Štev. 66.
POLITIČEN LIST Zi) SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
r Uredništvo jo v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvorišče nad tiskarni)). Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ^^^	Uredniškega telefona štev. 74.
- . V hjuSljkni, V torek, 22. marca 1904.
Izhaja vsak dan, lzvzem4i"ne<ieije in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za^}fc>&>wico leta 13 K, za četrt leta 6-50 k, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo" leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt-leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavninc 20 h. — Plačuje se vnaprej.
"v
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. i. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — Inierall se računalo enostopna petltvrsta (dolžini 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat
9 b, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 b. — Hri večkratnem objavlienju primeren popust. Upravniškega telefona štev. i SS.
Državni zbor.
D u n a i , 21. marca.
Vlada ali parlament?
Nepričakovano hitro bo sa zasukale razmere v parlamentu Splošna in skoraj gotovo prava Bodba je ta: Vlada je sklicala državni zbor, da ji dovoli vojaške novince in izvoli delegacijo še pred prazniki. Ako se parlament loti tudi druzega dela, dobro; ako ne, tudi dobro, ker paragrd 14. drž. tem. zakona je danes pomočnik v skrajni sili. Torej absolutizem v ustavni suknji s policijskim pokrivalom in dragonskimi ostrogami. Čedna podoba za šaljive liBte in sanjske bukve!
Dokler je obstrukcija v ogrski zbornici ovirala delo, avstrijska vlada ui bila v skrbeh, da pride v zadrego z nerešenimi »nujnimi državnimi potrebami", ker državni voz vlečeta avstrijski »šimelj« in ogrski »sirec«. Ako se eden obotavlja, tudi drugi ne potegne voza. Kar nenadoma pa se splaši ogrski »sirec«, dočim avstrijski »šimelj« gleda pisano okolo sebe, špiči ušesa ter bije z negami. Ker sta oba še vprežena v eno oje, treba ie bilo pognati tudi »šimeljna«. In čudno! Kakor so zatrjuje, je vlada baje raznim poganjačem odgovarjala : Storila som svojo dolžnost. Ponujala sem ovsa in sena, vihtela sem bič, a šimelj je Lil s kopiti ob tla, kopal jamo pred vozom ter mi metal pesek in prst v obraz. Sedaj je vaša stvar, da si pomagate naprej.
Ali je vse res tako, kakor govore rojeni ministri, tega ne moremo trditi, a istina je, da so Poljaki prijeli šimeljna za uzdo, da se pomiri, ter prosili nemške stranke, da porinejo voz, oziroma odstranijo ovire na tiru.
Torej Poljaki in več ali manj tudi češki konservativni veleposestniki so pričali akcijo, pesn dovanje za premirje mod Čehi in Nemci, češki poslanci so skrajno omejili svoje zahteve, in nemške stranke jih niso »a priori« odbile, marveč izjavile, da ho čejo nadaljevati pogajanja. K temu jo mnogo pripomoglo dejstvo, da so se slovenako-hr-vaškr, rusinski in tudi italijanski poslanci pridružili češki obstrukciji ter tako levičarjem uničili upanje, da bi s silo ukrotili ob strukcijo.
To je bil nekak poraz za nem. stranke na levici, posredno pa tudi za vlado, ki se opira na levico. Še hujši poraz pa je za vlado in posredno tudi za nemško levico, ker parlament sedaj ne dovoli niti vojaških novincev, niti delegacije. Glede vojaških novincev si moro vlada pomagati s § 14. Jutri utegne biti zadnja seja pred prazniki, v sredo vlada odgodi državni zbor ter si s § 14. dovoli vojaške novince.
Toda delegacijo si vlada na ta način ne more zagotovit', to more voliti lc parlament. In ravno delegacijo je hotel imeti dr. pl. Kijrber že pred prazniki.
Ko bi bil to dosegel, imel bi mir do novembra, ker v skrajni sili je mogoče tudi avstro - ogrsko nagodbo ter trgovinske pogodbe uveljaviti s § 14. To bi bilo končno tudi u s t a v n o , saj je § 14. člen ustave.
To je bil račun, ki pa se je včeraj in danes izjalovil. Od nemških strank se je le večina ljudske Btranke do danes ustavljala volitvi delegacije pred prazniki. Danes pa je z ozirom na češko obstrukcijo omahnila tudi ljudska stranka ter izjavila, da se ne protivi volitvi delegacijo jutri zvečer.
Vlada in levičarji so računali na Poljake. Ti pa so tudi v tem vprašanju postopali previdno. Delegacijo potrebuje skupna vlada, to je, minister za vnanje posle, grof G o 1 u c h o w s k i. Včeraj ga je šla vprašat deputacija poljskega kluba, kako on sodi. Dobila je prepričanje, da volitev avstrijsko delegacije pred prazniki ni nujno potrebna, ker tudi ogrska delegacija nc bode izvoljena
pred prazniki. Sicer pa bi po naši sodbi volitev avstrijske in ogrske delegacije pred prazniki vzbudila sum v vnanjem svetu, da ima naša država tajne namene na Balkanu ter nujno potrebuje novih kreditov za armado. Torej že iz teh ozirov volitev delegacij sedaj ni nujno potrebna. Zato bo danes Poljaki zaupno izpovedali, da se ne pulijo za delegacijo.
Sicer pa bi obstrukcija našla pota in sredstva, da prepreči volite? delegacije. To je slutil tudi predsednik zbornice grof Vet-ter ter danes v daljšem razgovoru izjavil dr. pl. Kčirberju, da prvič on kot predsednik določa dnevni red, in drugič, da ne prevzame odgovornosti za mogoče izgrede v zbornici. Ta izjava je končno odločila, da zbornica ne voli delegacije pred prazniki. Vlada bode torej morala že zaradi delegacije po Veliki noči zopet sklicati državni zbor. To je morda vladi jako neprijetno, toda dober nauk za bodočnost. Slab sicer in razkosan je parlament, toda v tem vprašanju se ie pokazal močnejšega od vlade. Mncgi sklepajo iz tega, da je stališče vlade jako omajano. Vederemo. Sicer pa je bila vlada tekom zadnjih štirih let že ope-tovano proglašena za mrtvo, a si je vedno pomagala iz zadrege.
Današnja seja
je trajala blizo do 6. ure. Nekaj ur so zapisnikarji čitali peticije, nato bo bila štiri glasovanja po imenih, koncem seje je rusinski poslanec Romanczuk povodom češkega nuinega predloga glede izpopolnitve čeških višjih šol govoril o rusinskem vseučilišču
Italijani in Jugoslovani.
