesto,
ptujski pilot Tomi Verbančič
s kopilotom Robijem Ver-
bančičem pa na prav tako
odlično 15. mesto. Zmagal je
znani poljski pilot Darocha
pred Čehom Cihlarjem.
Vodja slovenske reprezen-
tance, sicer predsednik AK
Ptuj Otmar Gaiser, je izjem-
no zadovoljen z rezultatom,
z organizacijo tekmovanja
pa, tako kot večina udele-
žencev, nekoliko manj. Ptuj
je prijavil kot kandidata za
organizacijo svetovnega pr-
venstva leta 1997.
Več o prvenstvu v prihodnji
številki. Milena Zupanič
Tudi slovenska zastava je plapolala na otvoritveni slovesnosti pred
množico 190-tisočglavega mesta ChiHien v Čilu.
Bodo cesto proti
Pavlovcem samo krpali?
Po pogovoru pri državnem sekretarju Ministrstva za pro-
met in zveze Marjanu Dvorniku, letos ormoška občina ni
uspela z amandmajem ob sprejemanju proračuna, kate-
rega vsebina je bila tudi v zvezi z rekonstrukcijo pavlov-
ske ceste v dolžini 2200 metrov.
Ob obisku na ministrstvu je
ormoška delegacija postregla
tudi s fotografijami, kjer so se
lahko vsi prepričali, v kakšnem
stanju je cesta. Dokaj neodgo-
vorno je bilo, da je prišlo do
krpanja komaj v pozni jeseni,
čeprav so bili v ormoški občini
pripravljeni zastaviti sredstva,
da se zakrpa. Odločitev o kr-
panju pavlovske ceste je prišla
mimo občine. Ker pa je cestišče
zakrpano samo delno, na naj-
bolj dotrajanem delu, in še to
samo v dolžini nekaj sto me-
trov, pričakujejo v občini —
takšne so bile tudi obljube in
predlogi strokovne službe Re-
publiške uprave za ceste —, da
bo do rekonstrukcije teh 2200
metrov dotrajanega cestišča pri-
hodnje leto le prišlo.
Vzdrževalna dela pri rekon-
strukciji cest opravljajo v naši
državi po čudni logiki, tako da
tudi sprejeti program z območja
ormoške občine, to je dokon-
čanje Ljutomerske ceste v sa-
mem mestu Ormožu, poteka po-
novno pozno jeseni, in to skoraj
pet let od začetka del na odse-
ku, ki je dolg samo 1100 me-
Vida Topolovec
Ptujska vojašnica
odprla vrata
Druge obletnice odhoda zadnjega tujega vojaka s slovenske-
ga ozemlja so se na svoj način spomnili v 730. učnem centru
teritorialne obrambe Slovenije v Ptuju, kjer so v petek, 29.
oktobra, vrata vojašnice odprli vsem Ptujčanom.
Pripravili so razstavo orožja
in najsodobnejše vojaške op-
reme, ki so si jo z zanimanjem
ogledalovali ptujski osnov-
nošolci in učenci srednjih šol
ter drugi občani. Na dnevu od-
prtih vrat pa so predstavili tu-
di program usposabljanja s so-
dobnimi učili ter bojne zasta-
ve posameznih čet.       _
Tudi mladenke so si razstavljeno orožje z zanimanjem ogledale. Foto:
M. Ozmec ^
2 — DOMA IN PO SVETU
4. NOVEMBER 1993
TEDNIK
LASTNINJENJE V MERCATORJU MIPU
V svoje podjetje skoraj vsi
MOTO SVOJI NA SVOJEM * DO 30.NOVEMBRA
PREDČASNO ZBIRANJE LASTNINSKIH CERTIFIKA-
TOV * MERCATOR MED 10 NAJBOLJŠIMI PODJET-
JI V SLOVENIJI
Revija Mladina je v eni zad-
njih številk objavila 10 naj-
boljših podjetij v Sloveniji,
kar utemljejuje z viri, ki so
blizu republiški vladi. To so:
Krka, Lek, Radenska, Mura,
Pelrol, Mercator, Gorenje,
Ljubljanska banka, nekateri
večji hotelski kompleksi in
Luka Koper. Vedeti, kdo so
najboljši, je v tem času toliko
bolj pomembno, saj se bo tre-
ba odločiti, kam z lastniškimi
certifikati.
Ker je med najboljšimi na
šestem mestu Mercator, smo
se odpravili v Mip Ptuj, ki je v
poslovnem sistemu Mercator,
da bi izvedeli kaj več o la-
stninskem preoblikovanju.
Vodja projekta lastninskega
preoblikovanja v Mipu Ptuj je
direktorica plana Marjana 01-
strak. Kot nam je povedala, so
se na lastninjenje dobro pri-
pravili. Njihov moto je Svoji
na svojem. Izdali so posebne
informacije in organizirali
vrsto informativnih sestankov.
Za vse, ki bodo vložili svoje
lastninske certifikate v Merca-
tor, so v prostorih uprave na
Rogozniški cesti organizirali
posebno službo za predhodno
zbiranje certifikatov do 30.
novembra. Po zakonu bo 40
odstotkov družbenega kapitala
Mercatorja preneseno na dr-
žavne sklade, preostalih 60
odstotkov pa bodo lastninili.
V predhodnem roku zbirajo
certifikate zaposlenih, njiho-
vih družinskih članov, sorod-
nikov in znancev, upokojen-
cev in bivših delavcev Mipa.
Ena Mercatorjeva delnica bo
vredna 50.000 tolarjev in jo
bo mogoče zamenjati za delni-
co Mipa v isti vrednosti.
Mercator Mip Ptuj je po in-
formativnih sestankih izvedel
tudi anketo, ki kaže, da delavci
zaupajo v svoje podjetje; še
več, zaupali ji bodo tudi lastnin-
ske certifikate družinskih čla-
nov, o dobri naložbi v poslovni
sistem Mercator pa so pripra-
vljeni prepričati tudi prijatelje
in druge. Na vprašanje, ali bodo
svoj certifikat vložili v Merca-
tor, je od 99 anketiranih odgo-
vorilo pritrdilno 94, eden bi
vložil certifikat v drugo podjet-
je, štirje anketni listi pa so bili
neizpolnjeni. Po anketi je 92
odstotkov vprašanih pripravlje-
nih pozneje zamenjati Merca-
torjeve delnice za delnice Mipa,
le 8 odstotkov pa jih namerava
obdržati Mercatorjeve delnice.
Iz anketa tudi izhaja, da bo vsak
zaposleni, ki bo vložil certifikat
v Mercator, v povprečju uspel
prepričati za isto naložbo še
vsaj tri družinske člane oziroma
sorodnike in vsaj dva znanca.
NaV
ORMOŠKA TOVARNA SLADKORJA
Večinski delež naj ostane
v lasti domačega človeka
Ormoška tovarna sladkorja je z zakonom o zadrugah
uvrščena v seznam živilskih predelovalnih obratov in se v
skladu s tem zakonom lastnini v deležu, ki je določen s 45
odstotki kot nerazdelna zadružna lastnina. To je prvi del,
ki so ga opravili v decembru lanskega leta, sedaj pa so v
skladu z zakonom o lastninjenju pri izdelavi otvoritvene
bilance oziroma cenitve celotne vrednosti tovarne, kjer bi
želeli ob transformaciji družbene lastnine poiskati
možnost dodatne dokapitalizacije, zaradi česar je nujno
potrebna cenitev vsega premoženja.
"To je sorazmerno obsežno
delo. Kot veste, moramo imeti
ves gradbeni in zemljiški del
ocenjen in v skladu z določbo
o dokapitalizaciji tudi ostali
del. Kar smo pred tem že
opravili, je bila anketa v zvezi
s certifikati zaposlenih v to-
varni. Sočasno smo anketirali
tudi naše pridelovalce slad-
korne pese, ki bi lahko sodelo-
vali v odkupu delnic tovarne.
Tako smo poskušali dobiti ne-
ko orientacijo in na osnovi te-
ga potem poskušamo v čim
večji meri na eni strani vklju-
čiti kot lastnika tudi kolektiv,
na drugi strani pa pridelovalce
sladkorne pese; tako bi se po-
tem povečal tudi njihov delež.
Naša želja je, da v sedanji
vrednosti tovarne večinski de-
lež ostane vendarle v lasti do-
mačega človeka," je direktor
Tovarne    sladkorja    Ormož
mag. Vinko Štefančič poja-
snil program lastninjenja.
Dokončne ocene o vrednosti
Tovarne sladkorja v Ormožu
še nimajo. V lanskem letu so
kot pripravo opravili celotno
cenitev s cenilci, ki imajo od
agencije vsa pooblastila, in ta-
kratna vrednost je bila soraz-
merno visoka — med 60 in 70
milijoni DEM. Vendar sedanje
določbe zakona in pa predv-
sem nekatere določbe glede
vrednosti zemljišča, ki so so-
razmerno visoke, ne obetajo
nižje vrednosti. V tovarni me-
nijo, da se bodo po vsej ver-
jetnosti morali dogovarjati o
vrednosti zemljišč za lagune,
kjer imajo čistilna polja, kajti
to je bila nekoč zemlja, ki ni
bila uporabna in bi jo morali
ceniti po drugih kriterijih.
Vida Topolovec
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman-Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida
Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNO UREJANJE: ATS Irena Fijan.
PROPAGANDA: Oliver Težak, telefon 776-207.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99
telefon (062) 771-226 • telefaks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 3.120 tolarjev • za tujino 6.240 tolarjev.
ŽIRO RAČUN PRI SDK PTUJ: 52400-603-31023.
Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije šte-
vilka 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek in-
formativnega značaja iz 13. točke tarifne številka 3, za katerega
se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Manbor
PTUJSKI KABELSKI TRENUTEK
Goob na sM n Marborcani skozi vrata
Med statusno nerešene zadeve na Ptuju sodi tudi omrežje kabelske televizije, kar z dru-
gimi besedami pomeni, da ne vemo, kakšna bo usoda tega sistema, predvsem pa lokal-
nih televizijskih programov na njej. Seveda sta pomembna medija tudi časopis in radio,
vendar je zdajšnji čas v svetu zagotovo v "rokah" televizije. In zato vprašanje, kdo dela
oziroma bo delal lokalni televizijski program, sploh ni tako obrobno, kot se na prvi po-
gled zdi, vsekakor pa veliko pomembnejše, kot kažejo občinske oblasti. Morda formal-
no res nimajo s kabelskim sistemom nič, razvoj mestnega in okolimestnega lokalnega
programa pa bi jih vendar moral zanimati.
Medtem pa Mariborčani na tako pomembnem po-
dročju, kot so informacije, ne le trkajo na vrata in
načrtujejo osvojiti ptujski informacijski in marke-
tinški prostor, pač pa tudi vlečejo v zvezi s tem pov-
sem konkretne poteze.
KMALU 5300 NAROČNIKOV V MESTU
Končno so strokovnjaki RTV Ljubljana pred dvema
tednoma izvedli meritve signalov in vplivov na ptujsko
kabelsko omrežje, kar je podlaga za pridobitev uporab-
nega dovoljenja, je povedal Janez Belšak, ki vodi od-
bor za izgradnjo kabelskega omrežja na Ptuju. Uporab-
nega dovoljenja namreč le-to še nirfc, kar je tudi ena
glavnih ovir za normalen razvoj lokalnega programa.
Tega doslej poskusno pripravlja Tinček Ivanuša. Sicer
pa smo o vsem tem pred dobrim letom obširno pisali.
Janez Belšak meni, da bo uporabno dovoljenje izdal
pristojni občinski organ v kratkem.
NA PTUJU 26 PROGRAMOV
Novo pa Je tudi to, da se osrednji kabelski sistem v
ptujski občini, ki ga vodi gradbeni odbor z Janezom
Belšakom na čelu, širi. Kmalu ho nanj namreč pri-
ključenih približno 800 novih naročnikov, in sicer iz
krajevnih skupnosti Budina-Brstje, Ivana Spolenaka
in Obrežje. To Je ena največjih investicij v ptujski
občini sploh, denar pa zbirajo naročniki sami. Sprem-
ljanje satelitskih programov po kablih jih bo stalo po
850 DEM v tolarski protivrednosU. Vsota je razdeljena v
večini primerov na 18 obrokov. Zaenkrat je gradbeni od-
bor pridobil lokacijsko dovoljenje, po podpisu pogodbe
s PTT o napeljavi kablov v njihove vode pa bodo prido-
bili tudi gradbeno dovoljenje, Je povedal Janez Belšak.
Od tu do gledanja satelitskih programov pa ni daleč,
predvsem zato ne, ker zemeljskih del skorajda ne bo.' Z
izvajalcem, Elradom, je dogovorjeno, da bo končal na-
peljavo v 180 dneh po pridobitvi gradbenega dovoljenja.
Sicer pa so letos poleti pridobili 7 novih programov k
dotedanjim 19, od katerih je 7 zemeljskih in 19 satelit-
skih, k temu pa je potrebno prišteti še distribucijo 7 ra-
dijskih UKV signalov. Vse vitalne tehnične elemente so
letos obnovili ali zamenjali.
Ptujski naročniki plačujejo sedaj 190 SIT tolarjev me-
sečno za vzdrževanje, kar Je po podatkih Janeza Belšaka
oziroma Združenja posameznih kabelskih sistemov Slo-
venije najnižja naročnina v državi.
GEREČJA VAS—KIDRIČEVO
Poleg ptujskega je kabelski sistem v Gerečji vasi naj-
starejši v občini. Prvi gledalci so bili nanj priključeni
pred štirimi leti. Sedaj Jih je v Gerečji vasi, Slovenji
vasi in Kungoti že 330, na njihov sistem pa se bodo pri-
ključili tudi Kidričanci, ki svoje omrežje ravnokar do-
končujejo. Tako bo še 406 novih naročnikov. Slednji še
sprejemajo naročnike, ti pa morajo odšteli za napeljavo
800 DEM. Branko Lešnik, ki je idejni in strokovni vod-
ja tega sistema, Je povedal, da bi lahko razširili mrežo
na Hajdoše in Skorbo. Skupaj z internim programom
spremljajo 18 programov, naročniki pa plačujejo za vsa-
ke tri mesece po 500 SIT za vdrževanje.
V MAJŠPERKU VELIKE RAZDALJE
PODRAŽILE NAPELJAVO_
V Majšperku bodo kmalu dogradili sistem, na katere-
ga bo priključenih 190 naročnikov v Stanečki vasi, Sto-
govcih, Skrbljah, Preši, na Bregu, v Lešju in samem
Majšperku. Zaradi velikih razdalj — kar 11 kilometrov
kabla so porabili samo za primarni vod — je stal pri-
ključek 1100 oziroma sedaj 1300 DEM po naročniku.
Naročnikov je premalo, je potožila tajnica KS, tudi zato
je cena po posamezniku višja. Manj naročnikov pa je
predvsem na račun satelitskih krožnikov, ki se bohotijo
na hišah. Sicer pa bodo po kabelskem sistemu spremljali
v začetku 6 zemeljskih in 8 satelitskih programov.
KABELSKO OMREŽJE SKORAJDA
PO VSEJ RAVNICI_
Že sedaj Je večji del Ptujskega in Dravskega polja
pokrit s posameznimi kabelskimi sistemi. Tako gradijo v
Markovcih sistem, na katerega bo priključenih 600 na-
ročnikov v Markovcih, Zabovcih, Novi vasi, Bukovcih
in Stojncih, kasneje se jim bojda namerava priključiti še
Spuhlja. Prav tako gradijo kabelski sistem za približno
320 naročnikov na Vidmu, Fobrežju in Tržcu. V grad-
nji je tudi dornavski sistem za približno 230 naročni-
kov in sistem v Moškanjcih, KTV pa gledajo tudi na
Turniščah pri Ptuju, v Cirkovcah in morda smo kate-
ro vas še izpustili. Ena redkih izjem so Lovrenčani, kjer
so zatrdili, da kabelske distribucije signala ne potrebuje-
jo, saj imajo skoraj vsi krožnike, lokalni program pa bo-
do gledali menda kar prek obstoječe antene za ljubljan-
ska programa. Prek te antene naj bi se v kratkem pričel
širiti signal mariborske kabelske televizije.
GOLOB NA STREHI__
Medtem ko Ptujčani ne kažemo prav nobene potre-
be po povezavi posameznih kabelskih sistemov ozi-
roma vsaj izdelavi in distribuciji lokalnega programa
tudi za okolimestne sisteme (čeprav si le-ti to želijo),
se kaj lahko zgodi, da bo zapolnil pomanjkanje lokal-
nega programa na tem območju mariborski lokalni
program. Kaj pomeni to za občino in bodočo lokalno
samoupravo, najbrž ni potrebno posebej razlagati,
vsekakor pa informacijsko podrejenost Mari-
borčanom. Tisti, ki prisegajo na možnost večjega šte-
vila lokalnih programov, tega najbrž ne počno s kal-
kulatorjem v rokah. Ptujsko gospodarstvo je šibko in
takšna je tudi njegova ekonomska moč in zmožnost
vzdrževanja (več) televizijskih programov. Medtem
ko Tinček Ivanuša vsakih štirinajst dni izdela pro-
gram in tako "drži vrabca v roki", najbrž razen njega
še kdo razmišlja o "golobu na strehi" — o možnostih,
kijih lokalni televizijski program prinaša. Seveda ne,
če gre samo za 4500 mestnih naročnikov.
In medtem ko se vse prepočasi dogaja razvoj lokal-
nega programa na Ptuju, kažejo svoje apetite zelo
odločno Mariborčani. Prav lahko se zgodi, da bo "naš
razvoj" zavrlo še vprašanje, čigavi pa pravzaprav so
ti kabelski sistemi. Sedaj so v mestu v upravi mestnih
krajevnih skupnosti. Kaj pa, ko po reorganizaciji
uprave teh več ne bo? Si bo sistem olastninila občina
(država torej) ali bo to delničarska družba vseh listih,
ki so jo pomagali izgraditi, ali bo to morebiti d.o.o.,
ki Jo bo ustanovil morda sedanji gradbeni odbor ali
pa Radio Tednik, kakor Je zapisano v dokumendh iz
časov pred začetkom gradnje, ali kdo tretji. Vse to so
možnosti in vodja ptujskega odbora Janez Belšak Je
povedal, da odbor o tem še ni uradno razpravljal. Si-
cer pa čakajo ta vprašanja tudi vse druge kabelske si-
steme v občini in državi. Milena Zupanič
Zdravje je največja vrednota
Kaj pomeni biti zdrav, se zavemo šele, ko zbolimo. Takrat pe je velikokrat že prepozno.
Zato že danes storimo nekaj zase in za svoje zdravje. Stopimo na pot zavestnega ure-
sničevanja boljše kvalitete življenja na osnovi zdravega življenja, zdravega okolja,
boljšega počutja in humanejših odnosov med ljudmi.
Da bi lažje spoznali dejavnike tveganja in ogrožan-
ja zdravja ter načine in poti za njihovo preprečevanje,
organiziramo v Ptuju v okviru mreže zdravih mest
Svetovne zdravstvene organizacije od 4. do 6. no-
vembra prodajno-razstavni sejem MINI PARACEL-
SUS, čigar ime in datum sta povezana s pred 500 leti
rojenim pomembnim raziskovalcem Paracelsusom, ki
Je že v davnih časih ugotavljal, kaj vse škodljivo
vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi.
Torej z geslom KJER JE ZDRAVJE, STA TUDI
SREČA IN USPEŠNOST vabljeni na sejem vsi, ki za
svoje zdravje želite ali potrebujete nekaj več. Vstop-
"'"^ za Projektni svet Zdravo mesto
Silva Čerček, dipl. oec.
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Potem ko je minuli teden
letalo Unproforja, ki je razto-
varjalo pomoč, zasula toča
krogel, se je OZN odločila, da
bo zaustavila humanitarne po-
lete v oblegano Sarajevo. Tudi
ob 1. noveinbru v Bosni in
Hercegovini niso imeli rsirne-
ga dne. Bosansko kolektivno
vodstvo pa naj bi kmalu posla-
lo delegacijo na visoki ravni v
Bihač, na območje, kjer Fikrel
Abdič razglaša avtonomno po-
krajino. Bosansko vodstvo je
pripravljeno proti odcepitvi
nastopiti z vsemi sredstvi,
vendar se zavzema za poli-
tične dogovore.
BLIŽNJI VZHOD: Židov
ski priseljenci so se uprli obla-
sti, ki je postala vse bolj učin-
kovita v pogajanjih s Palestin-
ci. Povod za upor je ugrabitev
in umor židovskega priseljen-
ca Mizrahija. Kljub protestom
se na egiptovsko izraelski meji
te dni Izraelci in Palestinci po-
gajajo.
Priseljenci menijo, da Je i
raelska vlada pozabila na pri-
bližno 120 tisoč priseljence\
in jim je pripisala odgovornost
za divjanju palestinskih terori-
stov. Najbolj pa je demon-
strante ogrelo dejstvo, da v«.,,
ja PLO Jaser Arafat še ni ob-
sodil umora priseljenca in se
od njega ni ogradil. Je pa to
storil drugi vidni predstavnik
PLO Fejsal Huseini, ki je bil
pred dnevi tudi sam tarča po-
skusa atentata s strani pale-
stinskih ekstremistov.
HAITI: Haitski general Ce-
dras doslej še ni dostopil,
OZN pa je znova obsodila
haitski vojaški režim. Enote
ameriških marincev so zato v
stanju popolne bojne priprav-
ljenosti in nared za izkrcanje
na Haitiju. V ZDA so trenut-
nos tudi ugotovili, da je bila
obveščevalna služba CIA na
Haitiju ves čas vpletena v za-
deve in je imela na plačilnem
seznamu vrsto haitskih fun-
kcionarjev. Zakonito izvoljeni
predsednik Apstid tako še na-
prej čaka na morebitno vrni-
tev, čeprav naj bi se po spora-
zumu vrnil že 30. oktobra.
VIŠEGRAJSKA SKUPI-
NA: Predsednik ZDA Bili
Clinton je napovedal, da se bo
januarja v Pragi sestal z vodi-
telji držav članic Višegrajske
skupine — Madžarske, Polj-
ske, Češke in Slovaške. Prago
naj bi obiskal po koncu vrhun-
skega zasedanja Nato v Bru-
slju, na katerem naj bi govorili
o razširitvi zveze Nato z
vzhodnoevropskimi državami
nekdanjega sovjetskega bloka.
Poleg tega srečanja je Clinton
napovedal tudi obisk Rusije.
ITALIJA: V torek so se Ita-
lijani in z njimi ves svet poslo-
vili od velikana filmske režije
Federica Fellinija. Star je bil
73 let, izhajal pa je iz Rimini-
Ja. Umrl je po štirinajstdnevni
komi. Njegova soproga se je
odločila, da naj vsi, ki to, želi-
jo namesto vencev in rož daru-
jejo v sklad za ostarele igral-
ce. Fellini je začel kot risar
stripov, potem je pisal pesmice
in skeče za potujoči variete.
Nastopal je na radiu, pridružil
se Je neorealistoin in kmalu
zatem naredil tllmski prvenec
Beli šejk. Letos marca je dobil
že petega oskarja, tokrat za
življenjski opus.
RUSIJA: Rusija je zagrozila
z vetom sankcijam OZN proti
Libiji, če ji Velika Britanija,
Francija in ZDA ne bodo odo-
brile brezobrestnega kredita v
višini štirih milijonov dolar-
jev. Sankcije proti Libiji med
drugim predvidevajo zamrzni-
tev libijskega imetja v tujini,
embargo na nakup orožja in
prepoved nakupa naprav in se-
stavnih delov za petrokemično
industrijo Libije.
Pripravila: DLŽ
TEDNIK — ^- NOVEMBER 1993{
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
O novem zakonu o spodbujanju razvoja razvojno šjlijfiji
Na Švabovem je bil 26. oktobra zadnji od
šestih posvetov, na katerem so razpravljali
in izmenjevali izkušnje o sodobnih pristo-
pih spodbujanja razvoja razvojno šibkih re-
gij v okviru skladnejšega regionalnega raz-
voja ter o novem zakonskem predlogu o
spodbujanju razvojno šibkih območij, ki bo
nadomestil sedanji zakon o demografsko
ogroženih območij. Dveletno uresničevanje
omenjenega zakona ni prineslo želenih re-
zultatov. Sedaj pripravljajo novega, na
osnovi zaključka posvetov bodo oblikovali
besedilo osnutka novega zakona, ki je v
grobih obrisih že pripravljen.
Posvet na Švabovem je organiziralo Mini-
strstvo za ekonomske odnose in razvoj v so-
delovanju s ptujskim izvršnim svetom, nanj
pa so povabili predstavnike občin Ruše, Pe-
snica, Lenart, Slovenska Bistrica, Ptuj, Sen-
tjurj, Šmarje pri Jelšah, Ormož, Maribor,
Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava
in Ljutomer.
Po novem zakonu naj bi razvojno šibka
območja določili po posebnih merilih. Na-
mesto dosedanjih 60 odstotkov Slovenije bi
se lahko med razvojno šibka območja
uvrstilo le približno 35 odstotkov ozemlja.
Predsednik ptujskega izvršnega sveta Bran-
ko Brumen je ob razpravi tez novega zako-
na posebej poudaril nujnost, daje potrebno
elementarna vlaganja ločiti od spodbud. Ne-
katera območja v Sloveniji namreč razvojno
tako zaostajajo, da jim je najprej potrebno
zagotoviti osnovne pogoje za obstoj. Tako
je potrebno razumeti tudi pobudo ptusjkega
predsednika vlade o nacionalnem programu
oskrbe z vodo Slovenije, ki jo je državni
svet že sprejel, druga republiška ministrstva
ga še preučujejo. Slovenija nujno potrebuje
tudi krovni zakon o skladnejšem regional-
nem razvoju, zakon o spodbujanju razvojno
šibkih pa je le segment, ki bo nadomestil
sedanji zakon o demografsko ogroženih.
Novi zakon bo v večji meri spodbujal posa-
mične projekte. Financiranje razvojno šib-
kih naj bi se iz proračuna pireneslo v pose-
ben sklad, čeprav so nekateri bolj naklonje-
ni financiranju prek agencije oziroma mini-
strstva. Če pa že sklad, naj se organizira re-
gionalno. MG
Izvedeli smo
v SOBOTO V CIRKOVCAH PRIREDITEV
ZA HUMANITARNE NAMENE
V domu krajanov Cirkovce bo v soboto, 6. novembra, ob 19. uri
prireditev v humanitarne namene. Pripravljajo krajevna organizaci-
ja Rdečega križa, ki tako želi zbrati denar za tradicionalno priredi-
tev — pogostitev starejših krajanov, ki bo 11. decembra ob 15. uri,
prav tako v domu krajanov. V krajevni skupnosti Cirkovce vsako
leto pred novim letom pogostijo starejše občane. Ker jim letos pri-
manjkuje denarja, so se odločili za organizacijo prireditve. Vstop-
nina bo simboličnih sto tolarjev. K sodelovanju so povabili vse vi-
nogradnike in vinarjev iz krajevne skupnosti, naj prinesejo vino v
ocenjevanje. Čeprav bodo ocenjevali bolj za šalo kot zares, bodo
prvim trem podelili skromne nagrade, vsem sodelujočim pa priz-
nanja. Nekaj bodo poskušali iztržiti tudi z licitacijo Martinove go-
si. Za zabavo in ples bo igral anasambel Idila iz Cirkovc.
PETER VESENJAK V BOLOGNI IN BARCELONI
Ptujski turistični minister Peter Vesenjak je eden štirih Slovencev, ki
v okviru mednarodnega podjetja ECONSTAT iz Bologne, ki združuje
strokovnjake iz Italije, Španije, Švice in Francije, sodeluje pri pripravi
marketinškega plana turizma Slovenije. Konkretno bo delal na marke-
tinškem planu za turizem Ljubljane in okolice. Udeleženci projekta so
se te dni pričeli izobraževati v Bologni in Barceloni. Ptujski turistični
minister si je zaupanje pridobil z dosedanjim delom v okviru Pharove-
ga turističnega programa v Sloveniji.
PTUJ SI PRIZADEVA ZA ZAKLJUČNO PRIREDITEV
Ptuj je letos ponovno slavil med turističnimi kraji v okviru tradi-
cionalne akcije Turistične zveze Slovenije za najbolj urejeni turi-
stični kraj Slovenije, ki je potekala pod geslom Moja dežela ureje-
na in čista. Ker je zmagal že lani, so v izvršnem svetu SO in Turi-
stičnem društvu Ptuj predlagali, da bi bila letošnja zaključna prire-
ditev, na kateri bi podelili priznanja najboljšim v akciji za najbolj
urejeni turistični kraj, v Ptuju. Pismo s tem predlogom so Turistični
zvezi Slovenije poslali že avgusta. Glede na najnovejši uspeh se
upravičeno nadejajo, da bodo najboljši prišli v Ptuj. Da pa bodo
morali pri tem streti še kakšen oreh, pove podatek, da si zaključno
prireditev močno želijo tudi v podjetju Hit, ki se tako želi oprati
pred javnostjo.
JESENSKO PREDAVANJE ZA PTUJSKE IN
ORMOŠKE SLADKORNE BOLNIKE
V narodnem domu v Ptuju bo v soboto, 6. novembra, zdravstve-
no predavanje za sladkorne bolnike iz ptujske in ormoške občine,
organizirali pa bodo tudi prodajo diabetičnih izdelkov. Vabilo je
prejelo več kot osemsto članov, na predavanje pa tokrat vabijo tudi
nečlane.
V ptujski in ormoški občini je že okrog štiri tisoč sladkornih bol-
nikov. Aktivnosti, ki jih pripravljajo za naslednje leto, so izredno
bogate. Nekaj jih bodo na sobotnem srečanju podrobneje predstavi-
li. V prvi polovici leta 1994 bodo med drugim organizirali srečanje
mlajših sladkornih bolnikov do tridesetega leta.
DELAVCI TOSA PREJELI ZAJAMČENE PLAČE ZA
SEPTEMBER
V petek so delavcem TOS-a izplačali zajamčene plače za septem-
ber, denarja za druga izplačila pa jim ni uspelo zbrati. Predsednik
upravnega odbora Agisa Brane Obal je povedal, da se bodo še na-
prej trudili, da bi izterjali čim več dolgov, da bi lahko poravnali ter-
jatve delavcem. Jutri, petega novembra, bo na sodišču prvi narok
za ugotavljanje pogojev za stečaj Agisove orodjarne, imenovali pa
bodo tudi stečajnega upravitelja. Sodišče usklajenega predloga
občine in Sklada za razvoj, da bi to bil strojni inženir, ni sprejelo;
stečajnega upravitelja bo izbralo iz vrst pravnikov in ekonomistov.
ŠESTEGA IN SEDMEGA NOVEMBRA NA PTUJSKI
TELEVIZIJI
V drugi polovici oktobra je bilo v Ptuju in okolici več pomem-
bnih prireditev, nekatere so imele tudi državni pomen. Za štirinaj-
stdnevni utrip ptujske televizije je Tinček Ivanuša izbral prispevke
ob stoletnici Muzejskega društva Ptuj, festivalu radijskih postaj
Slovenije, ki se ga je udeležil tudi predsednik slovenske vlade dr.
Janez Drnovšek, ki se je ob tej priložnosti pogovarjal za ptujsko te-
levizijo, o 40-letnici Kmetijske šole, prireditvi Darovi jeseni V;
Juršincih in še nekaterih drugih dogodkih. Oddajo ptujske televizi-|
je bodo v soboto na tretjem kanalu predvajali ob 21. uri, v nedeljoj
pa jo bodo ponovili na istem kanalu ob 10. Pripravila: MGj
Lenarške novice
PRI RAZDELJEVANJU
KREDITOV SE ZAPLETA
člani lenarškega izvršnega
sveta so tudi na zadnji seji pre-
cej časa razpravljali o razdelo-
vanju kreditov za obrtnike in
podjetnike pod ugodnejšimi
pogoji. Kreditna banka je pri
dveh prosilcih znižala zneske,
nekaterim pa je celo, kljub te-
mu da se je občinska komisija
strinjala, vloge zavrnila. Neka-
teri člani so zahtevali podrob-
nejše informacije, zakaj je do
tega prišlo. Predsednik izvrš-
nega sveta Avgust Zavrnik, je
obljubil do naslednje seje na-
tančnejše informacije, vsi čla-
ni vlade pa so se strinjali, da
bi obrtnikom ter podjetnikom
končno razdelili sredstva.
Brez zapletov so sprejeli
odlok o postavljanju in upra-
vljanju objektov za postav-
ljanje reklam. Razmišljajo tu-
di, da bi vsi tisti, ki bodo
oglaševali, morali ponovno
plačevati ustrezno takso. Spre-
jeli so tudi predlog odloka o
ravnanju s komunalnimi od-
padki, ki bi se začel izvajati
spomladi. Nekateri so imeli
pomisleke, da se mnogi odloki
kljub svoji dobri vsebini v
praksi na območju lenarške
občine ne izvajajo. Seveda so
zato v veliki meri krive
ustrezne inšpekcijske službe,
ki ne nadzirajo dovolj.
Obravnavali so tudi predlog
gostinske sekcije lenarške Obrtne
zbornice o spremembah poslov-
nega časa in priložnostno opra-
vljanje gostinske dejavnosti v
občini Lenart. Jože Petrovič, član
IS, pristojen za obrt in podjet-
ništvo, je zaradi nekaterih ra-
zličnih pogledov na poslovanje
gostincev sejo protestno zapustil.
Občina Lenart je lastnik večih
poslovnih prostorov, ki so raz-
porejeni na različnih lokacijah
n se zato tudi najemnine razli-
kujejo. Na četrtkovi seji so
sprejeli enotne cene. Tako bo v
mestu Lenartu znašal kvadratni
meter 7 DEM, zunaj ožjega cen-
tra Lenarta pa 4 DEM, prera-
čunano po srednjem tečaju ban-
ke Slovenije.
LENART NEKOČ IN DANES
V soboto so v večnamenskem
prostoru lenarške osnovne šole
z razstavo zaključili projektne
dneve Lenart nekoč in danes, v
katerih so delali učenci v več
skupinah pod vodstvom učitel-
jev in zunanjih sodelavcev. Zbi-
rali so zgodovinsko gradivo o
stavbah v Lenartu in njegovi
okolici. Pobrskali so tudi po
podstrešjih in tako zbrali mno-
go starih predmetov. Še posebej
so bili uspešni učenci drugih ra-
zredov. Lotili so se tudi starih
šeg in navad, značilnih za Slo-
venske gorice. Na videokaseti
so si ogledali pravo kmečko go-
stijo. Učenci so pri tem delu po-
kazali veliko mero izvirnosti.
Učenci so se ukvarjali tudi
zelo različnimi temami s po-
dročja prometne varnosti ter
varstva okolja.
Na lenarškem območju je ve-
liko zanimivih vodnjakov, ki so
prepuščeni hitremu propadanju.
Otroci so jih zato obiskali in
predlagali, kako bi jih obvaro-
vali pred izginotjem.
