TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO p°5tnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. fo. b. LETO XXIV / ŠTEVILKA 43 CELOVEC, DNE 26. OKTOBRA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA »Najostreje obsojam ravnanje šovinistov na Koroškem" »Republiška skupščina SR Slovenije obsoja protislovensko gonjo na Koroškem - „(e Avstrija slovenski manjšini v določenem roku ne prizna pravic, se bomo morali obrniti na Organizacijo združenih narodov!" ft (Posebej za NT poroča iz Ljubljane Filip W a r a s c h) »Najostreje obsojam ravnanje šovinistov na Koroškem," je dejal zastopnik madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji Vladislav I v a n e c iz Lendave na razpravi v skupščini SR Sloveniji, dne 20. oktobra v Ljubljani in pripomnil, da govori v imenu 10.000 Madžarov v Socialistični republiki Sloveniji. Značilne so bile tudi besede predstavnika Madžarov, da moremo smatrati deželo šele tedaj kot demokratično, ko nudi pravice, ki jih ima večinski narod, tudi manjšini. 3 Na petkovi seji, na kateri se je oglasilo k vPrašanju nemško-nacionalnih šovinističnih i lzPadov na Koroškem k besedi 26 (!) poslan- - Cev slovenske skupščine (med njimi tudi - Znana strokovnjaka dr. Janko Pleterski in , dr- Tone Zorn kot gosta), so najprej obrav-i p9vali vrsto poslanskih vprašanj o Koroški. poslanec Ivan Kreft je stavil samo kratko vPrašanje, pač pa je usmerjalo vso debato Ravenskega parlamenta: »Kako ocenjujejo ! s|°venski in jugoslovanski forumi sklep or-' ^anizacij koroških Slovencev, da bodo — Zaradi grobega kršenja 7. člena avstrijske '"Savne pogodbe — internacionalizirali ko-r°6ko vprašanje?" ' pkPociPredsednik Izvršnega sveta SR Slove-k e dr. France Hočevar je odgovoril na nje-: y°vo in tudi na vprašanje drugih poslancev, .a so izzvali dogodki na Koroškem ogor-i Cer>je in odločne proteste slovenske in vse jugoslovanske javnosti, ki ugotavlja, da so tem primeru na delu sile, ki si že 17 let PPzadevajo, da se ne uresničijo določila Pržavne pogodbe. »Jugoslavija je stalno za-eva!a od avstrijske republike, da naši narodnostni skupnosti zagotovi potrebno za-ci»o in pogoje za vsestranski narodnostni, Ulturni in gospodarski razvoj in opozarja a težak položaj manjšine zaradi počasnega® in nedoslednega izvrševanja obvezno-' |n državne pogodbe ter zlasti na delo-anje šovinističnih in nacionalističnih orga-'Zacij na Koroškem, ki so sistematično ši-6 nestrpnost zoper manjšino in vztrajala, a Avstrija v skladu s svojimi obveznostmi prepove tako dejavnost,“ je nadalje ugotovil dr. Hočevar. Podpredsednik Izvršnega sveta je v svojem odgovoru spregovoril tudi o ugotavljanju manjšine, ki ga šovinisti na Koroškem zahtevajo, ugotavljanje pa naj bi tvorilo podlago za razveljavitev že tako nezadostnih zakonov v prid manjšni. Ker je prišlo do groženj in celo do fizičnih obračunavanj s posamezniki slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, se čutijo koroški Slovenci u-pravičeno ogrožene glede svojega življenja in imetja in jih tako početje boleče spominja na njihovo trpljenje in preganjanje za časa nacizma. »Zato je republiški IS predsagal ZIS, da se na podlagi stopnjevanja šovinistične gonje na Koroškem, zlasti pa po odstranitvi vseh slovenskih topografskih napisov v noči od 9. na 10. oktober in po zborovanju v Celovcu 15. oktobra in fizičnih napadih na koroške Slovence storijo novi koraki in od avstrijske republike zahteva, da izpolni obveznosti glede dvojezičnih napisov, kakor tudi, da v celoti izpolnjuje določila 7. člena državne pogodbe, da kaznuje kršitelje ustavnega reda in zakonov ter prepove dejavnost »Heimatdiensta in ostalih šovinističnih organizacij na Koroškem," je nadaljeval v odgovoru podpredsednik Hočevar in pripomnil nedvoumno, „da je potrebno podvzeti tudi vse druge ukrepe in poti, ki lahko prispevajo k zavarovanju pravic in položaja slovenske narodnostne skupnosti na Korošcem, zlasti tiste, na katere je Jugoslavija upravičena kot sopodpisnica državne pogodbe za Avstrijo in kot članica OZN." V debati, ki je sledila odgovoru dr. Hočevarja na poslanska vprašanja so padle ostre pripombe na račun sedanje protislovenske gonje na Koroškem. Univ. prof. dr. Janko Pleterski je zahteval, naj Jugoslavija zahteva od Avstrije, naj ne izpolni samo člen 7 državne pogodbe marveč naj tudi popravi vso škodo, ki je nastala zaradi 17-letnega odlašanja. Pogostokrat so bile slišati besede: »Preveč smo se zanašali na demokratične sile Avstrije!" Zanimiv je bil tudi naslednji aspekt internacionalizacije koroškega problema: Zahtevati moramo od velesil, da revidirajo mnenje, da je postala Avstrija prva žrtev nacizma, kajti Avstrija do danes ni izročila iz svojih vrst ljudi, ki so že enkrat prinesli Avstriji toliko gorja! Poslanec Milo Vižintin je zahteval, naj Jugoslavija od Avstrije ne zahteva samo z besedami, naj izpolni državno pogodbo, temveč naj ji stavi termin za izpolnitev; v nasprotnem slučaju pa naj se Jugoslavija obrne na OZN. Predvsem pa, je menil spet drugi poslanec, »ne zahtevamo več kot mi zagotavljamo madžarski in italijanski narodnostni skupnosti pri nas". Preden so več kot štiriurno debato zaključili, se je še enkrat javil k besedi dr. Hočevar in decidirano izjavil, da je koroško vprašanje ključno vprašanje v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. V dokaz, da »dobri odnosi v trgovini še niso vse", so poslanci sklenili dokument, ki ga objavljamo na 2. strani v celoti. Svetovni dan varčevanja Te dni smo proslavili teden kruha — daj nam danes naš vsakdanji kruh! To je naša skrb in vsak dan sproti. V življenju pa ne smemo videti le vsakdanjih potreb, temveč moramo skrbeti za jutrišnji dan in dneve za tem dnem. T o je smisel svetovnega in $ tem tudi narodnega varčevanja. Zglede imamo tudi pri naših prednikih. Saj smo koroški Slovenci ponosni, da nam je Janežič pred sto leti ustanovil prvo slovensko hranilnico in posojilnico v Št. Jakobu v Rožu. Bil je to začetek naše prve samopomoči, temu vzoru so sledile druge fare in občine v južnem delu naše dežele; tako je bil omogočen gospodarski napredek marsikateremu rojaku in mnogim je bila olajšana skrb ob gospodarski nesreči. Tudi danes velja pravilo vsakdanjosti, da varčuj tedaj, kadar zmoreš, da boš imel, kadar si v potrebi. Zadnji dan oktobra je po vsem svetu praznik varčevanja, kar pa nikakor ne pomeni, da je treba varčevati samo ta dan, marveč da dajemo šiling na šiling, da bomo tako pomagali samemu sebi in pomagali tudi drugim, kadar bodo v potrebi. Histerija?-Ne: linija 72... Pred tednom dni fizični napad na slovenskega občinskega odbornika v Pliberku dr. Marka Dumpelnika, nekaj dni pozneje pa sta dva mladeniča pretepla srednješolca Slovenske gimnazije Karla Sitterja. Oba slučaja sta bila tudi prijavljena varnostnim organom. So varnostne oblasti krivca prvega slučaja zaprle (grozil je med drugim, da bo Dumpelnika zabodel na plot) in ali so izsledile nahujskane pobaline, ki so pretepli slovenskega dijaka? Ah kaj, nič takega se ni zgodilo! Mirne duše je izdalo notranje ministrstvo poročilo za tisk v slučaju Dumpelnika, da gre za navaden pretep, preden da so sploh zasliševali dr. Dumpelnika, ki leži težko ranjen v bolnici. V drugem danes na- (Dalje na 4. strani) TISKOVNA KONFERENCA DEŽELNEGA GLAVARJA: Sima: Prepoved Heimatdiensta ne reši vprašanja Zakon o dvojezičnih napisih je za Heimatdienstovce samo povod za njihove velenemške sanje Deželni glavar Hans S i m a je na tiskovni konferenci izjavil, da je bila južna meja Koroške prvič po letu 1918 zagotovljena z avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955, katere sopodpisnica je tudi Jugoslavija. Ali naj Avstrija z neizpolnjevanjem členov državne pogodbe spravlja, to, sedaj varno mejo na Karavankah v nevarnost? Na sliki poleg deželnega glavarja (od leve na desno) direktor deželnega tirada dr. Hauer, deželni svetnik Leopold Wagner in deželni svetnik Hans Schober. Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical koroški deželni glavar Hans SIMA v četrtek, dne 19. oktobra, v prostorih deželne vlade v Celovcu, se je le-ta predstavil tisku z naj-j višjimi uradniki deželne vlade in kar tremi deželnimi svetniki. Uvodoma je Sima poudaril, da zasleduje probleme slovenske manjšine na Koroškem | že od leta 1945 in da je tudi on sam sin obmejnega področja (doma iz Žabnic v Kanalski dolini). Vedel je, da prebivalstvo predlog o dvojezičnih napisih ne bo vzelo z navdušenjem na znanje, pač pa je bilo zanj dejstvo, da zakon o dvojezičnih napisih odklanjata tako slovenska manjšina kot tudi ijudje, zbrani okoli Heimatdiensta, dokaz, da je na pravi poti kompromisa. Videl je možnost, je dejal, da prodre s tem zakonom »začarani krog". Poudaril je, da je on osebno vedno odklanjal politiko oportunosti I in da je poskušal najti dialog in kontakte z vsem prebivalstvom na Koroškem. Z odločnostjo se je zoperstavil trditvi, Hei-matdienstovi trditvi, da smo bili Korošci dvakrat napadeni s strani Jugoslavije. »Drugič nas je napadel Hitler," je dejal, »ta napad pa je povzročil reakcijo partizanov." Kar se tiče ugotavljanja manjšine, je omenil deželni glavar, da je šele v zadnjem času dokončno spoznal, da je za koroške razmere ugotavljanje manjšine neizvršljivo, četudi bi se teoretično gledano, dalo to metodo zagovarjati. Z ostrimi besedami je po- zval Avstrijsko ljudsko stranko, naj končno enkrat pove, ali je za ugotavljanje manjšine, ali pa ne. Predvsem pa je predlog OVP, tako je dejal deželni glavar, da se prepusti izvršitev državne pogodbe občinam, protiustaven. Na vprašanje novinarja »Dela", naj pove, koliko dvojezičnih tabel je bilo poškodovanih, koliko oseb so zasačili in koliko imen je znanih varnostnim organom, Sima ni znal (Nadaljevanje na 2. strani) Stališča skupščine SR Slovenije do organiziranega nasilja zoper slovensko narodnost na Koroškem ter do jugoslovansko-avstrijskih odnosov, sprejeta na skupni seji republiškega in enotnega zbora 20. oktobra 1972 Na podlagi vprašanj, ki so jih postavili poslanci vseh zborov, odgovora predstavnika izvršnega sveta nanje in na razprave poslancev, ter upoštevajoč ogorčene proteste slovenske in vse jugoslovanske javnosti zaradi sedanjega organiziranega šovinističnega nasilja proti slovenski manjšini v Avstriji in rušenja dobrih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, so poslanci republiškega in enotnega zbora na skupni seji 20. oktobra 1972 ugotovili: PRVIČ, da je SFRJ po podpisu državne pogodbe z Avstrijo vložila velike napore za razvijanje koristnih stikov in sodelovanja med državama, v katerih je pomemben tudi delež SR Slovenije, DRUGIČ, da organizirano nasilje zoper slovensko narodnostno skupnost v Avstriji, ki ga načrtovano izvajajo zlasti v zadnjih mesecih, spravlja v nevarnost dosežene odnose med Jugoslavijo in Avstrijo, TRETJIČ, da to nasilje daleč presega značaj nasprotovanja minimalnim ukrepom slovenske narodnostne skupnosti, kot je zakon o postavitvi 205 topografskih napisov, ampak je zavzelo tak obseg in oblike, ki so v popolnem nasprotju z obveznostmi Republike Avstrije po državni pogodbi o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, hkrati pa pomeni resno grožnjo, da se položaj slovenske narodnostne skupnosti ponovno vrne v stanje, kot ga je le-ta imela v času nacizma, ČETRTIČ, posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da pristojni avstrijski organi tolerirajo akcije šovinističnih in nacističnih elementov, ki kršjo določbe državne pogodbe in za katerih preprečevanje je republika Avstrija zavezana pred podpisnicami pogodbe, med katerimi je tudi Jugoslavija in pred OZN, PETIČ, da Heimatdienst in druge šovinistične, revanšistične in neonacistične sile, ki še vedno delujejo v Avstriji, že 17 let vodijo načrtno in sistematično gonjo zoper uresničevanje njenih obveznosti in državne pogodbe, onemogočajo uveljavljanje pravic slovenske narodnostne skupnosti po tej pogodbi, po deklaraciji OZN o človečanskih pravicah in po drugih mednarodnih dokumentih, zavirajo reševanje odprtih vprašanj, kot so vrnitev arhivov in kulturnih vrednot, nastopajo proti pozitivnim jugoslovansko-avstrijskim odnosom, izražajo teritorialne pretenzije proti Jugoslaviji. Posebej negativno luč na dopuščanje delovanja takih organizacij meče tudi dejstvo, da se je ozemlje republike Avstrije že izkoristilo kot izhodišče za subverzivno teroristično delovanje proti Jugoslaviji in da se na avstrijskem ozemlju razvija stalna protijugoslovanska dejavnost ustaških, belogardističnih in drugih sil. Zaskrbljujoče je zlasti dejstvo, da lahko te sile neovirano prenašajo na mladino svoje nacistične ideje in tradicije, šovinistični in velikonemški odnos do slovenske manjšine ter sovraštvo do socalistične Jugoslavije, ŠESTIČ, z izvajanjem terorja na Koroškem in z neizvajanje mdržavne pogodbe se u-stvarja stanje napetosti, ki ga ne želi niti Jugoslavija niti Avstrija, kar je prišlo do izraza tudi v izjavah odgovornih predstavnikov obeh držav. Kljub temu, da Jugoslavija in koroški Slovenci sami po uveljavitvi državne pogodbe stalno argumentirano opozarjajo na neizpolnjevanje te pogodbe, na poslabševanje položaja slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji ter na protislovenski in protijugoslovanski značaj delovanja koroškega Hei-matdiensta in drugih šovinističnih in prona-cističnih skupin in organzacij, niso avstrijske oblasti zoper le-te do danes ničesar u-krenile, ampak se njihova dejavnost nemoteno stopnjuje. NA PODLAGI VSEH TEH UGOTOVITEV JE SKUPŠČINA SR SLOVENIJE SPREJELA NASLEDNJA STALIŠČA: Poziva na nujnost, da republika Avstrija hitro in v celoti uresniči vse svoje meddržavne obveznosti do slovenske manjšine v duhu 7. člena državne pogodbe, še posebej pa, da ji zagotovi zaščito narodnostnega značaja in ustvari tudi potrebne pogoje za njen nemoteni narodni, kulturni in gospodarski razvoj. Prepovedati in preprečiti je treba dejavnost Karntner Heimatdiensta in drugih šovinističnih organizacij, ki je v nasprotju s 5. točko 7. člena državne pogodbe — sestavnega dela avstrijske ustave, ki avstrijsko vlado zavezuje, da „prepove dejavnost organizacij, katerih cilj je, da hrvaškemu in slovenskemu prebivalstvu odvzamejo njegov manjšinski značaj ali manjšinske pravice". Skupščina SR Slovenije smatra, da morajo pristojni organi Jugoslavije kot sopodpisnice državne pogodbe, republiko Avstrijo opozoriti tudi na dosledno uresničitev 2. točke člena 9 državne pogodbe, ki nalaga razpustitev vseh organizacij, „ki se ukvarjajo s sovražno dejavnostjo zoper katerokoli članico OZN“. V ta okvir spadajo organizacije in skupine, ki izražajo teritorialne pretenzije do Jugoslavije in sovražno delujejo proti njeni državni ureditvi ter uporabljajo avstrijsko ozemlje kot izhodišče za svojo subverzivno dejavnost proti sosedni suvereni državi. DOSEDANJI KORAKI, KI SO JIH V ZVEZI Z ORGANIZIRANO AKCIJO PROTI MANJŠINI NAREDILI NJEN IZVRŠNI SVET IN PRISTOJNI ZVEZNI ORGANI. ZAHTEVA PA, NAJ PRISTOJNI ORGANI TUDI VNAPREJ ODLOČNO UKREPAJO ZA ZAŠČITO PRAVIC SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V AVSTRIJI IN ZA DOSLEDNO IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI, KI JIH JE LE-TA PREVZELA Z DRŽAVNO POGODBO IN Z DRUGIMI MEDNARODNIMI SPORAZUMI. V TEM OKVIRU BO SKUPŠČINA SR SLOVENIJE PODPRLA TUDI VSAKO POBUDO ALI ZAHTEVO KOROŠKIH SLOVENCEV ZA ZAŠČITO NJIHOVIH NARODNOSTNIH IN ČLOVEČANSKIH PRAVIC. ZARADI STOPNJEVANJA TERORISTIČNEGA PRITISKA JE TEŽAK POLOŽAJ SLOVENSKE NARODNOSTNE SKUPNOSTI V AVSTRIJI PRERASEL OKVIRE AVSTRIJE IN JUGOSLOVANSKO-AVSTRIJSKIH ODNOSOV, SAJ JE NALETEL NA ŠIROK MEDNARODNI ODMEV IN OBSODBO V SVETOVNEM TISKU. ČE SE NASILJE NE BO ZAUSTAVILO, SE BO INTERNACIONALIZACIJA MORALA NADALJEVATI IN STOPNJEVATI, TAKO MORALNO, KOT TUDI POLITIČNO IN MEDNARODNOPRAVNO. SKUPŠČINA SR SLOVENIJE SMATRA, DA SO BILI NUJNI IN UPRAVIČENI VSI Skupščina SR Slovenije pričakuje, da bodo pristojne avstrijske oblasti odločno u-krepale in naredile vse za spoštovanje državne pogodbe tudi v interesu dobrega sosedstva in evropskega sodelovanja. Sima: Prepoved Heimatdiensta ne reši.. (Nadaljevanje s 1. strani) 1. Podpira vse izražene zahteve koroških Slovencev po narodnih, kulturnih, gospodarskih in drugih pravicah. odgovoriti. Izgovarjal se je, da se pač noče vmešavati v zadeve, za katere so pristojni zvezni organi, kakor je bilo še večkrat opaziti, na tiskovni konferenci, da na razna — bolj kočljiva vprašanja — deželni glavar ni odgovarjal. (Npr. ni dal odgovora na vprašanje glavnega urednika koroške VZ, kakšno je njegovo stališče k sklepu koroških Slovencev, da internacionalizirajo problem slovenske manjšine na Koroškem.) Na vprašanje zastopnice dunajskega komunističnega dnevnika „Volksstimme“, ali misli na prepoved Heimatdiensta in podobnih nacionalističnih organizacij, je deželni glavar Hans Sima