Pogajanja med italijanskimi in slovanskimi poslanci iz Primorja, kako bi ustvarili »modus vivendi«, način, po katerem bi omogočili premirje med Italijani in olovani na Goriškem, v Trstu in Istri, niso končana, marveč se bodo nadaljevala po praznikih. Pogajanja bo poverjena primorskim zastopnikom obeh narodnostij.
Germanizacija na jugu.
Posl. S p i n č i č in tovariši so danes vložili na gosp. naučnega ministra interpelacijo glede nemške ljudske šole v O p a -t i j i. Leta 1901. je bila v Opatiji ustanovljena zasebna protestnnškanem ška ljudska šola, ki ima danes tri razrede in do 140 učencev. Ali je bila ta nemška šola potrebna ali ne, o tem nočemo govoriti. Zanimivo pa je, kako država podpira to šolo. Z odlokom z dne 15. dec 1903 je naučno ministrstvo imenovalo učitelja na tej šoli, K. Emmerja in E. Bruck-nerja, c. kr. nadučiteljem, oziroma učiteljem na c. kr. nemški deški šoli v Pulju. Toda s tem nista bila premeščena, marveč sta kot c. kr. učitelja ostala na zasebni nemški šoli v Opatiji ter dobivata državno plačo pri davčnem uradu na Voloskem.
To je že višek modrosti, s katero vlada podpira nemštvo na avstrijskem jugu ter vsenemške namene. Država vzdržuje za 15.956 Nemcev v Trstu in Istri tri nem škesrednje šole, za 253 016 Italijanov eno srednjo šolo, za 215.900 Slovercev in Hrvatov eno hrvaško srednjo šolo, a nobene slovenske. Dalje država vzdržuje v Trstu tri nemško ljudske šole in eno v Pulju; poleg tega še nemško mornarsko nižjo reaiKo in nemško mornarsko ljudsko šolo v Puliu. Za nemške srednje šole v Trstu in Istri troši vlada na leto 266.000, za nemško ljudske šole pa 212.000 kron, skupaj torej 478 000 kron, za Slovence niti vinarja. Znano pa je, da biva samo v Trstu na stotino slovenskih staršev, ki ie dvajset let prosijo vsaj za eno ljudsko šolo, toda vlada ima vedno znane
»višje ozire«, oziroma dvojno mero. Slovenci morajo sami s prostovoljnimi doneski vzdr-žavati slovensko ljudsko šolo pri Sv. Jakobu v Trstu. V Istri je 120 šolskih okolišev brez šol, družba sv. C rila in Metoda za Istro mora sama vidržavati deset ljudskih šol s 15 učitelji.
In če slovensko hrvaški poslanci podpirajo češko obstrukcijo, je vlada sama največ kriva. Zato je pač skoraj smešno, ako vlada slovenskim in hrvaškim poslancem nekako očita obstrukcijo, rekoč : »Kaj pa je vlada storila hudega Slovencem in Hrvatom? Saj vam želi dobro!« Da, smešni eo ti izgovori, ker vlada sama uvidi inpriznakrivice, ki se gode Slovanom na jugu, a jih trpi iz ozirov »višje« politike. Ravno ta višjapolitika pa se bode še kruto mašSevala tedaj, ko bode treba braniti na jugu državne mejnike, ki iih hočejo prestaviti naši »dobri zavezniki«. In ne motimo se, ako trdimo, da je nevarnost od ssvera večja, nego od jugozapada, Toda za vse skrbna vlada avstrijska utrjuje na južni meji »koze za nemški most«. O, Oxenstierna, tvoje krilate besede še veljajo --
Enterpelantje vprašajo: 1. Kako vlada opravičuje imenovanje učitelja in podučiteija na zasebni nemški šoli v Opatiji za c. kr. učitelja, oziroma oodučitelja v Pulju, in da sta oba ostala v Opatiji na prejšnjih mestih? 2. Ali hoče vlada prevzeti tudi slovensko zasebno šolo v Trstu in hrvaške v Istri v upravo države ?
Odgovora gotovo ne dobimo, a če ga dobimo, povoljen ne bode.
Ogrsko.
V	petek je zbornica nadaljevala i n -demnitetno razpravo. — Grof A p p o n y i je napadal ministrskega predsednika. Navajal je, da je v svojem zadnjem govoru Tisza povdarjal dejBtva, ki dajo mnego povoda za nezaupljivost napram vladi. Govornik ne bo glasoval za nagodbo, ako jo bo avstrijska vlada sklenila s pomočjo § 14 Ministrski predsednik ne izvršuje svoje naloge, ne skuša utrditi harmonije med vladarsko hišo in narodom.
Odgovarjal mu je takoj ministrski pred-sedzik in mu očital, kako bo se tekom let menjavali njegovi nazori in prepričanje. — Predloga je bila nato vzprejeta. Na predlog finančnega ministra se indemniteta raztegne na 6 mesecev.
V	soboto je zbornica Bprejela indemni-tetno predlogo v tretjem branju. Nato se jc začela razprava rekrutne predloge zal. 1904, Posl. B a k o n y i je navedel razloge, vsled katerih Košutova stranka odklanja predlogo. Pozivlje vlado, naj vloži predlogo za narodno, madjarsko armado. Govorila sta še poslanca Szederkenyi inMolnar; oba odklanjata predlogo.
Veleindustrijec G r o b 1 je dal 100 000 K za dobrodelno ustanovo iz veselja, ker je končana obstrukcija.
Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi za 1. 190 4. Predloga o določitvi števila novincev je bila v splošnem z veliko večino sprejeta. V nadrobni razpravi bo bili trije paragrtli pred loge nespremenjeni sprejeti, s tem je predloga v prvem čitanju rešena. Sledila je razprava o predlogi glede dovolitve rekrutnega kontingenta. Vojaški nabori za letos se vrše od 21. maja do konoa junija. Za današnjo sejo jo bilo stavljeno na dnevni red tretje čitanje rekrutne predloge, proračunski zakon za 1. 1903. in hrvaški nagodbeni provizorij. V soboto gre parlament na velikonočno počitnice. Včeraj so obhajali v Budimpešti Ko-šutovo slavnost; prišlo je do manjših izgredov.
Balkan.