Zanimive so bile ideje na po-
dročju turizma: turistični spo-
minki in celo maskota Lenarta.
Ugotovitve o razvoju šolstva
in zgodovini sokolskega društva
pa bodo podrobneje predstavili
na slovesnosti ob odprtju nove
:elovadnice.
TELOVADNICA
JE KONČANA_
Mnogi Lenarčani, še posebej
3a osnovnošolci težko čakajo
la odprtje nove športne dvora-
le. V sredo, 10. novembra, ob
15. uri bodo svečano odprli vra-
a nove telovadnice in obno-
vljenega sokolskega doma. V
:ultumem programu bodo so-
lelovali Pihalni orkester z
nažoretkami in osnovnošolci.
Marija Slodnjak
V ORMOŽU O NAMAKANJU
IN POMOČI PO SUŠI
V teh dneh znani način
in oblilce delitve pomoči
Minuli teden so v ormoški občini tekli pogovori s Hmezado-
vim inštitutom, ki izdeluje idejne projekte za namakanje.
Kaj vse so na tem področju že naredili, smo izvedeli od
predsednik izvršnega sveta občine Ormož Vilija Trofenika. j
"Glede na sušo, ki nas je pe-
stila že dve leti zapored in nare-
dila na področju kmetijstva
ogromno škodo, predvsem na
ravninskem območju občine ob
Dravi od meje s ptujsko občino
do Središča ob Dravi, smo zato,
da postane kmetijstvo neodvisno
od takšnih elementarnih nesreč,
re^no pristopili k pripravam za
namakanje. Trenutno delamo
program namakanja za 700 do
800 ha površin, kar pa še ni do-
končna številka. Po eni strani
imamo srečo, da premoremo v
odvodnem kanalu hidroelektrar-
ne Formin zadostne količine vo-
de, po drugi strani pa imamo
problem s projekti in denarjem.
Kot vemo, potekajo trenutno
v državi priprave nacionalnrega
namakalnega programa in mi
želimo vzporedno s tem pripra-
viti svojega. Zato smo se odlo-
čili, da s svojimi sredstvi finan-
ciramo idejno in tehnično doku-
mentacijo, tako da bi lahko pri-
šli pred ministrstvo pripravljeni
za udeležbo, ki jo bo namenila
država kot pomoč pri sprejetju
nacionalnega programa nama-
kanja kmetijskih površin," je
povedal predsednik ormoškega
izvršnega sveta Vili Trofenik.
Že doslej je večkrat poudaril,
da bi bilo pametneje, če bi drža-
va vlagala sredstva v namakalne
naprave, namesto da jih deli za
odpravo posledic suše, ko pa
vemo. da v posameznih občinah
škoda ni bila poravnana niti v
obsegu desetih odstotkov.
"Lansko leto je pomoč za ob-
močje naše občine pomenila le
okoli 8 odstotkov ocenjene ško-
de in to so oškodovanci tudi
prejeli. Med prizadetimi seje že
lansko leto porodilo stališče, da
bi bilo bolje to pomoč združiti
in sredstva usmeriti v pripravo
namakalnih sistemov. Enako
stališče zagovarjamo tudi letos,
vendar s tem ne moremo pro-
dreti, ker pač moramo spoštova-
ti kriterije za delitev pomoči, ki
jih je sprejelo Ministrstvo za
kmetijstvo."
Ravno v teh dneh v Ormožu
govorijo, kako dobljeno pomoč
razdeliti kmetijcem.
"Država je sicer nakazala prvi
del pomoči v višini 4 milijone
in 350 tisoč tolarjev, vendar so
dokončne odločitve o višinah in
oblikah pomoči v taki fazi, da
teh sredstev ne moremo razdeli-
ti kot prvo akontacijo. Izvršni
svet se je na predlog Sveta za
kmetijstvo odločil, da pomaga
akontativno le zagotoviti volu-
minožno krmo za rejce osnovne
črede v obliki plačila tone pe-
snih rezancev po glavi velike ži-
vine. Za ostanek čakamo na
odločitev vlade oziroma mini-
strstva. Trenutno smo v nepri-
jetni vlogi, ker ljudje pomoč
pričakujejo in so je potrebni,
kriteriji pa še niso dokončno iz-
delani in tudi za vse oblike po-
moči ne vemo," je povedal
predsednik ormoškega izvršne-
ga sveta. Vida Topolovec ,
Govori se .»
... DA je Tednikov šef strogo
prepovedal novinarjem nositi
kape. Vzrok odredbe je v tem,
da ne bi imel rad ljudi v bolni-
ški s 100-odstotnim nadomesti-
lom plače, kar sledi po poškod-
bi pri delu. Šef je namreč dokaj
resno vzel grožnjo obrambno-
oddelčnega podšefa, da jih bo
nekdo zaradi neodzivanja na
njegov poziv dobil po kapici.
... DA naj bi bil tudi župan je-
zen zaradi neobjavljene huma-
nitarne fotografije. Tako od-
delčni vir. Župan pa, da je bil
motivno zlorabljen.
DA v ptujski Mestni hiši
pijejo trdo kuhano kavo. To
sklepajo zunanji opazovalci za-
radi tega, ker je predsednik Dr-
novšek v četrtek šel tja na kavo
in se zamudil kar 45 minut.
... DA je država nadvse kavalir-
ska, ko gre za ženske. Upošteva
pravilo lepega vedenja, ki nare-
kuje, da ne besedno ne kako dru-
gače ne razkriješ let dotične da-
me. Država je našo kulturno so-
delavko celo pomladila za 50 ti-
soč certifikatnih tolarjev.
... DA je sindikalno vodstvo
ptujske ženskozaposlovalne ob-
lačilne firme v iterakcijski blo-
kadi. Za sindikalne klice iz fir-
me nima telefona, če jo sindi-
kalno kličejo od zunaj, pa ji ga
nihče noče posoditi.
... DA je naš (OM) sodelavec
na okrogli življenjski jubilej ra-
dijsko gostil dr. Janeza Drnov-
ška. Koga bo gostil naslednjih
10 let, sicer agencija GS ne ve,
s stoprocentno natančnostjo pa
leta 2003 napoveduje kot gosta
Abrahama.
... DA ob več babicah dobimo
kilavo dete ali pa dete zamuja.
Kot zamuja prenova kotlovnice
v Trstenjakovi. Morda je kdo
pričakoval, da bo lekarna zme-
šala zdravilo in bo kotlovnica
koj  sanirana.  Lekarna pa za ■
mešanje potrebuje višjo tempe- i
raturo, to pa lahko zagotovi I
kurjenje v kotlovnici; kotlovni-
ca torej mora biti popravljena.
Končno je vsem porabnikom to-
plote postalo jasno, da je zdra-
vilo v podpisu in plačilu. j
4 — PO NAŠIH KRAJIH
4. NOVEMBER 1993
TEDNIK
40 LET KMETIJSKE ŠOLE PTUJ
Šolsko posestvo - nujen del kmetijskega izobraževanja
KMETIJSKA ŠOLA NA PTUJU ZE V PREJŠNJEM STOLETJU • 40 LET KMETIJSKE SOLE • ŠOLSKO POSESTVO — POGOJ ZA ŠE BOLJŠE DELO • SOLA ZA DO-
DATNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH • RAZISKOVALNO DELO
PTUJ, 29. oktobra 1993 • Z
obnovljenim objektom na šol-
skem posestvu na Grajenščaku
so učenci in učitelji Kmetijske
šole Ptuj skupaj z gosti počastili
40-letni jubilej šole.
Tradicija kmetijskega izobra-
ževanja na Ptuju sega že v
prejšnje stoletje. Leta 1874 je
bila ustanovljena enoletna sad-
jarsko-vinogradniška in trsni-
čarska šola, ki je imela v pred-
mestju Ptuja vzorno urejen sa-
dovnjak. Po drugi svetovni je
bilo kmetijsko izobraževanje
namenjeno predvsem šolanju
delavcev za kmetijske kombina-
te in zadruge, tam so učenci
imeli tudi praktični pouk, skoraj
vse kmetijske šole pa so ostale
brez posestev.
V Sloveniji je bilo ustanovlje-
nih 20 poklicnih kmetijskih šol.
Takšni sta bili tudi Melioracij-
ska šola v Ptuju in Vinograd-
niško-sadjarska šola v Podleh-
niku, vendar sta obe prenehali
delati že leta 1951. Leta 1959
se oblikujejo gospodarske šole
z dveletnim zimskim progra-
mom, ki so bile v glavnem ob
rednih osnovnih šolah. V takrat-
nem ptujskem okraju so bile
takšne šole organizirane v Cir-
kulanah, Cirkovcah, Dornavi,
na Destrniku, v Gorišnici, na
Hajdini, v Juršincih, Lovrencu,
Leskovcu, Majšperku, Makolah,
Markovcih, na Polenšaku, v
Ptuju, Podlehniku Trnovski va-
si, Vidmu, Zavrču in Žetalah.
40 LET KMjETIJSKE ŠOLE
Začetek kmetijske šole v Ptu-
ju je leto 1953, ko je bila na
Turnišču v prostorih gradu usta-
novljena enoletna kmetijsko-go-
spodarska šola. Leta 1954 se je
preoblikovala v splošno kmetij-
sko šolo, ki je vključevala tudi
gospodinjska znanja in vožnjo s
traktorjem. V šolskem letu
1965/66 se šola preoblikuje spet
v poklicno šolo. Od leta 1977
deluje šola v okviru Srednješol-
skega centra Ptuj.
V zadnjih desetih letih je šola
pridobila 1 1 hektarov poljedel-
skih površin. Obnovili so dva
hektara sadovnjaka, zaključili
obnovitvena dela na Grajen-
ščaku, kjer šola izvaja praktični
pouk sadjarstva, vinogradništva
in kmetijskega strojništva. Na
Grajenščaku imajo dva hektara
vinograda in tri hektare sadov-
njaka. Praktični del pouka pol-
jedelstva izvajajo na 11 hekta-
rih, od katerih imajo 9 hektarov
njiv v najemu. Za intenzivni
pouk pa bi potrebovali vsaj 60
hektarov zemljišč.
Danes ima šola 334 učencev,
ki so izobražujejo za poklice
kmetijski delavec, poljedelec ži-
vinorejec, kmetijski tehnik,
kmetovalka gospodinja. V tem
šolskem letu so prvič vpisali
učence, ki so končali poklicno
šolo, v nadaljevalni program
kmetijskega tehnika.
JE KMETIJSKI POKLIC
POPULAREN?
o zanimanju za kmetijsko
šolo pravi vršilec dolžnosti rav-
natelja magister Vladimir Ko-
rošec: "V zadnjih letih se je
vpis v šolo ustalil in letno se
vpiše okrog 100 učencev. Zave-
damo .se, da bomo le s kakovo-
stnim pedagoškim delom v pri-
jetnem in ustvarjalnem delov-
Minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc je prišel na proslavitev 40-letni-
ca Kmetijske šole Ptuj
nem okolju, z vključevanjem v
strokovno dejavnost ptujskega
kmetijstva, z uvajanjem novih
znanj in razvojem dopolnilnih
dejavnosti sami največ prispe-
vali k večji motivaciji mladih za
kmetijsko izobraževanje. Do-
polnilne dejavnosti so najpo-
membnejša usmeritev naše šole,
saj se želimo približati aktual-
nim potrebam v kmetijstvu. Ker
zlasti na malih kmetijah pridela-
va hrana ne zagotavlja preživet-
ja, se vse bolj uveljavljajo do-
datni viri zaslužka, kot so pre-
delava   kmetijskih   pridelkov.
kmečki turizem, obrt in storit-
vene dejavnosti."
ŠOLSKO POSESTVO
Tudi ptujska kmetijska šola ni
izjema med drugimi v Sloveniji v
želji po šolskem posestvu. Trenut-
no imajo za praktični pouk dovolj
površin le za pouk .sadjarstva in
vinogradništva. Kmetijski inštitut
Slovenije je na pobudo kmetijske-
ga ministrstva izdelal študijo o
šolskih posestvih. Upoštevaje učni
načrt, število učencev, strokovno
usmeritev šole in razvoj dopolnil-
nih dejavnosti bi, kot kažejo študi-
ja in izkušnje šole same, ptujska
kmetijska šola potrebovala 60 do
70 hektarov njiv, 20 do 30 hekta-
rov travinja, en do dva hektara ze-
liščnega in zelenjavnega vrta z ra-
sdinjakom, tri hektare vinograda,
štiri hektare sadovnjaka. Poleg ob-
jekta na Grajenščaku s kletjo in
polnilnico vina, kjer nameravajo
letos napolniti prve steklenice la-
stnega pridelka, pa bi potrebovali
še goveji hlev za 50 glav krav s
spremljajočimi objekti, prašičji
hlev za 20 plemenskih svinj in šti-
ri merjasce, prostor za kmetijske
stroje, pa delavnice za obdelavo
lesa, kovin, popravilo kmetijske
mehanizacije ter predelavo mesa,
mleka in sadja.
Tako šolsko posestvo bo lahko
namenjeno tudi izobraževanju
odraslih ter strokovnemu in razi-
skovalnermu delu.
ŠOLA ZUNAJ ŠOLE
že nekaj let se šola uspešno
uveljavlja na področju sveto-
vanja. Tako šolska ekipa že od
leta 1988 uspšeno opravlja te-
rensko testiranje njivskih škro-
pilnikov v treh občinah. Doslej
so jih testirali že 963. Že od leta
1983 tečejo tečaji za varno delo
s traktorjem za vse, ki želijo
pridobiti vozniško dovoljenje.
Tečaj je uspešno opravilo že
1.014 zunanjih kandidatov in
1.266 učencev.
ŠOLA ZA DODATNE
DEJAVNOSTI NA KMETIJAH
Med obveznimi izbirnimi vsebi-
nami šola ponuja: delo v kletarstvu,
trsničasrtvu, raziskovalno delo v
muzeju in tečaje lesnega pletarstva,
lončarstva in krojenja. V dopolnil-
nih dejavnostih omogočajo znanje
o zdravilnih in aromatičnih ze-
liščih, pletarstvu, čebelarstvu, orga-
nizirajo šivilj.ski tečaj, pridelovanje
naravnega biološkega gnojila "Gru-
dice", sušenje sadja.
RAZISKOVALNO DELO
Učenci .se vključujejo tudi v ra-
ziskovalno delo. V šolskem letu
1992/93 so predstavili naslednje
raziskovalne in seminarske nalo-
ge: Sortni poskus sladkorne pese.
Pridelovanje kumar. Pridelovanje
česna, Kutina, Spremljanje meteo-
roloških podatkov, ki vplivajo na
bolezen škrlup. Priprava in pre-
skus sejalnikov, Terensko testiran-
je škropilne tehnike. Avtomatska
regulacija škropilnih naprav, Koz-
jereja v ptujski občini, Gojenje ka-
lifornij.skih deževnikov in pridela-
va naravnega biološkega gnojila.
PRAZNOVANJE 40-LETNiCE
Praznovanje jubileja Kmetijske
šole se je pričelo že aprila letos,
ko je šola sodelovala na razstavi
Dobrote slovenskih kmetij, se na-
daljevalo maja s Srečanjem slo-
venskih kmetijskih šol na Ptuju,
avgusta se je šola pred.stavila na
Kmetijskem sejmu v Gornjni Rad-
goni. V sredo. 27.oktobra, je bila
v avli šolske knjižnice Srednješol-
skega centra odprta razstava mine-
ralov in fosilov avtorja Viljema
Podgorška, v avli šole pa je bila
dan kasneje odprta razstava o živ-
ljenju in delu šole v preteklih štiri-
desetih letih. Šola pa se predsta-
vlja tudi na sejmu Mini Paracel-
sus v dvorani Mladike.
Osrednja slovesnost pa je bila
minuli petek na Grajenščaku v in
ob prelepem objektu s pogledom
na šolski .sadovnjak in vinograd.
Pregovorna slovenska gostoljub-
no.st Je presegla vsa pričakovanja.
Težko je opisati jesenska tihožitja,
ki so obiskovalce sprejela v vsa-
kem kotičku hi.še na Grajenščaku
in pred ali za objektom. Narava
ponuja obilo možnosti, vendar so
učenci tokrat s pomočjo učiteljev
ustvarili res pravi čudež. Pa ne sa-
mo to: predstavili so skozi izdelke
tudi vse dejavnosti, ki so na šoli.
Še več: na vsakem koncu se je ne-
kaj dogajalo, zakaj učenci kmetij-
ske šole znajo tudi igrati, plesati,
recitiran ... Tokrat je bil Gra-
Jenščak pravi Disneyland sožitja
narave in človeka, življenja, ki ga
nudi kmetijska šola.
Petkove slovesnosti se je ude-
ležil poleg predstavnikov drugih
kmetijskih šol, Kmetijskega kom-
binata Ptuj, ministrstva za šolstvo
in šport ter ptujske občine tudi
kmetijski minister dr. Jože
Osterc. V spomin na prvih štiri-
deset let pa so na dvorišču učne-
ga objekta na Grajenščaku zasa-
dili lipo. Skupnost za vinograd-
ništvo in vinarstvo je v kleti raz-
stavila slovenska vina.
Beguncem pomoč iz Belgije
Balkanactie van de Cemeen-
ten, nevladna organizacija iz
Belgije, je poslala ptujskemu
begunskemu centru pomoč v
vrednosti več kot sto tisoč bel-
gijskih frankov. Ta organizacija
je dala beguncem v Ptuju v
brezplačni najem tudi kombi-
bus, ki ga bodo lahko uporablja-
li, dokler bo v Ptuju begunski
center, v katerem je za zdaj še
180 ljudi. jOS
Z leve ptujski župan Vojteh Rajt)er, Moniqe Debois iz Belgije in Vidoje
Radičevič iz Oddelka za obrambo pred belgijskim vozilom v Ptuju. Po-
snetek:JOS
Od A do Z
JELOVICE: Prebivalci Jelovic, najvišjega zaselka v ptujski
občini, so si ob vaški cerkvici uredili nogometno igrišče. Tam se
vsako nedeljo zbirajo in preživljajo svoj prosti čas. V kraju sta
dve nogometni ekipi — Jesenica in Pintarji, ki jo sestavljajo tudi
fantje iz okoliških haloških vasi. Konec oktobra so na nedeljski
nogoinetni turnir privabili kar 14 ekip iz treh občin, med njimi tu-
di dve ženski ekipi, ter okoli 400 obiskovalcev. Prehodni pokal Je-
lovic in litrski sod mošta je dobila makolska ekipa Mungo, drugo
mesto in lično prešo domača eki-pa Jesenica, ekipa Litož iz Sto-
perc pa je bila tretja in je prejela klopotec. Organizatorji z Jelovic
so napovedali, da bo takih turnirjev še več in da bodo preuredili
igrišče ter poskrbeli za boljše gramoziranje štirih in pol kilome-
trov lokalne ceste, ki pelje k njim. (dlž)
SEDEM (NE)POMEMBNiH DNI
(Jugo)slovenski strahovi
Francoski predsednik Mitterrand si ne
more zamisliti, kakšno zmešnjavo je pov-
zročil na Slovenskem.
Najprej Je nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij
Rupel "odkril", da je predsednik Mitterrand "no-
vemu slovenskemu veleposlaniku v Franciji pro-
stodušno izjavil /.../, da prihodnost Slovenije vidi
v novi Jugoslaviji". Temu je dr. Rupel še dodal,
da kolikor ve, "naš veleposlanik tej odkritosrčni
prerokbi ni ugovarjal — toda to je problem zase".
Potem se je oglasil veleposlanik dr. Capuder in
izjavil, da francoski predsednik "projekt/a/ ali
ime/na/ nove jugoslovanske skupnosti" ali nove
Jugoslavije ni omenil in da zato kot slovenski ve-
leposlanik v Parizu ni imel priložnosti niti potre-
be, da bi proti temu protestiral. Dr. Dimitrij Ru-
pel, ki se je odzval na to, je pojasnil ozadje zade-
ve Mitterrand. Najprej naj bi (dr. Rupel) na ti-
skovni konferenci Demokratske stranke in v
Državnem zboru z zadržki govoril o domnevnem
ponovnem Mitterrandovem trpanju Slovenije v
nekakšno novo jugoslovansko skupnost. "Rekel
sem 'menda' /.../ in da je tako bilo — če se ne
motiiTi — rečeno našemu veleposlaniku v Pari-
zu", precezira dr. Dimitrij Rupel. Potem pa se je
(menda) na takšno Ruplovo diskusijo odzval mi-
nister Janez Janša, ki je na isti seji Državnega
zbora potrdil domnevo o izjavi francoskega pred-
sednika. Končno je dr. Rupel "razkril", da je
pravzaprav do skrivnostne informacije prišel pre-
prosto v internem biltenu slovenskega ministrstva
za zunanje zadeve, ki ga prejema kot član parla-
mentarnega odbora za zunanje zadeve. V tem bil-
tenu pa je — po Ruplovih zatrdilih — zapisano,
daje francoski predsednik na veleposlanikovo ne-
posredno vprašanje, kje vidi mesto Slovenije v
bodoči ureditvi Evrope, brez okolišanja odvrnil:
"V okvirih bivše Jugoslavije."
Kaj je torej rekel in česa ni Mitterrand? Še bolj
pomembno pa je, kako ravnata pri vsem tem slo-
venska diplomacija in slovenska politika. Kako
sprašujemo svet za mnenja o naši usodi in kakšna
so naša stališče, če jih sploh imamo? Če, denimO|^
francoski predsednik res vidi perspektivo Slove-
nije v "novi Jugoslaviji", potem bi naša politika,
vsi naši delujoči in opozicijski diplomati morali
skupaj poskušati ugotoviti, kaj naj to pomeni za
Slovenijo in kako se mora na takšne in podobne
"variante" pripraviti in nanje odzivati. So to
grožnje, je morda nevednost "velikih politikov"
ali pa nekaj tretjega? Ali gre zgolj za "galsko ne-
posrednost in duhovitost" ali pa za širše dogovor-
jeno preizkušanje, kako se bo na to odzvala Slo-
venja? Tako pomembne stvari preprosto ne more-
jo biti prepii^ščene "menda" diplomaciji in pritli-
kavim domačim političnim igricam. Sicer pa del
domačih politikov že tako in tako dolgo sam gro-
zi z nevarnostjo Jugoslovanske restavracije in po-
temtakem Mitterrand ni odkril nič novega, razen
seveda, če si doma "jugoslovanske nevarnosti" ni-
so izmislili samo za aktualne medsebojne notran-
jepolitične obračune.
Tako usodna vprašanja vsekakor ne smejo osta-
ti brez jasnega odgovora in stališča. Mednarodni
partnerji morajo vedeti, kakšne rešitve v zvezi z
nekdanjo Jugoslavijo so za Slovenijo absolutno
nesprejemljive in zakaj, kje pa so možnosti sode-
lovanja z nekdanjimi republikami nekdanje Jugo-
slavije, kdaj in kako. To bi moral biti neke vrste
nacionalni dogovor in odgovor, ki bi presekal tudi
nepotrebna medsebojna notranja sumničenja v
zvezi z Jugoslavijo. Predvsem pa se tega ne bi
smeli lotevati zmedeno in panično ter z namišlje-
nimi strahovi. Ali Slovenija zdaj dovolj dobro
pozna, kaj vse se v zvezi z njo in nekdanjo Jugo-
slavijo kuha in kombinira po svetu? Ali je za
takšno vedenje zares najoptimalnejša politika di-
stance in nezainteresiranosti za vse, kar je kakor-
koli povezano z nekdanjo Jugoslavijo, za kar se je
zavzemal nekdanji zunanji minister Rupel in kar
nadaljuje minister Peterle? Ali to zares Slovenijo
samo potrjuje v njeni novi identiteti ali pa jo poti-
ska v položaj, ko bodo nekateri o odločilnih zade-
vah poskušali razmišljati in odločati brez njene
aktivne vloge ali celo proti njeni volji? Tudi siste-
matičnejšc spremljanje dogajanj na tleh nekdanje
Jugoslavije ne pomeni nujno koketiranja z ne-
kakšno novo Jugoslavijo, ampak ohranjanje ali
vzpostavljanje aktivnejše pozicije in ohranjanje
zlasti gospodarskih komparativnih prednosti, ki
Jih Slovenija objektivno ima v tem delu Evrope.
Ob zmedi zaradi Mitterranda pa se je ljubljan-
sko Delo pojavilo z anketo svojih dopisnikov v
Parizu, Washingtonu, Bonnu in Moskvi o tem, kaj
o oživljanju Jugoslavije menijo v Franciji, ZDA,
Nemčiji in Rusiji. Sklep, ki ga ponuja Delo, Je:
"Če Slovenijo po eni strani še tlačijo v en koš z
nekdanjo Jugoslavijo, pa po drugi strani ni videti
resne nevarnosti, da bi zunanji pritiski Jugoslavi-
jo spet postavili na noge in spravili vanjo tudi
Slovenijo."
Zanimivi so tudi rezultati nedavne javnomnenj-
ske raziskave beograjskega političnega tednika
NIN, ki jih povzema ljubljanska Mladina. Na
vprašanje, ali bi bila obnova nekdanje SFRJ ko-
ristna za Srbijo, Je kar 60% vprašanih odgovorilo
negativno.
Sicer pa vznemirljvih zgodb v zvezi z nekdanjo
Jugoslavijo tudi sicer ne manjka. Delo je nedavno
poročalo, da velike komercialne banke po svetu
ne soglašajo s predlogom Slovenije, da bi pri od-
plačevanju dolgov bivše Jugoslavije tujim komer-
cialnim bankam sodelovala z deležem 16,39 %,
ampak da zahtevajo, da Slovenija vrne 30 % teh
dolgov ali okoli 1 milijardo 300.000 dolarjev.
Ljubljansko-tržaški list Republika pa je v zvezi s
tem v nekaj dneh objavil kar dva (delno protislov-
na) komentarja svojih urednikov. "Kakšno sred-
njo pot bodo pogajalci že našli, tako da bodo tuje
komercialne banke dobile nazaj svoj denar, Slo-
venija pa se ne bo utopila v denarnih obveznostih
do tujine," bogaboječe upa Božo Kovač in nami-
guje, da bi del takšnih svojih obveznosti Sloveni-
ja morala kompenzirati z intenzivnejšim trgovan-
jem z novim jugoslovanskim jugom, ko bo tam
"nekoč konec Balkanske vojne". Milan Maden
(prav tako v Republiki) piše, "da imajo najbolj
genialne prebliske tisti, ki razmišljajo, kako bo
samostojna Slovenija nekoč trgovala z območji
nekdanje Jugoslavije" /.../. To je, kot pravi Me-
den, "podobno vicu o človeteu, ki se je podelal
pred sosedova vrata, potem pa je pozvonil in ga
zaprosil za papir. Po do trgovine je drugačna,
Slovenija mora imeti najprej aktiven načrt za
preureditev Balkana. Vendar ga nima."
V Republiki pišejo, daje treba Slovence počasi
pripraviti na to. da jih ne bo kap, ko bodo izvede-
li koliko miljard dolarjev bo treba vrniti tujim up-
nikom.
Nenavadno je, da vsi tisti, ki pišejo o domnev-
nih dolgovih Slovenije tujini, ne poskušajo z na-
tančnimi številkami prikazati, za kakšno vsoto
(vseh tujih terjatev) v resnici gre, kaj bi in bo to
pomenilo za obremenitev slovenskega gospodar-
stva, slehernega Slovenca in v kakšnem časov-
nem obdobju bi bilo treba te dolgove vrniti. Pri-
stojni organi pa tudi molčijo in (tudi po paničnih
sklepanjih v tisku) ne povedo, kaj nas v resnici
čaka in kaj bodo storili, da se Slovenija ne bi
"utopila v denarnih obveznostih do tujine".
Zato pa se — kljub vsem strahovom pred Jugo
— nekaterim v Sloveniji srbski kadri iz nekdanje
Jugoslavije in sedanje Miloševičeve namišljene
Jugoslavije prikazujejo kot nosilci moralnega
očiščenja Slovenije. Mladina se je pravkar pro-
blematično naivno zapletla v kolportiranje odkri-
tij nekdanjega prvega človeka jugoslovanske Ud-
be in poznejšega tesnega sodelavca Mihalja Ker-
tesa, nekdanjega šefa varnostno-obveščevalne
službe sedanje srbsko-črnogorske Jugoslavije in
najtesnejšega sodelavca Slobodana Miloševica, ki
se menda nanašajo na kompromitacijo Janeza
Janša, Milana Kučana in Janeza Drnovška. Mla-
dina preprosto verjame, da očitno prevejani (in
do Slovenije sovražno razpoloženi) vrhunski ob-
veščevalec razpolaga z dokumenti, ki lahko kom-
promitirajo tri čelne slovenske politike in obja-
vlja tisto, kar jim pripoveduje, čeprav dodaja, "da
se Sloveniji obetajo doslej še ne videni politično-
seksualni škandali, če so dokumenti avtentični".
Torej, če so avtentični. Pa saj to očito sploh ni
važno, kajti tisto, kar naj bi bilo v dokumentih, je
z objavo Spasičevega pripovedovanja že tako do-
stopno (in znano) ubogi slovenski javnosti.
Jak Koprive
TEDNIK
4. NOVEMBER 1993
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE — 5
PIŠE: TJAŠA MRGOLE-JUKIČ — 5d
ZGODOVINA RELIGIJE ZA MLADE
Seveda so bili ti kulti namen-
jeni vsem prebi\aleem države,
toda ali misliš, da je to bilo
ljudstvu všeč? Seveha ne. Tako
je nastala kriza religioznosti.
Njen odsev pa je pojav, ki je bil
posebno izrazit na tleh Rima.
to je vedeževanje. Te umetno-
sti so se Rimljani naučili od
Babiloncev in Etruščanov. Ve-
deževali so iz drobovja živali,
iz različnih znamenj, ki so jih
opazovali ali pa so se jim pri-
kazovala kar sama. Vedeževali
so tudi npr. po tem, kako so ku-
re kiju vale zrnje. Ne smej se, to
je res! Da ne verjameš? Po-
slušaj anekdoto:
Konzul Papirij, ki je poveljavel
rimski vojski, je sklenil napasti
sovražnika. Vsi so že prekipevali
od želje po spopadu. Duhovnik
vedeževalec je pred začetkom bit-
ke opravil, kakor je bilo v navadi,
predpisano vedeževanje. Konzulu
je sporočil, da je prerokba ugod-
na, saj kokoši imenitno klujejo
zrnje, ki so jim ga nasuli. Anek-
dota pravi, da se je duhovnik zla-
gal, a konzul je menil, da bo
kljub temu napadel, duhovnik pa
bo za laž že kaznovan. Bilko so
dobili, izročilo pa pravi, daje du-
hovnik padel.
Če si skrbno bral, potem sem
prepričan, da si se ujezil. Kako
je lahko napisala, da se je po-
večala religioznost, ko pa ven-
dar trdi, da je religija v krizi in
odsev te krize je naraščanje po-
javov, kot so vedeževanje. Bra-
vo, vesela sem, da pri branju
uporabljaš tudi možgane. Ugo-
tovila sva, da je bila na po-
dročju družbenih odnosov kriza
(nezadovoljstvo vseh slojev lju-
di, upori), kar pomeni, daje an-
tična družba počasi razpadala.
Hkrati pa je bila tudi kriza reli-
gije, saj nobeden od tako števil-
nih kultov ni zadovoljeval reli-
gioznih potreb ljudi in stari bo-
govi so se izkazali za preživete.
Ljudje enostavno niso več ver-
jeli vanje.
Prav v tem času so se v Rimu
pojavili novi KULTI, ki so jih
mornarji, trgovci in tujci prine-
sli IZ VZHODNIH DEŽEL Ti
kulti so v sebi nosili nekaj kva-
litetno novega, zadovoljevali so
ljudske množice in prav zato so
si hitro pridobili veliko število
vernikov. Religioznost se torej
res poveča, toda ne vera v sta-
re, ampak vera v nove bogove.
Med najuspešnejšimi z naj-
večjim številom vernikov so bili
kult Mitre, kult Izide in kult
Kristusa.
Kult Kristusa je nastal tam,
kjer je pač rojstna dežela kr-
ščanstva, v deželi Židov — Pa-
lestini. Prvotno krščanstvo je
bilo le ena mnoaih sekt. Po svo-
jih idejah se ni mnogo razliko-
valo od drugih sekt. Ker so bili
Judje podjarmljen narod in so
bili zaradi tega zelo nesrečni, so
vzklile ideje in želje o svobodi
in pravičnosti. Tako so si ustva-
rili lik boga, ki bo prišel med
ljudi in jim pomagal izbojevati
svobodo ali pokazati pot — pra-
vo pot, kako do te svobode pri-
ti. Lik Jezusa Kristusa je bil
sprva uporniški, celo maščeval-
ski, saj so si verniki želeli ma-
ščevanja nad zavojevalci. Ideja
o tem, da bo odrešitelj — mesi-
ja prišel kmalu, saj so ga goreče
pričakovali, nam pokaže neiz-
merno željo ljudi k odrešitvi in
spremembi obstoječega stanja.
Take ideje v rehgiji so narav-
nost revolucionarne, saj jih prej
nisva srečevala. Ali se spomin-
jaš? Ljudje so se zatekali k bogo-
vom in upali, da ponovno pridejo
stari zlati časi ali zlata doba. \
tej \eri pa ljudje upajo na boljši
jutri; ta pa ne bo nekaj starega,
že preživelega, ampak nekaj no-
vega, boljšega in lepšega.
Ali veš. kako so se imenovali
prvi kristjani? Bratje. Da, še da-
nes lahko slišiš duho\nika, ki
reče: Bratje in sestre ... Drugi
so jim zaradi njihove vere rekli
nasprotniki oz. kristjani, kar je
dalo poniževalni značaj, toda na
koncu so ta naziv osvojili sami
verniki in so se tako začeli kli-
cati med sabo.
Vedeževanje iz drobovja živali
VELIKA OLJfENKA ZA LETO 1993 ZGODOVINSKEMU DRUŠTVU
Stoletje skrbi za kulturno dediščino
Na slavnostni skupščini ob 100-letnici Zgodovinskega (nekoč Muzejskega) društva 21. oktobra v Mestnem kinu je
predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher podelil najvišje občinsko priznanje za kulturo veliko oljenko Zgodo-
vinskemu društvu.
V obrazložit\i ob podelitvi je
med drugim zapi.sano: "Muzejsko
društvo je bilo ustanovljeno leta
1893 z željo oblikovati t;iko organi-
zacijo, ki bi imela moč in sposob-
nost ohranjati kutmmo dedi.ščino in
jo zadržati tam, kjer je nastala ozi-
roma bila najdena, predvsem arheo-
loško gradivo in arhivalije.