menil, da prepovedi problema ne rešijo, kajti organizacije, ki sedaj delujejo legalno, bi prešle v ilegalo, kar bi stvar samo še poslabšali. V isti sapi pa je rekel, da se je koroška SPO ločila od ekstremistov — slovenskih mladincev, ki so bili organizirani v socialistični srednješolski organizaciji VSMu. S tem v zvezi je zvenela dokaj čudno Simova trditev, da je po drugi svetovni vojni koroška socialistična stranka odprla v duhu tolerance vrata vsem, ki so hoteli najti pot nazaj v demokracijo (mišljeni so bivši nacionalsocialisti), prav tako pa da je v znaku tolerance zadržanje socialistov napram koroškim Slovencem. (Je bilo treba tudi Slovencem pokazati pot iz nacizma nazaj v demokracijo?) Zastopnik našega lista je uvodoma ugotovil, da ne moremo postaviti na isto raven akcije slovenskih študentov in nemškona-cionalcev ob trganju tabel; tako je zakon o dvojezičnih napisih za Heimatdienstovce samo povod za stare nemškonacionalne sanje. Vprašal je deželnega glavarja, ali pričakuje, da bodo Slovenci po izvedbi tega najnovejšega zakona dali izjavo, da je manjšinski problem rešen in ali deželni glavar pričakuje, da bodo Slovenci po razgovorih med zastopniki strank na Dunaju dobili več ali manj pravic? Sima je na ta vprašanja odgovoril le delno z ugotovitvijo, da ne moremo ob nobenem obdobju življenja govoriti o nekakem končnem Stadiju, tudi ne pričakuje, da bi razgovori na Dunaju postavili nove akcente na tem področju. — Ponovil je trditev o ekstremih na obeh straneh, primerja akcije dodajanja slovenskih krajevnih imen k nemškim z akcijami trganja tabel itd. itd. Konferenca, ki je trajala 4 ure, ne da bi dosegla svoj višek, če ne bi spet prišlo do grožnje, da je bila podtaknjena bomba (eksplodirala naj bi od 13. do 14. ure — žur-nalisti so se smehljaje spraševali, ali je deželnemu glavarju zmanjkalo besed) in pa če ne bi doživljali „dvoboja“ med Simo in glavnim urednikom celovške Kleine Zeitung Heinzom Stritzlom. Na Stritzlovo vprašanje, ali se je Sima pred sklepanjem zakona o dvojezičnih tablah posvetoval tudi s priznanimi strokovnjaki, je le-ta najprej napadel pisanje Kleine Zeitung, potem pa šele odgovoril, da se mu mnenje strokovnjakov ne zdi sprejemljivo za dejanske razmere na Koroškem. Konkretno: „Dr. Veiter je stvari več škodoval kot koristil." Na direktno vprašanje deželnega glavarja, ali mu Stritzl more imenovati ustanovo, ki bi ustregla s predlogi, mu je ta odgovoril, da misli na mednarodno manjšinsko organizacijo Federalistično unijo evropskih narodnih skupnosti. Ne samo retorično je nato izzvenel protiodgo-vor Sime: „Ja, ali mislite, da bi se ljudje o-koli Heimatdiensta pustili vplivati od FUEN-Sa?“, kajti pokazala se je ob tem odgovoru vsa revščina vladajočih politikov v deželi in državi. Niso znali ali pa niso hoteli zatreti protislovenske gonje na Koroškem. So vedno igrali vlogo samo volilni glasovi, ali pa so vzroki globlji; mogoče igra ključno vprašanje vključevanje bivših nacistov v demokratične stranke druge avstrijske republike? Deželni glavar Hans Sima je zaključil tiskovno konferenco z ugotovitvijo, da je bil sicer on pobudnik zakona o 205 dvojezičnih napisih, pač pa naj se ne odvija vsa debata o zaščiti slovenske manjšine na Koroškem na koroški ravni. Ob državnem prazniku Avstrijsko prebivalstvo praznuje danes svoj državni praznik. Državna samostoj-nost je bila Avstriji potrjena in zagotov-Ijena z avstrijsko državno pogodbo, ki so jo podpisale velesile s predstavniki Avstrije 15. maja 1955. Kot zadnja izmed podpisnic državne pogodbe je izročila ratifikacijsko listino v Moskvi, kjer tira* nijo po štirih velesilah in drugih državah podpisani mednarodni dokument avstrij' ske državne pogodbe, Francija. To je bi' lo 27. julija 1955. S tem dnem je stopila v veljavo avstrijska državna pogodba. Sporazum podpisnic državne pogodbe je predvideval, da zapustijo čete velesili Amerike, Sovjetske zveze, Anglije In Francije, ki so zasedle po koncu druge svetovne vojne leta 1945 Avstrijo, celot* no ozemlje naše države tekom 90 dni-Zadnji vojak je moral zapustiti AV' strijo 25. oktobra 1955. 26. oktober je bil tako prvi dan v povojni zgodovini Avstr!* je, ko je bila naša država resnično svobodna. Ta dan je postal za vse Avstrijce državni praznik. Isti dan je sklenil avstrij* ski parlament v posebnem ustavnem zakonu neodvisnost države na zunaj z namenom, da zagotovi nedotakljivost avstrijskega ozemlja z vedno trajajočo nevtralnostjo. Zdi se, da je termin, 26. oktober, tako strankarsko-poljtično kot tudi po idejni globini dogodka, na katerega spominjaj dobro izbran. 12. november, dan ustanovitve prve avstrijske republike, je obremenjen s sencami razsula velikega donavskega imperija. Proti temu dnevu j® najavila predvsem avstrijska desnica resne pomisleke v upravičeni ali neupravičeni bojazni, da bi socialisti ta dan rabili v ozke strankarske namene. Socialisti spet se niso bali 15. maja, dneva podpisa avstrijske državne pogodbe, samo zaradi tega, ker je morda delal Pr' vemu maju preveč konkurence, ampak so se tudi vprašali, če ne bo ta dan preveč voda na mlin Avstrijske ljudske stranke, ki je v tistih dneh veselja slavila i” poudarjala zasluge kanclerja svobode Raaba. Deklaracija nevtralnosti 26. oktobra j® leta 1955 tisti osrednji dogodek, ki j® bistveno sousmerjal pot Avstrije, odkar j® bila podpisana državna pogodba. Avstrija je pridobivala prav zaradi te svoje neodvisne politike v naslednjih letih vedn® bolj na mednarodnem ugledu. Sad te p°' litike je položaj, ki ga zavzema danes Avstrija v organizaciji Združenih narodoVi katere generalni tajnik je avstrijski dipl°' mat dr. Kurt VValdheim. ,, r Svet, ne samo zapadni, ampak tU/j \ vzhodni, se vedno bolj srečuje na dunajskem parketu, kjer ima vrsta mednarodnih ustanov svoj sedež. Vse to ne b1 bilo možno, če Avstrija ne bi hodila v preteklih letih dosledno pot nevtralnosti’ Nevtralnost to ni abstinenca v mednarodnih političnih dogodkih ter zavzemanju stališča do njih pri posamezniki11' nevtralnost je za majhno državo v osrčja Evrope, za državo ob mejah in stikati' ščih velikih ideoloških trenj, edina konstruktivna pot v bodočnost. . 26. oktober, avstrijski državni prazni*-Zavestno hočemo praznovati ta dan v duhu odprtosti napram narodu sosedu, želimo, da bi praznoval z nami v tem duh® ta praznik tudi večinski narod, s kateri!*1 nam je Avstrija skupna domovina. Poudariti pa hočemo ob državnem prazniku š®’ da želimo ta dan praznovati tudi kot slovanska narodnostna skupina ob meji d slovanskih narodov sosedov, ker tudi 1° sosedstvo bogati avstrijsko miselnos medsebojnega razumevanja in spoznavanja. Dr. V. Inzk° Nesoglasje za mejno postajo avto ceste Avstrija-ttalija predlogom, za turiste in lahki promet pa s° predlagali, naj bi bili sicer postaji skupnl’ toda pri glavni avstrijski postaji za težki Pr° met in ne na pol poti. Obe delegaciji pa st. V sredo, 18. oktobra, se je zaključilo zasedanje avstrijsko-italijanske komisije o avtocestni povezavi preko Ko kova in Trbiža. Iz uradnega poročila bi kazalo, da nista delegaciji dosegli sporazuma in da se bosta zato sestali 24. novembra na meji, na kraju, kjer naj bi se avstrijska in italijanska avtocesta stikali. Prav ob tej točki ni prišlo do soglasja: italijanska delegacija je predlagala, naj bi bila mejna postaja za turiste in lahki promet točno na „sedlu“ meje in skupna za obe policiji in carini, medtem ko naj bi vsaka država uredila lastno postajo za težki promet. Avstrijci so se strinjali s slednjim se strinjali, naj bi se težki in torej počasi1 promet odvijal po stranski stezi, medtem naj bi ostala osrednja steza oz. steze izključno za hitra prometna sredstva. Sestanka so se udeležili odbornik za jaV na dela Furlanije-Julijske krajine Masutt0, zastopniki ministrstva za notranje zadev®; družbe SPESI, ki je pripravila načrt, družb ANAS ter drugi predstavniki policijskih ^ cestnih uradov. Avstrijsko delegacijo Pa * vodil koroški podglavar dr. VVeissmann. e Naš tednik 43 ' ^ '2 GLEDALIŠKEGA SVETA: Baletno slavje v Mestnem gledališču z JLabodjim jezerom“ Krasna storitev ljubljanskih umetnikov Celovško občinstvo, ki je v sredo, 18. oktobra, napolnilo Talijin hram (to se še ni z9odilo, odkar prihaja ljubljanska Opera Sem), se mi zdi, še ni doživelo takšne umet-n°sti, kakršne je prikazal baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Ljub-'tone z romunskim koreografom in inscena-torjem