Politične  stvari.
Izgledi Avstrijsko-Ruske vojske.
Pod tem naslovom (Die Chan9en einea 03terrei-chisch russischen Krieges) je prinesel Dunajski vojaški časnik ,,Wehrzeitung" v 15. listu članek, ki ima toliko neresničnega, da se je velecenjenemu časniku „Poii?isehe Fragmente" potrebno zdelo, na temelji resnice pretresti oni članek in kazati, kaj je pravo in kaj ne. Naj „No-vice" svojim bralcem podadč posnetek tega zanimivega spisa.
Prva pomota pisatelja v „Wehrzeitungi" je, da napačne številke Avstrijske armade nasproti stavi Ruski armadi v tem-le popisu: Avstrijsko ogerska armada — piše „Wehrzeitungl< — šteje v vojski 40 divizij peš-polkov po 15.010 mož z 11.407 puškami, 473 koojiki in 24 topovi, —- skupaj 600.400 vojakov s 456.280 puškami, 18.920 konjiki in 960 topovi; zraven tega 5 divizij konjikov z 20.950 možmi in 60 topovi, konečno 65 rezervinih baterij , to je, 620 topov. Vsemu temu pa prišteva še Avstrijske brambovce z 80.357 puškami, 4396 konjiki, poleg teb Ogerski honvedi z 107.360 puškami in 6759 konjiki. Skupna A vs t r i j sko-Oge r-aka armada bi tedaj po „Wehrzeitung-iu v vojski z Rusom znašala 643.997 pušek, 51.025 konjikov in 1540 topov.
K tej Avstrijsko ogerski armadi pa dodaja ,,Wehr-zeituog" se Angleško armado, ker pisatelju navedenega članka že po glavi roji zveza Avstrije z Aogiijo. Po tej zvezi bi pridobila naša armada 50.000 Angleških vojakov različnih vrst in bi po takem skupno število združenih teh armad bilo: 680.000 pušek, 60.000 ko* njikov in 1700 topov.
Moč Ruske armade pa „ Wehrzeitunga popisuje tako le:
Vsa Ruska vojna moč na suhem znaša: 47 divizij pešcev po 11.880 mož, skupaj 558.360 pušek, 8 brigad strelcev po 3168 mož, skupaj 25.344, po takem vseh skupaj 583.704 pušek. Zraven tega 10 divizij konjikov z 59 polki po 633 konj, skupaj 37.347 konj, potem 800 sotnij kozakov a 120.000 konjiki; po takem skupaj 157.347 konjikov; vrh tega šteje topništvo 169 baterij s 1352 topovi. Rusija bi tedaj v boj z Avstro-Ogerako postavila 583.704 pušek, 157.000 konjikov in 1352 topov. Iz vojno-političnega ozira prišteva ,,Wehr-zeitung" k navedenemu številu R iske armade še 100.000 Turkov, ker je tudi Avstrijski armadi prištela 50.000 Angležev. Nasproti pa ,,Wehrzeifcung" misli, da Rusija ne more vse te armade na bojišče vreči, in sicer zato ne, ker najmanj 150.000 vojakov v Aziji potrebuje za brambo ondašnjih svojih dežel.
To je statistični materijal nekega vojaškega poročevalca ,,Wehrzeitungeu, ki je deloma neresničen, deloma pa enoatranako zaaukan. Mi nočemo preiskavati, ali je ta materijal nalašč napačno sestavljen ali da izvira iz krivih virov, ali pa je nasledek navadnega Avstrijskega šlendrijana. Poglavitna starodavna pregreha Avstrijskih vojskovodij je ta, da moč sovražnika zmi-rom nižje cenijo, kakor je v resnici. O sedanjem slučaji upamo , da se ravno rečena pregreha nahaja le v „Wehrzeitnngi". Al vprašati moramo, zakaj je pisatelj v „Webrzeitung i" Avstrijske brambovce in Ogerske honvede privzel aktivni (dejanski) armadi, nasproti pa je pri Ruski armadi prezrl brambovce , ki 13 divizij pešcev z 144.400 puškami in nad 40.000 mož druzih krdel štejejo? Zakaj pisatelj računa število Ruskih konjikov na 157.347 mož, ko je pri primerjanji obojnih vojnih moči naštel 1 e 50.000 Ruskih konjikov ? Naj ,,Wehrzeitungu razjasni to stvar! Ali pa morebiti „Wehr-
75
zeitung" misli, da bode Rusija iz vljudnosti do Avstrije le 50.00CLkonjikov na bojišče poslala in ostalih 107.000 konj ob rrutu pasti pustila zato, ker jih Avstrija ima samo 40.000?
Karv pisatelj ,,Wehrzeitung-e" o Rum unij i, Srbiji in Črno gor i trdi, je prav nepremišljeno rečeno. Avstrijsko - ogerski brambovci bi morali nemudoma — pravi pisatelj — marširati v te dežele. Po občni vojni postavi pa so brambovci namenjeni nomd ostati in domačo deželo braniti; Če bi se unela Avstrijsko Ruska vojska, bi naši brambovci in Ogerski honvedi gotovo imeli dom& obilo posla. Rum unij a, Srbija in Cr-nagora bi pa gotovo kot zaveznice Rusije stopile na bojišče in najmanj 175 000 vojakov dale Rusiji na pomoč in sicer: Rum unij a 85.000, Srbija 60.000 in Crnagora 30.000 mož. S tem razpadejo gori navedene trditve „Wehrzeitung-e" popolnoma v nič, in bojišče bi dobilo ves drug obraz:
Rusija, po odštetih 13 divizijah, katere ostanejo domd, postavi na bojišče: 47 divizij pešcev skupaj a 558.360 možmi, 8 brigad strelcev skupaj s 25.344 možmf, 10 divizij konjikov in 800 cotoij kozakov skupaj s 157.000 možmf. — Vseh skuoaj tedaj 740 704, Zraven pride 85.000 Rumu no v, 60.000 Srbov in 30.000 Črnogorcev. Skupno števiio Rusov in njih zaveznikov bi znašalo tedaj 915.704 vojakov z najmanj 2000 topovi.
Tej armadi nasproti bi stalo 600.000 vojakov in 1700 topov Avstrijskih v zvezi z Angleškimi. Rusija bi po takem imela 300.000 vojakov in 300 topov več kakor Avstrija in Anglija.
Kakor s številkami armade igra pisatelj „Wehr-zeitung-e", tako izdeluje tudi načrt boja, ki je tako smešen, da se je čuditi, kako si upa kaj tacega razglasiti časnik , ki ga v o j a k i pišejo , ali bi ga vsaj imeli pisati zato, ker mu je ,,Wehrzeitunga imč. Celi ta vojni načrt ni druzega kot promenada Avstrijske armade v Carigrad, da ondi Ruse zgrabijo in potolčejo. Le čuda je še to, da ,,Wehrzeitunga ne vidi, kako že bežijo v Azijo Rusi in Turki, ko bi Avstrija Rusom vojsko napovedala.
Strokovnjak v „Politische Fragm." še na dalje pobija sanjarski vojni načrt „Wehrzeitung-e" ter končd tehtni svoj članek s temi-le besedami: Naj „Wehrzei-tung4' v današnjih okoliščinah iahkomišljeno ne igra z ognjem in tudi takrat ne, če za ognjem stoji armada 600.000 junakov, kajti tu ne gre le za to, da se samo tje strelja , ampak armada mora biti pripravljena tudi na to, da se va njo nazaj strelja.