Avstrijski in ruski poslanik sta uročila porti odgovor svojih vlad, ker scT-o^Cija brani vzprejeti sklepe glede preosnove makedonskega orožništva. Nekaj odločilnih krogov pa je za vzprejem teh sklepov, češ, da je vsak upor brezuspešen m bosta potem zvezni državi stavili še večje zahteve. Rusija in Avstrija želita, da bi se doseglo spo-razumljenjo med Turčijo in Bolgarijo, ker morejo debri turško bolgarski odnošaji le koristiti reformnemu programu. Tozadevna pogajanja še niso končana in se po daljših ali krajših presledkih nadaljujejo. Bolgarija zahteva, naj Turčija omogoči, da se makedonski begunci z mirno vestjo lahko vrnejo domov, in da se reforme raztegnejo tudi na drinopoljski vilajet. Ako se reforme izvedejo samo v drugih okrajih, se mir v Makedonijo ne bo vrnil, ampak vstaia Be bo samo prestavila od juga proti vzhodu, sicer pa ne bo nič doseženega. Bolgarski diplomat, Na-čevič, ki stvar bistro presoja, se trudi, da ne v tem smislu dogovori s turško vlado. Odločitev menda pride šo ta teden.
Proti Combesu.
V	svojem odgovoru na noto, izročeno mu od kardinala Oreglia, je papež omenjal izgon katoliških redov iz Francije in rekel, da prosveduje zoper to proganjanje in zoper način, kako je Francija postopala z dvema kardinaloma. Papež je še pristavil; »Prosim varstvo in blagoslov božji, in da nam da potrebno moč, da bo cerkev prenesla naložene nam skušnje.« — Tožba papeževa o francoski politiki je napravila vsled nenavadne eneržije, s katero je bila izrečena, pri kardinalih velik vtis. Sodi se, da je zdaj Loubetov prihod v Vatikan nemogoč »Libre parole« omenja ta papežev nagovor in pravi, da te besede Pija X, kažejo dolgo-pogrešano krepčino in stanovitnost in dajo upati, da katoliki zopet dobe eneržijo za na-daljni trud.
Ta papežev govor bo prej kardinali odobrili.
V	Vatikanu so mnenja, da bo tranccska vlada vsled tega protesta odpoklicala svojega poslanika, oziroma odpovedala konkordat. Papež so tega ne boji, ampak je uverjen, da utegne ta razdor koristiti svobodi cerkve na Francoskem.
V	parlamentu je poslanec Martin predlagal, naj zbornica izreče Combesovi vladi zaupanje vsled njene eneržije, s katero vlada zatira šolo v kongregacijah. Ta predlog je bil vsprejet z večino 11 glasov. Ta veČina je tako majhna in nego tova. da židovski listi izražajo bojazen, da bo Combesova vlada padla v najkrajšem času.
Martin jo s svojo resolucijo hotel pomagati Combesu iz zadrege, v katero ga jo spravil sodrug Millerand z interpelacijo, zakaj se zavlačuje starostno preskrbljenje delavcev. Combesu, ki ima polne roke dela samo proti katoliški cerkvi, ta resolucija ni bila ljuba in frazasto je povdarjal, da resolucija ne namerava druzega, nego odvrniti pozornost »od boja proti klerikalizmu«. Jau-res se je proti Millerandu bridko pritoževal, da razbija večino. Da je pričela presedati Combesova gonja, ki se obrača samo proti cerkvi, a ne koristi Franciji prav nič, kaže dejstvo, da je Combesova večina, ki je znašala doslej 100 glasov, se znižala pri Martinovi reaoluoiji na — 1 1 g 1 a s o v.
V	nevarnosti bo Combesov kabinet zopet pri mornariškem vprašanju in drugih nepolitičnih vprašanjih. Combes se živahno zavzcmlje za mornuriškega ministra Polletana, na katerega so napadi vedno množe.
Ves čas svojega službovanja ni Pelletan nikdar sklical višjega mornariškega sveta, brodovje in arienali so radi njegove nede-
lavnosti t slabem položaju, poleg tega pa Se prihaja izdajalska Častniška afera Na pozo-riščn se prikazuje E t i e n n e , kot kandidat za Csmbesovega naslednika. Sedaj je še ■ svojo skupino glasoval za Combesa, a ko s« fte on pridruii nezadovoljnežem, bo Com-besove slave konec. V gonji proti oerkvi je Cambesu zastalo drugo koristnejie delo. Combes bo s svojo taktiko sebi izkopal grob._
Iz brzojavk.
Dunaj. Cesar je županu v Slovenski BiBtriei, Albertu Stigerju, podelil viteški križ Franc Joželovega reda.
Dunaj. Od nemško-napredne strani se priobčuje: V nemških naprednih krogih ■e obžaluje, da so italijanski poslanci, ki so Nemcem s svojimi glasovi že večkrat ukazali znatne usluge, radi psovanja od strani nemških naoijonalcav prešli na češko stran. Napredni Nemci so takoj pričeli akcijo, da preprečijo to nenaravno zvezo mej Italijani in Cehi, oziroma Slovenci. Tozadevna ak cija je imela uspeh in smatra se, da je zveza ca sedaj izpodletela.
Dunaj. Letošnje cesarske vojaške vaje se bedo kršile na južnem Češkem.
Dunaj. Včeraj se je vršil tu sestanek glede splošnega avstrijskega katoliškega shoda. Shod se bo vršil skoro gotovo šele 1. 1905.
Dunaj. Kakor poroča »Reichspost«, utegne biti izvoljen nadškofom olomuškim škot brnski, dr. Bauer.
C e t i n j e. Črnogorska vlada je odredila orožne vaje. Vsi Črnogorci, ki se mude y inozemstvu, so poklicani domov.
Petrograd. Poročilo o živahnem občevanju med turškim in japonskim poslanikom na Dunaju je vzbudilo živo pozornost. Meni se, da je to v zvezi s tajnimi pogajanji med porto in japonsko vlado. Baje so Japonci tudi v zvezi z vstaši v Makr doniji.
Reka. Govori se, da pride v sredo na Reko avstrijski cesar inkognito, da obišče švedskega in rumunskega kralja. Čuje se, da dospe nemški cesar v Opatijo k obisku našega cesarja.
Lvov. Iz Oiese se poroča: Tukajšnje vseučilišče je zaprto. Večina profesorjev je odložila čast vseučiliščnib profesorjev, ker je vdrla policija v vseučilišče, ter noče sprejeti toliko časa učiteljskih mest, dokler se jim ne da zadoščenja.
Bremen. Parnik „Konig Albert" je 20. t. m. ob 11 uri zvečer odplul od Gibraltarja proti nosu Mahon. Na krovu vse v redu.
Johannesburg. 600 vojakov VVallis polka se je v soboto v Natalu javno uprlo svojim predstojnikom. Bataljon je bil na potu od Pretorije v D urban. Častniki so hoteli vojake umiriti, a zastonj, vdrli so v mesto z orožjem v roki in plenili prodajalnico. Divjali so po vsem mestu. Ojposlan je en polk z dvema tjpovema, da zaduši upor.