O I e g o m Danovskim. O baletu v štirih dejanjih „Labodje jeze-r°“, Petra lljiča Čajkovskega, ki ga je le-ta končal v letu 1875 in ki sta ga scensko pri-Pfavila V. P. Begičev in J. Geltzer, pravi ko-reograf O I e g D a novski: „Posebno toesto med baleti zavzema ,Labodje jeze-r°’, ki je pri meni pognalo korenine v zem- meniti v laboda. Zaljubljenca uvidita, da je bolje, če skupno umreta, dokler je še čas in se vržeta v jezero. Čarovnik je premagan, njuna skupna žrtev je uničila čarovnijo in čarovnik pade mrtev. Na naši uprizoritvi pa smo videli spremenjen konec — srečen konec: Siegfried in O det te namreč ne utoneta v jezeru, marveč se spet srečno združita v resnični ljubezni, potem ko je princu uspelo uničiti čarovnika. Uspeh vsakega baleta zavisi od sposobnosti koreografa in inscenatorja. Ta pa je bil za obe funkciji odgovoren tudi celovškemu opernemu občinstvu že znani ro- l°- Postavljal sem ga že v Bukarešti, Sofiji, v Ljubljani in Hamburgu. Z vsako poleno postavitvijo skušam še dopolniti svo-0 rešitev tega baleta, ki se kot povsod po *vetu tudi pri meni ravna v najlepših svojih e!'h po koreografiji Leva Ivanova oziroma ™iauricea Petipaja — vse drugo dejanje, ter-?.et 'z prvega in duet Črnega laboda iz tre-Je9a dejanja se kot biseri stare postavitve [aščajo v mojo koreografsko in inscena-'jsko rešitev ostalega dela tega baleta, merom najdem nove podrobnosti pri tem ; "Pelem baletu, saj je še zmerom nešteto V -'žnosti za izboljševanje in vsakokrat po-OVno konkuriram s seboj." Vsebina dela bi bila v kratkem takale: l- DEJANJE: Na rojstni dan spomni ,nricesa mati princa Siegfrieda, da je že v pitl 1 letih, ko si bo treba izbrati nevesto. av v ta namen priredi princesa mati na kTadu veliko slavje. J- DEJANJE: Ob večerni Princ Siegfried (Mojmir Lasan) pleše z Odilio (Lane Straničeva), hčerko Črnega laboda, z I-menom Rothbart-čarovnik. Scena je iz tretjega dejanja, kjer so v svečani dvorani gradu zbrani starši in neveste ter spremljevalci iz raznih dežel. munski umetnik O I e g Danovski. Seveda so mu k prodornemu uspehu „Labodjega jezera" pripomogli v prvi vrsti zelo pestra snov, scenarij Bogičeva in Geltzerja in pa sijajni baletni ansambel ljubljanske Opere, z odličnimi solisti na čelu, zlasti trije nosilci glavnih vlog: Maruša Viddmarjeva kot začarana princesa labodica, Lane Straničeva — Odilie (čarovnikova hči) in pa Mojmir Lasan kot princ Siegfried. Pravzaprav je težko opisati vsestranske zmogljivosti teh plesnih umetnikov, ki gredo od suverenega obvladanja baletnih prvin in do popolnosti izdelane tehnike ter ritma pa do čudovite sinhronizacije gibov in do izjemne lahkotnosti in gracioznosti pri izvajanju nenehno prepletajočih se koreografskih variant.. Poleg omenjenih je v baletu še vrsta manjših vlog, ki so vsi z baletnim zborom pokazali dobro tehnično znanje in sproščenost na odru povezano z gracioznostjo in dovršenostjo v upodobitvi raznih vlog in v skupnih scenah. Odličen v maski demona (Rothbarta) je bil Metod Jeras, za zabavo v včasih sicer mrtvi sceni pa je poskrbel harlekin (dvorni norec) Rado Krulanovič. Prav tako zasluži posebno priznanje orkester, ki je pod dovršenim vodstvom dirigenta Milivoja Šurbeka izvajal nelahko partituro ritmično zanesljivo in zvočno polno. Zelo lepe so bile scene in kostumi Romunke Paule Brancoveanu. Občinstvo se je baletnemu ansamblu, orkestru in dirigentu za lepo doživetje med posameznimi scenami na odru, zlasti pa na koncu predstave oddolžilo z dolgotrajnim in prisrčnim ploskanjem. B. L. H. Boli Nobelov nagrajenec za književnost Švedska akademija je podelila letošnjo Nobelovo nagrado nemškemu pisatelju Hein-richu Bollu, ki bo tako prejel od švedskega kralja Gustava nagrado, ki letos znaša 480 tisoč kron in zlato kolajno. Heinrich Boli se je rodil leta 1917 v Kolnu. V družini so ga vzgojili v ljubezni do miru, zaradi česar se je navzel protimilitaristič-nega duha in je bil kasneje odločen nasprotnik nacizma. V obrazložitvi podelitve nagrade je rečeno, da se v njegovem delu 171ladi opazuje lab Pr7nc obalo jezera. V tem zagleda ta °^a’ ^ se mu bliža, nenadoma pa se le-. sPremeni v prelepo deklico, ki pride k i^ernu in mu pove, da je princesa Odette, r‘ <^a so ona in njene prijateljice žrtve čajnika. Samo ponoči se spremenijo v člo-i , a> a še tedaj jih čarovnik opazuje v ob-r j. sove. Odette pove Siegfriedu, da jo ,.Sl začaranosti le tisti, ki se vanjo zaljubi. . obema se imame idealna ljubezen. Ob 1 se mora ona in njene tovarišice vrniti p jezeru in spet privzeti podobo labodov. t71c ostane sam in objokuje njen odhod. DEJANJE: Svečanost v dvorani na sfrU ie narcd. Pridejo neveste s starši in Pjpmljevalci iz raznih dežel. Na zabavi želi n česa mati, da bi si princ izbral tukaj °]o izvoljenko, toda princ z nobeno ni ^ °voljen. Tedaj se pojavita neznana go-ste čarovnik, zdaj v podobi viteza nega laboda z imenom Rothbart, in nje-pJVa. ^ Odilie. Omamljen od Odilie, za-(J0,fz zrz njeno roko; Črni labod zdaj prisili j.cgfrieda, da se zakolne, da bo samo Odi-e n]egova žena. Kakor hitro to stori, se y u v viziji prikaže Odette, a že je prepoz-• Princesa labodica mora ostati v čarov-l*°vi oblasti. DEJANJE: Princ pride na breg jeze-kjer so Odette in prijateljice, ter išče nette, ter jo prosi, da mu odpusti, oba ,a srečna, ker sta se našla. Veselje ne traja c°°°’ kajti pride čarovnik, ki prisili prin-’ da mora, po obljubi, poročiti Odilie. nette pa bi se morala pred zoro spet spre- OSTERREICHISCH-JUGOSLAVVISCHE GESELLSCHAFT in Karnten zur Pflege kultureller, vvirtschaftlicher und sozialer Beziehungen Die Vorstandsmitglieder faBten bei der am 17. Oktober 1972 in Klagenfurt abgehaltenen Vorstandssitzung der Osterreichisch-Jugoslavvischen Gesellschaft in Karnien einstimmig nachstehende RESOLUTION ObwohI sich die Osterreichisch-Jugoslavvische Gesellschaft ausschliefilich mit den kulturellen, vvirtschaftlichen und sozialen Beziehungen zvvischen Oster-reich und Jugoslawien und hier im besonderen zvvischen Karnten und Slovvenien zu befassert hat, kann an den Vorgangen im Zusammenhang mit der Anbringung der zvveisprachigen topographischen Aufschriften in Karnten nicht vvortlos vor-iibergegangen vverden. Die Osterreichisch-Jugoslavvische Gesellschaft hegt die Befurchtung, daB durch unbeconnene Ausschreitungen nicht nur unserem Lande, sondern auch Einserer Republik in der internationaien Welt ein schvverer Schaden zugefugt vvurde. Gerade der Kulturaustausch zvvischen Osterreich und Jugoslavvien, wel-cher sich in den letzten Jahren positiv entvvickelte, konnte schvver in Mitleiden-schaft gezogen vverden. Mit rechtsverletzenden Handlungen — von vvelcher Seite sie auch gesetzt vverden mogen — wird dem Zusammenleben der beiden Volksgruppen in Karnten ein schlechter Dienst ervviesen. Sie mtissen daher auf das scharfste verurteiit vverden. Der Vorstand der Ostererichisch-Jugoslavvischen Gesellschaft ersucht aiie Mitglieder der Gesellschaft, sich im interesse der beiderseiteitigen freundschafflichen Beziehungen zvvischen Karnten und Slovvenien von den Stor-akiionen klar zu distanzieren und auf die Mitmenschen aufklarend einzuvvirken. Die Osterreichisch-Jugoslavvische Gesellschaft is! der Auffassung, daB durch die Bundes- hzw. Landesregierung umgehend jene MaBnahmen zu treffen sind, die das Zusammenleben beider Volksgruppen vvieder auf eine sichere, rechtliche und menschliche Basis stellen. In diesem Zusammenhang dankt die Osterreichisch-Jugoslavvische Gesell-scha't der Karntner Landesregierung mit Landeshauptmann SIMA fiir ihre Appelle und Aufrufe zum gegenseitigen Verstandnis und zur Besonnenheit. AbschlieBend ruft die Osterreichisch-Jugoslavvische Gesellschaft alle Karnt-nerinnsn und Karntner beider Volksgruppen auf, sich gegenseitige Achtung und Respektierung entgegenzubringen. Moge Osterreich und hier vorallem Karnten ein Hort der Freiheit im vvahrsten Sinne des Wortes sein und bleiben und sich als unteilbares Ganzes der Welt-offenflichkeit prasentieren. Fiir den Vorstand: Matthias KRASSNIG, Lhstv. a. D. Dr. Envin AICHINGER Universitatsprofessor Vizeprasident KR Franz SAGAISCHEK Landesrat a. D. Vizeprasident Gostovanje leningrajske filharmonije V nedeljo, 29. oktobra, bo v okviru kulturnih tednov Alpe-Jadran gostovala v celovškem Domu glasbe znamenita Leningrajska filharmonija. Orkester bo zaigral tale dela: Borodinova uvertura iz opere „Kneza Igorja"; Prokofjevov »Koncert za klavir in orkester", štev. 3 v C-duru, op. 26; »Simfonija štev. 4 v f-molu“, op. 36, od Petra lljiča Čajkovske-9 a. Orkester bo vodil dirigent Aleksander Dimitrijev, solistični part na klavirju bo izvajal Aleksander S lobod j a n i k. zlivata širok pogled na svoj čas in pa občutljivost, kar je prispevalo k obnovitvi nemške književnosti. Boli je šesti nemški pisatelj, ki bo prejel visoko priznanje švedske akademije: pred njim so bili nagrajeni Theodor Mommson (1902), Rudolf Eucken (1908), Paul Heyse (1910), Gerhert Hauptmann (1912) in Thomas Mann (1929). Heinrich Boli je vnet pristaš sedanjega nemškega socialdemokratskega kanclerja Wiilyja Brandta, ki ga je podpiral v vseh njegovih volilnih kampanjah. V svojih delih tudi očita krščanskim demokratom, čeprav je sam katoličan, obnavljanje »protivrednot" iz preteklosti. Nobelov nagrajenec je trenutno v Grčiji, kjer je obiskal neko sorodnico. Na tiskovni konferenci je dejal, da mu je bilo potrebno pol ure, preden je doumel, da je res on prejel tako visoko priznanje. Uspeh japonske drame „No“ Letošnji edinbourški festival je vseboval atrakcijo, ki so jo ljubitelji gledališča nestrpno pričakovali: gostovanje japonskega ansambla »Hošo no“, ki velja za najstarejše izvajalce japonske drame „No“ in vse svoje scenske akcije izvaja na povsem praznem prizorišču oziroma odru — na njem je le naslikana žalostna vrba in tri drevesa. Luči med predstavo so gorele tudi v dvorani, da so navzoči lahko brali sinopsis dela. šlo je najprej za dva dramoleta, ki sta ilustrirala rituale in ceremonialno vedenje fevdalne aristokracije v srednjem veku. O pravi igri ne bi bilo mogoče govoriti, vsak gib je bil strogo predpisan, obraz negiben in brezizrazen, pogled pa uperjen v prazno. Pa vendar je stara ceremonija zadevala v jedro zadeve in ponazarjala dogajanje v vseh treh preprostih pripovedkah, ki so se odvile na sceni. Zadevale so gledalčeva čustva, toda v nasprotju od evropskega gledališča jih niso vzburjale niti pretresle. SLOVENCI doma in srnin BISERNI „DA“ Pred kratkim sta slavila velik življenjski jubilej zakonca Friderik in Virginija Ferjančič iz Maribora. Praznovala sta 60. obletnico poroke in po toliko letih dejala biserni „da“. Friderik Ferjančič, paznik v zaporu v pokoju, se je rodil pred 87 leti v Budanjah pri Ljubljani, njegova žena Virginija pa pred 79 leti v Pobegi pri Kopru. Prvi „da“ sta izrekla pred 60 leti 12. oktobra v Kopru. V zakonu so se jima rodili trije otroci, od katerih živi še hčerka. SLOVENCI V ARGENTINI V Buenos Airesu je 7. oktobra po kratki bolezni umrla Lici Golob, v starosti 44 let. V San Martinu je na svojem domu umrl Ivan Šabec, star je bil 49 let. Na univerzi v Buenos Airesu je pred kratkim končal študije in postal geodetski in geofizični inženir Peter Skvarča, znani gornik. 15. oktobra je v Transradiu pri Buenos Airesu v krogu svoje družine slavil 70-let-nico življenja Franc Selan. Njegov zakon je Bog obdaril z desetimi otroki. Stran 4 PRI NAS NA KOROŠKEM Na štednlk 43 — 26. oktobra 1972 N ———I 8 fcatcev: TOLERANZ... Ich gehore zu jenen Karntnern, die vor zvveiundfunfzig Jahren an verantwortlicher Stelle fur ein ungeteiltes Karnten gekampft haben. Die Heimat aber h at mehreren mei-ner Kollegen und mir — es war in der grau-samen Hitlerara — dadurch gedankt, daB sie uns in das Konzentrationslager Dachau verschleppen Melj. Nicht wenige sahen die Heimat nie wider. Man verbannte uns dort-hin, obwohl wir nichts verbrochen haben. Doch: Wir waren uberzeugende Sozialde-mokraten und haben vor den blutigen Fe-bruarereignissen aus Uberzeugung und un-eigenniitzig fur die Besserstellung der ar-beitenden Menschen und die Vdlkerverstan-digung gekampft. Unter uns waren keine leichtfertige Schreier, wie man sie heute findet und die fiir die Heimat vvahrschein-lich wenig oder uberhaupt nichts getan haben. Dafiir aber wollen sie, weil ihnen keine Gefahr droht, die Helden spielen. Sie hetzen Leute, die Radau lieben, zu ven/verf-lichen Taten auf, zu Taten, die unter das Strafrecht fallen. Die behordlichen Organe haben bisher eine noch nie dagevvesene Toleranz gegen die verhetzten Raudies ge-zeigt. Sie sahen zu, wie Verhetzte die nacht-liche Ruhe storen und im Priillen und Hupen Helden taten erblicken. Wie falsch und wenig volkerverbindend ist doch ihr Tun. Wir stre-ben doch ein Paneuropa an, wollen in wirt-schaftlicher und menschlicher Hinsicht eine Gemeinschaft bilden, wollen — einerlei, welche Sprache wir sprechen und vvelcher Nation wir angehoren — als Gleichberech-tigte zusammen leben und vvirken. Zersto-ren ist leicht, aber aufbauen? Der Weg nach Oben ist dornenvoll. Man benotigt Kraft und Anstrengung, um ihn zu meistern. Ob jene, die heute soviel von Heimattreue reden in der Hitlerzeit — sofern sie schon geboren waren — auch gevvagt hatten, fremdes Ei-gentum zu beschadigen oder zu entfernen? In jener schrecklichen Zeit genugte ein un-bedachtes Wort oder das Abhoren eines Fremdsenders, um hinter Kerkermauern oder einem Vernichtungslager zu verschvvin-den. Wir wollen doch Menschen bleiben und uns auch als solche benehmen und verhalten, vvollen fremde Sitten und Brau-che achten und uns an ihnen erfreuen. Dann wollen wir Sprachen noch und noch erler-nen, denn es wird doch immer gesagt: Man ist so oft Mensch als man Sprachen spricht. SchluB mit der Hetzerei, aber auch mit der Toleranz, wenn durch grenzenlose Unbesonnenheit und VVichtigtuerei die Heimat in MiBkredit gebracht und dadurch den Minderheiten in anderen Staaten ein schlechter Dienst erwiesen wird. Valentin Just Vabilo na pevski koncerl ki bo v soboto, dne 4. novembra 1972, ob 19.30 v farnem domu v Škocijanu. Nastopa: Tržaški oktet. Prisrčno vabljeni! Koristna dopolnitev strokovnega pouka Pred dnevi so se učenci Kmetijske strokovne šole v Podravljah mudili na tridnevnem strokovnem izletu v Sloveniji. Že tradicionalno poučno potovanje je uprava šole tudi tokrat pripravila z namenom, da o-mogoči učencem poglobitev strokovnega znanja z obiskom sodobno organiziranih kmetijskih obratov, soočenje s problematiko zasebne in družbene kmetijske proizvodnje v Sloveniji ter spoznanje krajev, kjer živi matični narod. Na svoji strokovni poti so podraveljski u-čenci, ki sta jih poleg ravnatelja spremljala še dva učitelja, obiskali Kmetijski in živilski kombinat Kranj, tovarno Iskro, farmo bekonov v Ihanu, Ljubljanske mlekarne, Agrario Koper in kmetijski kombinat „Vipa-va“. Na sedežu Zveze sindikatov Slovenije sta učence sprejela predsednik sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev dipl. inž. Ivan Kukovec in direktor časopisnega podjetja „Kmečki glas" poslanec Jaka Bogataj, ki sta jih seznanila z delom republiškega odbora sindikatov ter z aktualnimi vprašanji in problemi kmetijstva v Sloveniji. Učenci podraveljske kmetijske šole, ki so Koroška sinoda bo zaključila svoje delo Danes se bo začelo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu tretje in zadnje sinodalno zasedanje naše škofije, in bo trajalo do sobote, 28. oktobra. Tako se bo končno po treh letih vestnega dela sinodalov končala koroška sinoda. S pripravami na zasedanje so pričeli leta 1969; ustanovno posvetovanje je bilo novembra leta 1970; prvo zasedanje koroške sinode je bilo novembra leta 1971, drugo zasedanje pa v maju letos. Tretje in zadnje sinodalno posvetovanje si je nadelo izredno težko nalogo, saj mora izpolniti izredno obsežen delovni program, v katerem je sedemnajst predlog. Glavni tajnik KA dr. VVinkler in predsednik koordinacijskega odbora dr. VValdstein sta v navzočnosti škofa dr. Kostnerja, generalnega vikarja dr. Kirchnerja in glavnega tajnika sinode dr. VVeiBa razgrnila novinarjem domačega tiska glavne točke sinodalnega zasedanja. Dr. VVinkler je povedal, da je program zadnjega zasedanja izredno velik, saj bo moral obravnavati 17 predlog. Najvažnejša je ustanovitev škofijskega sveta, ki bo stal škofu ob strani pri vodstvu katoliške Cerkve na Koroškem. Poleg ustanovitve škofijske- Močan nacionalni prizvok je spremljal „večer mesta Radovljice", ki ga je priredilo KPD Globasnica. Tako je poudaril predsednik KPD Globasnica L. Hudi v svojih pozdravnih besedah, da nam vlivajo kulturna srečanja z matično domovino nove moči, ki jih spričo nenehnega nacističnega pritiska v zadnjem času tako potrebujemo. Omenil je dalje množične demonstracije, ki so znak, da stojijo za nami rojaki iz matične domovine. Kot