Društvo je dejansko ustanovil
profesor Franc Ferk, ki je že od leta
1878 redno prihajala na Ptuju, so-
deloval pri arheoloških izkopavan-
jih, zbiral arhivalije in množil bi-
blioteko, ki jo je leta 1895 podaril
mestu Ptuju. Večina članov društva
je bila takrat nemško orientiranih,
vendar so zaradi svoje ekonomske
moči ali zaradi funkcij uspeli najti
prostor za muzejske zbirke, za ar-
heološka izkopavanja, za odkup
umetnin ... Mesto Ptuj je bilo ob
koncu 19. stoletja, ob ustanovitvi
društva, na višku gospodarske mo-
či. Društvo je tako sklepalo pogod-
be za izkopavanja, zbiralo denar za
zaščito kulturnih spomenikov, leta
1905 na primer za zaščito Orfejeve-
ga spomenika, pa za odkup zem-
ljišča tretjega mitreja. Društvo pa je
dobivalo tudi subvencijo dunajske
centralne komisije za varovanje
kulturnih spomenikov.
V društvu so bili vsi. ki so takrat
na Ptuju in v Ormožu kaj pomenili.
Število članov je bilo med 80 in
110. Delo tudi med prvo svetovno
vojno ni zamrlo. Med obema \ ojna-
ma se je društvo pos\ etilo razisko-
valnemu delu. Leta 1921 je bilo
društvo včlanjeno v zgodovinski
društvi v Mariboru in Gradcu.
Umetnostnozgodovinsko društvo v
Ljubljani in Društvo prijateljev sta-
rin v Bonnu. Leta 1927 je društvo
postalo redni član Zgodovinskega
društva za Slo\enijo. Društvo je
dobivalo tudi subvencijo Mini-
strstva za pro.sveto iz Beograda.
Leta 1925 je društvo s pomočjo
arheološkega inštituta na Dunaju
izdalo Abramičev arehološki zbor-
nik, ki velja še danes za temeljno
delo na področju arheologije. Leta
1928 je občina Ptuj odkupila bivši
dominikanski samostan za potrebe
muzeja. Društvo je tega leta imelo
300 članov. Leta 1933 je izŠla
ptujska številka Časopisa za zgo-
dovino in naravopisje s člankom
dr. Stelleta o ptujskih umetno-
stnozgodovinskih odkritjih.
DELO PO DRUGI SVETOVNI
VOJNI
Po drugi svetovni vojni člani
društva pregledajo, kaj je bilo med
vojno uničenega, kaj so odnesli, in
se lotijo inventarizacije. Februarja
leta 1946 pripravi društvo razstavo
slovenskih knjig in istega leta tudi
razstavo arhivalij in gotskega kipar-
st\a. 20. oktobra je postavljena
prva vmarska zbirka v Jugoslaviji.
Leta 1950 so člani društva opra-
vili pregled mestnih hiš. potrebnih
restavracije. Ob 60-letnici izide
Ptujski zbornik, društvo pa pripra-
vi tudi posvet zgodovinarjev. Leta
1956 se društvo preimenuje v
Zgodovinsko društvo. Delo poteka
po sekcijah: arheološka, etno-
loška, literamozgodovinska in do-
moznanstvena.
Zgodovinsko društvo leta 1959
skupaj s Turističnim društvom pri-
pravi kurentovanje. Ob 1900-letnici
Ptuja je društvo eden glavnih nosil-
cev dejavnosti.
Danes ima društvo okrog 200
članov in je eno največjih v Slove-
niji. V zadnjih letih je društvo iz-
dalo vrsto publikacij ali sodelova-
lo pri izdaji: leta 1985 izda Ptujski
zbornik, leta 1989 Vodnik po Ptu-
ju in okolici, istega leta organizira
zborovanje   slovenskih  zgodovi-
narjev, leta 1992 pripravi prispev-
ke za posebno številko Kronike,
leta 1993 izda ponatis dopolnjene-
ga Vodnika po Ptuju in okolici."
PRIHODNOST
o društ\u jutri je za naš časopis
predsednik Zgodo\'inskega društva
Bojan Terbuc povedal: "No, mi ne
bomo sto let. to bi bila malo pre-
dolga doba. to čaka tiste, ki bodo
prišli za nami. Naše želje so po-
večati strokovno delo v društvu, saj
mislim, da je zelo pomemben raz-
\oj stroke. V tem smislu bi želeli
zagotoviti, da bi Ptuj dosegel stalno
publiciranje dosežkov stroke. To je
Ptujski zbornik, katerega izdaja je
zadnja leta nekoliko zaspala, zadnji
je izšel leta 1986. Letos je muzej
izdal .A.rheološki zbornik, za d\e
takšni publikaciji v enem letu pa
Ptuj ni imel denarja. Tako moramo
čiprej začeti priprave za izdajo
šestega Ptujskega zbornika.
Ljubiteljstvo želimo še naprej
ohraniti, saj je to tradicija našega
društva v zadnjih desetletjih. Želi-
mo dati članom čimveč s strokov-
nimi ekskurzijami, predavanji in
moram reči, da je za tovrstno de-
javnost zanimanje izredno veliko,
saj vsem. ki se želijo vključiti, ve-
li^pkrat ne moremo ustreči.
Rdeča nit skozi stoletje obstoja
društva pa je ljubezen: ljubezen
do preteklosti, do starin, ljubezen
do Ptuja in mislim, da mora to
ostati tudi naslednjih sto let. Če
bomo imeli svoje mesto radi. če
boiTio verjeli vanj. verjeli, da lah-
ko storimo za njego\'o promocijo
še veliko več, potem bo mesto
živelo in uspevalo."
Veliko oljenko je iz rok predsednika Skupščine občine Ptuj Vojtelia Rajherja
prevzel predsednik Zgodovinskega društva Bojan Terbuc. Foto: OM
ORMOŠKI ŠOLARJI DOBILI MEtEOROLOŠKO OPAŽOVALfilOO
Vremenske podatke tudi za interno teievizijo
28. oktobra so ormoški šolarji dobili svojo meteorološko opazovalnico. Ob uradnem odprtju, bilo je zjutraj tega dne,
je bila vidljivost zaradi meglo izredno slaba, videlo seje le 100 metrov daleč. Zračni pritisk je znašal 1020 milibarov,
relativna vlažnost zraka je bila 95-odstotna pri minus eni stopinji Celzija. Vse to pa ni motilo krajše slovesnosti, ki so
jo pripravili na šoli.
"Kot geograf sem že dalj časa čutil potrebo, da
bi imeli v Ormožu podatke o mikrokltmi. Kupili
smo opremo za terensko delo. imenovano geo-
lap. z aparati za sprotno spremljanje vremenskih
razmer. Od predsednika izvršnega sveta smo
uspeli izvrtati denar za nakup vremenske hišice.
Veliko smo naredili na šoli kar sami. Džoni Kra-
snič pa nam je naredil še ombrometer.
14 dni smo opravljali poskusne meritve,
odločili pa smo se za d\e merjenji na dan —
ob 8. in 14. uri. Zanimanje med šolarji je veli-
ko, saj se jih je samo v treh razredih odločilo
za sodelovanje pri tej obliki izvenšolskega dela
29. z večjo skupino pa tako ni mogoče delati."
nam je povedal mentor Janko Sever, predmet-
ni učitelj geografije na ormoški šoli.
Delo morajo seveda opravljati vsak dan, tudi v
soboto in nedeljo, seveda ob vsakem vremenu.
Opravljajo ga člani krožka sami. njihov mentor
jih samo kontrolira. Janko Sever je mnenja, da
bodo podatke o vremenu lahko koristno uporabi-
li tudi \ kmetijst\u, kljub temu da imajo podob-
no meteorološko hišico z ustreznimi merjanji tu-
di na Jeruzalemu.
"Obrnili smo se tudi na hidrometeorološki
zavod Slovenije. Dobili smo prijazen odgo-
vor, v katerem je bilo zapisano, da nam pošil-
jajo tudi \zorce za dnevnike meteoloroškega
opazovanja, vendar tega v pismu ni bilo. Po-
slali so nam spisek, kje v Sloveniji bi lahko
dobili ustrezne instrumente. Imamo namen,
da bi ormoški kabelski televiziji dajali me-
sečna poročila o vremenu. Prognoz ne bomo
delali, za to pač nimamo možnosti." je še po-
vedal Janko Sever. Vida Topolovec
KNJIŽNI PRVENEC BRANKA
GOMBAČA SKOZI ŽIVLJENJE
Kronika slovenskega gledališča
v celjskem Cetisu je pred nedavnim izšel knjižni prvenec
"Skozi življenje" sedaj že upokojenega direktorja mari-
borske Drame Branka Gombača. V ponedeljek, 18. okto-
bra, so ga predstavili v glavnem loverju celjskega gleda-
lišča, kjer je (iombač, ki je svoje življenje podaril igran-
ju, pričel igralsko kariero.
Branko Gombač — tokrat kot pi-
satelj
Na predstavitvi se je zbralo
veliko število njegovih prijatel-
jev iz Celja, Maribora, med nji-
mi tudi mariborski škof dr.
Franc Kramberger, in Sloven-
ske Bistrice, kjer je zadnja leta
veliko pomagal amaterski gle-
dališki skupini. V kulturnem
delu je z monodramo o Juriju
Vodovniku. ki jo je 1990. pri-
pra\il Branko Gombač, nastopil
Marko Cvahte. Tekste iz
Gombačeve knjige je predstavil
dramski umetnik in upravnik
SLG Celje Borut Alujevič.
Knjigo sta po vseh plateh
ocenila književnica in gledali-
ška kritičarka Rapa Šuklje ter
ra\natelj Drame SNG v Lju-
bljani in dramski umetnik Poi-
de Bibič.
Gombačeva knjiga je neke
vrste obračun — natančen in
dokumentiran, zasnovan na av-
tobiografskem pisanju. V njej
so skrbno zbrani podatki, ki so
potrebni za celovit prikaz mate-
rialne slike gledališča. Kljub te-
mu da je Gombačevo delo pol-
no dokumentarnih podatkov, ga
je mogoče brati z zanimanjein.
ker ga popestri cela vrsta anek-
dot iz gledališkega življenja, ta-
ko da je branje ves čas prijetno,
zanimivo, celo humorno.
"Skozi ži\ljenje" je podobno
veliki freski, ki prikazuje do-
godke in ljudi nekega gleda-
liškega obdobja mariborskega
gledališča tako natančno in na-
zorno, da se s tako podrobnim
našati nobeno od slovenskih
gledališč. Knjiga nam predstavi
vrsto gledaliških osebnosti, kot
so Hinko Nučič. Anton Verov-
šek, Ignacij Borštnik. Vika Pod-
gorska, Mileva Zakrajškova. S
tem ohranja v spominu za poz-
nejše čase ustvarjalce sloven-
skega gledališča. Ob teh pa v
Gombačevi knjigi spoznavamo
tudi osebnosti slovenskega tea-
tra, ki so sodelovale z njim ali
jih je poznal, pa jih ni več med
nami. To so Vladimir Skrbin-
šek, Elvira Kraljeva. Arnold To-
vornik. Svoj prostor v knjigi so
našli tudi današnji igralci: Mile-
na Muhičeva, Marjan Bačko,
Anton Petje, Peter Trnovšek. Ja
nez Klasinc, Slavko Jan, tudi
Tone Partljič in drugi, ker si
Gombač upa pisati tudi o še živ-
ečih ustvarjalcih slovenskega
gledališča. Zato njegova Icnjiga
ne izzveni kot nekrolog. ^^ipak
pričevanje o živem gleo^^.Šču.
Ob teh velikih pa v kn;.
demo tudi tiste, ki jih ^ . .
pedije ne omenjajo, vendai , -
velikem mozaiku gledal:
nedvse pomembni kamenčki.
V knjigi so predstavljeni tudi
gledališki direktorji, kot so Bo-
jan Šlih, Lojze Filipič in Dušan
Mora\'ec, razkriva pa nam tudi
podrobnosti iz svojega življenja.
Gombač piše tudi o ljubitel-
jski kulturi in ljubiteljskem
gledališču, s čimer se je dodo-
bra seznanil v Slovenskih Bi-
strici, saj je režiral kar nekaj
uspelih dramskih uprozorite%'.
Knjiga "Skozi življenje" je
tudi zbirka teatroloških esejev
in dramaturških analiz, skozi
katere spoznavamo dramatike
in njihova dela. Sočasno je
kronika mariborske Drame in
Borštnikovega srečanja, ven-
dar ne v tistem ozkem lokal-
nem pomenu, saj se Gombač
za\eda. da so bile težave, pri-
sotne v ljubljanski Drami, uki-
nitev gledališč v Kopru. Kran-
ju in Ptuju, širšega slo\enske-
ga značaja in inariborskemu v
svarilo ter poduk.
Vida Topolovec
PROJEKTNO DELO NA OSNOVNI
ŠOLI V PODLiHNIKU
Pozdravljen, moj gozd zeleni
'jber mesec so se učenci l.a.
M! b. 5. a in b ter 6. a razreda
Osnovne šole Maiiina Koresa iz
Podlehnika ukvaijali z gozdom:
kaj je gozd. naravni pojavi v
njem. kulturni odnos do njega,
naloge gozdarstva in poklici v
zvezi s tem. posledice onesnaže-
vanja, letni časi v gozdu, izdelki
iz lesa. zelišča, gobe ...
Temo Pozdravljen, moj gozd
zeleni so si za projektno delo iz-
brali zato. ker živijo v nepo-
sredni bližini gozdov, pa tudi
zato. ker jih gozd Še vse prema-
lo poznajo. Gozd so spozna\ali
\' neposrednem stiku z njim.
Nabirali so gozdna zelišča, go-
be, plodove, listje, si pomagali
z literaturo, v Šolski delavnici
so iz lesa izdelali polico za za-
čimbe, v lesnem obratu pa spoz-
nali, kako nastajajo drugi izdel-
ki iz lesa. Z lovcem so se pogo-
varjali o gozdnih ži\ali in z
gozdarjem, kako varovati gozd.
Seznanili so so se tudi z ljudski-
mi glasbili in oglarstvom. pa tu-
di bukev so posadili. Izdelovali
so tudi didaktične igrače iz lesa.
Pisali so. risali. opazoNali. razi-
skovali, odkrivali in ugotovili, da
Slovenija brez gozda ne more
preživeti. Vse svoje delo so pred-
stavili na zaključni priredit\i in
razsta\ i v petek. 29. oktobra: do-
poldne za učence in vabljene go-
ste, popoldne za starše.       NaV
/Ve umiraj, moj gaza zeleni, pravijo učenci Osnovne šole Martina Kore-
sa iz Podlehnika______________________......_______._________________._____________________________
6 — NASI KRAJI IN LJUDJK
4. NOVEMBER 1995
TEDNIK
ARHEOLOGI ISCEJO TEMELJE KAPUCINSKEGA SAMOSTANA NA PTUJU
Kapucini bili ljudem zelo blizu
USTANOVlitV KAPUCINSKI GA SAMOSIANA • UEJAVNOSI PTUJSKIH KAPUCINOV • OB POŽARU 1705.
SAMOSTAN S CERKVIJO MOČNO POŠKODOVAN • 6. MARCA 1786 SAMOSTAN RAZPUŠČEN • TLORIS
NEKDANJEGA PTUJSKEGA KAPUCINSKEGA SAMOSTANA
V petek, 1. oktobra, je ptujski
novinar Franc Milošič objavil v
Delu poročilo z naslovom "Arheo-
logi iščejo temelje kapucinskega
samostana". Z njim me je spodbu-
dil, da sem pobrskal po arhivu Slo-
venske kapucinske province in
predstavljam glavne obrise nek-
danjega kapucinskega samostana
(1615-1786).
USTANOVITEV
KAPUCINSKEGA SAMOSTANA
Zaradi dvojne blagoslovitve in
položitve temeljnega kamna za ka-
pucinski .samostan in cerkev sv.
Frančiška Asiškega na Ptuju se v
zgodovinopisju pojavljajo netočno-
sti. V graškem deželnem arhivu se
namreč nahaja prepis listine ob po-
ložitvi temeljnega kamna za kapu-
cinski samostan in cerkev sv.
Frančiška z datumom 8. september
16 H, ki pa nista bila nikoli sezida-
na. Že 1. junija 1609 je pisal graški
nuncij Janez Krstnik Salvago (1606-
1610) v Rim, da razmišljajo o gra-
ditvi kapucinskega samostana na
Ptuju (prim. Vinko Škafar, Knjige
in knjižnica v nekdanjem kapucin-
skem samostanu v Mariboru, v:
ČZN 64=29/1993/68). Pet let pozne-
je, 31. oktobra 1614, sporoča na isti
naslov novi graški nuncij Erazem
Paravicinij (1613-1622), daje prav-
kar umrli adntontski opat zapustil
precejšnjo vsoto denarja tudi za zi-
davo kapucinskega samostana na
Ptuju, kjer se je ukoreninil prote-
stantizem. Ob podpori deželnega
kneza Ferdinanda IL je 8. septembra
1615 ljubljanski škof Tomaž Hren
položil temeljni kamen za kapucin-
ski samostan in cerkev sv. Frančiška
na Ptuju, kjer je pozneje nastala
tržnica. Lokacija namreč zaradi hru-
pa in drugih nevšečnosti kapucinom
tam ni ustrezala.
Ko je cesar Ferdinand II. 1. marca
1622 prodal ptujski grad in vse, kar
je k njemu spadalo, Janezu Ulriku
pl. Eggenberškemu (1568-1634),
štajerskemu deželnemu glavarju, mu
je tudi naročil, naj poskrbi za zidavo
kapucinskega samostana in cerkve
zunaj mesta. Že 23. julija 1623 je
sekavski škol Jakob Eberlein (1615-
1633) položil temeljni kamen zunaj
mesta, v neposredni bližini sloven-
ske cerkve sv. Ožbalta (tam, kjer so
do nedavnega bila vojaška skla-
dišča), za drugi kapucinski samostan
in cerkev. Isti škofje posvetil samo-
stan in cerkev 29. junija 1630 na
čast sv. Frančišku Asiškemu, stran-
ska oltarja pa na čast B. D. Mariji in
sv. Antonu Padovanskemu. Zidavo
samostana in vse potrebno je omo-
gočil in podprl .štajerski deželni gla-
var Janez Ulrik pl. Eggenberški.
DEJAVNOST PTUJSKm
KAPUCINOV
Nove redovnike so kljub znanima
samostanoma dominikancev in mi-
noritov Ptujčani in okoličani z nav-
dušenjem sprejeli. Kapucini so vne-
to oznanjali božjo besedo doma in v
okoliških cerkvah. Poročilo iz leta
1726 omenja, da so vse cerkveno le-
to pridigali ob nedeljah in praznikih
v župnijski mestni cerkvi sv. Jurija.
Ohranjeni zapisi tudi poročajo, da
so letno spovedali v svoji cerkvi sv.
Frančiška od 20.000 do 30.000 Ptuj-
čanov in okoličanov. Omenjeno je,
da spovedujejo nemško (mestno) in
slovensko podeželsko prebivalstvo.
Gojili so tudi ljudske pobožnosti, s
čimer so se ljudem zelo približali.
Poročilo iz leta 1726 omenja, da
je bil prej samostan noviciat.ska
hiša, takrat (leta 1726) pa je že dalj
časa študijska hiša. Zato je^ imel re-
lativno bogato knjižnico. Zal pa je
bil ob ptujskem požaru 8. oktobra
1705 skupaj s cerkvijo močno
poškodovan. Viri omenjajo, da je
požar uničil v cerkvi oltarje in za-
kristijo, v samostanu pa tudi knjižni-
co in arhiv. Tako ni čudno, da je
provincialni kapitelj leta 1726 zara-
di ptujskega požara sklenil, da mo-
rajo biti vse kapucinske samostan-
ske knjižnice v "obokanih prostorih,
kjer bodo knjige in arhivi varnejši
pred ognjem" (V. Škafar, n. d., str.
64). Po požaru so dobrotniki samo-
stan obnovili in delno povečali. Viri
predvsem hvalijo Jakoba Emesta
grofa Leslieja, ki je v ptujskem sa-
mostanu tudi omogočil provincialni
kapitelj, ki je trajal osem dni.
TLOmS NEKDANJEGA
PTUJSKEGA KAPUCINSKEGA
SAMOSTANA_
V arhivu Slovenske kapucinske
province je ohranjen tloris ptuj-
skega kapucinskega samostana in
cerkve, ki je verjetno služil pri ob-
novi samostana po požaru. Iz
ohranjenega tlorisa (le nadstropni
del) sledi, daje cerkev imela glav-
no ladjo (A), dve stranski kapeli
(B), molilnico ob prezbiteriju (D),
zakristijo (E), kor ali molilnico za
redovnike za glavnim oltarjem
(F), klaustrum (G), sprejemnico za
goste (H), sanitarije (J), (novi)
hodnik (K), skupne prostore (L),
knjižnico (M), 18 starih sobic (N),
7 novih sobic (O), 4 bolniške sobe
(P) s hišno kapelo. Tako je v sa-
mostanu lahko živelo 28 redovni-
kov, kar tudi sporoča poročilo leta
1726. Tudi provincijska kapitular-
na knjiga omenja isto število re-
dovnikov kapucinov ter prinaša
tudi imena vseh gvardijanov, ma-
gistrov novincev in lektorjev teo-
logije in filozofije.
Znano je, da je Matej Slekovec v
svoji knjigi "Škofija in nadduhov-
nija v Ptuju" (v Mariboru 1889, str.
98-103; 163-164) zapel zaradi nji-
hove takratne dušnopastirske go-
rečnosti in skromnosti ptujskim ka-
pucinom pravi slavospev. Pa ven-
dar so bili pod Jožefom II. raz-
puščeni. Okrajni komisar Schmidt
je 6. marca 1786 razglasil razpusti-
tev kapucinskega samostana na
Ptuju. Redovniki so odšli v druge
samostane, nekateri duhovniki pa
po okoliških župnijah.
p. Vinko Škafar
V ORMOŠKI KNJIŽNICI KLJUB PROSTORSKI STISKI
PESTRA DEJAVNOST
Največje povpraševanje
po strokovni literaturi
Za ormo.ško kiijižiiicu je značilna pro.storska sti.ska. V
dveh večjih prostorih — na oddelku za odrasle v pritličju
in za šolarje v prvem nadstropju — skoraj ni več prosto-
ra za nove knjižne police, kamor bi lahko spravljali stare
in nove knjige. Okoli 35 ti.soč enot knjižničnega gradiva,
več kot 105 naslovov raznega periodičnega tiska ter več
kot 4200 vpisanih članov, predvsem mlajših bralcev, je
velik napredek.
Na oddell(u za odrasle ni več prostora za nove police. Foto: VT
Ormoška knjižnica s tremi za-
poslenimi ni samo gola izposoje-
valnica knjig, čedalje bolj postaja
informacijko-kultuma ustanova.
"Naša knjižnica je bUa letos
opremljena z računalniki, opremo
pa je financiralo ministrstvo za
kulturo. Računalniki nam bodo
veliko pomagali pri delu, čeprav
bo trajalo nekaj časa, preden bo-
mo vanje vnesli vse gradivo ter
uredili izposojo knjig in evidenco
članov," je povedala ravnateljica
Željka Nardin-Milovanovič, ki v
knjižnici dela šest let.
Ob drugem delu se ukvarjajo
z organizacijo kulturnih priredi-
tev: raznih gostovanj gleda-
liških skupin, likovnih razstav,
glasbenih večerov, koncertov,
filmskih večerov. Natančnega
programa za do konca letošnje-
ga leta še nimajo oblikovanega,
v načrtu pa imajo dve likovni
razstavi, gledališka gostovanja
in še marsikaj, odvisno seveda
sredstev, ki so jim na voljo. Eno
izmed likovnih razstav, bo ime-
la domača likovnica Vida Rajh
iz Ormoža, za drugo pa se še ni-
so natačno dogovorili. Dogo-
vorjen imajo tudi koncert APZ
Tone Tomšič iz Ljubljane, ki bo
po vsej verjetnosti v drugi polo-
vici novembra ali v decembru.
V goste bodo povabili udi
Prešernovo gledališče iz Kranja.
Branka Vočanec, ki ima na
skrbi mlajše bralce, pove, da
imajo zanimiv program — od
pravljičnih ur za najmlajše do
tematskih pogovorov za starejše
otroke v šestem, sedmem in
osmem razredu.
"Ure pravljic niso zgolj po-
slušanje, kljub temu da je tudi
to zanimivo, ob njih izvajamo
druge aktivnosti. Tako otroci na
temo zgodbe rišejo risbice, obli-
kujejo iz plastelina in drugo.
Namen pravljičnih ur za najm-
lajše, ki so za otroke kljub vsej
moderni tehniki še vedno zani-
mive, je tudi to, da jih naučimo
poslušati, ker najmlajši tega ne
znajo več. Drugo pa je, da jih
navadimo na obisk knjižnice.
Sedaj prihajajo kot otroci in
brskajo po policah za svojimi
najljubšimi knjižicami, potem
bodo prihajali kot odrsli, ki jih
bodo zanimale številne informa-
cije. Pomembno pa je, da jih te-
meljito seznanimo z vsem, kar
mora bralec vedeti o knjižnič-
nem izposojanju. Če se tega ne
bodo naučili v osnovni šoli, po-
tem se to vleče v dijaška in štu-
dentska leta in s tem nehote ra-
ste odpor do knjig in knjižni-
ce," dodaja Branka.
V zadnjih letih se je močno
spremenil okus in tudi potrebe
bralcev po razni literaturi. Prej
so bolj posegali po romanih, kar
je še vedno v počitniških mese-
cih, sedaj pa je čedalje večje
povpraševanje po najrazličnejši
strokovni literaturi, s katero po-
magajo dijakom in študentom.
Osebne dohodke in material-
ne stroške ter 30 odstotkov
sredstev za knjige zagotavlja
občina, 70 odstotkov za knjige
pa dobivajo z Ministrstva za
kulturo. Ob tem izvemo, da je
država huda mačeha, saj jim
sredstev ne daje, kot bi jih mo-
rala. Tako cesto pridejo v fi-
nančno zadrego in računi tuin-
tam ostajajo neplačani.
Vida Topolovec
TADEJ TOS
Gledališka kronika 1983-1883
v.
v Gledališki kroniki je popisana gledališka
dejavnost v Ptuju od sezone 1982/83 do
1992/93. Avtor je nalogo napisal v okviru gi-
banja Znanost mladini.
LILJANA LAINŠČEK
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
Slavko Pregl: ZGODE NA DVORU KRALJA
JANEZA — zmaj
MATEJ LENART
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Nevenka Samobor: KAM PA KAM, SNE-
GULJČICA?
SILVIN LENARTIČ
GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86
Denis Poniž: SPOLNO ŽIVLJENJE FRANJA
TAHIJA — pevec
PETRA MAJCEN
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Leopold Suhodolčan: NAROBE STVARI V
MESTU PETPEDI — strašilo
MAJA MAJNIK
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Leopold Suhodolčan; NAROBE STVARI V
MESTU PETPEDI — desna roka
LOJZE MATJAŠIČ
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
John Knittel: VIA MALA
GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86
Denis Poniž: SPOLNO ŽIVLJENJE FRANJA
TAHIJA — Franjo Tahi
GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89
Izbor besedil Ivana Cankarja: IZ MOČVIRJA
SE JE VZDIGNIL...
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Branislav Nušič: ŽALUJOČI OSTALI
ALEKSANDRA MATIJAŠKO
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Leopold Suhodolčan: NAROBE STVARI V
MESTU PETPEDI — igralka
METODA MEŠKO
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
Alenka Goljev.šček: HIŠA — detel
SANDRA MEŠKO
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
Slavko Pregl: ZGODE NA DVORU KRALJA
JANEZA — pripovedovalka
SUZANA MENONI
GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89
Dane Zaje: OTROKA REKE — v zboru
OTO MESARIC
GLEDALIŠKA SEZONA 1983/84
Ivan   Cankar:   POHUJŠANJE   V   DOLINI
ŠTENTFLORIJANSKI — Dacar
Tone Partljič: NEKOČ IN DANES
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
John Knittel: VIA MALA
G\MiidJMj^^EZXMA.l9^m.........
Dušan  Jovanovič:  ŽIVLJENJE  PODEŽEL-
SKIH PLEJBOJEV — Cola
Denis Poniž: SPOLNO ŽIVLJENJE FRANJA
TAHIJA — služabnik Vencegoj
GLEDALIŠKA SEZONA 1987/88
Franček Rudolf: KOŽA MEGLE — ata
GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89
Izbor besedil Ivana Cankarja: IZ MOČVIRJA
SE JE VZDIGNIL...
Georges Feydeau: DAMA IZ MAX1MA —
general Pet^pon
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Branislav Nušič: ŽALUJOČI OSTALI
BOJANA MMTELAČ
GLEDALIŠKA SEZONA 1986/87
Žarko Petan: ZASPANA TRNULJČICA IN
KRMEŽLJAVI MATJAŽEK — 2. dama
IVAN MIJAČEVIČ
GLEDALIŠKA SEZONA 1989/90
Vika Grobov.šek: NOČ, KO JE POSIJALO
SONCE
GLEDALIŠKA SEZONA 1991/92
Nevenka Samobor: KAM PA KAM, SNE-
GULJČICA?
MIRA MIJAČEVIČ
GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86
Dušan   JovanoviČ:ŽIVLJENJE    PODEŽEL-
SKIH PLEJBOJEV — v zboru
MITJA MIKLOŠIČ
GLEDALIŠKA SEZONA 1983/84
Machado — Simon: MALI STRAH BAV-BAV
— Mihol Busola
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
Slavko Pregl: ZGODE NA DVORU KRALJA
JANEZA — kraljevič
GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86
Dušan  Jovanovič:  ŽIVLJENJE  PODEŽEL-
SKIH PLEJBOJEV — v zboru
Jean Tardieu: ZALJUBLJENCA V PODZE-
MELJSKI ŽELEZNICI — on
MILOVAN MILUNIČ
GLEDALIŠKA SEZONA 1984/85
Slavko Pregl: ZGODE NA DVORU KRALJA
J.ANEZA — Mokič/zmaj
GLEDALIŠKA SEZONA 1987/88
Franček Rudolf: KOŽA MEGLE — vojak
BORIS MIOČINOVIČ
GLEDALIŠKA SEZONA 1983/84
Ivan Cankar: POHUJŠANJE V DOLINI ŠEN-
TFLORJANSKI — Zlodej
GLEDALIŠKA SEZONA 1985/86
Dušan  Jovanovič:  ŽIVLJENJE  PODEŽEL-
SKIH PLEJBOJEV - Valerij
Denis Poniž: SPOLNO ŽIVLJENJE FRANJA
TAHIJA — Henrik von Poellen
GLEDALIŠKA SEZONA 1987/88
Franček Rudolf: KOŽA MEGLE — hauptman
GLEDALIŠKA SEZONA 1988/89
Izbor besedi! Ivana Cankarja: IZ MOČVIRJA
SEJE VZDIGNIL
Georges Fevdeau: DAMA IZ MAXIMA —
Gegremont
GLEDALIŠKA SEZONA 1992793
Slawomir Mrožek: NA ODPRTEM MORJU
— lakaj
Nadaljevanje prihodnjič

4. NOVEMBER 1993
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
S PREDSEDNIKOM VLADE DR. JANEZOM DRNOVŠKOM O RAZMERAH V SLOVENIJI
"Potrebno bo vzdržati ..."
.  m
TEŽAVE V GOSPODARSTVU SO BILE PRIČAKOVANE — STEČAJI SO V PREHODNEM OBDOBJU NUJNI —
TUJI KAPITAL JE SLOVENIJI POTREBEN — DELO VLADE V CELOTI NI TAKO SLABO — POSTOPNO
OŽIVLJANJE GOSPODARSTVA — PTUJ JE IZJEMNO LEPO MESTO
TEDNIK: Gospod predsed-
nik, ali so trenutne razmere v
Sloveniji dve leti po osamo-
svojitvi takšne, ko ste jih
pričakovali leta 1991?
Dr. Janez Drnovšek: "Na ne-
katerih področjih je morda tako
aH celo bolje, nekateri problemi
pa so večji, kot je kazalo pred
dvema letoma. Sorazmerno hitro
smo vzpostavili državo in njene
mehanizme, nekatere pa smo
imeli že prej. Tudi mednarodno
priznanje smo kar hitro dobili.
Marsikje pa se kaže, da nam
manjkajo izkušnje zrelosti, morda
tudi državne zrelosti in tradicija.
Zato je včsasih nekoliko preveč
političnih pretresov in afer. Tega
nismo pričakovali v tolikšni meri,
kot se sedaj dogaja.
Težave na gospodarskem po-
dročju smo pričakovali, ker je
prejšnji trg razpadel. Z vojno na
območju bivše Jugoslavije se je
Slovenija znašla v precej tež-
kem stanju. Marsikdo je mislil,
da bodo težave celo večje. Prav-
zaprav smo kar dobro zvozili.
Težave imamo tudi z uvajanjem
novega sistema. Lastninjenje je
precej zapleten proces, ljudje se
težko dogovarjajo, kako si neko
lastnino razdeliti, kaj je pra-
vično in kaj ni. Mislim pa, da
bodo tudi te probleme uspeli
obvladati."
DEL STEČAJEV JE
V PREHODNEM
OBDOBJU NUJEN
TEDNIK: Kako država sa-
ma sanira gospodarstvo? Ali
bodo stečaji ostali osnovna
oblika sanacije gospodarstva?
Dr. Janez Drnovšek: "Stečaji
so neizogibni tam, kjer se proiz-
vodov ne da več prodajati oziro-
ma kjer se prodajajo s stalno iz-
gubo, ki se ne da odpraviti. V ta-
kih primerih si seveda država ne
more privoščiti, nima denarja,
da bi financirala proizvodnjo, ki
ustvarja izgubo, zato je del ste-
čaj v prehodnem obdobju nujen.
Zdi se mi, da smo pri sanaciji
gospodarstva že precej naredili,
proizvodnjo smo očistili neren-
tabilnih dejavnosti. Posledica te-
ga je povečana nezaposlenost.
Sedaj počasi prehajamo v ob-
dobje, ko bomo pričeli na novo
investirati, ustvarjati nova delov-
na mesta in s tem nadomeščati
tisto, kar smo zaradi omenjenih
procesov izgubili."
TEDNIK: Koliko pa nam bo
pri tem pomagal tuji kapital?
Dr. Janez Drnovšek: "Kar za-
deva tuji kapital, imamo v Slo-
veniji različne poglede. Nekate-
ri menijo, da bi moral veliko
Dr. Janez Drnovšek: "Mislim, da slovenska vlada dela dobro."
bolj sodelovati, drugi so abso-
lutno proti tujemu kapitalu, ker
po njihovem ogroža slovenske
interese. Mislim, da Sloveniji
primanjkuje kapital in da bomo
gospodarsko hitreje okrevali, če
bomo imeli tudi tuje naložbe,
ker tudi te naložbe navsezadnje
ustvarjajo nova delovna mesta,
nove dohodke, od tega ljudje
živijo ..."
TEDNIK: Ampak Slovenija
je še vedno rizična dežala, kar
zadeva vlaganje tujega kapi-
tala. Ni pravih pogojev. Kdaj
jih bomo ustvarili?