Pariz. Parlament je nadaljeval razpravo, da se odpravi kongregacijski pouk. Vzprejet je bil predlog svoječasnega ministra Leyguesa, da se obdrže v Franciji obstoječi novioijati za izobrazbo učiteljev, ki so določeni za inozemske in kolonijske šole.
B e r n. V nemškem Kongo ozemlju so ubili domačini nekega Švicarja in 100 zamorcev.
R i m. Dne 26. t. m. se snide kralj Viktor Enanuel z nemškim cesarjem Viljemom v Neapolju.
London. Iz New Torka se poroča: Lord Dundonal, poveljnik vseh angleških čet v Kanadi, zahteva podvojenja 100000 mož močne posadke, pomnoženje topništva in tudi posebnega brodovja za obrambo obrežja. Kanadska zbornica je voljna dovoliti te zahteve.
T r u t n o v o. Tu se ponavljajo demonstracije proti Čehom.
Petrograd. Živinski zdravnik Ger-šusi, ki je zasnoval umor Sipjagina, je bil včeraj usmrčen.
Trst. »Piccolu« se poroča z Dunaja, da se italijanski poslanci pri pogajanjih z odposlanci slovanskih strank zato vedejo mlačno, ker gl »sovanje slovanskih poslancev za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu zanje nima posebne vrednosti, ker to ustanovitev Italijani brezpogojno zahtevajo. Z3hteva Jugoslovanov v Trstu, ki imajo že v predmestjih mnogo slovenskih šol, naj se tudi v Trstu ustanovi slovenska ljudska šola, zelo zavira sporazumljenje.
Brno. K poročilu, da so češki poslanci opustili zahtevo ustanovitve vseučilišča v Brnu ter se zadovoljijo, ako se ustanovi vseučilišče v kakem brnskem predmestju ali pa v kakem češkem mestu na Moravskem, trdi „Moravska Orlica", da Čehi še vedno edločno zahtevajo ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu.
London. Z ozirom na razna poročila, ki so prihajala zadmi čas glede nove angleško francoske pogodbe, so iz debro poučenih krogov zatrjuje, da so razprave, ki so sa vršile zadnji čas mod angleško in rancosko vlado, v resnici zaključene. Re-f
šena so vsa sporna vprašanja v prvi vrsti glede kolonijalnih zadev, in je bilo doseženo popolno sporazumlienje.
Belgrad. Iz Ipeka se poroča, da je med mohamedanakimi in krščanskimi Albanci prišlo do spopadov. Albanski nemiri se razširjajo. Katoliški Albanci so za reforme.
Berolin. Iz južne Afrike se poroča o nemškem porazu: Major Ulasenapp je na čelu stotnije zadal na večji oddelek Here-ros ov. Stotnija je bila potolčena, major se je umaknil. Nemci so izgubili 7 častnikov in 19 vojakov; 3 častniki in 2 vojaka sta ranieoa.
Rusko - japonska vojska.
Na morju.
Najvažnejša vest zadnjega časa je poročilo, da sta se ruski brodovji v vzhodni Aziji združili. To bi kazalo na to, da Run v najkrajšem času pričakujejo dohoda enega dela svojega evropskega brodovja v vzh)dno azijsko vodovja, s katerim bi zdru ženo napadli Japonce. Kmalu Japonci uteg nejo prenehati s svojim bahanjem, da s d pokazali nezmožnost ruskega brodovja, ker ne bo dolgo, ko ne bo več par ločenih ruskih ladij stalo napram petkrat večjemu sovražniku, ampak bodo Japonci imeli pri liko, da se poskusijo z na morju združenimi Rusi.
O dogodkih na morju so došla naslednja poročila:
London, 21 marca. »Daily Tele-graph« poroča, da se je v 1 a d i v o s t o š k e m u brodovju posrečilo, združiti se s pod poveljstvom Makarova stoječim port arturskim ladjevjem.
K a n e a , 20. maroa. Ruska križarka »Avrora« s tremi torpedovkami je odšla iz zaliva Suda. Tudi vojna ladja »Oaljabja« je odplula, kraj namembn neznan.
Č i 1 u , 21. marca. Iz križaric »Ilajči«, »Hijčen«, »Ilaitien« in »Hijdčen« obstoječe kitajsko brodovje, kateremu poveljuie admiral C i, je došlo sem. Govori se, da odpluje brodovje proti Niučvangu, kakor hitro bo reka prosta ledu
Petrograd, 21. marca. Soproga poveljnika »Retvizana« so je vrnila sem. Gospa pripoveduje, da je njen mož oglušil radi strašnega groma topov pri napadu ja ponskega brodovja.
Petrograd, 21. marca. Pri zadnjem boju torpedovk je ruska torpedovka »Vlastoj« približala se neki japonski torpedovki, katero je tako poškodovala, da se je skupno s poveljnikom patopila.
Vojska na suhem.
Japoncem na Koreji nedostaje konj in živine za nošnjo tovorov. Radi tega se morajo pesluževati ljudij za nosače, vsled česar se število onih, ki jih morajo prehra-niti, skoro podvoji. Bati se je, da ti nosači pri prvem pravem boju zbeže in napravijo silno zmešnjavo. Tudi sicer radi slabih cest na Koreji počasi prodirajo. Doslej imajo Ja ponci na Koreji baje 70.000 mož. Nasprotno imajo Rusi mnogo ugodnejše transportne razmere in so Japonoe že sedaj znatno prehiteli glede ekspedicije in koncentracije čet. Berolinska poročila poročajo, da glavni ja ponski armadi ne bo mogoče pred sredo aprila priti k reki Jalu.
K o 1 i n , 21. marca. Carjev namestnik Aleksejev je določil za torišče vojnih operacij v Mandžuriji pokrajino med mongolsko-mandžursko meio tja do reke Lavše.
Pariz, 21. marca. »New York Ha-rald« poroča, da bo ruska vlada v kratkem proglasila obsedno stanje nad kronstadsko luko.
B e r o I i n , 21. maroa. Iz Pariza se poroča: Ruska mornarična uprava je skle nila, odpoelati po železnici 10 rušilcev tor ped v Port Artur. Priprave za odpošiljatev so ie končane. Ladje bodeta vozila dva vlaka.
Petrograd, 21. marca. Kuropatkin pride v Mukden 26 t. m.
M u k d e n , 21, maroa. General Žilin-sky je 20. t. m. prepodil pri poBtaji Udini (sibirska železnica) tolpo 100 Cunguzev. Potrjuje se, da so Japonci zasedli Andžu in Piongjang. V Cinampo je prišlo nedavno 13 japonskih transportnih ladij z vojaštvom. Poročila o izkroavanju japonskih čet na dru gih obrežnih točkah so neresnična.
Kitajci.