častna gosta pa sta prisostvovala prireditvi primarij dr. Jurij Zalokar in predsednik SPZ Hanzi W e i s s. Gostje iz Radovljice, ki jim je že ob njihovem prihodu napravilo KPD sprejem, so se nam predstavili z izbranim in pestrim sporedom. Kot prvi je nastopil komorni ansambel Anton Tomaž Linhart iz Radovljice. Zbor se je predstavil z umetnimi, nato pa še z narodnimi pesmimi. Da zbor razpolaga z odličnim tenorjem, je dokazal v narodni „Nocoj, pa oh, nocoj", ki je izzvala bučen aplavz. Polke in valčki narodno-zabavnega ansambla ..Gorenjci", predvsem pa posrečeni vložki, so poskrbeli, da se je občinstvo spet in spet dvigalo s sedežev. BRDO V ZILJSKI DOLINI (Farno poročilo) Le bolj redko se oglasimo iz lepe Ziljske doline. Sedaj se je pa nabralo že nekaj novic, da jih lahko sporočimo bralcem Tednika. Farna cerkev je bila v zadnjih letih znotraj in zunaj obnovljena. Dolgo smo že imeli tiho željo, da bi zboljšali in povečali zvonjenje. To se bo konec tega meseca tudi uresničilo. Dobili smo dva nova zvonova, da bo ubrano in harmonično zvonjenje vabilo vernike k molitvi in najsvetejši daritvi, naznanjalo vesele in tudi žalostne dogodke, spremljalo odhajajoče v večnost in tolažilo prizadete. Po možnosti bomo zvonove tudi elektrificirali. S tem bodo župljani doprinesli hvalevredno žrtev. Blagoslovitev zvonov je bila v nedeljo, 22. oktobra. Letos smo tudi začeli s popravo podruž-ne cerkve na Gocini. Znotraj je obnovljena, okna so nova, streha z lakom sanirana, cerkev tudi zunaj pleskana in glavni oltar restavriran. Vse to je stalo 150.000 šilingov. V zimskih mesecih bosta obnovljena še o-stala dva stranska oltarja, kar bo stalo še 100.000 šil. Na ta način bo ljubka cerkvica rešena razpada in nam bo vsem v ponos. Življenjsko zvezo so letos sklenili v naši župniji sledeči poročenci: Johann Rudolf VVurzer z Marijano Rauscher v Limarčah; Nikolaus Jank in Karin Mera v Melah; Manfred Klose je prišel iz Glanegga po nevesto bili povsod, koder so se ustavili, deležni prisrčnih sprejemov in iskrenih simpatij, so na Koroško odnesli mnogo prijetnih in koristnih vtisov ter spoznanj. ga sveta bodo sinodali razpravljali o glavnih predlogah, ki zadevajo vsa področja cerkvenega življenja: vprašanja oblikovanja fare, strukturna vprašanja in problemi cerkvenega vodstva, verskega pouka, mladinskega dela, misijonska pomoč in pomoč gospodarsko šibkim slojem. Katere posebne naloge se stavljajo Cerkvi po končani sinodi? Sinodalnemu zasedanju bo predložen o-srednji program, to je program, ki je trenutno najvažnejši. Tu so prizadevanja za okrepitev krščanskega življenja v fari, pri čemer pripisujejo velik pomen ustanovitvi farnih svetnikov v vseh farah. Važna osrednja točka je vzgoja in izobrazba odraslih in posebna oznanila vere odraslim na verskih seminarjih, verskih pogovorih, skupinskem izobraževanju itd. Ena izmed sila kočljivih predlog bo verski pouk na srednjih šolah. Sodelovanje Nemcev in Slovencev v koroški Cerkvi To predlogo so predstavili javnosti že na tiskovni konferenci maja letos. Le-to so z vso skrbnostjo izdelali in uredili. Doslej je ta predloga našla v javnosti velik odmev, katere aktualnost je prav v teh dneh pridobila mnogo na pomembnosti. Ob nastopu folklorne skupine ZPO „Svoboda" iz Gorij pri Bledu se je marsikdo vprašal, kje pa so naši Selani in Kapelčani? Folklorna skupina, ki jo sestavljajo res sami mladi, je prijetno presenetila. Njihov nastop ni neko „rajanje“ tjavdan, ampak ima kar po domače povedano glavo in rep, vmes pa še marsikaj. Kulturni užitek brez primere pa sta bila recitatorja delavske univerze v Radovljici. Recitiranje brez patosa, doživljanje snovi v recitalu, izglajenost jezika, so pritegnili občinstvo, ki je recitatorja tudi primerno nagradilo. S tem se je kulturni spored tudi končal. Sledila je prosta zabava s plesom ob poskočnih vižah ..Gorjancev". Staro in mlado se je zabavalo pri plesu in ob prijetni domači družbi in slovenski govorici pozno v noč. Žalostno je, a ni naša krivda, da je moralo tako daleč priti. Močan policijski kontingent je varoval kraj prireditve pred morebitnimi nacističnimi izgredi. „Kam si priplavala, dežela tolerance?" Borut Sommeregger Rozalijo Rauscher iz Limarč; Filip Flau-mitsch pa je poiskal svojo ženko Hildegard Bijej iz Bistrice na Zilji; Franc Druml je zasnubil Regino Jarnig iz Potoč; Janez Flau-mitsch je obljubil zvestobo svoji izvoljenki Inge Tantinger iz Velike vasi; Aloiz Brugger je dal svoj „ja“, dokler ju smrt ne loči, nevesti Regini Assinger iz Brda; Vincenc Robin se je tudi naveličal samskega stanu in se oženil z nevesto Brigito Pichler iz Bistri-ve na Zilji. Razen ene poroke so bile vse s poročno mašo. Želimo vsem parom mnogo božjega blagoslova, družinskega veselja, sreče in zadovoljnosti. ♦ V večnost so letos odšli sledeči farani: Elizabeta Pernul, Bratova mati iz Limarč; Margareta Novak, Zaprasnikova mati iz Most; Jožef Resi iz Brda; Uršula Modern-dorfer iz Limarč in Anton Flaschenberger, Rutnikov oče iz Brda. Naj vsi počivajo v božjem miru! MELVIČE (Poroke) Že v raju je Bog naročil prvim staršem: „Rastita in množita se!" Za ustanovitev družine so se letos odločili: mizar Jožef Novak iz Melvič, ki je pohitel po nevesto Terezijo Pipp iz Modrinje vasi; Franc VVeber, elektrikar iz Rut, se je nepreklicno zavezal z gospodično VValtraud Hubmann iz Borovnice; Harald Lauhart, železničar, je odpeljal svojo nevesto Katarino Zvvick iz Napol na Čajno; Reinhard Napokoj se je iz Vrat preselil v Dule, kjer ga je čakala Mohorlnova Inge VVernitznig. Naj bi vsem mladim poročen-cem sijalo sonce sreče na skupni življenjski poti v trajni ljubezni in harmoniji. Danes, ob 10.30, bodo v slavnostni dvorani Obrtno-gospodarske zbornice v Celovcu, pod predsedstvom deželnega poslanca Baurechta, odprli vsakoletno razstavo avstrijske knjige. Otvoritveni govor „Knjiga in množični mediji11 bo imel dunajski slikar Karl Bednarik. Ob tej priliki naj omenimo, da ima na tej knjižni razstavi tudi DRUŽBA SV. MOHORJA V CELOVCU svojo vitrino, kjer razstavlja svoje najnovejše knjige. Slovensko prosvetno društvo „TRTA“ v Ži-tari vasi v Podjuni vabi na PEVSKI KONCERT ki bo v nedeljo, 5. novembra 1972, ob 14.30 v Farni dvorani v Št. Lipšu. Sodelujejo: Moški zbor „Trta“ iz Žitare vasi Mešani zbor „Danica“ iz št. Vida Moški zbor „Zarja“ iz Železne Kaple Trio „Korotan" iz št. Vida Ljubitelji slovenske umetne in narodne pesmi iskreno vabljeni! Odbof IZLET NA KGNIGSTUHL Slovensko planinsko društvo v Celovcu vabi člane in prijatelje na izlet na 2331 metrov visoki K o n i g -s t u h I v Krških Alpah. Zbirališče: 29. oktobra 1972, ob 6. uri zjutraj pred posojilnico v Št. Jakobu v Rožu. Konigstuhl leži na tromeji med Koroško, Salzburgom in ')j! Štajersko, ter spada v družino vrhov „poti prijateljstva11. Iz Innerkremsa bomo rabili tri ure na vrh. S planinskimi pozdravi! Histerija! - Ne: linija . - - (Nadaljevanje s 1. strani) vedenem slučaju pa je eden izmed polici' stov, ki so zasliševali Karla Sitterja, „svetoval11 dijakom, naj med potjo v šolo raje go-vorijo nemško, potem se jim pa ne bo nič zgodilo. Ali pa vzemimo slučaj Marjana Srienca v Velikovcu, ki je snel iz deske plakat Heimatdiensta — že zdavnaj po prireditvi —, da bi ga uporabil za arhiv. In kaj je napravila žandarmerija v tem slučaju? Aretirala je njega in pa spremljevalca iz Jugoslavije! Točno si še enkrat oglejmo slučaj in primerjajmo: Aretirali so Slovenca, ki )*?) snel z oglasne deske preživeli plakat, n i s pa aretirali nobenega Nemca, ki je mazal, trgal table, hujskal proti Slovencem, grozil etc. etc. Sima je na tiskovni konferenci povedal, d® ni odgovoren za početje varnostnih organov. Prav ima, on ni odgovoren, odgovoren pa je za to neodgovorno počenjanje varnostnih organov in za vse napačne vesti notranjega ministrstva njegov (sedanji) strankin tovariš Rosch. Prav tako, da ne bi rekli še bolj neodg®' vorno, pa je pisarjenje celovške Volkszei' tung, packanje, ki je na rezilu noža 5 §§ 302, 305, 307 in 308 kazenskega zakonika. Gospodom bomo ob priliki grehe že našteli, ne vemo pa, če jim jih bomo tudi odpustili?! Pri vsakem časopisu je tudi glavn urednik, ki naj pazi na linijo lista. Tudi V? ga ima; bil je najprej pri nekem tirolskem listu (če je uvodnike, ki jih je napisal, ž® pozabil, naj jih pa spet prebere), potem Prl dunajskem cerkvenem, sedaj nam pa P°' nuja rešitve koroškega vprašanja. Povsod, kjer je bil, je menda pridno služil gospodom-In linija? Še nekaj: Kolikor vemo, mora vsak časopis oddati po dva izvoda policiji in državnemu tožilstvu. Vroče nas zanima, ali tam berejo samo slovenske časopise (ker so baje „državi nevarni11), ali pa si mislijo, daj® VZ postala pustni list; pustne liste pa mend berejo le v pustnem času ... POPRAVEK V prejšnji številki NT se nam je 1,3 5. strani urinil tiskarski škrat. it Pod naslovom „Schilderstiirmer smo poročali, da podpira nemške fa' natike hrvaška stranka. Pravilno bi s moral stavek glasiti: „Schlimme noch, die Fanatiker der deutsche Mehrheit erhalten Schiitzenhilfe vo der katholischen Partei un von der Rechten im osterreichisch® Parlament.11 Mišljena je seveda 9V „Ni nas treba šteti, tu smo!