Dr. Janez Drnovšek: "Res je,
da smo še vedno rizični, predv-
sem zaradi našega sosedstva, ki
je tako nestabilno, ker je vojna
še vedno blizu. Po drugi strani
pa gledajo, kako bomo uspeli
stabilizirati politično razmere,
dokončati gospodarsko preo-
brazbo, zato masrsikdo še okle-
va. Na neki način pa ugled Slo-
venije ali njen imidž v svetu iz-
jemno hitro narašča. Vedno več
je pozitivnih ocen, povečuje se
tudi zanimanje tujega kapitala
za naložbe pri nas; v praksi pa v
Sloveniji še vedno prihaja do
negativnih reakcij oziroma do
odbijanja tujega kapitala, češ da
nas bo ogrozil. Mislim, da so v
fazi, ko je delež tujega kapitala
pri nas še zelo majhen, takšne
bojazni odveč."
TEDNIK: Slovenski mene-
žerji so trenutno zelo na uda-
ru na glede na to, ali so slabi
ali dobri. Znali so si urediti
plače, v gospodrstvu pa ni
pravnih rezultatov. Kakšen je
vaš komentar na to?
Dr. Janez Drnovšek: "Ja,
menežerji so dobri in slabi. Mi-
slim, da imamo tudi precej do-
brih menežerjev, ki delajo v
izredno težkih razmerah. Mi-
slim pa tudi, daje precej odklo-
Df. Janez Drnovšek v pogovoru z našo sodelavko. Foto: J. Bračič
nov, ki potem mečejo slabo luč
na vse druge. Upam seveda, da
bodo predvladali prvi, da bomo
uspeli vzpostaviti neka normal-
na razmerja, da bodo pač dobro
plačani tam, kjer dajejo dobre
rezultate, kjer omogočajo večje
plače in več delovnih mest. Ma-
slim, da v takšnih primerih nih-
če ne bo nasprotoval dobrim
plačam menežerjev. Če pa gre
za nasprotne procese, če gre za
izgubo v podjetjih, za krčenje
delovnih mest in propad, je
povsem razumljivo, da ljudje ne
sprejemajo, da menežerji z vi-
sokimi plačami poskrbijo samo
zase, vsi drugi pa ostanejo krat-
kih rokavov."
DELO SLOVENSKE
VLADE V CELOTI NI
TAKO SLABO_
TEDNIK: Kako pa kot
predsednik ocenjujete delo
slovenske vlade?
Dr. Janez Drnovšek: "Zani-
mivo vprašanje. Rekel bi, da
sem sorazmerno zadovoljen,
lahko pa bi bil še bolj. Mislim,
da bi ponekod morali dati več
od sebe, zato tuintam raz-
mišljam o kakšnih zamenjavah
ministrov. Sicer pa v celoti vla-
da ni tako slaba. Srečuje se s
številnimi težkimi vprašanji.
Kot zanimivost naj vam povem,
da sem ravno pred kratkim gle-
dal oceno revijo Euromoney, v
kateri ocenjujejo rezultate posa-
meznih držav na različnih po-
dročjih. Zanimivo je, da je slo-
venska vlada dobila najvišjo
oceno med državami, ki niso
članice OECD, v Evropi. Med
vsemi centralno- in vzhodnoe-
vropskimi državami je dobila
daleč najvišjo oceno, in sicer 90
od 100 možnih točk. Med za-
hodnimi državami, članicami
OECD, je takšno oceno dobila
na primer samo še Švedska. To-
rej si od vseh evropskih vlad,
ko gre za oceno sposobnosti,
prvo mesta delita Slovenija in
Švedska."
TEDNIK: V Sloveniji tre-
nutno potekajo številne afere.
Kdaj pričakujete, da bo tudi o
vas prišla anonimka?
Dr. Janez Drnovšek: "Afer
je res veliko, mediji se nanje ra-
di odzivajo, zelo radi jih imajo
in radi pišejo od njih. Pri tem
pa niso kritični, ne preverjajo
izvorov, zato lahko pišejo tudi
očitne neresnice. Na neki način
se mi zdi, da so se ljudje že ma-
lo zasičili s tem, da več ne rea-
girajo tako, ker je enostavno
vsega skupaj preveč. Očitno je
veliko izmišljenih zadev in se te
spro-žajo namerno, da se di-
skreditirajo posamezni politiki
in drugi. Pri tem nisem nobena
izjema. Podtikanja na moj račun
so se pričela že, ko sem bil kot
predstavnik Slovenije izvoljen v
predsedstvo Jugoslavije. Tudi
sedaj se srečujem z njimi. Sem
pa se že utrdil, imam precej de-
belo kožo, tako da se enostavno
ne dam zmotiti. Nadaljujem
svoje delo, ne glede na to, kdaj
me kdo poskuša kompromitirati
in kaj si kdo izmisli. Mislim, da
je to edini način, če želim svoj
posel dobro opraviti."
TEDNIK: Kaj pa vas v re-
snici razjezi?
Dr. Janez Drnovšek: "Po-
glejte, tako zelo sem skoncen-
triran na to, kar delam, da me
predvsem razjezi, če mi pri tem
ne gre v redu, če kakšne mini-
ster ne opravi kakšne zadeve v
redu, če vidim, da smo sami kri-
vi za kakšno stvar, ker včasih
tudi vlada česa ne naredi, pa bi
morala. In včasih, ko zvem za
kaj takšnega, to me, mislim,
najbolj razjezi; če vidim, da so
očitki upravičeni, da je res kriv-
da pri nas, torej v vladi."
GOSPODARSTVO BO
V LETU 1994 PRIČELO
OŽIVLJATI_
TEDNIK: Kakšne so napo-
vedi za Sloveniji v letu 1994?
Dr. Janez Drnovšek: "Ocen-
jujem tako kot naši ekonomisti
in vladni zavod za ekonomske
analize, da bo gospodarstvo
pričelo počasi oživljati. Zadnji
meseci že kažejo na to. Za leto
1994 napovedujemo torej začet-
no, sicer še majhno, vendarle
začetno rast gospodarskih aktiv-
nosti. Nadaljevali bomo zausta-
vljanje inflacije; letošnja bo
med 20 in 25 odstotki na letni
osnovi, v letu '92 je bila 93 od-
stotkov, leta 1991 pa še trište-
vilčna. Mislim, da smo doslej
naredili izjemno veliko in da
bomo v naslednjem letu posku-
šali inflacijo še zmanjšati. Pri-
čakujem pa še precej težav, na-
petosti, prepirov in podobnega.
Vendar se bodo počasi, če bomo
s to politiko vzdržali, razmere
le začele popravljati in se bo
ljudem začela kazati^ nekoliko
jasnejša bodočnost. Še naprej
bomo utrjevali položaj Sloveni-
je v svetu. Tudi z varnostnega
vidika je pomembno, da se utrdi
samostojnost države in da se
oddaljimo od balkanskih raz-
mer, od krize in od vojne. To
nam je že do sedaj v precejšnji
meri uspelo. Upam, da bomo to
v naslednjem letu še utrdili."
TEDNIK: Dr. Drnovšek,
želite ob koncu pogovora še
kaj sporočiti občanom ptujske
občine?
Dr. Janez Drnovšek: "Pred-
vsem to, da je Ptuj izjemno lepo
mesto, da imam prijetne in lepe
vtise o njem. Vem pa tudi, da
ima Ptuj težave, da je nezapo-
slenost sorazmerno visoka, ven-
dar se mi zdi, da so perspektive
Ptuja le dobre, da pa bcT eno-
stavno treba vzdržati.'Vsi sku-
paj nimamo druge izbire, kot da
se v teh zaostrenih razmerah
borimo in vzdržimo. Mislim, da
se tudi Ptuju tako kot Sloveniji
obetajo boljši časi."
MAJDA GOZNIK
Piše: FRANC FIDERSEK — 24.
Naša jubileja
z Baumanom si takrat nisva
znala prav razlagati, kaj vse to
pomeni. Slišal sem le pripombo
enega od mari-
borskih novi-
narjev, da "Sta-
ne krepko za-
govarja tehno-
krate!" Zadeva
mi je postala ra-
zumljivejša čez
nekaj dni, ko je
bilo jevno obja-
vljeno, da je
Stane Kavčič mandatar oziroma
kandidat za predsednika repu-
bliškega izvršnega sveta.
Njegove besede in žuganje
novinarjem sem si zapomnil in
bil previdnejši zlasti pri pisanju
besedil za "srečanja humori-
stov" in tudi pri drugih po-
ročilih in zapisih o delu v pod-
jetjih. Pa vseeno je vse bolj na-
stajala splošna klima, ki je pri-
vedla do tega, da smo kritiko in
satiro v radijskem programu vse
bolj opuščali. Podobno je bilo
tudi pri drugih lokalnih radij-
skih postajah.
To navajam predvsem zato,
ker primer v Ptuju ni bil izjema,
temveč je bilo podobno tudi
drugje, le da je v Ptuju zaradi
nekaterih okoliščin to prišlo
močneje do izraza.
NEPOSREDEN POVOD
Februarja 1968 je bila obja-
vljena "Informacija izvršnega
komiteja CK ZKJ o aktualnih
problemih komunikacijskih
sredstev". V njej je bila po usta-
ljeni praksi najprej ugotovitev,
da so "burni procesi reforme za-
jeli tudi sredstva javnega komu-
niciranja". Našteto je, kaj vse je
tisk dosegel, in ugotovljeno,
"da so novinarji postali vplivni
družbenopolitični delavci". Sle-
di poduk, da "takšne spremem-
be ustvarjajo nove dimenzije
kvalitete družbene odgovornosti
tiska", in tako naprej fraze, ki
se vlečejo kot čreva, ki ne pove-
do nič konkretnega, omogočajo
pa, da si jih lahko vsak dema-
gog tolmači po svoje.
To informacijo je v skrajšani
obliki in nekoliko prirejeno ob-
javil tudi Tednik v 12. številki z
dne 22. 3. 1968. Objavljena je
bila zato, ker so v uredništvu že
čutili nekatere pritiske.
Kaj se je med tem dogodilo?
Po izidu omenjene informacije
IK CK ZKJ se je v Ptuju sestal
občinski politični vrh. Kdaj in kje,
ne vem, ker zapisnikarja na tem
sestanku ni bilo. Za vsebino dogo-
vora sem postopoma zvedel po
delčkih, iz katerih sem si kot mo-
zaik sestavil celoto. Bila je neka-
ko v naslednjem: Po vzgledu Celja
in Murske Sobote naj bi tudi v
Ptuju časnik in radio združili v
enotni zavod. Direktorja in uredni-
ka pri Tedniku in radiu nimata do-
voljšnjih kvalifikacij, da bi bili
"vplivni družbenopolitični delav-
ci", zato so potrebne kadrovske
okrepitve. Dogovorili so se za na-
slednjo rešitev: po združitvi v
enotni zavod naj bi bil direktor in
glavni urednik Franc Tetičkovič,
odgovorni urednik obeh medijev
pa novinar Peter Potočnik. Ker
Branko Gorjup ni želel več kandi-
dirati za mesto sekretarja komite-
ja, naj bi bil kandidat za to funkci-
jo Zdravko Turnšek ... To je bila
glavna vsebina tistega dogovora.
Delno me je z njegovo vsebino
seznanil Franc Tetičkovič, pač bolj
zaradi tega, da ne bom preveč pre-
senečen, če ne bom več odgovorni
urednik radia. Osebno me to ni pre-
senetilo niti ne prizadelo, saj me je
urednikovanje le čez mero obre-
menjevalo pri rednem delu in opra-
vljanju drugih dolžnosti. Tedaj sem
bil tudi tajnik občinskega odbora
sindikata družbenih dejavnosd. Ta
sindikat je združeval zaposlene v
.šolstvu, zdravstvu, kulturi, državni
upravi in pravosodju. Prav v tistem
času smo imeli izjemno veliko dela
z upravičeno nezadovoljnimi pro-
svetnimi delavci, ki so pripravljali
prekinitev pouka.
Novinar Peter Potočnik je o
vsebini tajnega dogovora v ož-
jem občinskem političnem vrhu
podrobno seznanil direktorja
Antona Baumana, ker je mislil,
da ga bo pridobil za podporo
omenjeni združitvi, saj mu je
dokazoval, da bo Tednik s tem
le pridobil, izgubili pa bodo ne-
kateri pri radiu. Občinskim po-
litikom je tedaj šlo dejansko le
za Tednik, ki je bil samostojni
zavod, redio pa le delovna enota
SZDL, zato bodo z njim lahko
opravili. Toda ušteli so se.
Anton Bauman je o zadevi ta-
koj obvestil upravnika radia
Franca Plohla, čeprav sta sicer
bila vsak na svojem bregu, tedaj
pa ju je skupna nevarnost zdru-
žila. Kakšne so bile reakcije
med člani kolektiva Tednika, mi
ni znano, opišem naj le primer
sestanka kolektiva radia.
Upravnik Franc Plohi je skli-
cal sestanek vseh članov kolek-
tiva radia, menda je bilo 25.
marca 1968 dopoldne. Navzo-
čih je bilo vseh 7 članov, pova-
bili pa so tudi mene kot odgo-
vornega urednika. Plohi je ves
razburjen povedal glavno vsebi-
no dogovora v občinskem poli-
tičnem vrhu in ob tem stresel
bes na posamezne funkcionarje.
Malo je zameril tudi meni, ker
sem nekaj iz tega dogovora zve-
del, pa mu nisem takoj nesel na
nos. Vsi člani kolektiva so
upravnika podprli in bili odloč-
no proti združitvi. Z njimi sem
tudi sam soglašal in obrazložil,
zakaj informacije, ki mi je bila
posredovana, osebno nisem raz-
našal.
Ta burni sestanek je trajal več
kot dve uri. Zapisnikarica je bi-
la uslužbenka radia Terezija Po-
dlesnik, radijski tehnik Ciril
Jurkovič pa je še vklopil ma-
gnetofon — ne vem, ali zato, da
bi imela zapisnikarica lažje de-
lo, ali pa je bilo v ozadju kaj
drugega. Tako je bilo posneto
vse povedano v jezi in razbur-
jenju. Največ je govoril sam
upravnik Plohi, izrekel precej
krepkih na račun posameznih
funkcionarjev v stilu, "da si po
pisarnah jajca čohajo" in po-
dobno. Od vsakega navzočega
je zahteval tudi jasno izjavo, da
je proti združitvi in^ proti ka-
drovski spremembi. Še isti dan
popoldne je prišel v pisarno ra-
dia Zdravko Turnšek, predsed-
nik SZDL, in zahteval od
računovodkinje Martine Kampl,
ki je spravila magnetofonski
trak v blagajno, da mu ga izro-
či. To je tudi storila, čeprav jih
je pozneje od upravnika Plohla
krepko slišala. V opravičilo
Martmi Kampl naj zapišem, da
je bila po končani ekonomski
srednji šoli deset let zaposlena
v ptujski podružnici SDK, ki je
bila pod zvezno upravo in je v
njej vladala stroga hierarhija.
Zaradi zmanjšanja števila zapo-
slenih je bila s 15. 3. 1967 na-
meščena kot računovodkinja pri
radiu Ptuj, dejansko proti volji
upravnika. Namestilo jo je pred-
sedstvo SZDL, saj je bil radio
njihova delovna enota, zato je
bila za svoje delo tudi njim od-
govorna. Izročitev magnetofon-
skega traku je bilo zanj dejanje
po naročilu predstojnika. Dan
ali dva za tem so se v pisarni
predsednika občinskega odbora
SZDL zbrali vsi funkcionarji v
občini, od občinske skupščine
do vseh družbenopolitičnih or-
ganizacij. Povabili so tudi jav-
nega tožilca Jožeta Friedla. Če-
prav je pojasnil, da magneto-
fonski trak ni pravnomočno do-
kazilo za sodišče; je predvajanje
traku vseeno poslušal do kraja.
Ne bom opisoval tistega, kar
sem pozneje od raznih strani
slišal, kaj so govorili posamez-
niki med predvajanjem, tudi za-
ničevalno, na moj račun, bi pa
iz tistega bilo moč napisati
prvorazredno burlesko.
Medtem sem po telefonu do-
bil sporočilo, da so na nekaterih
osnovnih šolah v občini učitelji
prekinili pouk in da učenci po
ulicah in cestah veselo vriskajo
proti domu. Nekateri občani so
tudi opozarjali, da staršev ni do-
ma, zato otroci ne morejo v sta-
novanje. Kot tajnik sindikata
družbenih dejavnosti sem za
priprave na demonstrativno pre-
kinitev pouka vedel, nisem pa
računal^ da bo do tega v resnici
prišlo. Šel sem na SZDL, da bi
politikom povedal, kaj se je v
šolstvu začelo. Uslužbenka mi
je povedala, da v predsednikovo
sobo ne sme nihče, zato je ene-
ga od funkcionarjev poklicala
ven, da sem ga obvestil o doga-
janju. Zamahnil je z roko in
odšel nazaj ... Vsi so do konca
ostali v sobi; kaže, da jim je bi-
lo poslušanje traku in dogovor,
kaj na podlagi tega podvzeti,
važnejše kot štrajk učiteljev.
Univerza na Ptuju
Pred leti sem napisal v Tedniku
svojo vizijo razvoja Ptuja pod na-
slovom "Kod te vodi pot, Ptuj?"
Pisal sem o mestu in primestnem
avtobusnem prometu, o poklic-
nem gledališču, o ptujski univer-
zi, o kompjuterizaciji Tednika, o
ptujskih televiziji, o hotelskem
naselju v ptujskih termah in še o
čem. Z zadovoljstvom ugotavlja-
mo, da se vse vizije ob delovanju
prizadevnih posameznikov ure-
sničujejo ali so se že uresničile,
čeprav so pred leti nekateri ta-
kratni bralci mislili, da so moje
vizije velika utopija.
Danes bom pisal o ptujski
univerzi, ki je v zametku že pri-
sotna na Ptuju; to daje slutiti,
da bo Ptuj vendarle nekoč pravo
univerzitetno mesto, kar ga bo
zelo povzdignilo v duhovnem in
kulturnem smislu.
Čeprav sem bil pet let docent na
mariborski univerzi, se ne nav-
dušujem, da bi se ptujska univerza
— če želi biti avtonomna — na-
slanjala na mariborsko univerzo.
V interesu Mariborčanov je nam-
reč, da nimajo v svoji neposredni
bližini konkurenčne univerze. Za-
to bi se morala bodoča ptujska uni-
verza na začetku, v obdobju svoje-
ga zorenja, nasloniti na ljubljan-
sko, zagrebško in graško univerzo.
Imeti bo morala izobraževalne
programe, ki ne bodo zajemali
mnogo študentov, pač pa bodo
zahtevali kvaliteto. Najlažje je to
realizirati v okviru privatne uni-
verze, na kar spominja študij, ki
že danes poteka v okviru Ljudske
univerze Ptuj.
V okviru ptujske univerze na
Mestnem trgu 2 na Ptuju poteka
namreč študij za poslovno šolo,
ki ga vodi Ekonomska faklteta
iz Ljubljane. Na Ptuju študira in
opravlja izpite več kot sto štu-
dentov, profesorji (univerzitet-
ni) pa prihajajo iz Ljubljane.
Kljub temu da opravljajo zaen-
krat študenti svoje študijske ob-
veznosti le v okviru prvega letni-
ka, je to zametek visokega šolstva
na Ptuju. Pričakujem, da se bo le-
to razvijalo v smeri osamosvajanja
in avtonomije ptujskega visokega
šolstva, če ne prej, pa vsaj po letu
2000. Kako bo vse to potekalo, je
težko napovedati, drži pa, da bo
treba na Ptuju obdržati in vanj pri-
vabiti sposobne, izobražene ljudi,
ki bodo znali razmišljati s svojo
glavo in ki bodo v okviru univerze
izobraževali samostojne, sposobne
izobražence.
S tem se bo dvignila kulturna
raven Ptuja, saj bo ptujska univer-
za sevala v prostor okoli sebe du-
hovno moč. In to si Ptuj kot mesto
z dolgo kulturno tradicijo tudi za-
služi, korist od tega pa bo poleg
Ptuja imela tudi vsa regija.
Dr. Adolf Žiže, dipl. inž.
8 — FESTIVAL RADIJSKIH POSTAJ
4. NOVEMBER 1993 — TEDNIK
ČETRTI FESTIVAL RADIISKIH POSTAI SLOVENIJE - PTUJ '93
Za boljše razumevanje in sodelovanje
Starosta slovenskih mest je skupaj z motelom Podlehnik konec minulega tedna gostil novinarje radijskih postaj Slovenije. Prireditev, ki je bila tekmovalna, je potekala v organi-
zaciji Zavoda Radio—Tednik Ptuj in Združenja radijskih postaj Slovenije. Bilo je veliko medsebojnih srečanj, izmenjave izkušenj, spoznavanja problemov in uspehov drugih ter
prijateljskih pogovorov, ki so najboljša podlaga za dobro medsebojno razumevanje in sodelovanje.
Skupščina Združenja radijskih postaj Slovenije
Ni naključje, da je četrta ra-
dijska mreža, kot imenujejo
programe dvaindvajsetih radij-
skih postaj Slovenije, kolikor
jih v zdmženju sodeluje, pričela
svoj festival ravno 28. oktobra,
na praznični dan slovenskega
radia. Vse te radijske postaje
Slovenije so s sprotnim poro-
čanjem s terena dale velik pri-
spevek v vojni za Slovenijo
pred dvema letoma, kai- bi da-
nes mnogi radi pozabili.
Letos je v tekmovalnem de-
lu sodelovali trinajst radijskih
postaj: Radio Študent iz Lju-
bljane. Koroški radio Slovenj
Gradec. Radio MARŠ iz Mari-
bora, Radio Trbovlje, Radio
Velenje, Radio Žiri, Radio
Sevnica, Radio Celje, Radio
Triglav Jesenice. Radio Glas
Ljubljane, Radio Kranj in Ra-
dio Ptuj. V tekmovalnem«delu
letos nista sodelovali dve naj-
močnejši radijski postaji^ —
Radio Murska Sobota in Šta-
jerski val Radio Šmarje pri
Jelšah.
"To so bili pravi študijski
dnevi." je ob koncu tridnevnih
srečanj povedal direktor Ko-
roškega radia Slovenj Gradec
Franc Murko, organizator
lanskega, tretjega festivala. Še
nikoli ni bilo v času poslušan-
ja posameznih oddaj tako de-
lovnega vzdušja. Skoraj brez
i/jeme so \si sodelovali pri tej
ali oni /\rsli. si ob poslušanju
nabirali i/kušnje. ocenjevali,
kaj jc dobro ali pa slabše kot
pri njih.
\'se pa le niHiilo samo v tek-
movanju. Mnogi so bili v Ptuju
pi\ ič, zato so jih haloški griči,
ki so jeseni najlepši, očarali.
Ogledali so si viničarski muzej
na Gore i. muzejske zbirke na
ptujskem gradu, z letalom so sej
popeljali nad Ptujem in okolico, j
in kar je v Ptuju že skoraj ob-j
\e/no. ogledali so si ptujsko j
vinsko klet  in pokusili nekaj j
njenih dobrot. ]
SKUPŠČINA
ZDRUŽENJA RADIJSKIH
POSTAJ SLOVENIJE
Uradni del so pričeli s
Skupščino radijskih postaj Slo-
venije, kjer je prisotne pozdra-
vil Haimo Hammer, inženir za
radijsko tehniko, predstavnik
generalnega pokrovitelja festi-
vala — firme Siemens iz Avstri-
je, ki je ob svojem delu sprem-
ljal razvoj radijske tehnike v
zadnjih tridesetih letih.
Novinarje in druge zaposlene
na manjših radijskih postajah
Slovenije v tem času žulijo trije
zakoni: o javnih glasilih, RTV
in telekomunikacijah (pa še
kakšen). Ravno o slednjem je
med drugim govoril direktor
Oddajnikov in zvez ing. Polde
Cregorae in povedal, da je Za-
kon o telekomunikacijah že za-
gledal luč sveta. Izvedeli pa
smo. da se njihov del nekdanje
RTV Ljubljana nahaja v dokaj
čudnem položaju. V prvi vrsti
zaradi predpisov, ki jih je izdala
vlada konec 1991. leta, ko Od-
dajniki in zveze ne delijo več
frekvenc posameznim radijskim
postajam, pač pa to opravlja Re-
publiška uprava za telekomuni-
kacije. Drugo pa so razmere, ki
vladajo znotraj RTV hiše. "Tudi
pri nas smo pričeli lastninjenje.
Z Zakonom o javnih gospodar-
skih službah so vsi oddajniki,
tudi tam. kjer so radijske posta-
je sanic prispevale denar,
podržavljeni. Pri nas smo sicer
želeli, da bi ostali v naši lasti,
vendar z glavo skozi zid ne mo-
remo.' Zato se sedaj dovoljenja
Republiške uprave za telekomu-
nikacije glasijo na posamezno
radijsko postajo. V naši lasti je
ostal skupni antenski sistem in
vse. kar ima karkšnokoli /ve/o
z nacionalnim proiiramom," je
dodal Polde Gregorač.
Frane Murko iz Koroškejja
radia je načel problem močnih
oddajnikov naših sosedov, ki
dobesedno "streljajo" prek naŠe
Direktor Zavoda Radio — Tednik Ptuj izroča priznanje direktorju Radia
Ziri
Generalni pokrovitelj če-
trtega festivala radijskih
postaj Slovenije Je bil Al-
bin Promotion — Siemens
Avstrija, pokrovitelji pa
gostišče Gorca, Kmetijski
kombinat Ptuj — Vinar-
stvo, Skupščina občine
Ptuj in Elrad Gornja Rad-
■ gona.
Novinarji so si ogledali tudi muzejske zbirke na ptujskem gradu
države. Ko pa zaprosijo za novo
frekvenco male radijske postaje,
naletijo pri Republiški upravi za
telekomunikacije na sto in več
ovir za pridobitev soglasja, češ
da se morajo o določeni frek-
\enci dogovoriti s sosedi, bodisi
z Avstrijo, Italijo, Madžarsko
ali Hr\aŠko. Naši sosedje nas o
tciii nič ne sprašujejo, temveč
postavljajo močne oddajnike in
/ njimi motijo programe na
naših frekvencah.
Slišati je bilo tudi, da imajo
marsikatere težave okoli frek-
venc in pritožbe pri ustreznem
meditarodnem uradu v Žene\ i
dolgo brado, kajti Beograd do
leta 1991 pri njih ni prijavljal
vsaj okoli 70 odstotkov frek-
\enc. To pomeni, da naša drža-
va nima pra\ ice do pritožb, do-
kler se ne registrariramo v tako
imenovanem Mastres registru.
Šele potem lahko pritožbe uvel-
javimo.
V nadaljcN aiiju skupščine je
urednik Radia ()gnjišče Franci
Trstenjak seznanil prisotne o
sodelovanju radijskih postaj
Slovenije pri skupni akciji
"Klic dobrote", ki bo 25. no-
vembra ob 16. uri v dvorani Go-
lovec v Celju, posvečen pa bo
mednarodnemu letu družine.
Na skupščini so- imenovali
Branko Smole iz Radia Triglav
/ Jesenic za novo članico izvr-
šilnega odbora Združenja radij-
skih postaj Slovenije. Dogovo-
rili pa so se še. da bi skupne od-
daje četrte radijske mreže raz-
širili iz političnih Še na druge
oddaje.
Ker praznuje Radio Celje pri-
hodnje leto 40 let delovanja in
je druga najstarejša lokalna ra-
dijska postaja Slovenije, je njen
glavni in odgovorni urednik
Mitja Umnik predlagal, da bi
bil prihodnji, peti festival pri
njih v Celju.
DRNOVŠEK SE JE
SPRETNO IZOGIDAL
NOVINARSKIM ČEREM
Posebej slovesno je bilo ob
obisku predsednika slovenske
vlade dr. Janeza Drnovška. Ne-
posredni prenos tiskovne konfe-
rence so poslušali po vsej Slo-
veniji. Novinarji, ki so sodelo-
vali na tiskovni konferenci, so
slovenskemu premierju posta-
vljali številna vprašanja, prav
tako pa tudi poslušalci.
TEKMOVALNI DEL
FESTIVALA
v petek in soboto sta žiriji, ki
sta bili sestavljeni iz neodvisnih
strokovnjakov, ocenjevali novi-
narske zvrsti. V tekmovalnem
delu je sodelovalo trinajst radij-
skih postaj v sedmih novinar-
skih zvrsteh. Nekatere radijske
hiše se niso preizkusile v vseh
kategorijah.
Žirija, ki so sestavljali Igor
Savič, urednik Stopa Ljubljana,
Silvo Teršek, Radio Ljubljana,
in Boris Dolničar, glavni ured-
nik Kmečkega glasa, je ocenje-
vala osrednjo dnevnoinforma-
tivno oddajo, komentar in re-
portažo. Pri informativnih odda-
jah so ocenjevali tako vsebinske
elemente, kot sta družbena rele-
vantnost in izbor tem, kot tudi
upoštevanje novinarskih in me-
dijskih zakonitosti. Žirija za
najboljšo i/braja informativno
oddajo radia Žiri, in to predv-
sem zaradi ustrezne obravnave
dogodkov, ki so pomembni za
vsakodnevno življenje ljudi \
lokalnih skupnostih. Drugo me-
sto sta zasedli dve radijski po-
staji, in sicer Radio Celje in
Koroški radio Slovenj (Gra-
dec. Naša radijska postaja je bi-
la na četrtem mestu.
Komisija je določila /a naj-
boljši komentar Marka \'re-
čica s Koroškega radia Slo-
venj Gradec, ki je zelo relevan-
tno družbeno tematiko izposta-
vil na izraziti analitično aMor-
ski pristop. Na drugem mestu je
radio (ilas Ljubljane, naša a\-
torica Nataša Vodušek pa se je
uvrstila na četrto mesto.
Pri ocenjevanju radijskih re-
portaž je komisija occnje\ala
\ eč elementov, posebej pa je bi-
la pozorna na izbor tematike,
sporočilnost, izvirnost novinar-
skega pristopa in izrabo možno-
sti, ki jih ponuja radijski medij.
Pri tem je za najboljšo repor-
tažo i/brala oddajo z naslovom
Skriti mikrofon — gobe avtor-
je\ Petje Kogovšeka, Grcforja
Miheliea in Tomaža Čopa z
Radia Triglav Jesenice. Komi-
sija je z \eliko mero enotnosti
ugotovila, da gre za izbor izvir-
ne tematike z aktualno sporočil-
nostjo. Pri tem so dobro upora-
bljeni radiofonski elementi, ki
prispevajo k avtentičnosti in
prepričljivosti sporočila.. Drug;a
je bila reportaža, ki sojo pripra-
vili na radiu Sevnica.
Druga komisija, ki so jo se-
stavljali Tomo Pire, urednik
Radia Slovenija, Miran Sattler,
upokojenj urednik Stopa, in
Andrej Šifrer, samostojni kul-
turni delavec, je na festivalu
ocenjevala radijske izdelke po-
sameznih postaj v naslednjih
kategorijah: reklamni spot. sa-
moreklamni spoti, glasbene od-
daje ter kontaktne oddaje. V
vsaki kategoriji je prav tako do-
ločila pet zaporednih oddaj ali
spotov, ki so se uvrstile od 1. do
5. zaporednega mesta.
Med vsemi Štirimi je bila naj-
bogatejša kategorija reklamnih
spotov, saj je žirija poslušala
več kot dvajset spotov. Izmed
vseh se je odločila za spot Ra-
dia Kranj pod naslovom Lisja-
ki. Li.sjaki so spot. v katerem je
žirija našla veliko mero izvirno-
sti, dobro in jasno izraženo spo-
ročilno misel. Spot je preplet
pronicljive besedne igre in do-
bre glasbene opreme. Od večine
drugih ga po mnenju žirije loči
izvirnost pri podajanju informa-
cije. Drugi pa je bil spot žirij-
skega radija.
S samoreklamnimi spoti je
sodelovalo dvanajst radijskih
postaj. Povečini so njihovi spoti
naravnani humorno in izvirno,
čeprav so po mnenju komisije
ponavadi predolgi za informaci-
jo, ki jo sporočajo. Nekatere ra-
dijske postaje uporabljajo za
svojo identifikacijo preveč ste-
reotipne in premalo sporočilne
spote. Pri samoreklamnem spo-
tu je največjo mero duhovitosti,
izvirnosti in najasnejšo sporo-
čilnost dosegel samoreklamni
spot Radia Triglav z Jesenic. V
njem je tudi prikupna zveza be-
sednih iger ter zvočnih in gla-
sovnih efektov.
Od vseh glasbenih oddaj je
izstopala oddaja Nekoč sem
začela poslušati glasbo, ki so
jo pripravili na radiu Žiri. Od-
daja je zasnovana na spominih
dekleta ob prvih srečavanjih z
magičnim svetom glasbe. Ob iz-
virnih besedilih prehaja skozi
generacijska obdobja poslušan-
ja posameznih glasbenih zvrsti.
Izmed vseh poslušanih kon-
taktnih oddaj, ki jih je bilo kar
veliko, je žirija trikrat poslušala
Radijsko poroto, kontaktno od-
dajo Radia Ptuj. Zmagala je
kontaktna oddaja naše radij-
ske postaje, ki sta jo jjripravi-
la Darja Luknian-Zunee in
Rado Skrjanec. Žirija se je
zanjo odločila i/ več razlogo\.
Ko so oddajo poslušali prvič, je
izzvenela humorno. po večkrat-
nem poslušanju pa zadobi re-
snično poanto današnjih dni.
Tema oddaje je jasna, oprijem-
ljiva in težka. Poslušalci v radij-
ski poroti odgovarjajo na to. ka-
ko se v družinah razraščajo od-
nosi in relacije mačehe in pa-
storka, očima in pastorke. Vrhu-
nec Radijske porote pa je prav
gotovo otroška anketa, v kateri
otroci odgovarjajo na vprašanje,
kako sprejti tujega človeka, ki
se pojavi ob materi ali očetu.
Na drugo mesto pa se je uvrstil
Radio Kranj z oddajo Na
vrtiljaku, ki jo je \odila Roma-
na Krajnčan.
Vsi izdelki, s katerimi so ra-
dijske postaje sodelovale na
tekmovanju, so. kot je to že tra-
dicija, bile izbrane v tekmoval-
nem tednu.
FESTIVAL JE USPEL
Ob koncu festivala smo
vprašali za mnenje o poteku te-
ga druženja letošnjega organiza-
torja direktorja Zavoda Radio
— Tednik Ptuj Franca Lačna,
direktorja Koroškega radia Slo-
venj Gradec Franca Murka, or-
ganizatorja tretjega festivala, in
Mitjo Umnika, glavnega in od-
govornega urednika Radia Cel-
je, ki kandididira za petega.
Franc Lačen: "Festival je po-
tekal normalno. V tem času smo
veliko povedali o nas samih in
tudi o drugih. Obiskali so nas
ljudje, s katerimi smo se popo-
varjali o našem bodočem statu-
su, kajti želimo, da bi bila zako-
nodaja do nas poštena. Tega pa
ne bi mogli vedno trditi, saj
opažamo, da se lokalnim in re-
gionalnim radijskim postajam
ne daje tistega pomena, kot jim
gre. Mi predstavljamo četrto ra-
dijska mreža, s katero pokriva-
mo celotno Slovenijo, ki ima
veliko poslušalcev, zato so naše
skupne oddaje zelo odmevne.