Petrograd, 21. marca. Brzojavke ic Pekinga vzbujajo vedno več nezaupanja do Kitajcev. Na mesto princa Tsu nasto-pivši Na - Tu, ki je bil imenovan za mestnega predstojnika in ministra zunanjih zadev, zbira okoli Pekinga 20.000 mož, katere baje vadijo Japonci.
Japonski parlament.
Tokio, 20. marca. Cesar je v parlamentu sklenil svoj govor, s katerim je otvoril današnjo sejo zbornice, s priznanjem pohvale vojnim četam, ki so v nenavadnih težavah in stiskah pokazale svojo neomah-
Ijivo zvestobo in hrabrost. Zbornica jevzpre-jela adreso na oesarja, v kateri mu zagotavlja svoje udanosti ia trdi, da je Ruiija prekršila pogodbo s Korejo j in velevlastm dano obljubo. Otvoritvene slavnosti se je udeležila večina članov diplomatiškega kora in še oelo prestolonaslednik sam.
Ruske Amaconke.
Neki petrograjski list pripoveduje o izrednem gibanju med ruskim ženskim svetom. Neka gospa je baje pred nekoliko doevi resno zaprosila dovoljenja, da sme osnovati polk od 2000 žen. Te nove Amazonke so že nabrale potrebni denar, da se oborože in oskrbijo za vojno. Ta prošnja se je pa zdela vojnemu ministrstvu zelo nenavadna in jej zaradi tega ni ustregel. Toda te Amazonke se baje niso zadovoljile s tem ter hočejo vzlic prepovedi na VBak način izvesti svojo nakano.
Port Artur.
Niučvang, 21. marca. Ruske oblasti so razglasile, da ne bodo več prihaiala sem poročila o dogodkih v Daljnem in Port Arturju. Konzuli so svojim državljanom uradno naznanili, da ruski poveljnik posadke inozemcem prepoveduje, zapustiti zidovje prvotnega mesta, razven če se hočejo poslu-žiti rečnega obrežja med naselbino tujcev in topničaricami.
Kolin, 21. marca. Petrograjski dopisnik »Kttln. Ztg.« poroča, da Port Artur proti severu vedno bolj utrjujejo. Pričakuje se, da se bodo Japonci zopet poskusili izkrcati.
Idrijske novice.
Is občinske seje
dne 14. marca 190 4.
Kristan je tudi zmotljiv. Pred dnevnim redom je dobil Kristan besedo ter opozarjal, da zapisniki sej niso podpisani od dveh odbornikov overovateljev, kakor zahteva zakon. Dokazali pa so mu takoj, da se v tem moti, ker so mu predložili zadnji zapisnik. Kristan je nato umolknil. Mi smo pa tudi tega mnenja, da bi bilo res najboljše in najprimerneje, ako bi župan ob pričetku seje že imenoval overovatelja.
Obrtna nadaljevalna šola se ustanovi ter bo prispevala občina k stroškom 500 K. Zvezana bode s c. kr. rudniško ljudsko šolo. Podžupan Dragotin Lapajne je imel samo ta pomislek, ali bo erar prepustil prostore. Mislimo pa, da je bil ta pomislek prav nepotreben, ker je erar tudi drugim prepuščal že šolske prostore. Realka je bila leto dni v šolskem poslopju, »Sokol« še več časa; telovadno orodje ima ša vedno v erarični telovadnici, da lahko rabijo realčno orodje.
Gasilni d o m je bil zopet na vrsti ter vendar srečno — zopet odložen. Odbor nik G o 1 i j« pripomnil: »Saj smo že imeli gasilni dom, pa ste ga prevzeli za čitalnico. Kar pripeljali bomo gasilno orodje v »čitalnico«, pa bo«. Dragotinu Lapajnetu, ki je na občinske stroške čitalnico znsl zi dati, ne pa tako potrebnega gasilnega doma, ni bila všeč ta pripomnja. Zavrnil jo je: „Pa še ne tako kmalu! Sa vam pač sline cedijo po lepih prostorih." Kristan v „Naprej ua torej nima prav, ako pravi, da Goli ni vedel nobenega predloga glede gasilarne. Končno ie bil sprejet predlog Drag. Lapajneta, naj se erar naprosi, da odstopi prostor, ozir. poslopje starega gledališča za gasilni dom. S tem seveda je zidanje gasilnega doma pač odloženo za več časa, zlasti, ako bodo imeli stvar v rokah taki možje kakor tedaj, ko Be je šlo za prostor, kjer stoji sedaj realka. Deputacije k ministru na Dunaj ni nobeden predlagal. Zato bo občina tudi tu nekaj prihranila.
Elektrarna. Kar ste pred kratkim
poročali o naši razsvetljavi, bilo je tudi v seji v razgovoru. Kogovšek bi se rad ctresel skrbi za žarnice, češ, da bi jih mo rala občina kupavati! Pa za sedaj vendar še ni šlo, preskrboval bo še K o g o v S e k. Poleg tega bo naredil vaako soboto zvečer obhod po Idriji, da bo videl, kje ne gori. Kdor bi pa hotel imeti preje popravljeno, naznanil bo Bam Kogovšku.
Godbeno društvo je prosilo podporo. Odbornik Kavčič je stavil prav umesten predlog: Z ozirom na to, da se ste-kajo občinski dohodki iz ljudstva sploh, naj tudi godba kaj stori, da bo prebivalstvo kaj od nje imelo. Da naj so večja podpora, zato pa naj godbeno društvo oskrbuje godbo pri procesiji veliko soboto in na sv. Reš. Telo. Odborniku Kristanu, ki je odpadnik, seveda predlog v tej obliki ni bil všeč, misli same, naj godba kaj stori v splošno korist, se jo pa oprijel. Predlagal je namreč mesto igranja pri procesiji, promenadno igranje na trgu tupatam poleti. Odbornik Kos je pa predlagal, naj se d& društvu 150 K podpore brez vsake obveze. Kavčičev predlog je padel, ker Kristan in liberalci niso glasovali zanj, Kristanov tudi, ker je sploh le sarn zanj glasoval, obveljal pa je z vsemi glasovi Kosov predlog. — Kristan ne sedaj v „Naprej-u" norčuje iz predloga Kavčičevega, češ, ako hoče cerkev imeti parado, naj si jo
plača. To opazko kaj lahko obrnemo: Kdor nima drugega dela, kakor sprehajati sa, naj Bi sam plača godbo, ki ga bo zabavala.