“ Nabito polna dvorana pri šoštarju na koncertu KPD Globasnica Kljub vsemu varčevati najboljše je: na lastnih nogah statil Svetovni teden varčevanja od 24. ■ 31 oktobra Na dan varčevanja in vsak čas z vašimi prihranki vdomačo hranilnico Hranilnice in posojilnice Bilčovs Borovlje Celovec Dobrla vas Galicija Glinje Globasnica Hodiše Kostanje Kotmara vas Ledince Marija na Zilji Pliberk Podljubelj Podravlje , Sele Slovenji Šmihel Št. Jakob v Rožu Št. Janž v Rožu Št. Lenart pri Sedmih st. Škofiče v Smarjeta v Rožu Šmihel pri Pliberku Šteben pri Beljaku Št. Tomaž Velikovec Vovbre Ziljska Bistrica Železna Kapla Želinje v Zvabek Zveza slovenskih zadrug v Celovcu ■S Cilj je Zahodna Nemčija 94 državnih reprezentanc se poteguje za finalni turnir svetovnega nogometnega prvenstva, na katerem bo sodelovalo 16 ekip Skoraj pred letom dni — 14. novembra 1971 — se je v La Valletti s tekmo-Malta: Madžarska začelo veliko kvalifikacijsko tekmovanje za svetovno nogometno prvenstvo 1974 v ZR Nemčiji. Do 31. decembra 1973 mora 94 državnih reprezentanc končati predtekmovanja. Za uvrstitev med 16 reprezentanc, ki bodo igrale v nemških mestih, se ni treba potegovati samo svetovnim prvakom Brazilcem in ZR Nemčiji, ki prireja šampionat. PRVA SKUPINA je najbolj oblikovana, doslej je bilo odigranih že sedem tekem. Madžari so na najboljšem, saj so dobili točko v pomembni tekmi z Avstrijo na Dunaju. Avstrija : Madžarska 2:2, povratna 29. apr. 1973, Švedska : Malta 7:0, povratna 11. nov. 1973, Švedska : Madžarska 0:0, povratna 13. jun. 1973, Avstrija : Švedska 2:0, povratna 24. maja 1973, Malta : Madžarska 0:2 in 0:3, Avstrija 1972. : Malta 4:0, povratna 25. nov. Madžarska 4 2 2 0 7: 2 6 Avstrija 3 2 1 0 8: 2 5 Švedska 3 1 1 1 7: 2 3 Malta 4 0 0 4 0:16 0 V DRUGI SKUPINI se je začelo tekmovanje prejšnjo nedeljo s tekmo Luksemburg : Italija, ki so jo „azzuri“ gladko dobili s 4:0. Luksemburg : Italija 0:4, povratna 31. marca 1973, Švica : Italija 0:0, povratna 20. okt. 1973, Italija : Turčija 13. jan. 1973 in 25. feb. 1973, Švica : Turčija 9. maja 1973 in 18. nov. 1973, Luksemburg : Švica 15. apr. 1973 in 26. sept. 1973, Luksemburg : Turčija 22. okt. 1972 in 10. dec. 1972. Finska 3 1 1 1 2:6 3 NDR 1 1 0 0 5:0 2 Romunija 1 0 1 0 1:1 1 Albanija 1 0 0 1 0:1 0 PETA SKUPINA še čaka na start, spored pa je takle: VVales : Anglija 15. nov. 1972 in 24. jan. 1973, Poljska : Anglija 6. junija 1973 in 17. okt. 1973, VVales : Poljska 28. marca 1973 in 26. sept. 1973. V ŠESTI SKUPINI sta doslej igrali samo reprezentanci Portugalske in Cipra. Portugalska : Ciper 4:0 in 1:0, Bolgarija : Sev. Irska 18. okt 1972 in 26. sept. 1973, Bolgarija : Portugalska 2. maja 1973 in 13. okt. 1973, Ciper : Bolgarija 19. nov. 1972 in 18. nov. 1973, Sev. Irska : Portugalska 28. marca 1973 in 14. nov. 1973, Ciper : Sev. irska 14. feb. 1973 in 9. maja 1973. Portugalska 2 2 0 0 5:0 4 Ciper 2 0 0 2 0:5 0 Bolgarija 0 0 0 0 0:0 0 S. Irska 0 0 0 0 0:0 0 V četrtek je bila v Las Paimasu prva tekma SEDME SKUPINE, v kateri je spored takle — Španija : Jugoslavija 19. okt. 1972 (2:2) in 21. okt. 1973, Jugoslavija : Grčija 19. nov. 1972 in 19. dec. 1973, Grčija : Španija 17. jan. 1973 in 21. feb. 1973. Tudi v OSMI SKUPINI bodo začeli ta teden s tekmo Danska : Škotska, spored pa je takle: Danska : Škotska 18. okt. 1972 in 15. nov. 1972, Danska : ČSSR 2. maja 1973 in 6. junija 1973, Škotska : ČSSR 26. sept. 1973 in 17. okt. 1973. Belgija ima v TRETJI SKUPINI že tri zmage in krepko vodi na lestvici. Belgija : Islandija 4:0 in 4:0, Norveška : Belgija 0:2, povratna 31. okt. 1973, Norveška : Islandija 4:1, povratna julija 1973, Belgija : Nizozemska 19. nov. 1972 in 18. nov. 1973, Nizozemska : Norveška 1. nov. 1972 in 12. sept. 1973, Nizozemska : Islandija 22. avgusta 1973 in 29. avg. 1973. Belgija Norveška Islandija Nizozemska 3 3 0 0 2 10 1 3 0 0 3 0 0 0 0 10: 0 6 4: 3 2 1:12 0 0: 0 0 V ČETRTI SKUPINI se je v začetku dobro znašla Finska (neodločeno z Romunijo), toda prejšnjo nedeljo je visoko (0:5) izgubila z NDR. Finska : Albanija 1:0, povratna 10. okt. 1973, Finska : Romunija 1:1, povratna 14. okt. 1973, NDR : Finska 5:0, povratna 6. junija 1973, Romunija : Albanija 29. okt. 1972 in 6. maja 1973, Romunija : NDR 27. maja 1973 in 26. sept. 1973, NDR : Albanija 8. apr. 1973 in 3. nov. 1973. V DEVET! SKUPINI je začela z zmago Francija, ki je v soboto premagala v Parizu Sovjetsko zvezo. Francija : SZ 1:0, povratna 26. maja 1973, Irska : Francija 15. novembra 1972 in 19. maja 1973, Irska : SZ 18. okt. 1972 in 13. maja 1973. Francija 1 1 0 0 1:0 2 SZ 1 0 0 1 0:1 0 Irska * 0 0 0 0 0:0 0 V 6. skupini: Bolgarija — Severna Irska 3:0 (1:0) V 8. skupini: Danska — Škotska 1:4 (1:2) V 9. skupini: Eire — Sojvetska zveza 1:2 (0:0) V JUŽNOAMERIŠKI CONI se bodo vse tekme začele prihodnje leto in bodo trajale od marca do oktobra. Zmagovalca prve in druge skupine se bosta direktno uvrstila v finalni del, zmagovalec tretje pa bo moral igrati kvalifikacijsko tekmo s prvim v deveti evropski skupini. Južnoameriški spored je takle: 1. SKUPINA: Kolumbija : Ekvador 21. jun. 1973 in 28. jun. 1973, Ekvador : Urugvaj 1. jul. 1973 in Hi 8. jul. 1973, Kolumbija : Urugvaj 24. jun. 1973 in 5. jul. 1973; 2. SKUPINA: Paragvaj : Argentina 16. sept. 1973 in 7. okt. 1973, Argentina : Bolivija 9. sept. 1973 in 23. sept. 1973, Bolivija : Paragvaj 2. sept. 1973 in 30. sept. 1973; 3. SKUPINA: Venezuela : Peru 31. marca 1973 in 12. aprila 1973, Čile : Peru 3. maja 1973 in 17. maja 1973, Čile : Venezuela 15. aprila 1973 in 24. aprila 1973. V SREDNJEAMERIŠKI, SEVERNOAMERIŠKI IN KARIBSKI CONI je šest skupin, zmagovalci pa bodo igrali finale za udeležence na svetovnem turnirju. Končalo se je že tekmovanje v prvi skupini, v kateri, je zmagala s premočjo Mehika pred Kanado in ZDA. V peti skupini je moštvo Haitija premagalo Portoriko s 7:0 in 5:1, v četrti skupini je Jamajka odstopila, druge tekme pa bodo odigrali še letos. V AFRIŠKI CONI so Gvineja, Kenija, Zambija, Nigerija, Gana in Zaire že premagale prve ovire. Ko bodo odigrane vse tekme, bodo reprezentance razdelili v tri skupine in odigrali nove izločilne tekme. Zmagovalci teh skupin bodo imeli kvalifikacijski turnir za udeleženca svetovnega prvenstva. V AZIJSKI IN OCEANIJSKI coni še ni sporeda. Prva kvalifikacijska skupina bo igrala v Seulu, druga pa v Sydneyu in Teheran^ Zmagovalca teh dveh skupin se bosta merila na udeležbo na finalnem turnirju ' ZRN. . lo ITALIJA — ŠVICA 0:0 Švica in Italija sta se v soboto pred 57.00= gledalci v Bernu razšli z neodločenim zultatom 0:0. Tekma je veljala za vstop A* končno tekmovanje v letu 1974 v MunchnU V 2. skupini je lestvica takale: 1. Italija ‘ točke (2 tekmi), 2. Švica 1 točka in safl^ ena tekma, 3. Luxemburg 0 točk, zadnj^ je Turčija, prav tako nič točk. Spet poraz naših fantov SAK — Oberes Metnitztal 0:4 (0:1) V nedeljo so morali mladi slovenski n» gometaši na daljno pot v gornjo Metnišk^ dolino, k tamkajšnjemu klubu. Naši pa f°' krat niso imeli sreče, saj so morali kloniti ’ visokim rezultatom štirih golov. Metniški n0^ gometaši so bili v vsakem oziru boljši na' sprotnik, zlasti so se odlikovali z dolgine podajami, kar je v današnjem nogometu nai'c boljši način za dosego zmage. Navkljub P0'; razu pa SAK ni treba povesiti glav, temveč je treba iti naproti novim zmagam! j Avstrijsko nogometno prvenstvo DEVETO KOLO V devetem kolu avstrijskega nogometnega prvenstva (bilo je v sredo, 18. oktobra), je morala celovška Avstrija v Linzu že drugič položiti orožje. Prvo tekmo je z LAS K izgubila z 0:5, tokrat pa z VOEST 0:3 (0:1). Rapid in innsbruški VVacker sta igrala v Innsbrucku, kjer so domačini