Načrtujemo, da bi jih bilo še
več in da bi imele različne obli-
ke. Četrti festival je pokazal, da
je takšno druženje potrebno, saj
smo se v stroki vsi nekaj
naučili."
Franc Murko: "Lepše je bili
udeleženec kot pa organizator,
kar je izredno naporno. Festival
radijskih postaj Slovenije se do-
grajuje in postaja najpomem-
bnejša dejavnost združenja.
Njegova prihodnost je v radij-
skih študijskih dnevih, kjer bi
se drug od drugega naučili tisto
najboljše. V organizacijskem
pogledu postajajo lokalne radij-
ske postaje v Sloveniji izredno
pomembne in veliki brat Radio
Slovenija nas mora čedalje bolj
upoŠte\ati. Četrta mreža je do-
kazala, da smo sposobni skup-
nih programov, ki pa morajo
dobiti drugo vsebino, tako da ne
bomo gostili samo politikov.
Zakaj ne bi imeli skupnih noč-
nih programov, raznih propa-
gandnih oddaj in drugo, skratka
možnosti je ogromno."
Mitja Umnik: "Našo proš-
njo, da bi bili organizatorji pe-
tega festivala radijskih postaj
Slovenije, smo evidentirali že
februarja letos na slovenje-
graških Kopah. Uradno še ni
potrjeno, ali nam bodo zaupali
organizacijo petega festivala
ali ne. Za organizacijo imamo
nekaj dobrih razlogov, mednje
pa sodi štiridesetletnica Radia
Celje, ki jo bomo praznovali
prihodnje leto. Organizacija
takšnega festivala je breme, ki
pa je sočasno prispevek skup-
nosti naših radijskih postaj."
Vida Topolovec,
Marija Slodnjak
Foto: M. Ozmec in J. Bračie
Tomo Pire, glasbeni urednik Radia Slovenija, izroča Radu Skrjancu z
Radia Ptuj nagrado za najboljšo kontaktno oddajo "Radijska porota",
ki sta jo^ripravjla skupaj z novinarko Darjo Lukman-Žunec.
TEDNIK
4. NOVEMBER 1993
OD TOD IN TAM — 9
LETNA SKUPŠČINA MARIBORSKE
TURISTIČNE ZVEZE
V turizmu potrebuješ
vsakodnevni izziv
PRAVILNA PROMOCIJA KRAJA JE KDKN POUDAR-
KOV BODOČE LOKALNE SAMOUPRAVE • TURI-
STIČNE ZVEZE — KOORDINATORJI DRUŠTVENIH
DF:jAVNOSri • TEŽKO DOLOČITI MEJO MED PRO-
FESIONALIZMOM IN LJUBITELJSTVOM • TURI-
ZEM — ALTERNATIVA PREŽIVETJA
Minuli četrtek je v hotelu Piramida v Mariboru (nekdanji Tu-
rist) potekala deveta volilna skupščina Mariborske turistične
zveze, ki povezuje občinske turistične zveze in društva z ob-
močja Maribora, Pesnice, Lenarta, Ormoža, Ptuja, Slovenske
Bistrice in Ruš. Poleg delegatov posameznih turističnih zvez in
društev so bili prisotni še predstavniki Gospodarske zbornice
za Podravje, predsednik TZ Slovenije dr. Marjan Rožič ter sve-
tovalec ministra za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije
za področje turizma Stane Bizjak.
"Mariborska turistična zveza
povezuje 37 turističnih društev
in drugih, krog zanimanja za so-
delovanje pa se nenehno širi. V
ustanavljanju so nova turistična
društva, v že obstoječih se po-
večuje število članstva, posebno
mladine. Dejavnost MTZ in TD
na območju regije je bila usmer-
jena predvsem v organizacijo
kulturnih in turističnih priredi-
tev s prikazovanjem izvirnih
ljudskih običajev, obrti in kuli-
narike. Društva pa skrbijo tudi
za čistočo in urejanje kraja,
ohranjanje kulturne in naravne
dediščine, promocijo turističnih
kulturnih in naravnih zanimivo-
sti ter gostoljubnost," je med
drugim povedal ob zajetnem po-
ročilu o štiriletnem delovanju
MTZ dosedanji predsednik Ja-
nez Pograjc.
Na četrtkovi skupščini .so za
predsednika izvolili Antona Rou-
sa, predsednika IS občine Mari-
bor, za podpredsednika pa Janeza
Pograjc, ki bo imel v prihodnje na
skrbi področje društvene dejavno-
sti, ter Milana Ledineka, pod-
predsednika IS občine Pesnica, i
bo skrbel za mednarodno sodelo-
vanje in razvoj turizma na kmetih.
Izvoljen je bil tudi 19-članski
izvršilni odbor MTZ ter predsed-
niki komisij, ki po sklepu
skupščine postanejo člani izvršil-
nega odbora.
Stane Bizjak je v razpravi po-
udaril, da je potrebno na zakono-
dajnem področju v turizmu narediti
red. Problem je turistična taksa in
nered, ki je priosoten pri njenem
plačevanju, saj ni pravega nadzora.
Da bi postala taksa za občine trajen
vir finansiranja turističnih dejavno-
sti, največkrat ne poskrbita zadosti
niti SDK niti javne finance.
Predsednik Turistične zveze
Slovenije dr. Marjan Rožič je
poudaril, da je MTZ v zadnjih
letih vendarle naredila marsikaj.
Omenil pa je, da morajo v turi-
stičnih društvih posvetiti večjo
pozornost osveščanju ljudi za
turizem in turistično dejavnost.
Večjo pozornost je potrebno po-
svetiti delu z mladino v turi-
stičnih podmladkih in krožkih
na šolah. Od tega je tudi odvi-
sno, kako se bodo bodoče gene-
racije oprijemale turizma kot
življenjske perspektive, kot
možnosti zaslužka, zagotavljan-
ja socialne varnosti zase in za
družino. Po njegovem je po-
membno širiti krog turističnega
delovanja na podeželje, kjer je
ponudba izredno široka, saj so
tod na voljo lovni turizem, vin-
ske ceste, ki jih v Sloveniji pre-
moremo kar 18, turistične kme-
tije, kolesarjenje, reke, jezera in
vrsta drugega, česar pri turi-
stični ponudbi Slovenije ne
kaže zanemarjati.
Vida Topolovec
PROJEKT IZDELOVANJA TURISTIČNIH SPOMINKOV VSE
BOLJ ODMEVEN
Motivi Ptuja na viziticali
Blizu dvajset udeležencev štirih projektov javnih del v
okviru ptujskega turizma pomembno prispeva k iz-
boljšanju njegove ponudbe. Letošnje aktivnosti na po-
dročju turizma v ptujski občini gradijo predvsem na po-
nudbi: turistu, ki pride v Ptuj, je treba čim več ponuditi.
Naravno bogastvo, kulturne in druge danosti so premalo,
da bi lahko kraj živel od turizma. Cim več ponudbe je po-
trebno tudi prodati.
Nastajajo novi izdelki Ptuja,
ki "prodajajo" Ptuj, obenem pa
zaposlujejo ljudi. Občinski mi-
nister za turizem Peter Vesen-
jak je povedal, da imajo v
ognju več projektov. Nekateri
se že uresničujejo, nekatere pa
šele pripravljajo. V prejšnjem
tednu so v TIC-u pričeli proda-
jati vizitke z motivi Ptuja, ki jih
lahko uporabimo ob različnih
priložnostih: kot obvestilo, va-
bilo in tudi kot elegantnejšo
razglednico. Ker gre v bistvu za
unikatne izdelke, je tudi cena
višja: ena stane 230 tolarjev.
Vizitke s fotografijami Ptuja
je izdelal znani ptujski fotograf
Lojze Petrovič, ki so ga v TIC-
u zaposlili v okviru javnih del v
turizmu in bo za Turističnoin-
formativni center opravljal vse
potrebne  fotografske   storitve.
Vizitka z motivi Ptuja bo na
prodaj v več različicah: kot bar-
vna fotografija na papirju in z
lesenim okvirčkom ali pa kot
tonirana slika s priokusom stari-
ne. Kmalu bodo začeli pripra-
vljati tudi katalog celovite turi-
stične ponudbe Ptuja, organizi-
ranim skupinam turistov pa
pričeli ponujati tudi fotografske
storitve. Lojze Petrovič jih bo
na njihovo željo fotografiral,
zatem pa jim izdelane fotografi-
je ponudil v odkup.
Projekt turističnih spominkov
Ptuja, pri katerem dela tudi Ivan
Brač, ki izdeluje izdelke iz gli-
ne, je pomemben tudi zato, ker
gre v bistvu za predloge ljudi,
ki jih le-ti uresničujejo s po-
močjo TlC-a, hkrati pa dajejo
identiteto Ptuju.
MG
Vizitke Ptuja, ki jo je izdelal Lojze Petrovič. Foto: L. Petrovič
S PETROM VESENJAKOM O USTANOVITVI PODJETJA POETOVlO VIVAT
Posten odnos do javnosti - pogoj za uspešno delo v turizmu
PTUJSKI TURISTIČNOINFORMATIVNI CENTER MED NAJBOLJŠIMI V SLOVENIJI • STUDIO MARKETING
— ZAUPANJA VREDEN PARTNER • OD MANJŠIH PROJEKTOV K VEČJIM • OBČINSKI TURISTIČNI MINI-
STER NE BO DIREKTOR NOVEGA PODJETJA • PRI USTANOVITVI PODJETJA POETOVlO VIVAT NE GRE
ZA NEČEDNE POSLE
Turističnoinformativni center
Ptuj dobro leto po ustanovitvi še
vedno deluje v okviru Turistične-
ga društva Ptuj. Ena velikih po-
manjkljivosti v delovanju ptujske-
ga turizma je organiziranost. S
strategijo razvoja turizma je bila
sprejeta tudi nova organiziranost.
Jedro organiziranosti ptujskega tu-
rizma naj bi predstavljala TIC in
turistična skupnost Ptuja, opera-
tivno združena v okviru TlC-a.
Ker pa nova turistična zakonodaja,
ki bi omogočila nastanek turistič-
nih skupnosti v Sloveniji, ni bila
sprejeta, je bilo potrebno najti po-
dobno strokovno rešitev. V izvrš-
nem svetu jo vidijo v ustanovitvi
podjetja za razvoj Ptuja, ki se bo
zlasti ukvarjalo z razvojem turiz-
ma in ki predstavlja višjo stopnjo
organiziranosti. Podjetje se bo ob
osnovni turističnoinformacijski,
kulturnoorganizacijski in promo-
cijski dejavnosti ukvarjalo tudi s
trženjem projektov, povezanih z
razvojem Ptuja, ki bi tudi prinašal
dobiček. Uporabili bi ga za rein-
vestiranje v razvojne projekte,
promocijo in podobno. Del osnov-
ne dejavnosti pa bi se še naprej fi-
nanciral proračunsko, tako kot je
to urejeno v drugih državah, kjer
so trdno odločeni, da bo promoci-
ja še vedno "državna" in da je ne
bodo privatizirali.
Tednik: Kako ocenjujete do-
sedanje poslovanje Turistično-
informativnega centra Ptuj?
Peter Vesenjak: "Če primerja-
mo poslovanje ptujskega TlC-a s
podobnimi centri v Sloveniji, lah-
ko ugotovimo, da je po deležu iz-
virnih prihodkov med najboljšimi
v Sloveniji. Takšne dejavnosti v
drugih mestih običajo le trosijo
javni ali skupno zbrani denar za
izvajanje informativno-promocij-
ske dejavnosti, manj pa se ukvar-
jajo s komercialno dejavnostjo.
Tako kot drugje v svetu smo tudi
mi pravočasno ugotovili, da mora-
jo biti turistično-razvojno-promo-
cijske organizacije v nekem de-
ležu izpostavljene trgu. S tem se
zagotavlja večja realnost in pravil-
na tržna usmerjenost njihovega
dela. Ugotovimo lahko, da so nas
v Sloveniji mnogokje posnemali
oziroma ugotovili podobno kot
mi, daje takšna organizacija v ne-
kem kraju potrebna. Prav zaradi
tega predlagamo ustanovitev turi-
stičnorazvojnega podjetja Poeto-
vio Vivat, katerega ustanovitelja
bi bila v začetku občina Ptuj in
Studio Marketing Ljubljana, ka-
sneje pa tudi druga zainteresirana
ptujska podjetja in obrtniki. To bi
zagotavljalo povezavo in koordi-
nacijo interesov javnega in zaseb-
nega (komercialnega) sektorja in
hkrati z javno razvojno funkcijo
tudi tržno usmerjenost takšne or-
ganizacije."
Tednik: Kako daleč ste že
pri organizaciji podjetja?
Peter Vesenjak: "Predlog usta-
novitvene pogodbe je izvršni svet
že potrdil, v nekaterih delih pa jo
bo potrebno še popraviti. Občina
bo ustanovitelj v 60 odstotkih,
Studio Marketing v 40."
STUDIO MARKETING -
ZAUMN£J£EDEN^^^ffl
Tednik: Zakaj je ustanovi-
telj Studio Marketing in ne
nekdo drug?
Peter Vesenjak: "Glede na govo-
rice o nepoštenih namerah ustanovi-
telja podjetja bi želel obrazložiti,
zakaj podjetje Poetovio Vivat sou-
stanavljamo skupaj s Studiem Mar-
keting. Pred dvema letoma smo sku-
paj pričeli snovati strategijo razvoja
turizma v Ptuju. Pripravili smo kon-
sistenten marketinški načrt razvoja
turizma, ki je dal že prve sadove.
Uresničujemo ga skladno z zasta-
vljeno strategijo. Cena, ki smo jo
Ptujčani plačali za njihove projekte
strateškega marketinga in obliko-
vanja, je nižja od cene, ki jo Studio
Marketing dosega na trgu. Njihovo
zanimanje za sodelovanje z nami je
bilo in je še vedno veliko. V Slove-
niji smo bili prvi in hkrati vzorčni
kraj, ki je pričel celovito načrtovan-
je in udejanjanje razvoja turizma na
ravni kraja. Posledica tega je tudi
dejstvo, da smo od takrat v turi-
stičnih krogih med najbolj opaženi-
mi ter smo aktivno vključeni v vsa
strokovna načrtovanja razvoja turiz-
ma na slovenski ravni. Dokaz za
uspeh in pravilnost izbrane poti so
tudi statistični podatki, ki jih dose-
gamo v zadnjem obdobju. Dosega-
mo pozitivno rast pri obisku do-
mačih in tujih turistov, prometu v
gostinstvu in prenočitvah.
Skupaj s Studiem Marketing ugo-
tavljamo, da bomo v Ptuju morali še
veliko narediti, preden bomo dosegli
kvalitetne cilje pri razvoju turizma.
Prav tako se zavedamo, da predv-
sem zaradi gospodarske krize ne bo
neomejenih sredstev za financiranje
turizma, zato smo zainteresirani, da
vložimo svoje danosti, znanje in tu-
di materialna sredstva v usposobitev
organizacije, "ki bo sposobna na
osnovi trženja izdelkov in storitev iz
Ptuja ustvarjati tudi dohodek. Pre-
sežek bi vlagali v razvojne projekte,
ki ne prinašajo takojšnjih direktnih
finančnih učinkov (promocija, za-
gon dolgoročnih projektov). Meni-
mo, da bi z združitvijo potencialov
Ptuja in marketin.škega znanja Stu-
dia Marketing to lahko dosegli. Ker
Studio Marketing sodeluje z nami že
od začetka razvojnega koncepta Ptuj
— zakladnica tisočletij, mu na osno-
vi njegovih referenc in dosedanjega
dela in sodelovanja tudi najbolj zau-
pamo."
JAVNA SRBISTVA LOČENA
00 KOMERCIALNIH
Tednik: Ali si s tem, ko je
Studio Marketing ustanovi-
telj, avtomatsko zagotavlja
nekatere posle v okviru ptuj-
skega turizma?
Peter Vesenjak: "Ker bo Studio
Marketing s svojim vložkom v usta-
novitev podjetja, ki bo 40-odstoten,
s strokovnim delom in uresničevan-
jem tržnih projektov tudi v veliki
meri zaslužen za dohodek, ki se bo s
tem ustvarjal, bo imel prednost pri
pridobivanju poslov tega podjetja,
ki se bodo nanašali na njegovo de-
javnost — marketing in promocijo,
kar je poslovno povsem normalno.
Ptuj — inesto turističnega razcveta. Foto: M. Zupanič
Treba pa je povedati, da bo podjetje
znotraj porazdeljeno. V enem delu
se bo .še naprej opravljala dejavnost
TlC-a Ptuj, v drugem delu pa se bo
podjetje ukvarjalo s tržno-komer-
cialnimi posli, ki bodo prav tako po-
vezani z razvojem Ptuja. Zato se bo
tudi ločeno vodila evidenca o javnih
proračunskih sredstvih, ki bodo
vložena v osnovno dejavnost TlC-a,
in za komercialni del podjetja. Pri-
vatizacije prvega dela podjetja ne
bo. Po približno letu, letu in pol de-
lovanja novega podjetja, ko bi ugo-
tovili, ali njegova dejavnost uspe.šno
poteka, bi k soustanoviteljstvu pova-
bili vsa ptujska podjetja in obrtnike,
ki so na kakršenkoli način povezani
s turizmom in trženjem Ptuja in bi
imeli interes za sodelovanje. S tem
bi zagotovili skupno nastopanje in
koordinacijo razvojnih potencialov
Ptuja na tržni osnovi."
OD MANJŠIH PROJEKTOV
K VEČJIM
leditik: Kakšna bo dejav-
nost podjetja?
Peter Vesenjak: "Registracija
podjetja bo dovolj široka, da bo
omogočila trženje s čim več poten-
ciali Ptuja, od storitvene dejavnosti,
turističnega posredovanja do trgov-
ske dejavnosti in proizvodnje. Pod-
jetje naj bi začelo delati na manjših
projektih, ki bi jih marketinško iz-
popolnili in glede na zmožnosti in
potrebe trga razvijali v večje. Uk-
varjalo se bo s prodajo receplivnih
turističnih programov, z marketin-
gom in promocijo, "uvajanjem" turi-
stičnih spominkov, trženjem pridel-
kov in izdelkov iz ptujske občine.
organizacijo sejmov, koncertov in
drugih prireditev."
Tednik: Kakšna je vaša vlo-
ga pri ustanavljanju podjetja
Poetovio Vivat? Ali je res, da
želite postati direktor tega
podjetja?
Peter Vesenjak: "Osebno se po-
skušam čim bolj izogibati aktivno-
stim, ki bi mojo funkcijo v izvršnem
svetu povezovale s pridobivanjem
materialnih koristi in zagotavljan-
jem nekega mesta za čas, ko več ne
bom član izvršnega sveta. Prav zara-
di tega želim pri snovanju podjetja
za razvoj Ptuja to čim bolj ločiti.
Zato smo že večkrat do sedaj iskali
vodjo TlC-a, tudi s pomočjo razpi-
sov v medijih, ki bi kasneje prevzel
vlogo direktorja novo nastajajočega
podjetja. Žal pa pri tem doslej ni-
smo bili uspešni. Zakaj? Ugotavlja-
mo, da v ptujski občini ni dovolj
strokovnega kadra za področje turiz-
ma in trženja. Tisti pa, ki so, so
vključeni že drugje. Ne glede na to
še vedno iščemo človeka, ki bi prev-
zel vlogo direktorja novega podjet-
ja. Povedati pa moram, da smo že
blizu rešitve, čeprav je še ne more-
mo potrditi. Ker mora nekdo opravi-
ti posle pri ustanavljanju podjetja,
ga zastopati do imenovanja direktor-
ja na prvi skupščini ustanoviteljev,
smo predvideli, da bi to delo kot
vršilec dolžnosti do takrat opravljal
jaz, kar pa ne pomeni, da bom jaz
opravljal vlogo direktorja in si s tem
zagotavljal eksistenco na račun fun-
kcije v izvršnem svetu. Četudi bi de-
lo pri ustanavljanju podjetja opra-
vljal, za to ne bi bil plačan z enim
dodatnim tolarjem. Dokler pa opra-
vljam funkcijo člana izvršnega sve-
ta, odgovornega za področje turiz-
ma, moram narediti vse, da to pod-
jetje zaživi."
PRI USTANOVITVI
PODJETJA POETOVIO VIVAT
NE GRE ZA NEČEDNE POSLE
Tednik: Torej pri ustana-
vljanju tega podjetja ne gre
za nečedne posle?
Peter Vesenjak: "Ustanovitev
podjetja Poetovio Vivat je stro-
kovno konsistentna odločitev, pri
kateri ne gre za nobeno nepošte-
nost. Delo podjetja bosta vendarle
nadzorovala Izvršni svet in
Skupščina občine Ptuj. Sploh pa
do ustanovitve ne more priti, če
tega ne bo potrdila tudi Skupščina
občine Ptuj. Predlog za vršilca
dolžnosti mora preveriti še statu-
tarno-pravna komisija, ki bo tudi
ugotovila, ali je to sploh mogoče
glede na mojo funkcijo v izvršnem
svetu.
Na koncu bi dejal, da si prizade-
vam za pošten odnos do javnosti.
Podatki o dosedanjem delu s po-
dročja turizma so na voljo vsem. S
poslovanjem TlC-a v lanskem letu
se je Skupščina že seznanila. Se-
daj pripravljam devetmesečno po-
ročilo, s katerim se bodo poslanci
občinskega parlamenta prav tako
seznanili. Zadovoljen .sem, ker je
TIC v prvih devetih mesecih pozi-
tivno posloval. Ustvaril je že blizu
70 odstotkov lastnih prihodkov.
Od skupnih prihodkov nekaj nad
8,1 milijona tolarjev jih je bilo iz
občinske blagajne 2,5 milijona.
Poudarjam: pošten odnos do jav-
nosti je pogoj za uspešno delo tu-
ristične organizacije."
Majda Goznik
Nagradno turistično vprašanje
Ptuj postaja vse bolj zanimiv za turiste. Podatki o turističnem obisku
v devetih mesecih letos so nadvse spodbudni. Povečuje se tudi delež
obiska organiziranih skupin. S posredovanjem Turističnoiformacijske-
ga centra je Ptuj obiskalo čez 50 skupin, med temi veliko avstrijskih.
Samo oktobra jih je bilo enajst.
Z obiskom pa so zadovoljni tudi v Pokrajinskem muzeju^'Icjer pripra-
vljajo tudi številne aktivnosti za otroke. Desetega novembra bodo
pričeli z novim ciklom, ki ga pripravljajo skupaj s firmo Emona Obala
Koper. Danes vprašujemo, za katere prireditve gre: Turkomaiidijo,
Muzejski miš-maš ali Gradimo grad v gradu iz lego kock. Odgovore
pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do sobote, 13. no-
vembra. Nagrada za pravilen odgovor: muzejske publikacije, družinska
vstopnica za ogled muzejskih zbirk in spominek.
Nagrado za pravilen odgovor na prejšnje nagradno turistično
vprašanje je prejela Irena Notesberg, Hrastovec 130, 62283 Zavrč, ki
je pravilno napisala, da so 21. oktobra v Ptuju odprli razstavo Archae-
lotiia Poetovionensis Čestitamo!
10 — OD TOD IN TAM
4. NOVEMBER 1993 —

V PERSONOVI V PTUJU ODPRLI R-SHOP
Za začetek trgovini s l(oziiietil(o in telcstilom
Peršonova ulica je od 15. oktobra bogatejša za R-shop, v katerem sta za zdaj trgovini s
kozmetiko in tekstilom. Zagotovo pa se bo v bodoče poslovanje še širilo, saj tretji lokal
postopoma urejajo. Odprli naj bi ga že spomladi.
R-Shop ima sedež v Peršono-
vi 5, ki je last Francke in Jan-
ka Repiča. Janka Repiča se
mnogo Ptujčani spomnijo kot
prekaljenega trgovca. Sedaj
vstopajo po njegovi poti sinovi
in snahe. Darin Repič in Mari-
na Murko sta v okviru podjetja
Tajfun odprla trgovino s kozme-
tiko in bižuterijo. Odločila sta
se za izbrano ponudbo dekora-
tivne kozmetike (Margaret
Astor, Revlon, Invite, Samanta),
preparativne (Loreal, Ellen Be-
trix, Yardley, Quenty) ter širok
izbor preparativne kozmetike za
mlade s problematično kožo
(Clearasil, Clearskin). V novi
trgovini pa niso pozabili tudi na
frizerje. Ponujajo jim barve, la-
ke, pene in drugo. Pri bižuteriji
so izbrali najnovejšo linijo itali-
janske mode pri perlah. Trgovi-
na pa se ponaša tudi z ugodno
ponudbo pralnih praškov, čistil
in mehčalcev. Darin in Marina
se bosta trudila, da bo v trgovi-
ni vedno na zalogi vrhunska
kozmetika, poskrbela pa bosta
tudi za stalne obiske kozme-
tičark, ki bodo svetovale, kako
uporabljati posamezno vrsto
kozmetičnih sredstev, da bodo
učinki najboljši.
Jani in Silva Repič sta se odločila za tekstil. Foto: OM
Darin Repič in Marina Murko ponujata kozmetiko. Foto: OM
V R-SHOPU SE BOSTE
LAHKO TUDI OBLEKLI
Jani in Silva Repič sta v ok-
viru podjetja Resor odprla trgo-
vino s tekstilom. Na policah so
kakovostno metrsko blago, tek-
stilni izdelki za mlade (posebej
velja omeniti Huberjev program
perila za mlade Skiny), bodiji iz
pliša in bombaža, ki se lepo no-
sijo h kavbojkam, druga jeans
oblačila, puloverji, srajce, bun-
de in drugo. Za dekleta in žene
ponujajo fine ženske hlačne no-
gavice po zelo ugodnih cenah.
Ker se bližajo novoletni prazni-
ki, pričela se bo tudi sezona na-
jrazličnejših plesov, bodo kma-
lu ponudili tudi izdelke za sve-
čane priložnosti. Za nakup nad
pet tisoč tolarjev omogočajo
plačilo na dva čeka. V tekstilni
trgovini R-shopa v glavnem
prodajajo uvoženo blago. K
njim prihaja iz Anglije, Nemčije
in Italije. Silva in Jani si želita
čim več zadovoljnih strank.
Ravnala se bosta po njihovih
željah.
R-Shop je odprt vsak dan od
9. do 18. ure, v soboto od 8.30
do 12.30 ure.
V imenu izvršnega sveta je na
otvoritvi govoril občinski mini-
ster za obrt in podjetništvo Viki
Cvetko. Povedal je, da proble-
mi v družbenih firmah ne ovira-
jo razvoja obrti in podjetništva.
Občina se maksimalno trudi, da
bi ta panoga gospodarstva jutri
še bolj zaživela. Družini Repič
je čestital za družinsko podjetje,
ki se tudi v naših razmerah vse
bolj razvija. R-Shop je v imenu
družine odprl Janko Repič.
MG
GASILSKO DRUŠTVO ORMOZI
Mesec požarne varnosti posvetili izoliraževanji
Gasilska dejavnost ima v Ormožu dolgo zgodovino. Prvi natančnejši podatek pove, da
je 1834. leta takratna mestna občina nabavila ročno brizgalno za potrebe mestne požar-
ne brambe. Društvo so ustanovili 1886. leta, dom pa je bil zgrajen 1901. leta; v bližini
šole so imeli samo orodišče. ■
"V društvu, ki danes šteje 80
članov, smo tehnično usposob-
ljeni za gašenje vseh vrst poža-
rov. Imamo -dve gasilski vozili,
nimamo pa nekaterih specialnih
delov opreme, med njimi že več
let načrtovanih škarij za reše-
vanje ljudi, vkleščenih v vozila.
Na zadnji seji Občinske gasil-
ske zveze smo se dogovorili, da
takšno vozilo in pripomoček
kupijo," je uvodoma povedal
predsednik ormoškega gasilske-
ga društva Miran Fišer.
"Gasilski dom v Ormožu je
bil zaradi starosti potreben ob-
nove, vse bolj pa je postajal ne-
funkcionalen. Imel je sicer dve
veliki garaži, v kateri smo spra-
vili gasilska vozila, kljub veli-
kemu neizkoriščenemu pod-
strešju pa smo imeli na voljo
zelo majhen prostor za društve-
no dejavnost. Potrebovali smo
delavnice, tako da smo pred de-
setimi leu pričeli v upravnem
odboru razmišljati o obnovi.
Najprej smo podrli leseni stolp
in na postavili utrjenega z armi-
ranim betonom, ki omogoča ne-
katere tehnične dejavnosti gasil-
cev. Prizidali smo majhno de-
lavnico, kjer servisirajo gasilne
aparate. Potrebovali smo tudi
garaže, nad njimi pa stanovanje
za oskrbnika. Na drugi strani
stavbe smo morali obnoviti do-
trajan strop, tako da je nad ga-
ražami nastal prostor za dru-
štveno dvorano. Potrebni pa so
bili še nekateri funkcionalni
prostori in v dogovoru ter s so-
financiranjem Občinske gasil-
ske zveze smo uredili tudi dva
prostora za njihovo dejavnost.
Pri obnovi je veliko sodelovala
ormoška krajevna skupnost, do tret-
je gradbene faze pa je dela opravil
ormoški zidarski mojster Lojze
Skrjanec. Že nakajkrat smo za sred-
stva prosili tudi ormoška podjetja
in obrtnike in nanje še vedno raču-
namo. Tako smo uspeli obnoviti
garaže in strope ter sobo za opera-
tivno delo ormoških gasilcev, do-
končana je tudi delavnica za servi-
siranje gasilnih aparatov in v domu
že stanuje skrbnik. Pred dokončan-
jem je dvorana, ki bo omogočila
živahnejšo društveno dejavnost.- V
domu že deluje Občinska gasilska
zveza. Ob denarju, ki smo ga uspeli
pridobiti, so veliko pomagali tudi
naši člani, še posebej tisti, ki so
ve.šči zidarskih in mizarskih opra-
vil. Na takšne računamo tudi pri
polaganju parketa v društveni dvo-
rani," je nadaljeval Miran Fišer.
POUČITEV O PLINU iN
l|IJEMVmNEW^^
Ker je Ormož v zadnjem času
prepreden s plinovodnim om-
režjem in veliko hiš že uporab-
lja to ekološko prijaznejšo ener-
gijo, so se ormoški gasilci v
mesecu požarne varnosti poučili
o vsem, kar morajo vedeti o
morebitnih nesrečah, ki lahko
pridejo pri uporabi plina. O tem
je gasilce poučil dipl. ing. Lud-
vik Hriberšek. Menil pa je, da
se plina ni treba bati, da pa je
kljub vsemu potrebno spoštova-
ti načela varnosti in pravilno ter
energično ukrepati takrat, ko bi
se dogodila kakšna nesreča.
"Druga naša aktivnost je bil
informativni dan na ormoški
osnovni šoli, v kar smo vključili
učence prvih treh razredov. Po-
jasnili smo jim pomen in namen
gasilcev, njihovo zgodovino,
predstavili svojo organizirano-
sti, jih seznanili z gašenjem in s
tehniko, ki jo imamo v gasil-
skem domu. Učenci so pri posa-
meznih predmetih že ves mesec
govorili in pisali o požarni var-
nosti," je sklenil pogovor pred-
sednik ormoških gasilcev.
Vida Topolovec
Ormoški gasilski dom med obnovo. Foto: VT
NARODNOZABAVNE VIZE
40 Avsenikovih hitov v 40 letih g
Na dvojni laserski plošči ZOM Glasbenega založništva Helidon 40 let — 40 hitov an-l
sambla bratov Avsenik je bogat prerez dvajset vokalnih in dvajset instrumentalnih viž v j
najrazličnejših aranžmajih ter zasedbah. Izdelka spremljata knjižici s kronologijo mi-i
nulih štirih desetletij znamenitih Avsenrkov avtorja Draga Paplerja.
Najstarejše nepozabne instru-
mentalne melodije slavka Avse-
nika v izvirni kvintet zasedbi so
V planinski koči, Veseli svat-
je. Zjutraj pa domov in naj-
slavnejša Na Golici. Številnim
gasilskim veselicam iz prvega
obdobja je posvečena Gasilska
polka, iz zadnjega pa Lahov-
ška polka, mladostnim potem
pa je posvečena polka Na Smo-
kuški planini. Pastirček in Ve-
ter nosi pesem mojo sta viži s
poudarkom na solističnem kla-
rinetu Albina Rudana. Valček
Tihi studenček in polka Vesel-
je klarinetov sta posneta s tre-
mi mojstri klarineta: Albinom
Rudanom, Alojzem Zupanom
in Miho Gunzkom, pri koračni
polki Slovenski pozdravi pa
melodijo žvižga Leo Ponikvar.
Avsenikove viže so bile zara-
di nenehnega iskanja novih
zvokov posnete v različnih
aranžmajih Vilka Ovsenika.
Muzikantje igrajo s pihalno
godbo valček Breze v vetru in
Lovsko koračnico. V zvoku
violin sta imenitno zazvenela
valčka Prehitro mimo je mla-
dost in Tam daleč preko mor-
ja, v kitarskem soundu najm-
lajšega Slavčevega sina Gregor-
ja Avsenika in Miha Ramšaka
pa skladbe Grand prix-polka,
Spilam, plešemo, pojemo ter
Spomin na Ziirich.
Iz Slavka so kar vrele melodi-
je, ki jih je brat Vilko aranžiral.
Avseniki so z izvirno zasedbo
posneli polka Na Robleku
(1954), hvalnico pokrajini, val-
ček Prelepa Gorenjska (1956),
ki ga je zapel Franc Koren, in
občuteni valček Tam, kjer
murke cveto (1956) v izvedbi
Sonje Hočevar in Danice Fili-
plič. Med večnimi melodijami
so valček Na mostu (1958), ki
sta ga v duetu prepevali Danica
Filiplič in Marija Ahačič ter
polka Pri Jožovcu (1958), kate-
ro je ansambel obnovil v tercetu
leta 1988.
Valček Moj rodni kraj, moj
rodni dom (1961) je posnela
Jelka Cvetežar. Duet Filiplič —
Koren je na besedilo Žvonka
Čemažarja zapel skladbi Klic z
gora (1960) in Kadar bom
vandral (1961) na besedilo Fra-
na Milčinskega — Ježka. Franc
Košir je posnel prvi šaljivi
valček Jej, jej, k'mam težko
glavo (1964), nato pa nadljeval
s polko Jaz sem pa en Franc
Košir (1969) na besedilo Tone-
ta Fornezija — Tofa ter v po-
dobnem stilu povzel Novoletni
koledar (1987) na besedilo Er-
vina Fritza.