G kr. ruduiiko gledališče Vse
mine. Resnico tega reka Do poskusilo tudi naše gledališče, ki ni malo pomenljivo glede svoje zgodovine. Dasi je erarično, vendar ni mogoče določiti, kdaj in pod kakšnim imenom je bila zaračunjena stivba. Sodijo pa splošno, da bi bilo to gledišče, ako ne najstarejše, pa vsaj med najstarejšimi v Avstriji. Nesreča v Čikagi je zadala smrt tudi temu gledišču.
Popravek. V zadnji sobotni (18 t. m.) je stavec, kar pa je razvidno, ko vse prebereš, med idrijskimi novicami prvo poBtavil na zadnje mesto.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. maroa.
Rusi Slovencem. Župan g. Belec v išt. Vidu nad Ljubljano je prejel 18. marca od ruskega poslaništva na Dunaju sledečo zahvalo: Čast mi je sporočiti Vam v imenu Rusije odkritosrčno zahvalo za simpatije in želje, ki ste mi jih izrazili v imenu občinskega odbora v St. Vidu nad Ljubljano s pismom 13. maroa t. I. Poslanik Rusije: Kapnist.
Rusinje slovenskemu ženstvu. »No-voje Vremja« priobčuje vzneseno pesem pesnika Sokolova, zahvalo ruskega ženstva Slovenkam za njih simpatije. Pesnik pravi: »Ruske matere od Stare Baltika in Volge do aungarija in Amurja, od Kijeva, Moskve in Petrovega mesta do groznih baterij na skalah Port Arturja, od meje večnega ledu do znojnih južnih dežela — pošiljajo pozdrav in poklon Slovenkam. Ne bojte se I Rusija je silna 1 Kdor jo izziva, temu odgovarja!
Sleparija liberalnih škricev. Mesto Kranj je lepo in častitljivo mesto. Žito je pa tem bolj žalostno, da ga reprezentirajo pred svetom pisci »Gorenjca«, lista, ki priča o izredni nizkosti svojih pisateljev in somišljenikov. Tista družba, ki vlovi na svoje umazane limanioo pač kakega škrica, ki se pa ne more ponašati, da bi med poštenim in delavnim kmečkim ljudstvom imela kaj zaslombe, se je zdaj začela uprav nesramno norčevati iz kmečkega stanu. Ker vedo, da propadejo pri volitvah, zato najprej izjavljajo, da se njihova stranka volitev ne bo udeležila. Isti trenutek pa že prež<š izza vogla, kje bi ljudski stranki mogli storiti kako škodo. Na eni strani slave vsakega žganjarja, ki se jih ne sramuje poslušati, kot »zavednega, neodvisnega« kmeta. Na drugi strani pa sramote ves gorenjski kmečki stan kot „nezavedno ljudstvo", ter trdijo, da je devet desetink vseh gorenjskih kmetov neumnih, kakor ovce, ki gredo v klavnico. Teh devet desetink gorenjskih volivcev naj zdaj pokaže liberalnim škricem, ali se bodo dali pridobiti na tak način za njihovo nesramno politiko.
Liberalci in gorenjske volitve. Kakor smo rekli, je bila izjava, da se liberalci ne udeleže sedanjih volitev, premišljeno slepilo. Liberalci so začeli igrati podlo igro s kmečkim stanom. Ljudje, katerih edina želja je, da bi potlačili kmečki stan politično še nižje, se zdaj izigravajo kot »rešilci kmetov«. Ljudje, ki kmetu le iz mavhe jemljejo, propale eksistence, ki si dajejo pijačo plačevati po gostilnah, nastopajo zdaj kot »voditelji neodvisnih kmetov«. Po celi Gorenjski so nabili lepakov, b katerimi so poživljali »na posvet« v Kranj, da jih tam ob pijači in kletvini nahujskajo. Ker vedo, da je vse njih prizadevanje, vreči Demšarja, zastonj, zato je njih namen ta, da razcepijo glasove. Zato so sklonili najprej begati ljudi na ta način, da nastavijo več lokalnih kandidatoy, in sicer tudi pristašev katol.-narodne stranke, ker svojih nimajo. Nad Kranjem so določili enega katol.-narodnega somišljenika za tako igro, in so hodili nadenj, da ga pregovore. Tudi pri okrajnem glavaratvu Be mu je namignilo. Bil je pa premožat in prepameten, da bi se dal zlorabiti in je z ogorčenjem odklonil liberalno ponudbo. Za Smlednik in kraje pod Kranjem proti Loki so zopet imenovali posebne kandidate. Mi imena teh mož zamolčujemo, ker vemo, da večinoma nimajo nič opraviti z liberalnimi zvijačami. Liberalci hočejo zlorabiti le njih imena. Včeraj je bil napovedani »posvet« v Kranju. Tu se jo pokazalo, kako da hočejo liberalci ie s
hujskanjem in needinostjo oslabiti mod kmeika stranke. "V prostorih liberalnega »Bralnega društva« je bilo navzočih okoli sto zborovalcev. Od teh je bilo mnogo liberalnih kranjskih pisarjev. Od naše strani se ni za ta shod sgi-tiralo, ker so naši somišljeniki hoteli pustiti liberalce same med seboj. Vendar je semanji dan pripeljal tudi toliko naših iz radovednosti na shod, da jih je bila skoro poloviea. Ko bi bili prišli organizirani, bi bili lahko shod razgnali. Vendar se je shod vršil, a tako, da bo zvenel liberalcem še dolgo po ušesih. Takoj pri volitvi predsedstva se je vnel prepir, ki se je raavil v boj, kateri je trajal poldrugo uro. Nastal je grozen ropot, v katerem je upilo vse križem. Liberalni kmetje, napojeni in nabujskani, so biii grozovito sirovi, ne le v besedah, ampak tudi v dejanju. Vlcgo je igral Bifon, ki je bil liberalcem ob njihovem »plavem« ponedeljku posebno potreben, a so ga rajši špri-oali na katol.-narodne pristaše. Posebno sirovo so se vedli proti navzočim trem du hovnikom. Naši kmetje so se grozno zgražali nad to sirovostjo in ogorčeni zavračali podivjance. Za predsednika je kandidiral Novak iz Mavčič, a preden je mogel zasesti predsedniški stoke, so ga naši kmetje med občnim ropotom nesli v u n ! Med klici »živio Demšar!«, »živela obstrukcija«, liberalci niso mogli priti do besede poldrugo uro. Ker so se naši s časom naveličali takega »shoda«, so jeli odhajati. Ko so liberalci videli, da je naših ie še malo, so poizkušali s fizično silo in po daljši borbi izrinili naše v sosedno sobo. Na shodu je bil navzoč tudi uradnik glavarstva dr. Schwegel. Proti pristašem katoliško-narodne stranke je izjavil, da ni cficielno na shodu, a ko je postajal nemir vedno večji, je šel domov in se preoblekel v uradno uniformo ter prišel z orožniki zopet na shod. Tako so torej zopet v senci bajonetov liberalci prišli sami med seboj do besede. Bila jih je le še majhna pešci-c a. In ti so potem tiho in skromno postavili za kandidata —- Novaka. — Res značilno je, da v času, kc katoliško narodni kandidat odkrito hodi okolo in na shodih po deželi razvija svoj program, liberalci v mestu naganjajo skupaj svoje pičle pristaše. In to naj so »neodvisni kmetje", ko vendar za vsakim stoji škric, ki ga vleče na svojo stran za »pruštof"! Videli bomo na dan volitve, ali je bilo vredno, da bo liberalci izvrgli toliko denarja za plakate in druge svoje umazane papirje!