slavili tesno zmago nad Rapidom z 1:0 (1:0). Admira/ VVacker je izgubila z Donawitzom 0:2 (0:2) in doživela s tem prvi poraz v jesenskem tekmovanju avstrijskega prvenstva. Za presenečenje kola je poskrbel gradiščanski Ei-senstadt, ki je lahko premagal dunajsko Avstrijo s 3:0 (1:0). Zadnji na lestvici VViener Neustadt pa se je moral zadovoljiti v tekmi z graškim Sturmom z neodločenim rezultatom 1:1 (0:0), tudi Vienna in LAS K sta se razšla z istim rezultatom 1:1 (0:0). DESETO KOLO Deseto kolo avstrijskega nogometnega prvenstva v nacionalni ligi je prineslo precej presenečenja prvim štirim na lestvici. Ad-mira/VVacker, doslej prva, je morala doma deliti točki z graškim GAK 0:0, prav tako Rapid proti Eisenstadtu 1:1 (0:0), tudi VOEST z dunajsko Avstrijo ni dosegel več kot remi 0:0, nazadnje pa je bil poražen innsbruški VVacker od LAS K 0:1 (0:0). Slika na vrhu lestvice se po 10. kolu ni skoraj nič spremenila. Na sredi lestvice je gneča: salzburška Avstrija je zmagala nad Vienno 3:1 (1:0), veliko presenečenje pa je pripravil Sportklub v Celovcu, ko je dobil proti Avstriji Celovec dve točki, rezultat je bil 1:0 (1:0). Tudi Dona- witz je dobil v Gradcu važno točko pr6* Sturmu 0:0. Trdno na repu lestvice pa d6 Ki' minirata Bregenz in VViener Neustadt, sta se v nedeljo razšla z neodločenim re' zultatom 1:1 (1:0). Zaradi vdora predčasne zime je bilo nedeljo tudi manj gledalcev. Na špor/|J| igrišča je prišlo le 35.000 gledalcev. Avstrija Celovec — Sportklub 0:1 (0:1) Trener Sportkluba Josef Argauer je bil *z' redno vesel, ko je v Celovcu v igri upor3' bil defenzivno taktiko, ki se mu je stood' stotno posrečila. Celovčani so skoraj vsc tekmo napadali, a niso mogli najti ranljiv točke v obrambi Dunajčanov, ki so spretn0 krili nasprotne nogometaše. Iz maloštevilni protinapadov Sportkluba, se je le temu p6' srečilo enkrat zatresti mrežo Celovčank’ Sportklubov vratar List je stalno spravlj3 celovški napad v obup, ker je obranil tako nevarne strele na svoja vrata. PolsS njega so ugajali še: Auer, Gareis, SchU*z in VVustinger. Celovčani so imeli najbolj3® moči v Stembergi in Koglerju, medtem ko 3° Jagodic, Buzek in Emmerich razočara*1’ Tekmo je gledalo 3000 ljudi, sodil je Mathia3’ ----------- HOKEJ NA LEDU Avstrijsko prvenstvo v hokeju na ledu Prl' ča o precejšnji izenačenosti med klubi. D® lovški KAC je doma komaj premagal novi3' ca iz Salzburga 7:5 (3:2, 1:1, 3:2) in je lahK® še kar zadovoljen z rezultatom, kajti verje*' no je avstrijski prvak KAC preveč podceni6' val hokejskega novinca. UjiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiininniiiimimnmniiiRuiuiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiMiiiMiiiuiiiMiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiimiHniiimiiij iZadnja pravda] | Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybššek 24 1 iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinni Svoja posestva, svoje skednje, kozolce, vrtove, svoje njive, travnike in gozd, vse sta imela skupaj, povsod sta si bila soseda. Videti ne moreta drug drugega, tako sta si zoprna, in vendar morata živeti in delati od jutra do noči v tako tesnem sosedstvu drug poleg drugega in se kar dotikati. Martin orje, Adam orje, v Mej kosove u orjeta. Ne govorita, kot mutasta sta in slepa vozita semintja. Toda ta molk je zlovešča tihota pred nevihto. Adam je pripeljal do kraja, obrnil in njegov vol je stopil na Martinov del, in že je ogenj v strehi. Trčila sta skupaj, in vsa jeza, nakopičena v njunih srcih, se je vnela kot razstrelivo v silnem prepiru. Njiju strastne, ostre glasove je slišati daleč okrog. Orači na njivah so ustavili vprego, škripanje plugov je utihnilo, vozovi ne ropotajo in ljudje poslušajo, se smejejo in se zabavajo. Prepiri so bratoma nekaka olajšava, nujna potreba; kadar že prekipevata sovraštva in jeze, izpraznujeta svoji srci s ploho surovih besed in priimkov, lajšata si srce, da najde mesta nova grenkost, da se nabira v njima kakor v akumulatorjih nov tok, pozitiven in negativen. Za eksplozije je bilo na stotine vzrokov in prilik. Na svojih kmetijah sta imela na tisoče stičnih točk in vse te točke so x bile občutljive kakor gnojne, odprte rane. Kjerkoli sta zadela skupaj, tam so letele psovke, grožnje, grde besede. Tako sršijo ognjene iskre, kadar krešeš kremen ob kremen. Martin kosi na travniku, Adam kosi na travniku, samo jarek ju loči. Nenadoma zadene Martinova kosa ob kamen. Martin se pripogne, dvigne kamen, hoče ga vreči v jarek; toda zgrešil je ozki jarek in kamen pade na Adamov del. Tak, ti mi boš še vrh vsega kamenje metal v travo!" vzplamti Adam in veli: „Ta kamen poberi in odnesi, sicer boš videl, koliko te bo stal!" „ln če bi moral ves ta travnik dati za pravde z vsem kamenjem, kar ga je na njem, ne poberem ga in ne nesem vstran," kljubuje Martin. Pravdata se zaradi skupnih poti in njih popravljanja, sumničita se, da so mejniki prestavljeni, da je voda z njiv slabo izpeljana, da so odtoki napačno narejeni; zopet in zopet prihajajo komisije, geometri in inženirji. Sporom ni konca... Čas beži, otroci rastejo. Pri Spodnjih Porazilovih raste Martinek sam, toda pri Zgornjih raste čredica otrok kakor piščalke v orglah ... In tudi otroci vsesavajo sovraštvo z materinim mlekom. Že davno se ne sme igrati Martinek z Dodličko, ne drsati, ne sankati se z njo; kakor stari, tako se zmerjajo tudi mladi, zunaj pri igri, doma čez plot in celo v šoli. Martinek in Dodlička hodita namreč že v šolo. Oba znata že ne le brati, ampak tudi vodo napeljavah iz jarka na travnike. Sodišče je določilo obema gospodarjema, kako dolgo naj teče voda vsakemu. Glede vremena ni moglo odločiti. Pride nevihta, po jarku teče kalna, dobra voda, — in ta vendar ni vsa namenjena Martinovi domačij1, „Pojdi napeljat vodo," ukazuje Adam in Dodliča 36 skrivaj izgubi in beži zadaj k jarku. „Ata, odpeljal sem Zgornjim vodo," se baha čez efl° uro Martinek očetu. Tako se kvarijo tudi otroška srca -’ Ljudje se kmalu naveličajo in nasitijo tega, kar jih n® zanima. Najveličastnejši prizor, sončni vzhod in zahod, st° ljudem nekaj navadnega, ker ju vidijo vsak dan, pesmic6 škrjančkov jih ne ganejo, ker jih slišijo vsak dan ... KaK° naj bi se torej javnost ne preobjedla Porazilovih spor°v in pravd? Pride Adam zvečer v vas in začne govoriti 0 tožbi, ki jo bo vložil proti Martinu. Pride Martin v gostile0 in pripoveduje, kaj pripravlja Adamu. A nihče več ne n9 stavlja poželjivih ušes, nihče ne posluša več. Nasprotni oglašajo se celo svareči glasovi: „Da vaju ni sram! Da to videla rajna oče in mati!" „Jaz nisem začel," trdita o sebi Martin in Adam-„Oba sta enaka," kara stari Kazda, zvest prijatelj rf* nega Porazila, Adama in Martina, kadar ju sreča. »Svoj1 otrokom kradeta, ženam in sebi! Ali sta slepa, da ne vid*19, kako gre gospodarstvo rakovo pot?" . „Naj gre!" je zamahnil z roko vselej eden in drU9 Porazil. „Na beraško palico bosta prišla." ^ „Le bodite brez skrbi, k vam ne pojdemo beračit," 0 govarjata brata, kakor bi se bila zgovorila, in vsaj v en6 sta bila istih misli. .. strici in Prišlo je postrkovsko in draženovsko sorodstvo, st tete; prigovarjali so in prosili: „Adamek, vidiš, ti se moreš primerjati tamle z Martinom;" rahlo si je osvaJ6 sestra rajnega Porazila svojega stričnika; „on ima e neč)9 Pregledoval sem davčno prijavo. ;ranu »Pravite, da ste imeli lani petintridesetti-a p "Drži. Moj poklic je — .morilec’." safl^ id nji smehnil se je. „Bi kaj popili? Vem, da vaši predstojniki ne marajo, da bi pili v službi, toda glede na okoliščine bi morda...“ „Da,“ sem rekel. „Glede na okoliščine bom zvrnil kozarec." Gledal sem za njim, ko je stopil k baru. „Vas ni policija nikdar zasledovala?" Zgrabil je steklenico. „Pač, gospod Taylor. Vendar ne delam v tem mestu, kjer je samo moje prebivališče. Kadarkoli ga zapustim, poskrbim, da me ne zasledujejo. Vedno naredim nešteto ovinkov STEVE D’ CONNEL: Poklic: Morilec n kakor ga je pripravil rajni njim in vam, in vendar je ^ini dobro mislil. Ni vama branil — ne tebi, ne Martinu; nj6'a sta, kar vama je bilo všeč in kar sta hotela. Toda ^ Mo druge pomoči, kakor razdeliti med vaju posestvo. to bi ne smela pozabiti ta jezična ženska. Imej torej arnet. Adam, za božjo voljo te prosim! Ti si bil vedno n en in miren. Nikar se ne ravnaj po tej pobesnelki tam sProti. Odnehaj, da bo mir. Z eno nogo stojim že v Q „bu- čakam tiste bele s koso, pomladi najbrž ne bom vaCal