Ema Prodnik in Franc Ko-
ren sta interpretirala polko
Dobro jutro, striček Janez
40 let — 40 hitov
(1965), valček Lisička in Ma-
rička (1969) pevski duet, ko-
račno polko Gremo na Po-
kljuko (1970) pa izvajajo pev-
ci. Ema Prodnik, Anica Pusar
in Marinka Grajzar so pele
valček Ko mesec sveti (1967).
Skladbo Odmev s Triglava
(1969) na besedilo Marjana
Stareta v duetu prepevata Son-
ja Hočevar in Ema Prodnik;
slednja je posnela še lep val-
ček Čakala bom (1968), an-
sambel pa Drija dajsom pol-
ko (1968).
Melodija Slovenija, od kod
lepote tvoje v vokalnem zve-
nu pevskega terceta Alfija Ni-
piča, Eme Prodnik in Jožice
Kališnik je takoj osvojila srca
vseh Slovencev zaradi izredne
melodije in besedila Marjana
Stareta. V nenehnem glasbe-
nem iskanju dopolnitve zna-
čilnega Avsenikovega zvena
sta Slavko in Vilko Avsenik v
eksperimentanem delu studij-
skega ansambla dala poudarek
kitari in ženskemu petju, kjer
je z mehkim, nežnim, liričnim
in nepokvarjenim glasom An-
dreja Čamernik zapela valček
Če bližnjega rad imaš
(1992). Drago Papler
Verin
modni
kotiček
Po krajšem premoru se vam
zopet oglašam iz Eurolinove
trgovine na Ptuju. Medtem se
Je trgovina lepo napolnila z
Jesensko-zimsko garderobo in
prepričana sem, da boste tudi
vi našli kaj zase. Vse od
bund, puloverjev, kril in hlač
do svečanejših bluzic imajo
na zalogi. Ne smemo pa vam
pozabiti povedati, da so cene
zelo konkurenčne.
Tokrat sem vam narisala
naše kratke in dolge hlače, h
katerim boste z lahkoto s kom-
binirale kakšen lep pulover
ali pa zanimivo bluzico. Na
zalogi pa Je še nekaj telovni-
kov, ki so letos zelo aktualni
in primeren dodatek k vsake-
mu oblačilu! Vaša Vera
TEDMIK — ^- NOVEMBER 1993
POSLOVNA SPOROČILA — 13
14 — ZANIMIVOSTI
4. NOVEMBER 1993
TEDNIK
PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO — PREJELI SMO
Mraz sili v lekarno
Zadnje čase se na Ptuju o le-
karni več govori, kot je normal-
no. Pa ne zaradi vzrokov zdrav-
stvenega varstva, temveč eno-
stavno zato, ker delavce v lekar-
ni pošteno zebe. V četrtek zju-
traj smo v oficini namerili +16
C, v nekaterih drugih prostorih
pa je ,še hladneje.
Iz dneva v dan se ta tempera-
tura spušča. Čeprav smo oble-
čeni "kot medvedje", le težko
opravljamo svoje delo. Na srečo
je i/ašc delo pretežno stoje, z
veliko gibanja, kar nam v tem
času močno prav pride. Vzdr-
žimo predvsem zato, ker se za-
vedamo, da je veliko bolnih in
zdravil potrebnih občanov in bi
bil hud udarec, če bi lekarno za-
prli. Vendar če bo to stanje tra-
jalo še naprej, bomo tak ukrep
morali sprejeti, saj ne moremo
dopustiti, da se vsi lekarniški
delavci prehladijo in zbolijo, ko
pa se od nas pričakuje, da bomo
zdravi pomagali drugim bolnim.
Kje so vzroki za takšno stan-
je, ne bom razpravljal, ker je
novinarka v četrtkovem Tedniku
vse to podrobno razložila in
opisala, samo ponovno bi pou-
daril, da je odgovornost na več
nivojih spet odpovedala. Pre-
pričan sem, da bi se dale takšne
birokratske prepreke hitreje ra-
zrešiti, kot se rešujejo v tem
primeru. In mnogi teh ljudi, ki
so danes za to odgovorni, bodo
morda že jutri kot pacienti prišli
v lekarno in bodo od nas
pričakovali vso pozornost in ta-
kojšnjo pomoč. Mi bomo nare-
dili vse, dajo bodo tudi dobili!
Imamo pa grenak priokus, da
nam ti isti ljudje v naši stiski,
za katero nismo mi krivi, niso
dovolj pripravljeni pomagati.
J. Gorenc
Republiškemu rudarskemu inšpektoratu
PRIJAVA
Ker ugotavljamo, da v gra-
moznici k. o. Pleterje pri Kun-
goti, občina Ptuj, eksploatacija
ne poteka v skladu z dovoljen-
jem, predlagamo, da jo začasno
zaprete.
Po veljavnih dokumentih bi
morala potekati hkrati sanacija
območja gramoznice, kjer je ek-
sploatacija že končana, še prej
pa bi morali upravljalci gramoz-
nice sanirati površino, ki je za
polovico manjša od te, kjer pri-
dobivajo gramoz sami.
Upamo, da boste ukrepali po
zakonu.
Za Izvršni odbor Slovenskega
ekološkega gibanja:
tajnik Karel Lipič
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Na podlagi 4. člena Pravilnika o pogojih, načinu in
kriterijih za pridobivanje sredstev, namenjenih za po-
speševanje razvoja občine Ptuj (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 16/91, 28/91 in 17/93), in sklepa,
sprejetega na 129. seji Izvršnega sveta dne 22/10-
1993, ter v dogovoru s Kreditno banko Maribor —
Poslovno enoto Ptuj razpisuje Izvršni svet Skupščine
občine Ptuj
NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ
OBČINE PTUJ V VIŠINI 11.000.000,00 SIT.
SREDSTVA ZA RAZVOJ, DODELJENA KOT
KREDITI, SE DODELIJO Z VALUTNO
KLAVZULO PO 6-ODSTOTNI LETNI OBRESTNI
MERI.
^   Za posojilo lahko zaprosijo zasebni kmetijski proiz-
vajalci s sedežem na območju občine Ptuj.
Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj Imajo
posamezni projekti in razvojni programi, ki zago-
tavljajo:
— spremembo gospodarske strukture v občini Ptuj, s
poudarkom na višjih oblikali dejavnosti in ustvarjanju
ekonomsko stabilnih gospodarskih enot
— povečanje produktivnega zaposlovanja in samoza-
poslovanja s pospeševanjem uvajanja sodobnih teh-
nologij,
— energetsko varčne in okolju prijaznejše dejavnosti,
— udeležbo tujih ali domačih sovlagateljev,
— prodajo na tuja tržišča.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v
dveh izvodih v 20 dneh od dneva objave natečaja na
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj, Mestni trg 1,
Ptuj.
Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime in priimek,
enotno matično številko investitorja in naslov, opis in
predračunsko vrednost investicije ter višino za-
prošenega posojila, priložite še naslednjo dokumen-
tacijo:
a) investicijski program, pripravljen po navodilu za
uveljavljanje finančnih intervencij za ohranjanje in raz-
voj kmetijstva ter proizvodnje hrane v letu 1993
(Uradni list RS, št. 29/93, 31/93 in 43/43),
b) mnenje pristojnega območnega kmetijskega sve-
tovalca, iz katerega je razvidno, v kateri fazi je investi-
cija
c) lokacijo naložbe,
d) lokacijsko dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi na-
meravanih del, če gre za naložbo, za katero je po za-
konu treba pridobiti enega navedenih dokumentov,
e) potrdilo o plačanih obveznostih državi,
f) dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca,
g) zemljiškoknjižni izpisek.
Izvršni svet Skupščine občine Ptzuj bo sprejel
sklep o dodelitvi posojil v 30 dneh po končanem
zbiranju prošenj.
Prosilci bodo sklep prejeli v 5 dneh po sprejemu.
Navodila in informacije dobijo prosilci na Sekreta-
riatu za kmetijstvo občine Ptuj, Mestni trg 1, in pri
Kmetijski svetovalni službi Obdravskega zavoda
za veterinarstvo in živinorejo Ptuj.
Volk je dlako menjal...
Pišem v zvezi s poslovanjem
firme Wolfcommerce oziroma
Asista, kot se po novem imenu-
je ta Zavod za organizacijo in
izvajanje vzajemne pomoči čla-
nom, p. o., s sedežem v Ljublja-
ni, v Kersnikovi ulici.
Sem namreč ena mnogih žr-
tev, ki je nasedla njihovim ob-
ljubam in spretno nastavljenim
zankam v pogodbi, za katere
moraš imeti res oster um in bi-
stro oko, da jih pravočasno raz-
krinkaš. Ko sem sklenila pogod-
bo za pridobitev vzajemne po-
moči v znesku 300.000,00 SIT,
sem morala plačati 300 DEM (v
tolarski protivrednosti) kot čla-
narino, poleg tega pa se obveza-
ti, da bom mesečno združevala
7.500,00 SIT, kar znase skupaj
40 obrokov. V pogodbi je lepo
nastavljena past, kjer piše, da
mora član združevati sredstva
najmanj 6 mesecev, preden dobi
dogovorjeno posojilo. Ustno mi
je bilo zagotovljeno, da bom po
preteku 6 mesecev vzajemno
pomoč tudi dobila. A žal le
ustno, kajti v pogodbi ni nikjer
določeno, v kakšnem roku je
posojilodajalec obvezan, da to
pomoč tudi da. Tega roka prak-
tično v pogodbi ni.
Ko sem po pol leta "varčevan-
ja" začela drezati za denarjem,
mi pristojni na Zavodu več kot
ustnega zagotovila, da "posojilo
dobim, ko bo denar", niso mo-
gli ali hoteli dati. Kaj to pome-
ni, je jasno. Jaz bi morala po
določilih pogodbe sredstva
združevati še nadalje do dne, ko
bi bil na razpolago denar za do-
delitev posojila, vendar brez
kakršnekoli garancije, kdaj in
ali sploh bom to posojilo dobi-
la. Teoretično (in najbrž tudi
praktično) bi lahko posojilo iz-
plačala, še predno bi ga dobila
oz. ga sploh nikoli ne bi videla.
Ko sem videla, da je janček
volk, sem odstopila od pogod-
be. V tem primeru Zavodu osta-
ne moja članarina (300 DEM),
obresti na "privarčevana" sred-
stva, da ne omenjamo razpola-
ganja z vrednostjo denarja v do-
ločenem časovnem obdobju.
Ampak po načelu "reši, kar se
rešiti da", sem pogodbo odpo-
vedala.
Tu te volk čaka za drugim
ovinkom, kajti po določilih po-
godbe ima Zavod še tri mesece
po odpovedi pravico razpolagati
z združenimi sredstvi, šele po-
tem naj bi jih vrnil. Vrne pa jih
ne, ko je ta datum mimo, ampak
čakajo še malo, da se zbudiš in
jih začneš spet drezati. Če imaš
srečo, kakršno sem imela jaz,
prek poznanstva še dokaj hitro
iztržiš ostanek svojih sredstev,
sicer pa si v milost in nemilost
prepuščen odločitvam Zavoda
oz. stanju na njihovem računu.
Ko postaneš v terjanju svojega
denarja preveč vztrajen, nastopi
informatorka, ki se postavi v
vlogo gorile in te nadere, še na-
jraje pa vrže slušalko dol.
Goljufivo naravnana politika
WOLFOCOMMERCEA je bila
razvidna že od vsega začetka,
saj so svoj zaščitni znak povzeli
po znaku Walterja Wolfa, ki vel-
ja za renomiranega poslovneža
v svetu. Res, da znak WOL-
FCOMERCEA ni identičen zna-
ku WW, vendar pa za nepozna-
valce dovolj podoben, da je pri-
vabil občane kot muhe na med.
Na njihove ustne obljube in
spretno nastavljene zanke v po-
godbi je nasedlo ogromno
občanov, ki so — z njimi tudi
jaz — grdo prevarani tako za
denar kot za upe in načrte, kako
si bomo s to pomočjo vsak po
svoje pomagali.
Zato bi rada opozorila vse, da
je volk menjal dlako, čudi pa
ne. WOLFCOMMERCE se je
preimenoval v ASISTO in zdaj
nudi spet nove "ugodnosti", ma-
mi spet nove žrtve. Ne nasedaj-
te, da ne boste plačali "davka na
pamet", kot sem ga jaz in še ve-
liko drugih. Menim pa, da je
skrajni čas, da takšnemu poslo-
vanju stopijo na prste tudi prav-
ni mehanizmi. Vsak kreditoda-
jalec bi moral imeti tudi neko
jamstvo za denarna sredstva,
pogodba bi morala vsebovati
skrajni rok za izplačilo vzajem-
ne pomoči, saj sem tudi jaz mo-
rala takoj vplačati članarino in
1. obrok ter vsak naslednji me-
sec istega datuma tudi nadaljnje
obroke.
Pepca Černe,
Gregorčičeva 27, Maribor
Ogorčeni ormoški oiirtniid -
prosiici icadrovslciii štltendij
Ormoški obrtniki in podjetni-
ki smo izrazili veliko ogorčenje
in razočaranje ob poslanih na-
vodilih z Ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve R
Slovenije, ki so jih dobili občin-
ski centri za socialno delo. Me-
nimo, da so ta navodila protiu-
stavna in da selekcionirajo šti-
pendiste, saj preverjajo gmotno
stanje samo obrtnikov, ne pa tu-
di zaposlenih v družbenem sek-
torju.
Tako naj bi ocenjevali vred-
nost avtomobilov, pogledali v
bančne račune in ocenjevali ne-
premičnine, za kar pa ti centri
vsekakor niso usposobljeni. Po-
leg tega morajo za oceno svoje-
ga gmotnega stanja zaprositi sa-
mi prejemniki štipendij, oceno
pa je mogoče izdati le z izjavo
prosilca, kar pa pomeni odobri-
tev preiskave. Za tak ogled in
ocenitev občinski centri naja-
mejo uradne cenilce, stroške pa
računajo prosilcu — štipendi-
stu. Stroški ocenitve pa prese-
gajo več mesečnih štipendij.
Ker ne gre za upravni posto-
pek, se tudi ni mogoče pritožiti
na ugotovitve oziroma na oceno
centra.
Menimo, da je s tem kršena
temeljna človekova pravica, ki
je zagotovljena z ustavo, da se
lahko vsak pritoži zoper kateri-
koli akt. S tem pa je očitno, da
imajo ta navodila namen, da
starši štipendistov, ki se ukvar-
jajo z obrtništvom, mimo zato
pooblaščenih organov privolijo
v preiskavo, seveda zakonito,
po svoji volji.
Zato v ormoški Obrtni zborni-
ci predlagamo preklic teh navo-
dil. Podatki, potrebni za odloča-
nje o pridobitvi štipendije, naj
se pridobijo pri organih, ki so
za to odgovorni. Zato smo obrt-
niki odločeni, da bomo začeli
postopek pred pristojnimi orga-
ni, ki naj dokaže protiustavnost
in nezakonitost takega navodila.
Obrtna zbornica ORMOŽ
Razstava ptic dobro obisliana
v prostorih doma krajanov bratje Reš so člani ptujskega Društva;
za varstvo in vzgojo ptic tudi letos pripravili razstavo, na kateri je
bilo od četrtka, 21., do nedelje, 24. oktobra, na ogled več kot 150-
primerkov sobnih in nekaterih ek.sotičnih ptic. S tem so ptujski'
ptičarji nadvse uspešno predstavili širši javnosti nejlep.še ptice le--
tošnjega prirasta, s katerimi se bodo čez slab mesec predstavili naj
tovrstni državni razstavi. \
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali najrazličnejše vrste pa-^
pig, nimfe, rozele ter kanarčke in eksodčne ptice. Razstavo pa sol
popestrili z nekaterimi vrstami najpogostejših zunanjih ptic iz;
našega okolja ter z bogatim srečelovom. ;
Ocenjujejo, da je bil kljub slabemu vremenu in neprekinjenemu
dežju obisk zelo dober, med obiskovalci pa je bilo — tako kot so^
pričakovali — največ šolarjev, ki so ogled razstave izkoristili za i
svoje naravoslovne ure. -OM 1
Kako je bila
ustanovljena "Zveza 21"
čeravno je Zveza 21 bila
uradno ustanovljena ali rojena
komaj avgusta 1993 s podpisom
pogodbe o skupnem delu med
Slovensko Štajersko stranko
(SŠS), ki je bila ustanovljena na
Ptuju maja 1992, in Slovensko
Kraško-notranjsko stranko
(SKNS), ki je bila ustanovljena
v juniju 1992 v Postojni, je nje-
no nastajanje trajalo približno
eno leto, ideje o taki ali podob-
ni organizaciji pa segajo že
mnogo dlje v preteklost.
Dozdajšnji svetovni družbeni
red, osnovan na absolutnem ma-
terializmu, pelje človeštvo v de-
generacijo, saj si povprečen člo-
vek danes skoraj ne more pred-
stavljati sreče in celo ljubezni
brez denarja. Bolan posameznik
—'bolna družba! Tako so tudi v
Sloveniji porušena vsa ravnove-
sja, zato so zamisli o organiza-
ciji, ki bi bila vseslovenska, ki
ne bi temeljila na nobeni ideo-
logiji, v objemu nobene moči
(geopolitika), ki bi- resnico, hu-
manost, poštenje in človekove
pravice pisala z veliko začetni-
co, mnogo starejše. O organizaci-
ji, v kateri bi bila odprta vrata
vsem, za slovenski narod dobro-
mislečim in dobroželjnim ljudem,
ki bi pomagali graditi tako slo-
vensko državo, ki bi bila vsem
vzor, se je doma in na različnih
koncih sveta našlo in zbralo do-
volj slovenskih patriotov in hu-
manistov, ki so prispevali prve
zametke take organizacije.
V Slovenski Štajerski stranki je
bilo opaziti že na prvi pogled od-
por proti političnemu, kulturnemu,
gospodarskemu in vsakemu dru-
gem centralizmu. Eden osnovnih
ciljev SŠS je bil vzpo,staviti rav-
notežje na Slovenskem, in sicer s
tem, da se uvede policentrični raz-
voj na vseh področjih. Naše spo-
ročilo za javnost v septembru
1992 pod naslovom: Zakaj ne
vstopa SŠS v volilni boj, pravi že v
prvem stavku: Želimo, da delo-
vanje SŠS vzbudi vsakemu sloven-
skemu državljanu občutek za var-
nost, korektnost in poštenost. Med
drugim smo še napisali: "Ne želi-
mo obljubljati volilcem, česar
morda ne bi mogli izpolniti, saj so
vse mogoče že obljubili v drugih
strankah." Naša SŠS ne želi vleči
ljudi za nos, pač pa bo ostala kot
stranka vest štajerske in slovenske
politike. Ni nam za oblast, dovolj
nam je opominjati prek javnega
mnenja štajersko in slovensko po-
litiko, da ostane v normalnih okvi-
rih. Menimo, da naj bi bil učinek
politike lepše življenje ljudi, ne pa
politikantstvo. Naša sporočila so
kazala jasne smernice za našo pot.
Na drugem koncu Slovenije je
Slovenska .    Kraško-notraniska
stranka v slovenski javnosti, pa še
kje drugje, močno vzbudila pozor-
nost nase z javnimi pozivi, ki jih
je začela pošiljati slovenski politi-
ki, kulturi, zgodovini in slovenski
javnosti. Pod naslovom "Tudi na-
rod potrebuje spomin" so vse
omenjene pozive posvetili resnični
zgodovini slovenskega naroda, za
katero so odkrito povedali, da so
jo napisali v tujini in da je skupek
laži in ponaredJiov, napisanih v in-
teresu tistih, ki so to pisali. Nave-
zali so stike z raznimi raziskovalci
in zgodovinarji doma in v tujini,
zbrali že mnogo dokaznega tnate-
riala za trditev, da so Slovenci de-
jansko staroselci v srednji Evropi,
da so slovenski predniki tisti, od
katerih so se učili Rimljani, Ger-
mani in drugi, ter da smo Slovenci
(naši predniki) postavili temelje
današnje zahodne civilizacije.
Vendar so tujci hitro spoznali
slovensko preproščino in naivnost
ter se s silo in s pomočjo prevar
polaščali našega življenjskega
prostora in nas samih ter si na
koncu prilastil še na.šo zgodovino.
Z zgodovino so nam vzeli tudi
spomin, našo samozavest, naš po-
nos in vse, kar spada sem zraven.
Zato se moramo danes, če hočemo
karkoli kot narod in kot samostoj-
na slovenska država doseči, lotiti
sistematične raziskave svoje pre-
teklosd; samo tako bomo zopet
prišli do svojega spomina, svojega
ponosa, samozavesti in vsega, kar
smo pred mnogimi časi že imeli.
Zraven omenjenega delovanja
in ciljev obeh strank so še mno-
ge druge stvari, ki so ravno tako
pomembne in zahtevne, vendar
je SŠS in SKNS najbolj zbliže-
vala obojestranska zahteva po
novem družbenem redu in po
boljšem svetu. Po dogovoru o
združitvi sta se stranki dogovo-
rili še za skupno ime, s katerim
bosta zaradi lažjega skupnega
nastopa javno delovali. Ker obe
stranki verjameta v velike poli-
tične in družbene spremembe v
naslednjem, 21. stoletju, in to v
smer, ki sta si jo obe začrtali, je
Zveza 21 tudi smiselno najbolj
primerno ime, ki sta si ga lahko
stranki izbrali.
Naši prijatelji in tudi člani Zve-
ze 21 niso samo Slovenci s stal-
nim bivališčem v Sloveniji, tem-
več so to ljudje, razkropljeni po
mnogih državah po svetu, kjer bi
nekateri iz Zveze 21 radi celo or-
ganizirali mednarodno gibanje.
Take stvari nam vlivajo samozau-
panje in potrjujejo našo pot kot
pravilno, dajo pa nam tudi potre-
ben zagon, ki ga na začetku neke
poti potrebuje vsak človek in vsa-
ka organizacija.
Slovenska Štajerska stranka
— Zveza 21
Vodovodno omrežje v KS Jurovski Ooi
KS Jurovski Dol leži na seve-
rozahodu občine Lenart v izra-
zito gričevnatem svetu. Poman-
jkanje zdrave pitne vode je čuti-
ti že najmanj 200 let, do koder
segajo zapisi.
Tradicionalnemu kmetijstvu
so v preteklosti domači viri ko-
majda zadostovali. S tržnim
kmetijstvom in večjo porabo v
gospodinjstvih pa je poman-
jkanje postalo drastično. Zato je
KS že pred 20 leti pričela grad-
njo vodovoda za potrebe osred-
njega dela kraja in centra. Zal
to omrežje nima dovolj kapaci-
tet za razširitev. Krajani sami so
izven tega omrežja iskali rešitve
z lokalnimi vodovodi. Pokazalo
se je, da ti nimajo dovolj
močnih izvirov, zato so ta lokal-
na omrežja močno odvisna od
dovoza vode. V lanskem in le-
tošnjem letu so domači in so-
sednji gasilci prepeljali 1130 ci-
stern vode, kar znaša več kot
8000 m"* vode.
Zaradi take problematične si-
tuacije se je KS odločila za grad-
njo novega vodovodnega omrežja
po vsej KS. Ta bi zajela 1400
prebivalcev oziroma 325 do-
mačij, če bi vsi pristopili. Načrti
predvidevajo gradnjo dveh kra-
kov od cevovoda Maribor — Le-
nart. Prvi poteka od Močne do
Partinja (Gradišče), kjer je plani-
ran vodohram za 100 m^, razvod-
no omrežje pa bi pokrilo vse po-
dročje Partinja. Drugi krak teče iz
Lenarta do Spodnega Gasteraja,
kjer je črpalna postaja, in nato v
Sp., Sr. in Zg. Gasteraj do vo-
dohrama v velikosd 100 m^. Od
vodohrama tečeta dva krakaj prvi
proti Malni in drugi prod Žiten-
cam, kjer je manjši vodohram 50
m^, od tod pa omrežje do Žic.
V strnjenih naseljih so pred-
videni hidranti za primere po-
žarov. V izvajanju del so vklj-
učeni priključki z vodomeri v
hišah ali jaških.
Predračunska vrednost vodo-
voda v Partinje je 65 milijonov
SIT, v Gasterajih, Žitencah in
Malni pa 86 milijonov SIT. Kra-
jani združujejo 200.000 SIT v
gotovini ali z bačnim kreditom.
Omenjeni prispevek bo do-
končen; zanj garantirata občina
in KS Jurovski Dol. Del sred-
stev pričakujemo iz državne
blagajne iz sklada za demograf-
sko ogrožena področja in iz
občinske blagajne.
Do sedaj so s krajani podpisa-
ne pristopne pogodbe v Gaste-
rajih, Žitencah in Malni, v tem
času pa občani sklepajo kredit-
ne pogodbe pri banki pod ugod-
nimi obrestmi.
V Partinju pričnemo podpis
pogodb v novembru. V ugodnih
razmerah in s prizadevnostjo ra-
čunamo, da bo vodovod končan
do jeseni 1994. Aktivnosti vodi-
jo gradbeni odbori, krajevna
skupnost in občina Lenart.
Predsednik sveta KS:
Stanislav Senekovič
TEDNIK — ^- NOVEMBER 1993
ŠPORT — li
3. Slovenska
nogometna liga - vzhod
ROKOMET
Drava - Velika Nedelja ig:i4(io:4)
Derbi sosedov v prvi državni
ligi je po obisku in vzdušju upra-
vičil pričakovanja. V dvorani
Center si ga je ogledalo kar blizu
800 ljubiteljev rokometa iz ptuj-
skega in ormoškega predela.
Vtisi po tekmi pa so zagotovo
različni. Navijači Velike Nedel-
je so s končnim rezultatom lah-
ko zadovoljni, ptujski pa verjet-
no ne, saj se je zlasti v drugem
polčasu opazilo, da Drava ni na-
daljevala igre, ki jo je prikazala
v prvem delu, ko je v bistvu
tekmo že odločila v svojo ko-
rist. Domača ekipa je zagotovo
želela višjo razliko, za kar igral-
ski kader ima, vendar je to dvo-
rezen meč, ki ga je tokrat lepo
izkoristila Velika Nedelja in v
drugem polčasu močno popravi-
la bledi vtis iz prvega, ko je ze-
lo težko pripravljala pozicije za
doseganje zadetkov. V prvem
polčasu je Drava z odlično
obrambo kljub nekoliko slabši
igri v napadu, ki je bila posledi-
ca zelo zavzete obrambe gostov,
razliko višala in je bilo v zadnji
minuti že 10:3. V drugem delu
je prednost domačinov narasla
že na osem zadetkov, vendar pa
se gostje niso predali in so lepo
izkoristili trenutke nezbranosti
v domačih vrstah. Skratka, po
kakovostni plati je bila igra
Drave v drugem polčasu pre-
cejšnje razočaranje, tako kot so-
jenje Repenška in Požežnika, ki
sta se prevečkrat "izgubila" ter
razburila obe ekipi in gledalce.
Tudi tokrat so največ pokazali
vratarji, predvsem Pintarič in Ko-
vačec, ki sta najbolj zaslužna, da
na eni in drugi strani ni bilo več
zadetkov. V ptujski ekipi je prvič
zaigral Belančič, Velika Nedelja
pa se je že pred tekmo pritožila
na njegov nastop.
Po petih kolih je Drava s še-
stimi točkami peta. Velika Ne-
delja pa s tremi deseta.
V soboto se bo Drava v Aj-
dovščini pomerila s Fructalom,
Velika Nedelja pa v svoji dvora-
ni z Ribnico.
DRAVA: Koštomaj, Belančič
4, Novak 4, Terbuc, Hrnjadovič
3, Sabo, A. Potočnjak 1, N. Po-
točnjak, Vugrinec 2, Privšek 5,
Krauthaker, Pintarič.
VELIKA NEDELJA: Kova-
čec, Zorli 2, Trofenik 2, Grego-
rič 2, Ivanuša, Kumer 2, Šošta-
rič. Sok 1, Novak, Cvetko, Me-
sarec 5, Gaberc.
Mesarec je v drugem polčasu takole zaključil "sprehod" skozi obtam-
bo Drave. Vratar Pintarič je bil tokrat brez možnosti. Foto: I. kotar
DRAVA — ŽALEC
15:29 (8:15)
Gostje, ki so na tretjem mestu v
beli skupini prve državne lige, so
popolnoma upravičile vlogo favo-
ritinj, saj so brez posebnega na-
prezanja v Ptuju zmagale z visoko
razliko. Domača ekipa se zaenkrat
s takšnimi na.sprotnicami lahko
enakovredno kosa le nekaj minut.
DRAVA: Sitzenfrei, Karnekam
Gomilšek 3,  Šijanec,  Maick 5,
Obran, Topolovec 2, Mlakar 1,
Miinda 4, Kavčevič, Srebrnjak,
Skok.
ORMOŽ — TKI
HRASTNIK 26:18 (14:4)
Po dveh porazih na gostovanjih
so Ormožani tol-crat znova zaneslji-
vo zmagali in so s šestimi točkami
v skupini ekip, ki delijo tretje me-
sto, za Dobovo in Krškim. Vodilni
ekipi vzhodne druge lige imata po
osem točk. 1.kotar
Ena redkih uspešnih akcij Ptujčank na sobotni tekmi. Foto: t.kotar
MEDOBČINSKO DRUŠTVO NOGOMETNI SOD-
NIKOV PTUJ ORGANIZIRA V PONEDELJEK, 8,
novembra 1993, ob 18. uri seminar za nove nogo-
metne sodnike v prostorih Medobčinske nogometne
zveze Ptuj, Dravska 18.
ODBOJKA
Topolšlca-Ptuj3:0(7,7,11)
Telovadnica OŠ Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju, gledal-
cev 100, sodnika Kragelnik in Homan (Ravne).
Ptuj: Gojkoškova, Kneževiče-
va, Godčeva, Marta in Marjeta
Emeršič, Vindiševa, Zenuno-
vičeva in Klajderičeva.
Po dobri uri so igralke Ptuja
doživele že četrti poraz v prven-
stvu in ostale tako edina ekipa
brez zmage. Izgubile so povsem
upravičeno zaradi prikazane
igre, ki je bila medla, ob mreži
pa jih skoraj ni bilo opaziti.
Večino točk so si domačinke
priborile zlahka, na šolski na-
čin, saj druge strani ni bilo opa-
ziti. Nekoliko močnejši odpor
so igralke Ptuja nudile domačim
igralkam le v tretjem nizu, a to
je bilo premalo, da bi dosegle
boljši rezultat.
V soboto se bodo igralke Ptu-
ja v športni dvorani Center ob
16. uri srečale z ekipo Pomurja
iz Murske Sobote.
I. Z.
ŠPORTNE VESTI
• NOGOMET — V organi
zaciji ptujskega Društva nogo-
metnih trenerjev je bil na ptuj-
skem stadionu prejšnji teden
tridnevni trening nogometnih
vratarjev. Treninge je vodil tre-
ner slovenskih nogometnih re-
prezentanc Sašo Vugdalič, med
udeleženci pa je bil tudi Haj-
dinčan Primož Brodnjak, ki bra-
ni sedaj za Dravo.
• KATEGORIZACIJA
ŠPORTNIKOV — V lanskem
letu je bilo v občini Ptuj 37 ka-
tegoriziranih športnikov, to so
športniki, ki bodo dobivali špor-
tni dodatek do marca naslednje
leto. Višina dodatka je odvisna
od razreda, in sicer dobivajo od
nekaj čez 1600 tolarjev do
13.000 tolarjev mesečno. S pr-
vim oktobrom so športniki kate-
gorizirani na novo, in sicer jih
je odslej kategoriziranih 19
manj. V najvišjem, to je medna-
rodnem razredu, je odslej le
Mirko Vindiš, je povedal vodja
Športne zveze Ivan Klarič.
• ROKOMET — Na občin
skem prvenstvu srednješolcev v
rokometu pri dijakih, ki je bilo
prejšnji četrtek, so slavili gim-
nazijci pred Poklicno elektro in
strojno šolo (rezultat 16:7) ter
Ekonomsko šolo (Ekonomska
— Poklicna elektro šola 16:11),
pri dekletih pa je Gimnazija
premagala Ekonomsko šolo z
rezultatom 11:10.
• KOLESARSTVO — Dru-
go občinsko prvenstvo za os-
novnošolce v kolesarjenju, ki
sta ga organizirala Kolesarski
klub Perutnina Ptuj in ptujska
Športna zveza prejšnji četrtek
na kartodromu, je privabilo 100
ndadih kolesarjev iz osmih šol.
Ekipno je zmagala Osnovna šo-
la Grajena s 36 točkami pred
lanskoletnimi prvaki, osnov-
nošolci Olge Meglic, ki so
osvojili točko manj, in Hajdino
z 22 točkami.
Med posamezniki je v starejši
kategoriji zmagal Matej Marin
pred Danijelom Peršo, oba Ol-
ga Meglic, in Bojanom Gaiser-
jem iz Grajene. V mlajši kate-
goriji je tako kot lani bil najhi-
trejši Miha Zohar, učenec
Osnovne šole Ljudevita Pivka,
pred Aleksandrom Lovren-
čičem iz Grajene in Markom
Strgarjem iz Osnovne šole Ol-
ge Meglic.
Pripravila McZ
KRALJEVI PIKADO
Končan prvi del
ligaškega tekmovanja
Po dobrem mesecu napetih moštvenih ligaških tekmovanj v
kraljevem pikadu se je končal prvi del lige, ki jo organizirata
pooblaščenca Zveze društev igralcev na športnih aparatih Slo-
venije — športni klub Picado iz Ptuja in BNNP iz Rakeka.
Moštva, letos jih sodeluje že
83, ki so v letošnji sezoni iz ce-
lotne Slovenije, so v ligaških
dvobojih prikazala obilico špor-
tnega duha.
V ligi, ki jo organizira Picado
iz Ptuja, sodeluje 45 moštev, od
teh. 30 v osnovni C ligi, kjer se
igra 301, in 15 moštev, ki so si z
odličnimi igrami v C-ligi pridobi-
li pravico do igranja v kakovo-
stnejši B ligi (moštva igrajo zah-
tevnejšo igro 301 M. O.).
Po prvem delu tekmovanja
ima v B ligi največjo možnost
za osvojitev prvega mesta mo-
štvo SOLID 2 iz Dornave, ki
tekmuje v B 2 ligi. V celotni C
ligi ima veliko prednost pred
povratnimi srečanji in možnost
za napredovanje v B ligo
moštvo Bizeljskega.
Ligaška tekmovanja, ki se igra-
jo vsak ponedeljek oz. torek na
večini mest, kjer so nameščeni
športni aparati LOWEN TUR-
NIER DART, se bodo končala v
torek, 30. novembra.     ZDIŠAS
JUDO
Dravi ni uspelo
v Slovenski Bistrici je bil eden treh turnirjev za vstop v za-
ključni del letošnjega ekipnega državnega prvenstva oziroma
letošnje prve državne lige. V finale so se uvrstili le zmagovalci
turnirjev. V soboto je to v Slovenski Bistrici po ogorčenem boju
z Dravo uspelo domačemu Impolu, Ptujčani pa so imeli veliko
pripomb na sojenje.