Liberalci, le odkrito! »Gorenjec«, to glasilo kranjskih pouličnjakov, falziGcira »Slovenčeve« besede o Demšarju, čeS: »Slovenec« je pisal, da na vsem Gorenjskem ni boljšega posestnika, ki bi se mogel meriti s sposobnostjo Franca Demšarja. To je naravnost poniževanje vseh boljših posestnikov. — »Gorenjec« naj prebere še enkrat »Slovenčevo« notico«, in bo videl, da je »Slovenec« pisal: »Liberalci nimajo po celem Gorenjskem na deželi nobenega posestnika na svoji strani, ki bi se mogel v zmožnostih meriti z Demšarjem« In to je popolnoma res. To potrjujejo liberalci sami, ker ae obešajo na katoliško-narodne somišljenike, da bi jih pripravili do kake stranske kandidature, katera bi oslabila moč katoliško narodne stranke. Pod zaničevanim in sramotnim imenom izdajskega liberalizma ae nihče no upa na Gorenjskem ponujati ljudstvu za kandidata. Zato pa škilijo liberalni škrici in farbarji za katoliško-narod-nimi posestniki, da bi dobili katerega, ki bi ga postavili proti Demšarju. A zdaj se gre za odločilen boj proti ljudstvu sovražni slovensko nemški liberalni zvezi in upamo, da se nihče ne bo dal zlorabiti na dan volitve!
Potovanje v Lurd. Romarji se oglašajo bolj posamezno in izražajo razne želje, katerim se bo po možnosti ustrezalo. Čas potovanja so je toliko spremenil, da se je odločil za to mesec avgust, ker takrat prirejajo v Lurd velikanske procesije zlasti iz Francoskega in so ta čas vsako leto gode obilni čudeži.
Nevarno obolel je vič. g. Jakob U k m a r , kaplan v llojanu pri Trstu in
izdajatelj novega lista »Družinski prijatelj". Priporoča se vsem, posebno čast. duhovščini, v molitev.
Umrl je, kakor se nam brzojavljs, v Dragi na Kočevskem po kratki in mušni bolezni oče župnega upravitelja čast. gosp. TomažaZabukovca. Priporočen bodi znancem v pobožni spomin.
Kranjsko okrajno glavarstvo. Prosimo somišljenike, da nam natančno, z navedbo prič, poročajo o delovanju c. kr. okrajnega glavarstva kranjskega za časa sedanjih volitev! Poskrbljeno bo, da se varuje postava!
Stoletnica rojstva barona Vege
bo jutri.
Premeščena sta č. g. Pavel Perko, kapelan v Šiooijanu pri Djbravi, na Rako in č. g. Frančišek Rakovec z Rake v Škociian pri Dobravi.
Zdravje se je zboljšalo č gosp. Ivanu S o u k u p u , župniku v Stari Osslic .
—	Nemiri na Hrvaškem h Vin
kovo dohajajo v Zagreb poročna, da bo v Bidjincah kmečki nemiri proti občinskim uradnikom. Podžupan je došel tja z okrajnim predstojnikom in mnogimi orožniki. Kmeti« zahtevajo predvsem odstranienie notar^ Ettingerja, ki je pristaš stare Kbuenove garde.
—	Vinogradnikom na Dolenjskem in obmejni Štajerski v vednost, da pn dejo na vinski semenj v Krško v sredo, dne 23. t. m., razun več gostilničarjev, nasladnii znani vinski veletržci: A M o j a rt (Komenda) A. Zajec, J. Vodnik in J. Knez i i Ljubljane.
—	Proti tržaškim Slovencem
„PiCColo« poroča, d« je med mestno delegacijo in nekim bančnim zavodom že dogo vorjena prodaja oziroma nakup tal na trgu pred vojašnico — pred »Narodnim domom«. Dotični zavod da bo zidal tam svoje poslopje. »Edinost" pa pričakuje od vlade, da ne dopusti tacega atentata na koristi meBta, na potrebe največjega prometa, ki se tam vrši in ne v zadnji vrsti na za hteve estetike.
—	Samomor sodruginje V Barkov-liah so potegnili iz morja mrtvo truplo 25 let stare soc. demokratične agitatorice Marije J a m n i k. Doma je bila iz Zagorja ob Sivi. Skočila je sama v morje.
—	Požar. Dne 19. t. m., ob tri četrt na 10. uro dopoldne, začni je v Koč. Reki goreti skedenj posestnika R^pinca in hipoma je bil v plamenu tudi sosedni L zerjev ske denj. Zažgala je baje kasnjiva neprevidnost cigarete pušečih dečakov. Ob dokaj močnem vetru bila je nevarnost za velik del v*m. Bogu hvala, posrečilo se je napornemu d*lu domačega gasilnega društva in obilega ljudstva, ki se je bilo zbralo cd vseh strani k službi božji, omejiti in pogasiti ogenj.
—	Napad v blaznici. V blaznici v Feldhofu pri Gradcu jo nek blazni s težkim stolom udaril zdravnika dr. Oiokarja Trt s toliko silo po glavi, da se je Tbfl nezao sten zgrudil. Ranjeni zdravnik dolgo Časa ne ho mogel opravljati svojega poklica.
—	Samoborski vinski semen} se je dobro obnesel, kajti prodalo so je 651 hI. različnih vin za ceno od 28 do 60 K hekto liter. Največ vina so kupili Madžimurci in Korošci, čudimo ae, da so nas Slovenci tako malo obiskali.
—	Podpora vsled povodnji poškodovanim delna ss bode dne 28. marca t. I. v uradu c. kr. okrajnega glavarstva v Liubljani. Prejelo bode okrog 30 posestnikov skupni znesek 1400 kron. — Mnogo siner ni v primeri s škodo, a bol|e — n: go nič.
—	Tat vlomil je v noči od nedel e na ponedeljek v Stari Oselioi v cerkev. 01-pri je tabernakelj in odnesel srebrno kupo od keliha in lunulo od monštrance. Podrobneje poročilo nam je obljubljeno.