Drava in Impol sta za segrevanje
vsak s po 14:0 (70:0) odpravila Ko-
per, V odločilnem dvoboju Impol —
Drava je bilo po rednem delu neo-
dločeno 7:7 (20:20). Za Impol sta
zmagala Vučina in Prepelic, za Dra-
vo pa Poljaka Przystasz in Blach,
neodločeno pa so se končali dvoboji
Rahle — Dobovišek, Soršak —
Lešnjak in Pepič — Leščak. Nato so
izžrebali tri kategorije za dodatne
dvoboje. Vučina je v prvem dvoboju
premagal Przystazsa, Rahle pa za-
tem Doboviška. Tako dvoboj Pepič
— Leščak ni več odločal, končal pa
seje znova neodločeno.
V finalu, kjer se bodo ekipe po-
merile za uvrstitev od prvega do
tretjega mesta, so Impol, Ivo Reya
in Grad Olimpija. Drava, Branik in
Slovenj Gradec bodo odločili o
uvrstitvah od 4. do 6. mesta, Go-
rišnica se bo za obstanek pomerila z
Bežigradom. 1.kotar
Planinski koledar
• 7. novembra bo izlet na Cel-
jsko kočo, ki ga bo vodil Franc
Kodela.
• 13. novembra vabi Planinsko
društvo na pohod po Levstikovi
poti od Litije do Čateža. Odhod je
ob 6. uri z avtobusne postaje. Ce-
na 550 SIT poravnate ob prijavi
na sedežu društva, in sicer do 9.
novembra. Prijavnina na startnem
mestu v Litiji je 250 SIT.
Pohod vodita
Franc Kodela in Vlado Fridl.
SAH
Janko Bohak na svetovnem
šahovskem prvenstvu
Paranagva, mesto na vzhodni obali Brazilije in glavni turi-
stični center te države z več kot 400.000 sobami za turiste, bo
od 1. do 12. novembra prizorišče svetovnega šahovskega prven-
stva igralcev do 26 let. Prvič se bo tega prvenstva udeležila tudi
reprezentanca Slovenije v trenutno najmočnejši postavi: MM
Dražen Sermek, MM Aljoša Grosar, FM Igor Jelen, FM Marko
Tratar in kot rezerva MK Miha Furlan.
Vodja in kapetan slovenske repre-
zentance je dopisni mednarodni
mojster in mednarodni šahovski
sodnik FIDE, član Šahovskega dru-
štva Lipa Ptuj Janko Bohak. Glede
na Jankove bogate mednarodne iz-
kušnje, saj je sodil že na treh olim-
piadah in številnih mednarodnih tur-
nirjih, ni naključje, da je Šahovska
zveza Slovenije to nalogo zaupala
prav njemu.
Pred odhodom na svetovno prven-
stvo je bil optimistično razpoložen,
čeprav se zaveda močne konkurence.
Silva Razlag
16 — NASVETI
4. NOVEMBER 1993 — TEDNIK
NOVICE O DOMAČIH LJUBLJENČKIH
PSI, MAČKE IN
OSTALA DRUŠČINA
Maček ali pes -
l(atepi je zame?
Družabništvo, stik, toplina, naklonjenost, zabava, veselje
in veliko več. Nešteto je razlogov, da si omislimo ljubljen-
ca. Pri tem nikakor ni vseeno, s katero živaljo se bomo
družili: s psom ali mačkom, papagajem ali kanarčkom, z morskim
prašičkom ali ribo. Dvo- in štirinožci si morajo namreč ustrezati po
značaju, izpolniti se morajo obojestranska pričakovanja. S temle pri-
spevkom vam želimo pomagati pri izbiri prave živali.
Kot je znano, so ljubitelji živali dveh
vrst: tisU, ki imajo radi pse, in drugi, ki so
jim ljubši mački. So tudi izjeme kot pri vsa-
kem kategoriziranju, ki jih ne moremo
uvrstiti v nobeno od dveh skupin: ti imajo
radi oboje živali in z obema vrstama dobro
shajajo. Ce jim pustimo skupaj odraščati, se
sožitje izvrstno obnese, kar je v nasprotju z
ljudsko primero: kot pes in mačka.
ŽIVALSKE VRSTE
TEKMUJEJO_
Kako zares različne živalske vrste ustre-
zajo različnim ljudem? Na to najprej vpli-
vajo "objektivni dejavniki".
Psi potrebujejo stalno pozornost; pes, ki
je cel dan sam v hiši, je revež v pravem po-
menu besede. Psi večinoma potrebujejo ne-
kaj rednega gibanja, s čimer navsezadnje
koristijo tudi našemu zdravju. Le zelo redke
pasme, denimo chowchow, so zadovoljeni s
priložnostnimi sprehodi in izleti do ulice.
V nasprotju s psi pa mački čisto dobro
shajajo sami doma, še posebej, če imamo
dva; čas preganjajo z igro in dolgotrajnim
dremanjem. Njihovo potrebo po druženju z
ljudmi zadovolji že ena ura večernega
igranja in čohanja. Kdor pa niti tega časa
nima, naj pač mačkov ne redi. Mački, ki
hodijo "ven", to počnejo praviloma brez
spremstva človeka. Če sprehodov oko-
liščine na dopuščajo, imamo živali prav
lahko kar v stanovanju. V tem pogledu, kot
v mnogih drugih, je pri mački veliko odvi-
sno od navade.
RAZLIČNI ZNAČAJI_
Pojem "pasja vdanost" v našem besednja-
ku ne pomeni vedno nekaj dobrega, še po-
sebej ne tedaj, ko mislimo na dvonogega
sodobnika. Pri psu je lastnost podedovana
in jo pripisujemo predniku volku. Kot ve-
mo, živijo volkovi v tropih, in tudi pes je
slej ko prej čredna žival. Kot nekoč v divji-
ni se brezpogojno podreja vodji tropa, se
pravi lastniku ali lastnici, in si tudi išče ja-
sno določeno mesto v družinski hierarhiji.
S podrejenim položajem je čisto zadovol-
jen, le razmerja morajo biti trdno postavlje-
na. Zato je psa tudi tako lahko vzgajati: ne-
ko usmeritev išče že sam, in če ne pride do
vedenjskih motenj zaradi napačnega rav-
nanja, bo sam storil vse, da bo ugodil "vod-
ji tropa". Na kratko: pes je srečen, če lahko
ugodi gospodarju.
Pri mačku je ravno obratno. Ljubitelji
mačkov položaj v šali takole opisujejo: Ni
človek vzel mačka k sebi in ga udomačil,
ampak je "sobni tiger" tisti, ki je človeku
milostno dovolil, da živi z njim. No, tako
hudo spet ni, nekaterih pravil igre mačka
lahko naučimo, če smo pripravljani upošte-
vati njegova nagnjenja.
Medtem ko so psi' vedno pripravljeni na
igro ali čohanje in celo zaznajo, kadar ima
lastnik drugo delo, pa so mački bolj svoje-
glavi in sami določajo čas in trajanje stikov s
človekom. Če jih pozabimo pobožati, to sami
zahtevajo in potem nagradijo z zadovoljnim
brundanjem. Ko pa imajo dovolj, vstanejo in
grejo. Ta samovoljna kombinacija "žične
krtače" in "žametne krpice" je lahko po-
srečena pomoč pri vzgoji otrok: kdo drug bi
jim bolje pokazal, da imajo druga bitja lastno
voljo in potrebe, ki jih je treba upoštevati?
VARNOST IN DOBRO
POČUTJE_
Predvsem ljudje, ki živijo sami, znajo
oceniti, da je v stanovanju poleg njih še
kakšno živo bitje. Kdor razen tega hoče še
čuvaja, potrebuje psa, vendar ne nujno hu-
dega. Raziskave so pokazale, da se vlomilci
ustrašijo vsakega psa; kadar kaj sumijo,
gredo vlamljat raje drugam.
Kdor nima časa ali ga ni pripravljen po-
rabiti za psa ali mačko, ta lahko najde do-
volj veselja v reji majhnega glodalca ali
ptice v kletki. Končno gre čas naprej,
življenjske okoliščine se spreminjajo in
najpozneje v pokoju si lahko izpolnimo
dolgoletno željo po hišnem ljubljenčku.
KAKO PA DRUGOD?_
Tokrat vam predstavljamo Avstrijo. Av-
strijci se na splošno nagibajo k mačkam: 27
odstotkov "mačjih" gospodinjstev je bistve-
no več kot 16 odstotkov "pasjih" domov.
Po zadnjih podatkih živi v tej državi
520.000 psov in 1,44 milijona mačkov; pri
tem je veliko več^družin s po več mački kot tistih z več
kot enim psom. Število psov se je od leta 1980 komaj
kaj spremenilo, mačkov pa je že za tretjino več.
Ne kaže prezreti tudi drugih štirinožnih in pernatih
sostanovalcev: okrog 220.000 papagajev, 85.000 ka-
narčkov, 125.000 zajcev, 100.000 morskih prašičkov,
55.000 zlatih ribic in 36.000 miši naseljuje avstrijske
domove. V celoti gledano ima skoraj vsaka druga
družina enega ljubljenca ali več. Ob tem fenomenu je
veliki avstrijski raziskovalec Konrad Lorenz sklepal, da
gre za "most k naravi", ki je velika potreba zlasti pri
mestnih ljudeh.
Za vse Avstrijce, ki si želijo točno vedeti, je Inštitut
za interdisciplinirano razikovanje odnosov med ljud-
mi in živalmi (lEMT) na osnovi psihološke študije
razvil poseben računalniški program: Katera žival je
zame? Vprašalnik poslušalci lahko zahtevajo nepo-
sredno z dopisnico na naslov lEMT, Weyringergasse
28a, 1040 Dunaj. Ocenitev traja nekaj tednov, ker je
povpraševanje veliko, vendar je odgovor brezplačen.
Z računalnikom ali brez njega, v vsakem primeru
vam želimo veliko zabave s firmo Pes & mačka, d. d.
Društvo za odgovoren odnos do malih živali
Krvodajalci
19. OKTOBRA — Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Stani-
slav Ivančič, Hrastovec 73/a; Marija Zamuda, Gorišnica
155; Feliks Hvaleč, Gabrnik 48; Milan Munda, Prežihova
1, Ptuj; Ivan Gavez, Prešernova 8, Ptuj; Mirko Ivančič,
Vel. Okič 10; Anica Mlakar, Ljubstava 25; Branko Babu-
sek, Grajena 22; Jože Vaupotič, Jablovec 21; Marjan Breg,
Slovenja vas 72; Nevenka Maruh, Žnidaričevo nabrežje,
Ptuj; Dušan Cizerl, Janežovski Vrh 14/b; Ivan Reich,
Apače 62; Mira Steiner, Sela 25; Zvonko Medved, Cvet-
kovci 79/a; Olga Plohi, Sobetinci 37/a; Edvard Jurgec,
Laneova vas 68; Marjan Tikvič, Mestni Vrh 121; Marija
Štumberger, Stojnci 20; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Ja-
nez Potočnik, Hrastovec 26; Janez Zafošnik, Lovrenc na
Dr. polju 1; Marjana Rozman, Pobrežje 47; Ana Cafuta,
Vareja 22/b; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2/b; Kristina
Petek, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Boris Spindler, Krem-
pljeva 6, Ptuj; Franc Valentan, Apače 89; Franc Šegula,
Polenšak 17; Milena Potočnik, Hrastovec 26; Kristina
Cartl, Zg. Hajdina 54; Martin Cafuta, Gorca 69; Jožica
Predikaka, Kicar 77; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Andrej
Svenšek, Kvedrova 3, Ptuj.
21. OKTOBRA — Antonija Krajnc, Korenjak 6; Marija
Lampret, Majšperk 51; Dušan Šuper, Majšperk 54; Milan
Peršuh, Lešje 42; Angela Šalamun, Planjsko 19/b; Ludvik
Zupane, Skrblje 11; Branka Kores, Majšperk 56; Marjan
Doberšek, Štatenberg 72; Marija Zdavc, Preša 8/c; Franc
Zupane, Skrblja 11; Bernarda Selinšek, Trubarjeva 9, Ptuj;
Marija Korez, Breg 15; Natalija Kokot, Majšperk 32; Ma-
rija Kumer, Sp Ključarovci 28; Marjan Muršec, Medribnik
12; Irena Zajšek, Ptujska Gora 104/a; Ernestina Lešnik,
UI. V. Alič 17; Janko Petek, Trubarjeva 9, Ptuj; Milan Ko-
rez, Jelovice 32; Dragoslav Lupinšek, Majšperk 52; Stan-
ko Korez, Strmec pri Sv. Florijanu; Janez Krajnc, Koren-
jak 6; Alojz Samec, Zagrebška 115, Ptuj; Danilo Bo-
rovčak. Mejna 30, Ptuj; Marjana Pulko, Hajdoše 10/c;
Franc Hrnja, Kraigherjeva 28, Ptuj; Milan Farazin, Ul. B.
Greifov 12, Maribor; Alojz Topolovec, Zg. Leskovec 9/d;
Silvo Letina, Brunšvik 58; Danijel Vrbnjak, Mezgovci 7;
Franc Trafela, Tržeč 45; Karel Frangež, Brunšvig 51; Jože
Teskač, Hajdoše 46; Marjan'Kunej, Zlatoličje 52; Ivan Le-
bar, Polenšak 29; Stanko Horvat, Kicar 140/a; Mirko Ko-
zel, Lahova 19, Maribor; Jože Grula, Skorba 41
'ompostiranje s pomočjo deževniltov]
venci smo narod vrtičkarjev. Mnogim med nami je delo na vrtu konjiček, drugim psihična sprostitev po napornem
poklicnem ali političnem delu, tretjim rekreacija v naravi in spet četrtim pridobivanje lastne zdrave hrane za
družino. Marsikomu tudi vir za materialno izboljšanje družinskega proračuna, vsem pa n^ je v veliko zadovoljstvo,
če delo naših rok obrodi dober in obilen pridelek.
Če že pridelujemo lastno hra-
no, potem jo pridelujmo po zdra-
vi in pravilni tehnologiji.
Marsikdo se sprašuje, zakaj ra-
stline ne njegovem vrtu ne uspeva-
jo, čeravno je obilo gnojil z narav-
nim hlevskih gnojem in jih tudi
(bilo zalival. Vzrokov je lahko več,
predvsem pa je treba vedeti, da
hlevski gnoj, čeprav naravno — bio
rnojilo in tudi pravilno zakopano.
Mi ravno najprimernejši za nepo-
^^edno gnojenje za vrtnine. Pustiti
,>!a namreč moramo vsaj pol leta ali
io dveh let, da dozori in postane
lenevaren za korenine rastlin.
Za pridelavo bio hrane je po-
rebno torej hle\ski gnoj in bio-
oške odpadke skupaj predelati po
znanstveno osnovani tehnologiji.
Naš problem lahko rešijo drobni
rdeči kalifornijski deževniki. V
U;tu dni je z njimi mogoče pridela-
li zelo kvalitetno naravno biološko
:;nojilo. ki bo delovalo na rastline
naravnost kot poživilo. Če z de-
ževniškim humu.som, ki ga dobi-
mo iz v prejšnji (43.) številki Ted-
nika naštetih bio odpadkov, po-
gnojimo vrt, bo namreč že po ne-
kaj dneh mogoče opaziti progre-
sivne rastne spremembe. Deževni-
ki imajo zelo radi celulozo in
ogljikove hidrate (stelja iz hlevov,
kjer krmimo pesne rezance, si-
lažo; sadne in grozdne tropine,
ostanke hrane ipd). Celuloze je že
na vrtovih dovolj (ostanki pri
čiščenju zelenjave, trava, pleveli,
listje, stebla ipd.). Oboje .se v pre-
bavnem traktu deževnikov pretvo-
ri v glukozo. Bio odpadke mora-
mo pred "serviranjem" deževni-
kom dobro presušiti kar na soncu.
Na kompostišče pa skupaj z njimi
ne smemo metati zemlje kot pri
ostalih tehnologijah kompo.stiranja.
Kompostišče si lahko izdela-
mo kar na vrtu ali travniku (naj-
bolje v klimatiziranem prostoru)
iz naravnega lesa. Dolgo naj bo
okrog 2 m, široko okrog 1 m ter
visoko ne več kot 60 cm, kar je za
naše nove podnebne razmere zad-
njih sušnih let najprimernejše. Op-
timalna višina nam predvsem
olajša delo.
V takšnem kompostišču lahko
še tako neuk proizvajalec ob
ustreznih strokovnih navodilih ter
doslednem izvajanju le-teh iz ku-
bičnega metra osnovne surovine
(presušenega hlevskega gnoja,
vrtnih in kuhinjskih odpadkov)
pridobi okrog pol kubičnega metra
najkakovostnejšega biognojila. To
pa že zadošča za okrog 50 kva-
dratnih metrov pognojenega vrta.
Da bi objekt zavarovali pred
največjimi sovražniki kompostišč,
pred vrtnimi glodalci in drugimi
živalmi, ki se lahko hranijo z
deževniki, ves notranji del in dno
-— še zlasti dno — zavarujemo s
kovinsko mrežo, ki naj ima luknji-
ce premera do enega centimetra.
Samo kompostišče mora biti
zračno in redno primerno ovla-
ženo. No, to je pa že del zgodbe o
"dobrih majhnih deževnikih",
kampostu, biopostu itd., ki jo lah-
ko odkrijete, če boste zainteresira-
ni in boste ob priložnosti obiskali
našo Kmetijsko šolo Ptuj. Gotovo
ste na razstavi Dobrote slovenskih
kmetij, na Radgonskem sejmu, na
Razstavi živine na Ptuju ali ob ka-
ki drugi priložnosti opazili ali celo
kupili vrečko GRUDICE, ki je
proizvod "črede naših deževni-
kov". Ta projekt, ob mnogih dru-
gih na šoli, uvrščamo v področje
raziskovalnega dela za to zaintere-
siranih učencev ter tudi praktično
v projekt integrirane metode la-
j stne proizvodnje bio sadja in ze-
lenjave na šolskem posestvu in
obenem v enega izmed projektov
samofinanciranja dejavnosti šole.
Dobrodošli na šoli. Ne čakajte
"dneva odprtih vrat", ker tudi
deževniki lačni in žejni ne
preživijo. Stanko Ropič,
Kmetijska šola Ptuj
ŠTIRI TAČKE NA OS DOL PRI LJUBLJANI
Vzgoja mladine - dobra investicija
ir se Jane/ek nauči, to Janezek zna! To se pravi, da so za vzgojo otrok prvi poklicani starši, nato vzgojiteljice v
istcih, nato pa še učitelji in profesorji. To velja tudi za vzgojo humanega odnosa do živali.
Mimo resnice, da vzgledi vlečejo, lahko tudi |
z lepo besedo in opisovanjem dobrega ravnanja
z živalmi pri otrocih mnogo dosežemo. Otroci
so že po naravi ljubitelji živali, zato radi po-
slušajo odrasle, ki jim pripovedujejo zgodbe o
živalih vse od basni naprej. Zato menim, da je
nadvse nujno in tudi skrajni čas, da bi peda-
goški kadri posvetili več časa vzgoji otrok v
ljubezni do živali.
V okviru Mladinske sekcije ljubljan.skega
Društva prod mučenju živali je to idejo pričela
prva uresničevati osnovna šola Dol pri Ljublja-
ni, kar dokazuje ne samo srčno pripadnost teh
otrok do živali, marveč tudi visoko pedagoško
strokovnost njihovih učiteljev. Pobudnik te
plemenite dejavnosti, učitelj Jure Marussig, je
sprejel mentorstvo nad mladimi člani, ki se po-
vezujejo v krožek pod imenom Štiri tačke. V
sredo, 20. oktobra, so me povabili na razširjeni
sestanek, kjer seje v dvorani zbralo več kot sto
mladih članov. V preddverju šole imajo na-
meščene vzorno urejene panoje, polne slik in
člankov o živalih.
Štiri tačke imajo med drugim v načrtu tudi zbi-
ranje prispevkov za lačne živali, nabiranje kostan-
ja za ljubljanski živalski vrt, izdelavo lojenih po-
gačk za krmo zunanjih ptic pozimi, izdelavo
ptičjih krmilnic in še in še. Prečesali bodo tudi
svojo okolico in preverili, ali imajo psi čuvaji, ki
so na verigah, dovolj dolge verige in pripravljeno
zavetje (utico) pred mrazom. Gospodarjem teh
psov bodo razdelili letake o pravilni oskrbi psa
čuvaja. Poskrbeli bodo tudi za najdeno oz. za-
puščeno žival ter se pred bližajočimi prazniki od-
povedali metanju petard, ki vzemirjajo ne le ljudi,
temveč plašijo tudi živali. V DPMŽ Ljubljana
imajo že v tisku lične'članske izkaznice, kar bo še
tesneje obvezovalo mlade člane k lepemu ravnan-
ju z živalmi. ,
Osnovna šola Dol pri Ljubljani, naj bo za vzor
tudi drugim šolam po Sloveniji; to se pravi, da bi
vsaka šola zmogla v okviru svoje izvenšolske de-
javnosti ustanoviti Štiri tačke (z enakim ime-
nom!).
Ravnatelj OŠ Dol Janez Hrome, dipl. psihol.,
mi je ponosno pokazal pravkar izdelan Letni de-
lovni načrt šole, kjer so nanizane interesne de-
javnosti te šole in med njimi tudi Štiri tačke, ki
zajemajo vzgojo pravilnega odnosa do živali. V
izvajanje tega programa so vključene tudi tam-
kajšnje učiteljice, kar pomeni, da je delo Štirih
tačk v pravih rokah. Ministrstvo za šolstvo bi
kdaj pa kdaj lahko spregovorilo o gibanju za hu-
man odnos do živali. Mar naj bo ta vzgoja mla-
dine prepuščena zgolj tistim šolam, ki imajo že
osveščen pedagoški kader, pripravljen mladim
nevsiljivo približati načelo, daje odnos do živali
zrcalo človeškega značaja?     Lea Eva Muller
tt y vrtu <t ^
v vrtu so v tem času pridelki
že pospravljeni, vegetacija pri
trajnicah se končuje, narava se
polagoma pripravlja na zimsko
mirovanje. V vrtu imamo opra-
vek z vzgojo in pridelovanjem
rastlin, ki so zaradi koristnosti v
prehrani ali njihovega žlahtnega
cvetja pridobljene in vzgojene s
žlahtnjenjem in križanjem, kar
pa ima za posledico, da so za
rastne razmere zahtevnejše, za
vremenske razmere pa občutlji-
vejše. V pozni jeseni, ko se na-
rava pripravlja na zimsko miro-
vanje, mora vrtičkar zahtevnost
in občutljivost rastlinja, ki ga
goji v vrtu, dobro poznati in ra-
stlinam, ki naj bi prezimile, nu-
diti potrebno zavarovanje.
Mnoge rastline trajnice, ki jih
povečini gojimo zaradi cvetja,
da bi nam krasile bivališče in
njegovo okolico, so po poreklu
iz tropskih in južnih krajev in
nizkih temperatur pod zmrzi-
ščem ne prenašajo. Takšne ra-
stline prenesemo v zavetišče —
prostor, kjer ne zmrzuje in kjer
je ustaljena toplota okrog 10°C.
Pretopil prostori niso primerni,
ker rastline vzpodbujajo k vegeta-
ciji in jih molijo pri zimskem mi-
rovanju. Obdobje zimskega miro-
vanja ima vsaka rasdina — ena
krajše, druga daljše —, vendar to
mora biti zagotovljeno in ne sme
biti moteno. Prostor, v katerega
bomo spravili okrasno rastlinje,
naj ne bo preteman in ne presuh.
Zmerna svetloba in optimalna
zračna vlaga rastlino ohranjata
odporno proti ra.stlinskim bolez-
nim in škodljivcem, ki so često-
krat za tako občutljive rastline
enako usodni kot mraz.
Okrasne rastline prenašamo v
hrambo čim kasneje, ko jih že
ogrožajo nizke temperature.
Pred pozebo ob prvih jesenskih
slanah pa jih varujemo še zunaj
z raznimi prekrivali, saj jih tako
za ozimljanje pripravimo odpor-
nejše, pa tudi obdobje notranje-
ga preživetja rastline se za toli-
ko časa skrajša. Pri ozimljanju
rastlin moramo upoštevati, da
so v zaprtih prostorih razmere
za rast, razvoj ali samo obstoj
rastline omejene.
Sadno drevje, okrasne drevni-
ne in grmičevje ter nekatere
vrste sočivja prezimi na pro-
stem na svojem stalnem ra-
stišču. Nekatere sadne vrste,
zlasti iz rodu koščičarjev. mlada
drevesca, tr.sje, mnoge okrasne
drevnine in grmičevje ter neka-
tere vrste sočivja so občutljive
na skrajno nizke zimske tempe-
rature. Ostri, ledeno mrzli ve-
trovi, še posebej v zimi brez
snega, povzročajo pokanje de-
bel sadnih rastlin, rastline s soč-
nejšimi stebli ali tiste, ki jim les
ni dobro dozorel, pa pozebejo.
Rastlinam v vrtu, ki bi jim zima
lahko bila tvegana, je mogoče
pomagati tako, da jih zavaruje-
mo z ovijanjem, zastiranjem,
pokrivanjem, osipavanjem ali z
vzpostavitvijo ograj, varovalnih
zidov ali nasadov za zaščito
pred vetrovi.
Za ovijanje lahko uporabimo
različne materiale: koruznico,
sončnična stebla, lesene letve, pa-
lice, trpežnejši papir in drugo.
Materialov, ki niso zračni, kot so
plastične folije, ne uporabljamo,
ker onemogočajo zračnost.
Za zasdranje dobro služijo raz-
na vlaknata prekrivala, kot je naj-
novejše "vrteks", sicer pa so naj-
boljši domači priročni naravni
materiali predvsem smrečje, suho
listje, praprot, šota, hlevski gnoj.
Rastline pokrivamo s pla-
stično folijo ali drugim prozor-
nim materialom v obliki tune-
lov, v katerih pa mora biti zago-
tovljeno zračenje.
Mlade rastline, kot je enolet-
no tr.sje, vrtnice in mnoge druge
podobne rastline, ki imajo brste
pri tleh, osipamo z rahlo drobno
prstjo, mešanico šote in zemlje,
kompostnice, mivke ali drugim
materialom, ki ima lastnost, da
se čez zimo ne zbije in ne za-
skorji, kar bi imelo za posledico
poškodovanje rastline.
Varovalne ograje, zidovi, za-
ščitni nasadi so stalna oblika
varoval, ki jih zgradimo ali na-
sadimo ob vrtovih, izpostavlje-
nih stalnim vetrovom.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastline,
ki jih pridelujemo zradi lista,
kot je presajanje zimske solate,
7. novembra, rastline, ki jih pri-
j delujemo zaradi plodov, kamor
j uvrščamo vse vrste sadnega
drevja, od Z do 9. novembra,
korenike od 1. do 4. ter 10. in
11. novembra ter cveta in zdra-
I vilna zelišča 4. in 5. novembra.
j Čebulice, ki jih sadimo zaradi
zgodnjega cvetenja spomladi,
priporočamo saditi ob dnevih
za cvet, če pa jih sadimo zaradi
pridelovanja čebulic za nadal-
jnje razmnoževanje, pa v dnevih
za podzemne plodove.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK
4. NOVEMBER 1993
ZA KRATEK CAS — 19
Mladi dopisniki ^ Mladi doplsnikj ^ Mladi dopJSlliki
TO SEM JAZ
Rodil sem se pred desetimi leti.
Zelo sem se ustrašil, ko sem prišel
na svet. V razredu .sem med pored-
nimi fanti. Imam svetle lase in mi-
slim, da sem lep v obraz. Najraje
nosim črne kavbojke in črno bluzo
s kapuco ter majico z napisom Me-
tallica. Ta majica je sivočma.
Čevlje nosim take kot vsi frajerski
dečki na šoli.
Sem zelo živahen fant in ne
ubogam rad. In rad se včasih te-
pem. Zelo rad nagajam in zafrka-
vam. V šoli sem normalen učenec,
dobivam odlične ocene ali pa tudi
slabše. Nalogo naredim vedno, le
v začetku šolskega leta sem jo
včasih pozabil.
V prostem času rad igram tenis
ali pa grem z atijem tekat v gozd.
Rad gledam televizijo. Včasih po-
spravljam ali berem knjige. Ho-
dim v planine in na taborjenja.
Rad se vozim s kolesom.
Ko bom velik, bom hotelir, imel
bom ženo in dva otroka. Hotel
bom imel postavljen v tujini ob
morju. Mislim, da mi bo uspelo;
če pa mi ne bo, bom slikar.
Aljaž Korbar, 4. a
OŠ Mladika
MOJE MESTO
Moj rojstni kraj je Zenica. V njem
sem preživela najlepši del svojega
otroštva. Zaradi vojne in težkega
položaja sem morala oditi iz svojega
rojstnega kraja.
Zenica je veliko mesto. Ulice so
porasle z zelenimi drevoredu. V sre-
dišču Zenice je velik športni center
Bilino polje. V bližini tega centra so
zgradili novo veliko naselje Meo-
kušnice. Skozi to naselje, teče reka
Kočeva, ki se izliva v Bosno. Na
njeni levi strani so zgrajeni veliki
nebotičniki. Tam je tudi velik kom-
pleks novogradnje Kitajski zid (Ki-
neski zid).
V mojem mestu sta dve veliki
blagovnici in veliko število večjih in
manjših trgovin. Meni je najlepši
del Zenice velik mestni park. V
bližini so še gledališče, banka, pošta
in glasbena šola. Zenica ima tudi
veliko in moderno bolnišnico.
Največja tovarna v Zenici je žele-
zarna, zato je bila razvita čma meta-
lurgija. Poleg železarne, ki je zapo-
slovala največji del prebivalstva, sta
tudi dva premogovnika. Levi in desni
del Zenice povezuje most. Na levi
strani mostu sta zgrajena dva velika
hotela, ki se imenujeta Metalurg in
Intemacional. V njuni bližini je moja
osnovna šola Ivan Goran Kovačič, v
kateri sem končala peti razred.
Takrat se je začela vojna in je bil
konec mojega brezskrbnega otro-
štva. Trgovine so bile izpraznjene!
Na ulicah več nisem srečala ljudi, ki
bi se smehljali. Bili so zelo za-
skrbljeni. Niso vedeli, kaj bo jutri.
Življenje ni bilo več kot nekoč. Sko-
raj vsak dan so oglaševali nevarnost
zaradi zračnega napada. Po mestu so
hodili oboroženi vojaki. Uvedli so
policijsko uro. Tudi vode nam je
primanjkovalo. Elektriko so nam
začeli izklapljati. Vsak dan so priha-
jale nove skupine beguncev, ki so
bežali pred vojno.
Zaradi težke situacije so se moji
starši odločili poslati mene in moje-
ga brata k stricu v Slovenijo.
Tukaj mi je lepo. Hodim v šolo,
kjer sem spoznala nove prijatelje.
Vsak dan mislim na svoje mesto in na
prijatelje, ki so ostali v njem. Naj-
večja želja mi je, da bi se spet kmalu
lahko vrnila v Zenico. Upam, da se
bodo moje sanje nekoč uresničile.
Irena Bilič, 7. a
OŠ Olge Meglic
IZLET Z ADRIATICOM
Nagrajeni smo bili od zavaroval-
nice Adriatic. Izlet z Adriaticom je
bil brezplačen. Z avtobusom smo se
peljali do Kopra. Vozili smo se štiri
ure in pol. Marsikje smo se ustavili.
Videli smo tudi hrib Nanos.
Tovarišica Maja nam je že iz av-
tobusa pokazala slovensko morje.
Ko smo dospeli do morja, smo izsto-
pili iz avtobusa in vstopili na ladjo.
Ta ladja se je imenovala katamaran.
Z njo smo se peljali iz Kopra v Por-
torož. V restavraciji smo dobili ma-
lico. V restavraciji je bil tudi zaba-
ven program. Zabaval nas je dvomi
norček, ki mu je bilo ime Ferdinand
ali Fredi. Zraven njega nas je zaba-
vala tudi Romana Kranjčan. Roma-
na nas je naučila dve pesmici:
Murčki in V pradavnini. Lahko si
plesal ali pel.
Ko je bil program končan, smo šli
z ladjo nazaj v Koper. Ladja sprej-
me 303 potnike. Ko smo šli nazaj, je
ladja zašla. Takrat se je malo stre-
sla. Jaz se nisem nič ustrašila. Proti
obali smo se peljali z največjo hitro-
stjo 60 km/h. Domov smo prišli ob
pol desetih. To je bil najboljši izlet!
Tamara Adam, 4. r.
OŠ Stoperce
JESENSKA POKRAJINA
Topli sončni žarki izgubljajo svojo
moč, kakor da so daleč od nas. Izgu-
bljajo se v daljavi. Začenja se nov let-
ni čas — jesen. Jesen, čas sprememb
v naravi, čas, ko se na poljih pospra-
vljajo sadovi pridnih rok. So plačilo
za vloženo delo, ki so ga pridne člo-
vekove roke vložile v zemljo.
Pokrajina je začela spreminjati
poletno podobo. Poslalo je hladnje,
jutra so meglena. Gozd dobiva san-
jsko, mavrično prelivajočo se bar-
vo. Ptice selivke se zbirajo in se
pripravljajo na dolgo potovanje,
kjer jim bo toplo.
Odpada listje z dreves, zemlja
se počasi pripravlja na zaslužen
zimski počitek. Pokrajina bo po-
stala pusta, a ne za dolgo. Kmalu
jo bo prekrila debela bela prepro-
ga, ki bo naznanila zimo.
Dejan Kozel, 7. r.
OŠ Leskovec
PONOSEN SEM, DA SEM
GASILEC
Imel sem 6 let, ko sem se včlanil
v hajdinsko gasilsko društvo. Takrat
se še nisem zavedal, kaj je to biti
gasilec. V moji oziroma naši rodbini
je že tradicija biti gasilec: moj pra-
dedek je bil ustanovni član gasilske-
ga društva Hajdina, moj dedek je
prav tako gasilec — veteran, moj ati
je gasilski časnik in mentor gasilske
mladine, moja brata pa sta gasilska
podčastnika.
Po dveh letih članstva v pionirski
desetini smo se že udeležili tekmo-
vanja (v Hajdošah) in tako sem na-
stopil na prvem centrskem tekmo-
vanju, kjer smo dosegli odlične re-
zultate. To me je vzpodbudilo k bolj
aktivnemu in resnemu delu.
Delo v gasilski desetini je nam,
mlajšim gasilcem prikazano v igri,
ki nam je v veliko veselje. Zaveda-
mo pa se, da v pravih požarih ni igre
in da morajo tam biti gasilci resni in
ravnati premišljeno in kar se da hi-
tro. Upam, da bom tudi sam sprejet
za aktivnega gasilca. Tako bom lah-
ko sodeloval pri reševanju pogorišč
in pomagal ljudem v nesreči.
časilci so v vasi in mestih zelo
potrebni. PrisTcočijo na pomoč v
različnih situacijah — ne samo v
požarih, ampak tudi pri poplavah
in drugih elementarnih nesrečah.
Zato vsakega gasilca cenim in
upam, da bodo ljudje cenili tudi
mene, ko jim bom pomagal.
Emil Ogrizek, 5. a
OŠ Hajdina
MOJ DEDEK
Moj dedek je hodil peš v šolo.
Pisal je s kamenčkom po tablici.
Torbo je imel doma sešito iz svin-
jske kože. Tudi čevlji so bili nare-
jeni doma. Od spomladi do zime
je hodil bos. Nosil je zakrpane
hlače in strgan suknjič. Takrat v
šoli niso imeli malice in dedek je
bil lačen. Učitelj je bil zelo strog,
zato je dedek večkrat ostajal doma.
Tatjana Bedenik, 3. a
OŠ Majšperk
KRIVICA
Krivica, kaj je sploh to? Krivice
se nenehno dogajajo povsod: v
šoli, na ulici, doma in drugje. Res
je, da jo včasih pozvročamo nena-
merno in se v tistem trenutku niti
ne zavedamo, da smo jo pov-
zročili, in šele ko vso stvar premi-
slimo, vidimo, kaj smo storiU.
Krivice so lahko majhne ali pa ve-
like. Vendar nas včasih majhna
krivica veliko bolj prizadene kot
velika. Po krivicah si tudi izobli-
kujemo svoje mnenje o ljudeh, saj
bomo zagotovo bolj cenili tistega,
ki je pravičen, kot tistega, ki ni.
Bil je lep, sončen, počitniški
dan in kot ponavadi sem ga pre-
živel s prijatelji. Že navsezgodaj
me je poklical Gogi in mi predla-
gal, da bi šli igrat košarko. Sam
nisem bil ravno najbolj navdušen,
da bi se v tem vročem popoldnevu
podil po igrišču gor in dol. A sem
kljub temu popustil Gogijevemu
prepričevanju. Poklical sem še
Boška in ga prav tako, kot je Gogi
mene, prepričal, da nima doma
početi nič pametnega. Tako smo
se čez dobrih petnajst minut dobili
pri meni. Gogi je vzel s seboj no-
gometno, jaz pa košarkaško žogo.
Skupaj smo .se odpeljali do igrišča
in začeli metati na koš. Igrali smo
bolj za šalo kot zares in se na vso
moč smejali svojim nerodnim me-
tom na koš. Tako smo se zabavali
kakšno uro in pol. Potem pa smo
šli igrat nogomet, natančneje "tri-
najst pik". Tudi to je bilo na vso
moč zabavno, saj vsi igramo no-
gomet še veliko slabše kot košar-
ko. Naše dobro vzdu,šje pa je pok-
varil moj "vole", če bi tisti udarec
z nogo sploh lahko tako imenova-
li. Žoga se je odbila od prečnika
in v visokem, previsokem letu zle-
tela čez ograjo na streho sosednje
hiše. Jaz sem se samo prijel za
glavo, Boško je izdavil le suhopa-
ren oje, Gogi pa se, ko je nekaj
časa stal skoraj negibno, zagnal
proti ograji, jo v trenutku preple-
zal, pograbil žogo in hotel ponov-
no preplezati ograjo, ko ga je za
uho prijela močna roka. Boško in
jaz sva le od daleč opazovala, ka-
ko je možak z vsem glasom kričal
na prestrašenega in objokanega
Gogija. Najhuje pa je bilo, da ga
je ves čas držal za uho in zdelo se
je, da ga ne bo nikoli več spustil.
Na koncu se je vendarle usmilil
prestrašenega Gogija ter ga spustil
in Gogi jo je ucvrl daleč vstran od
razjarjenega možaka in prišel do
naju. Skupaj smo sedli v travo in
modrovali, kako bi prišli nazaj do
žoge. Na koncu sem se odločil, da
grem do možaka in ga vendarle
poprosim, da nam vrne žogo.
Počasi sem odšel proti vratom
in vsak korak se mi je zdel težji. Z i
vsakim sem se bolj približal sreča- |
nju z nič kaj prijaznim možakom.
Bilo me je že pošteno strah, ko
sem s tresočo roko pozvonil in
čakal, da se bo prikazal na vratih.
Končno se je prikazal na pragu in
z veliko težavo sem izdavil, da
sem prišel po žogo. Na moje veh-
ko olajšanje je možak za nekaj tre-
nutkov izginil, vrnil pa se je z
žogo v roki. Vrnil mi jo je in mi
zagrozil, da je drugič ne bomo ta-
ko poceni odnesli. Odšel sem do
Gogija in Boška in skupaj smo
odšli domov.
Zvečer sem razmišljal o tem nel-
jubem pripetljaju ter spoznal, da je
Gogi reagiral nekoliko panično, ko
je na vrat na nos hotel priti do žoge.
In jo je potem skupil namesto me-
ne, saj bi jaz moral iti po žogo.
Otroci velikokrat naredijo kakšno
stvar nerodno, ker se bojijo posle-
dic dejanja, ki so ga naredili.
Boštjan Ferk, 8.a, OŠ Breg
20
ZA RAZVEDRILO
4. NOVEMBER 1993 — TEDNIK
TEDNIK
4. NOVEMBER 1993
POSLOVNA SPOROČILA — 21
PODJETJE ALBIN PROMOTION ODPRLO OBNOVLJENE PROSTORE STARE OSNOVNE ŠOLE
Šolo spremenili v poslovni objekt
To, kar drugim ni uspelo, je uspelo podjetju Albin Promotion Siemens. Stavbo nekdanje osnovne šole Lovrenc na
Dravskem polju je preuredilo v poslovni objekt, v katerem je sedaj celoten management za sisteme Siemens in profe-
sionalne avdiosisteme, servisna ekipa za Siemens in avdiotehniko, prostor za šolanje in izpolnjevanje, ki ga izvajajo
skupaj s Siemensom.
Do pred kratkim so se na stro- ]
kovno izpolnjevanje morali voziti j
v Avstrijo. Z obnovo je podjetje 1
opravilo hvalevredno kulturno de- ;
Janje. Pri tem pa so bila uporablje-1
na tudi razvojna sredstva občine
Ptuj. Kot je povedal vodja podjet-1
ja Tone Pernat, bo v obnovljenih i
prostorih nekdanje osnovne šole,'
ki jo sedaj imenujejo Vila Lo-
vrenc, v začetku prihodnjega leta;
stekla tudi proizvodnja. Za avstrij-;
sko firmo Ventrex, za katero Al-'
bin Promotion Siemens že dve leti?
opravlja izvozno—uvozne posle,;
bodo izdelovali kovinske dele zai
brazzračne ventile. Že letos pa bo-]
do odprli oddelek za Siemensove;
telefonske centrale, računalniške i
mreže in SIMATIC procesno vo-i
denje proizvodnje, v katerem bodo^
zaposlili dva nova delavca. Toliko;
pa jih bo na začetku delalo tudi v!
proizvodnem delu.
Kolektiv Albin Promotion Sie-'
mens si bo prizadeval, ker ima za,
to vse pogoje, da bi bil v Lovren-'
cu tudi sedež Siemensove proiz-;
vodnje za Slovenijo. Kljub temu;
Obnovljena osnovna šola Lovrenc. Foto: 0M\
da Siemens nima lastniškega de-
leža v podjetju, dosegajo plane, ki
jih oni postavljajo. V štirih letih
dela so realizirali veliko projektov
s področja žičnih in brezžičnih te-
lekomunikacijskih sistemov ter si-
stemov videolarmnega nadzora.
Kot generalni zastopniki firme
Siemens AG Avstrija za področje
AV/TS tehnike .sodelujejo z mno-
gimi podjetji in ustanovami v Re-
publiki Sloveniji. Njihova dejav-
nost je usmerjena tudi na področje
profesionalnih in avdio sistemov
ter opreme.
Petkove slovesnosti ob odprtju
obnovljene nekdanje šole so se
udeležili številni gostje iz tujine.
Slovenije in domačini iz Lovren-
ca. Prišla sta tudi Leopold Ber-
ghuber, direktor Siemensa AV/TS
za celotno Avstrijo z Dunaja, in
Gottfried Strableg, direktor Sie-
mensa AV/TS za Koroško, Slove-
nijo, Hrvatsko in Madžarsko iz
Gradca. Ministrstvo za pravosodje
so v odsotnosti ministra Mihe Ko-
zinca zastopali Jože Tratnik,
državni sekretar za pravosodje,
Miha Wohinz, svetovalec v mini-
strstvu za pravosodje, in Božidar
Peteh, višji svetovalec v mini-
strstvu za pravosodje. Podjetje Al-
bin Promotion Siemens namreč že
nekaj časa uspešno sodeluje z mi-
nistrstvom pri opremljanju kazen-
sko-popravnih domov z varnostni-
mi napravami.
Slavnostni govornik je bil pred-
^sednik ptujskega Izvršnega sveta
Branko Brumen, ki je z Albinom
Brenclom in Gottfriedom Stra-
blegom tudi odprl prenovljeni ob-
jekt. Blagoslovil pa ga je župnik
Kari Pavlic. Za ubrane trenutke je
na slovesnosti skrbel Nonet
Obrtne zbornice Ptuj. MG
Predstavitev sodobnih krmilnih vodovodnih naprav
Komunalno podjetje Ptuj je v sredo, 29. okotobra, pripravilo predstavitev sodobnega krmiljenja vodovodnih črpalk, ki se ga je
udeležilo več kot 20 predstavnikov 12 slovenskih vodovodnih in komunalnih podjetij. Strokovnjaki iz firme Telemecanique (grou-
pe Shneider), Tehniškega biroja v Ljubljani in celjskega podjetja Sintel so v vodnem črpališču v Skorbi predstavili in praktično
prikazali delovanje najsodobnejšega tovrstnega programskega krmiljenja Alistart 3, zatem pa so si ogledali še sedanje, dokaj so-
dobno krmiljenje vodovodne distribucije v črpališču v Novi vasi.
Kot je povedal direktor Ko-
munale Jože Cvetko, so omen-
jeno predstavitev opravili
predvsem z nairienom, da bi v
slovenskem prostoru modern-
izirali in poenostavili distribuci-
jo vode od zajetij oziroma stu-
dencev    skozi    najrazličnejša
prečrpališča, po vodovodih do
končnih uporabnikov. Predstav-
niki podjetij za oskrbo z vodo iz
Celja, Postojne, Krškega, Nove-
ga mesta, Mariborskega vodo-
voda. Komunalnega podjetja
Ormož, Vodovoda iz Celja,
Kranja, Sežane, Rogaške Slati-
ne in Murske Sobote so bili nad
predstavljenim navdušeni. O
možnostih in količini nabave te
sodobne krmilne opreme pa bo-
do seveda odločali v svojih de-
lovnih okoljih, kar pa bo odvi-
sno predvsem od finančnih
zmožnosti. —OM
Predstavitve sodobnega krmiljenja vodovodnih črpalk se je udeležilo
več kot 20 predstavnikov iz 12 slovenskih podjetij za oskrbo z vodo.
Foto: M. Ozmec
TRGOMNRM i^MIK
ffmdMlOMobflioribeaidc
M77t-388
NOVO
AKCIJSKA PRODAJA
METRSKEGA BLAGA
JERSIJI ZA PULIJE.
TUNIKE, ŠPANARICE
500 SITIM
BLAGO ZA KOSTIME,
PLAŠČE 590 SITIM
PODLAGA 595 SITIM
VISKOZE 800 SITIM
ženske bluze od 2900 SIT
ženska krila od 2500 SIT
PLAČILO NA 4 ČEKE
ŠIVAMO ZA VAS
Popravila vseh vrst televii
zijskih aparatov, videoa-
paratov, satelitskih spre-',
jemnikov, radijskih sprei
jem ni kov. Montaže: S ka-^
nalnikov, satelitskih in ze-
meljskih anten.
STORITVE NA DOMU
Priporoča se RTV
SERVIS Ljubo Jurič,
Borovci 56/b,
795-496
"AGRONABAVA" BUKOVCI, d.o.o.
S' 766-314
UGODNO:
— motorne žage HUSOUARNA, JONSERED
— bela tehnika
na 4. oz. 5 čekov, na gotovinsko plačilo 5% popust
AKCIJA!
PRALNI STROJ WA 604 X ZA SAMO 42.768,00 SIT
— kotli za žganjekuho
— brzoparilniki — vse na 4 čeke
— barve
— razno blago široke potrošnje Priporočamo se!
Iz bistriške občine
USPEŠNO SKLENILI
GLEDALIŠKI TEDEN
30. oktobra so v Slovenski
Bistrici uspešno sklenili I.
gledališki teden, ki je potekal
v organizaciji ZKO občine
Slovenska Bistrica. Doma-če-
mu občinstvu, ki je skoraj pri
vsaki predstavi napolnilo dvo-
rano doma kulture, se je pred-
stavilo osem amaterskih gle-
dališč iz raznih krajev Slove-
nije. Prireditev so pričeli 23.
oktobra z nagovorom dram-
skega umetnika in svetnika v
Državnem svetu Poldeta Bi-
biča, nadaljevali pa s predsta-
vo domače gledališke skupine.
S svojimi predstavami so se
bistriškemu občinstvu predsta-
vili še amaterski gledališčniki
z Raven na Koroškem, iz Lo-
gatca, Ptuja, Vrbja pri Žalcu,
SSG iz Trsta, Trnovelj pri Cel-
ju in z Jesenic. Najbolj obi-
skana je bila predstava SSG iz
Trsta, ki so tokrat zaigrali
Klečevo "Vsega je kriva Mar-
jana Deržaj".
Dober obisk domačega ob-
činstva je obenem znamenje,
da si Bistričani takšnih kultur-
nih prireditev le želijo.
BISTRIŠKA KNJIŽNICA
PRIPRAVILA
POČITNIŠKI PROGRAM
Za dneve od 2. do 5. novem-
bra, ko imajo šolarji prve le-
tošnje počitnice, so se pripra-
vili tudi v bistriški knjižnici
dr. Josipa Vošnjaka. Tako bo-
do na oddelku za šolarje v teh
dneh oblikovali iz gline, listja
in papirja, na sporedu bodo
besedne igre, ABC poročila in
družabne igre, prireditve pa
bodo jutri sklenili z nagrad-
nim kvizom.
O PROSTOVOLJNEM
PLAČEVANJU
OSEBNEGA PRISPEVKA
1005 prebivalcev bistriške
občine, največ iz krajevnih
skupnosti Oplotnica (353),
Zgornja Polskava (195), Po-
horski odred (186), Črešnje-
vec (184), so sklenili, da bodo
prostovoljno plačevali osebni
prispevek za financiranje iz-
gradnje A trakta oddelka za
interne bolezni Splošne bol-
nišnice Maribor. Odločali,
vendar v manjšem številu, so
se tudi krajani drugih krajev-
nih skupnosti: KS Impol (82),
Alfonz Šarh (21), Poljčane
(10), dr. Jagodica (8) in Lesko-
vec (8).
Posameznik, ki je podpisal
pogodbo, bo plačeval prosto-
voljni jjri spe vek 2 leti od pod-
pisa. Ce pa bodo pred iztekom
tega roka sredstva iz samopri-
spevka in osebnega prispevka
za izgradnjo A trakta zado-
ščala, jih bodo nehali zbirati
pred rokom, določenim v po-
godbi.
PROTESTNO PISMO
H. RIGELNIKU
Predsedstvo in izvršni svet
občine Slovenska Bistrica sta na
skupnem sestanku ocenila dose-
danje razprave o urejanju držav-
ne in lokalne samouprave. V 19
krajevnih skupnostih bistriške
občine prevladuje mnenje, da bi
morali zakon o lokalni samou-
pravi in državni upravi v Držav-
nem zboru obravnavati in spre-
jemati hkrati, saj opredeljujeta
večino tistega, kar je bilo doslej
v pristojnosti občin.
"Pri nas prevladuje mnenje,
da sestavljale! zakona o lokalni
samoupravi niso upoštevali šte-
vilnih predlogov in mnenj, ki so
jih posredovale posamezne
občine, zato predlog zakona ne
daje rešitev, za kakršne se zav-
zemamo v več kot polovici slo-
venskih občin. Predlagamo, da
tako politične kot upravne okra-
je ustanavljamo v središčih se-
danjih občin.
Odločno odklanjamo rešitev,
daje območje občine Slovenska
Bistrica uvrščeno v morebitni
okraj Maribor ali Maribor —
okolica. Takšne organiziranosti
smo bili že deležni, pokazalo pa
se je, da tako velika umetna, po-
litična in upravna tvorba ne mo-,
re biti uspešna. \
Prav gotovo pomenijo trije
predlogi delitve Slovenije po
okrajih večanje centralizacije.
Decentralizacija upravne in po-
litične organiziranosti, o kateri
govorijo predlagatelji obeh za-
konov, je zgolj deklarativna in
ni z ničimer podkrepljena," je
zapisano v omenjenem pismu.
Vida Topolovec
22 — POSLOVNA SPOROČILA
4. NOVEMBER 1993
TEDNIK
TEDMIK ~ ^- NOVEMBER 1993
OGLASI IN OBJAVE — 23
KONKRETIZACIJA DOLGOLETNIH NAMAKALNIH NAČRTOV
V desetih letih sto tisoč hektarov
Ob izvajanju regulacij, melioracij in komasacij se je že nekaj let govorilo tudi o nama-
kanju kmetijskih zemljišč kot zadnji in razumljivi fazi tega dogajanja. Ob sušnih polet-
jih se je o tem govorilo glasneje in konkretneje, ob poznejših, normalno deževnih pa
manj ali nič. Konkretno je na področju namakanja nekaj naredilo le družbeno kmetij-
stvo. Prišli pa sta dve katastrofalno suhi letini in ideje so znova oživele, možnosti pa so
tako obstajale že od gradnje dovodnih kaniov SD ena in dva.
Predvsem letos je več kme-
tovalcev vložilo precej denar-
ja v nakup samostojnih nama-
kalnih sistemov. Stihijska
uporaba je povzročila nekaj
težav v že sicer presušenih vo-
dotokih, država pa šele pripra-
vlja zakonodajo o namakanju.
V Mariboru je bil 14. oktobra
ustanovljen Konzorcij za na-
makanje v Podravju. Predsed-
nik konzorcija je ing. Franc
Ranfl iz Ptuja.
Gre za združenje vseh inte-
resentov določene porabe; v
tem primeru gre za porabo vo-
de v okviru namakalnih siste-
mov. Konzorcij združuje tako
zasebne interesente kot upo-
rabnike zaenkrat še družbene
lastnine. Člani konzorcija so
organizirani preko zadrug,
kombinatov, sklada kmetijskih
zemljišč, sodelujeta pa tudi
strokovni instituciji — Kme-
tijski zavod Maribor in Visoka
agronomska šola.
Pobuda za ustanovitev kon-
zorcija je prišla iz Vodnogo-
spodarskega biroja Maribor,
ki je pripravil tudi nekatere
dokumente. Konzorcij ima tre-
nutno 13 članov, vodi ga
upravni odbor s predsedni-
kom, podpredsednikom in di-
rektorjem; slednji pripravlja
vse potrebno za investicije in
njihovo izvedbo.
Tednik: Ali lahko konzorcij i
že začne konkretno delo,
kljub temu da država še ni
sprejela zakonodaje za po-:
Ing. Franc Ranfl, predsednik Kon-
zorcija za namakanje v Podravju.
dročje namakanja kmetij-
skih površin?
Franc Ranfl: "Država že
zagotavlja določen vir financi-
ranja in tako je že mogoče pri-
pravljati investicijsko-tehnič-
no dokumentacijo. Seveda bo
zadeve povsem konkretiziral
zakon, tudi delež države pri
gradnji namakalnih sistemov.
Ta delež naj bi bil približno
50-odstoten, drugo polovico
sredstev bo torej potrebno is-
kati na trgu. To pomeni iskan-
je najugodnejših ponudnikov
za sofinanciranje, prek mini-
strstva za kmetijstvo pa bo po-
trebno zagotoviti regresiranje
obrestnih mer. Kmetijstvo
namreč ni sposobno plačevati
tržnih obrestnih mer. Neregre-
siranje bi gotovo preprečilo
marsikatero načrtovano inve-
sticijo."
Tednik: Kako se lahko
kmetje vključujejo v kon-
zorcij?
Franc Ranfl: "Kmetje se
združujejo prek zadrug. To so
lahko splošne ali specializira-
ne namakalne zadruge. Zaradi
suše v zadnjih dveh letih je za
namakanje velik interes, ima-
mo pa tudi možnosti, saj skozi
našo občino teče Drava z veli-
kim pretokom v poletnem
času. Tudi sporazum in grad-
beno dovoljenje zagotavljata
iz dravskih kanalov odvzem
vode za kmetijske namene. V
letošnjem letu smo zbirali po-
datke o interesih kmetovalcev
za namakanje. Tako imamo
več kot 39 interesentov s
skupno površino 952 hektarov
kmetijskih zemljišč. Občina
Ptuj je zato že razpisala na-
tečaj za najugodnejšega po-
nudnika za izdelavo idejno-
tehnične in investicijsko-teh-
nične dokumentacije. Izvaja-
lec je že izbran in programi se
pripravljajo. Tako bomo lahko
že v naslednjem letu konkuri-
rali za sredstva pri vladi Re-
publike Slovenije. Zaradi veli--
kega interesa so se ljudje na
terenu začeli organizirati na
lastno pobudo v tako imeno-
vane Namakalne zadruge.
Imamo že dve konkretni ob-
močji, kjer se pripravljajo na
ustanovitev takih zadrug
(medtem je bila Namakalna
zadruga že ustanovljena na
območju Gajevci — Placerov-
ci, op. pisca). Do prihodnje
sezone, ko bo morda znova
potreba po namakanju, bi lah-
ko bili za to usposobljeni že
dve območju v ptujski občini:
Gajevci — Placerovci — Ma-
la vas na površini 185 hekta-
rov in območje Gorišnica —
Formin z nekaj manj površina-
mi. To sicer ne bo prvo nama-
kanje zasebnih površin, saj
imamo v občini že več kot 20
takih sistemov. Vendar se bo-
do morali v prihodnje tudi ti
podrediti skupnemu sistemu
namakanja, nikjer pa to ne bo
možno brez ustrezne gradbene
dokumentacije."
Tednik: Kakšen pa je na-
cionalni program nama-
kanja?
Franc Ranfl: "Ta program
predvideva, da bo v namakan-
je vključenih v naslednjih de-
setih letih okoli 100 tisoč
hektarov kmetijskih površin.
Norda nekaj manj ali nekaj
več, pač glede na ugotovitve
stroke in glede na interes in-
vestitorjev." J Bračič
Kulturni križemkražem
PTUJ * V pritličju gradu je na ogled razstava ob
100-letnici muzeja ARCHAEOLOGIA POETOVIO-
NENSIS.
PTUJ * V počitniških dneh je v gledališču dopoldne
in popoldne gledališki studio.
PTUJ * V petek, 5. novembra, bo ob 20. uri v pro-
storih starega kopališča večer YUROCK glasbe iz vinil-
nih izdelkov (plošč, kaset...) v organizaciji Komune in-
teresnih dejavnosti.
LENART * V soboto, 6. novembra, ob 10. uri bo v
prostorih kluba občanov otvoritev razstave likovnih del
ljudskega umetnika Franca Pucka. Razstava bo odprta
vsak dan od 8. do 16. ure, v soboto in nedeljo pa od 8.
do 15. ure. Na otvoritvi bo sodeloval Mariborski godal-
ni trio.
PTUJ * V ponedeljek, 8.novembra, bo ob 19.30 uri
v gledališki kleti okrogla miza na temo Kulturne inte-
gracije.
PTUJ * V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana
Potrča je razstava na temo ekologija; na isto temo je tu-
di literarna uganka.
PTUJ ¥ Od srede, 10., do sobote, 13. novembra,
vsak dan od 9. do 19. ure bodo lahko ljubitelji lego
kock na gradu gradili grad iz 200.000 lego kock. Va-
bljeni v svet lego kock na grad!
BRALCI SPRAŠUJETE TEDNIK ISCE ODGOVOR
Kdo bo plačal povezavo z videmsko telefonsko centralo?
Izjemno težko telefoniram, se je pritožil bralec Jože iz Lancove vasi. Zelo dolgo moram
čakati na signal, včasih ga sploh ni, ko dobim zvezo, so motnje. Priključeni smo na cen-
tralo v Podlehniku, ki ima že preveč priključkov. Pošta je obljubila, da bo vasi Tržeč,
Jurovci in Laneova vas priključila na novo, še nezasedeno videmsko centralo. Kdaj se
bo to zgodilo?
Izkazalo se je, da je po reorganizaciji, ki jo
je izvedlo PTT podjetje, za problem odgovoren
Ferdinand Šen, vodja službe za gradnjo in
razvoj na območju Poslovne enote PTT Ma-
ribor. Povedal je, da so povezavo omenjenih
treh vasi in Vidma načrtovali za letošnje leto,
vendar se je zalomilo pri sredstvih. Predvide-
nih sredstev iz sklada za nerazvite občina nam-
reč ni oddvojila in tako so investicijo do nadal-
jnjega odložili, pravzaprav pa bo PTT spreje-
mala investicijski načrt za prihodnje leto v ro-
ku meseca dni. Meni, da bodo morali prizadeti
, krajani, če bodo želeli bolje telefonirati, velik
del investicije plačati sami. Sicer pa bo PTT
najkasneje do novega leta sedanjo centralo v
Podlehniku zamenjala z digitalno SI 2000, kar
bo sicer prispevalo h kvaliteti samega pogovo-
ra, žal pa centrala ne bo omogočala lažjega te-
lefoniranja v Lancovi vasi, Tržcu in Jurovcih.
Prav tako na tem območju še vedno ne bo mo-
goče dobiti novega telefonskega priključka.
M. Zupanič
BRALCI SPRAŠUJETE ••• TEDNIK IŠČE ODGOVOR
Črna kronika
UMRL
ZA POSLEDICAMi NESREČE
V torek, 26. oktobra, je v
ptujski bolnišnici umrl 71-let-
ni Ferdinand Kolednik z Mu-
zejskega trga 1 v Ptuju zaradi
težkih poškodb, ki jih je dobil
v prometni nesreči 11. okto-
bra na Mariborski cesti v Ptu-
ju. Kot smo poročali v 42. šte-
vilki Tednika, je iz maribor-
ske smeri vozil osebni avto
Ratomir Antolovič iz Ptuja. V
avtomobilu je imel sopotnika
Ferdinanda Kolednika in
Srečka Kajniha, oba iz Ptuja.
Na Mariborski cesti v Ptuju je
pred njihov avto zaneslo oseb-
ni avtomobil, ki ga je vozil
Svetozar Mujovič iz Maribo-
ra. V trčenju sta bila oba so-
potnika hudo ranjena, Ferdi-
nand Kolednik pa je po do-
brih dveh tednih zaradi posle-
dic poškodb umrl v ptujski
bolnišnici.
KOLESAR UMRL
V PROMETNI NEZGODI
Po regionalni cesti skozi naselje
Jamna, KS Videm ob Ščavnici, je
v torek, 26. oktobra, ob 18.20 vo-
zil osebni avtu I.eopoid Oregorec
iz Čakove, tudi KS Videm. V bla-
gem ovinku je zapeljal na levo
stran ceste in tam trčil v kolesar-
ja Vincenea Hulca iz Jamne, ki je
pripeljal nasproti pravilno po de-
sni strani ceste. V trčenju Je kole-
sar dobil hudo poškodbe, da Je
umrl na kraju nezgode.
MOPEDIST HUDO RANJEN
Na lokalni cesti v Racah se je v
torek, 26. oktobra, ob 16.35 hudo
ranil voznik kolesa z motorjem
Milan Jurgec. Med vožnjo je s
prednjim kolesom mopeda trčil v
robnik pločnika in padel po ce-
stišču. Skupaj z mopedom je še
drsel po vozišču in trčil v zadnji
desni blatnik stoječega osebnega
avtomobila. V nezgodi se je Jur-
gec hudo poškodoval.
TRČILA TOVORNJAKA
Po    , .   : k;  : .panj
proti Slosfiiski lii-,uiti JC v .-.redo,
27. oktobra, zjutraj vozil tovornjak
Božidar Greifoner iz Maribora oz.
iz Zgornjih Hoč. Pred Slovensko
Bistrico je nenadoma zavil s ce-
stišča in trčil v obcestno ograjo, od
tam ga je odbilo na levo stran ce-
stišča, namenjenega vozilom iz na-
sprotne smeri. Prav takrat je po
njem pripeljal voznik tovornjaka,
madžarski državljan Janos Czinege,
in vozili sta trčili. Pri tem se,je
Graifoner hudo ranil in so ga pre-
peljali v mariborsko bolnišnico. Za-
radi nezgode je bil na tistem delu
Slovenike med 9.35 in 10.35 zaprt
promet v obeh smereh.
TRČENJE OSEBNIH
AVTOMOBILOV_
v četrtek, 28. oktobra, nekaj po
22. uri je po regionalni cesd od
Poljčan prod Makolam vozil oseb-
ni avto Robert Banfi iz Slovenske
Bistrice. Pri naselju Modraže je v
blagem ovinku zapeljal na na-
sprotni vozni pas in trčil v osebni
avto, ki gaje nasproti, pravilno po
svoji desni strani, pripeljala Olga
Marovt iz Poljčan. V trčenju je bil
Robert Banfi lažje ranjen, hudo pa
sta se ranili sopotnici v Marovti-
nem avtomobilu Ana Jesih in Vera
Stariha, obe iz Poljčan.
VLOMILEC ODNESEL
ŠKROPIVO
v noči s srede, 27., na četrtek,
28. oktobra, je zaenkrat še nezna-
nec vlomil v skladišče za varstvo
rastlin Sadjarstva Lenart, obrat
Selce. Odnesel ali odpeljal je
večjo količino pesticidov. Po oce-
ni je podjetju povzročil škode za
dobrih 650.000 tolarjev.
ŽIVAHNA MARKOVSKA
MLADENIČA
še mladoletna objestneža sta
prejšnji teden med 17. in 20. uro
razgrajala po Markovcih. Znašala
sta se nad starejšo žensko, nato pa
svojo pozornost usmerila predv-
sem v župnišče, kjer sta odtrgala
nabiralnik, razbila luč, odtrgala
žleb in risala s flomastrom po
šipah veroučne učilnice. Flomastri
so jima služili tudi za skrunitev
grobov na bližnjem pokopališču.
Njune pozornosti je bilo deležnih
osem grobov, katerim sta polomila
križ, uničila kip angela, fluore-
scentne svetilke in razbrcala sveče
ter cev pokopališkega vodovoda,
ki sta jo kar odtrgala in zapičila v
grob. Miličniki ptujske postaje
milice so mladima storilcema na
sledi, kot kaže, pa ju je v kaznivo
dejanje vodila predvsem nerazum-
na objestnost.
Sicer pa so na ptujski policiji
dan po prazniku povedali, da letos
drugih prijav skrunitev grobov ni
bilo, prav tako občani niso prijavi-
li kraje rož, sveč in drugih prvo-
novembrskih predmetov. (McZ)
F. F.
Osebna kronlkd
RODILE SO — ČESTITAMO:
Violeta Košar, Belšakova 27, Ptuj
— Nejo; Mimica Plohi, Bratislavci
62, Polenšak — Katjo; Dragica
Pucko, Žerovinci 19, Ivanjkovci —
dečka; Cvetka Dovečar, Vičanci 69,
Vel. Nedelja — Nejca; Tamara
Čoki, Libanja 52, Ivanjkovci — Mi-
ha; Minka Jerebic, Hum 21, Ormož
— Anjo; Martina Masten, Lešnica
1, Ormož — Sabino; Marija Bezjak,
Gajevci 23, Gorišnica — Simona;
Marija Kajzer, Krčevina pri Vurber-
ku 108 — dečka; Natalija Zemljak,
Podlehnik 57, — Danijela; Cvetka
Kšela, Drakovci 72, Ljutomer —
Sanelo; Marjeta Vaupotič, Lo-
peršice 1, Ormož — Tino; Brigita
Muhič, Bodislavci 18, Ljutomer —
dečka; Marjeta Pevec, Vičanci 22,
Vel. Nedelja — dečka; Danica Mi-
lošič, Ljubstava 10, Videm — Va-
lentine.
^ POROKE — PTUJ: Darko
Štumberger, Cirkulane 37, in Darin-
ka Pintarič, Zalužje 19; Marjan
Meznarič, Stojnci 67, in Karolina
Horvat, Zabovci 39.
UMRLI SO: Marija Vidovič,
Spodnji Leskovec 11, * 1924 — t
21. oktobra 1993; Neža Vesenjak,
Zamušani 27, =1: 1910 — t 21. okto-
bra 1993; Terezija Kralj, Spuhlja
1923 — t 21. oktobra 1993;
Jožef Kodrič, Cirkulane 62, * 1929
— t 21. oktobra 1993; Aleksander
Cafuta, Vareja 37, * 1983 — t 21.
oktobra 1993; Marija Cigula, Dor-
nava 97, ^i^ 1910 — t 24. oktobra
1993; Stanislav Pal, Draženska c.
19, Ptuj, 5i< 1925 — t 24. oktobra
1993; Marija Predikaka, Doklece
24, 1937 — t 26. oktobra 1993;
Jožef Poharič, Janežovci 16, =1^ 1936
— t 25. oktobra 1993; Ludvik Za-
dravec, Mihalovci 52, * 1941 — t
27. oktobra 1993; Ferdinand Koled-
nik, Muzejski trg 1, Ptuj, ^ 1922 —
t 26. oktobra 1993.
Roparju na sledi
Mariborska kriminalistična
služba še zmeraj poizveduje za ro-
parjem, ki sije 6. oktobra v Mipo-
vi trgovini v Podvincih prisvojil
približno 10.000 tolarjev. Ker je
več časa pred ropom preživel pred
trgovino in bil glede na narečje
očitno iz Ptuja ali okolice, prosijo
kriminalisti vse, ki so ga videli ali
ga prepoznajo po fotorobotu in ga
morda videvajo sedaj, da to spo-
ročijo ptujski policijski postaji.
Star je bil od 18 do 25 let, visok
do 170 cendmetrov, čokate posta-
ve, imel je krajše čme lase in uhan
samo v desnem ušesu.
Rogovo moško kolo city bike, s
katerim je pobegnil, so kasneje
našli v bližini Podvincev. Je ko-
vinsko sivo-modre barve s črnimi
blatniki in nalepko 01imp'k na ok-
viru. Kolo je brez sprednje luči in
dinama, ima nepriklopljeno zad-
njo luč in dvoje svetlobnih odsev-
nikov na sprednjem kolesu. Sedež
je moder z napisom BMX, jeklena
vrv sprednje zavore pa pretrgana.
Ali ga kdo pozna?
Tudi za kolo velja isto kot za storil-
ca: če pozna kdo lastnika kolesa,
naj to prav tako sporoči policiji.
Mcz
Nihče ni prijavil kraje tega kolesa, zato policija še vedno išče lastnika.