—	Železen most preko Save. V zadevi zgraibe železnega mostu preko Save pri Sv. Jakobu v ljubljanski okolici, katerega namerava zgraditi pod|etnik g. Andrej Mauer iz Ztgorja pri Litiji, bo 7. aprila komisijonelna obravnava.
—	Železniški uradnik — zginil V nekem hotelu v St. H<politu se je nastanil 19. t. m elegantno napravljen gospod, kise je upisal v knjigo za tujce kot Karol Miil-cher, nadrevident južne železnice v Mariboru. 20 t. mes. ob 5. uri popoldne se je oddaljil iz hotela pustivši svojo prtljago s pripombo, da gre na sprehod. Nazaj ga še vedno ni. B ne sa, da je izvršil samrm <r
—	Vlom. V noči od 16 na 17 t. m. vlomil je tat v prodajalnico kramarja Antona Kobala v Budanjih št. 84 in ukradel iz miz nega predala okoli 70 kron denarja. Tatvine sumljiv je reki hlapec, ki je lanskega leta služil pri Kobalu.
—	Važne premembe v prometu s poštnimi nakaznicami z inozemstvom. Od 1. aprila t. 1. dalje mora odpufiiljalec nakaznice namenjeno v inozemstvo naznačiti znesek v veljavi dežele, v katero je nakaz-
132 , 50 117 „ 80
95 „ 50
niča namenjena. Za nekatere dežele (Egipt, Brazilijo, Portugal) je izjemno predpisana fraokovna veljava. Znesek v kronski veljavi, katerega ima plačati odpošiljalec na nakaznico izpolnjeno v tuji veljavi, zračun« prevzemajoči pofitni uradnik po stalnem proračunskem razmerju. Za mejnarodne nakaznice in za poštne spremmee — brez in s povzetjem za inozemstvo -— izdali so se novi, spremenjeni obrazo-; od 1. aprila dalje se smejo rabiti izključno le ti novi obrazci. Neuporabljeni stari obrazci se morajo zamenjati z novimi pri c. kr. poštnih uradih do ukljuSno 31. decembra t. 1. — C. kr. poštni uradi dajo pojasnila glede v vsaki deželi obstoječe veljave zneskov, koje je vplačati itd. itd. Stalna proračunska razmerja, ki bodo v prihodnje v poštno-nakazničnem prometu z inozematvom nadalje veljala, so sledeča: 100 arg. pezov = 477 K 50 st. 100 čil. , -- 182 » — » 100 škand. » 100 mark 100 frankov
10 šterlin	240 » 60
100 jenov	= 246 » 50 »
100 bol. forintov 198 » 50 » 100 rubljev	254 » 50 »
100 amer. tolar. 496 » — » Nadaljn« tozadevna pojasnila nahajajo se v uradnem pisemsko-poštnem tarifu, katerega prodajajo c. kr. poštni uradi za ceno 60 st. Posebno izdano tablico za preračunjanje poštnih nakaznic, namenjenih v inozemstvo, s s lahko dobi nri c. kr. poštnih uradih za ceno 30 st — C. kr. poštnoinbrzo-javno ravnateljstvo.
—	Živinorejski shod v Kandiji pri Novem mestu, ki se je vrš l 20 t. m.
p.-poldne v gostilni g I. Z u r c a (pri Stem-turiu), je dobro uspel. Uieležili so se ga živinorejoi od raznih strani, najbolj iz Dolenjske. It Gorenjskega je prišlo tudi več gospodarjev, dočim ni imela Notranjska no benega zastopnika. Kmetijsko družbo je za stopal ravnatelj Pire. Shod je počastil s svojo udeležbo tudi okraj, glavar novomeški baron Rechbach Poročevalec je bil pristav kmetijske šile V. R o h r m a n , ki je utemeljeval neugodno stališče, ki ga imajo bikorejci pri sedanjih dohodkih. Po njegovih izražaniih prizadeva reja bikov še enkrat tako velike stroške kakor bo dohodki, in tej okol-nosti je največ pripisovati, ako je bikoreja tako poman|klji»a in slaba. Elino prava od-pomoč temu nedostatku je, da se junčevina poviša. Silenilo se je na shodu, kateremu je predsedoval vodja R Dolenc, da se naj pobira zanaprej povsod po 2 K junče vine, dalje da se naj pobira povsod enaka lunčevina, in da naj občine pospešujejo tudi s tem rejo bikov, da dajejo za uspešno rejo ^lerkoli mogoče tudi denarne nagrade. — Po shodu se je vršila vinska pokuš n | a pri W i n d i s c h e r j u, ki se je priredila tudi z dbrim uspehom.
—	Promocije. Sin g. nadučitelja na Ježici, cand phii. g. Ivan Žibert, be nediktinec v bt. Pavlu, jo bil včeraj na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem filozi fi,e. — J. U cmd. Ivan Dimnik ie bil danes na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava.
—	Nagloma umrl je v Gorici znani barvar na Kornu g. Jakob Lukman v starosti 82 let.
—	Umrla je na Jesenicah na Gorenjskem posestniku gospodu Ivanu F e r -j a n u llletna hčerka Josipina. Pogreb ji bil danes
—	Priznanje študij na zagrebškem vseučilišču Zaderski „Narodni list« p še, da je doznal iz dobrega vira. da izide v nekoliko dneh ministrska naredba, po ka teri bo imenovana posebna izpraševalna komisija na Dunaju za one dijake iz Dalma-cja in I<tre, ki ee uče na hrvaškem vseučilišču v Zagrebu, a želijo, da bi bili njihovi nauki priznani tudi v tej državni polovici.
—	Dolgovi mesta celjskega znašajo okroglih 1800000 K. Mastna hranilnica v Celju ima vlog 10,853.293 K. Peti del teh vlog je torej posojen mestecu celjskemu. L^toa pa hočejo mestni očetje napraviti ša 400 000 K dolga, tako, da bo t> malo mest-ce imelo nič manje nego'2 200 000 kron dolga. Pa ko bi vsaj ta denar investirali ko-ristonoano, ali porabljajo ga večinoma za same luksurijozne naprave.
Ljubljaiiske novice.
Predavanje. Danea ob pol 8 uri zvečer predava v prostorih »Krščanako • socialne zveze« dr. Lampe o b o j u proti krščanstvu na Francoskem.
Ljubljanska mestna godba pod Bpretnim vodstvom g. kapelnika P^ule pač vidno na preduje — tako, da se s predzadnjo dobo ne da niti primerjati. Koliko težkih, obširnih komadov se je v tako kratkem času naučila, — in to večinoma slovansko snov! 18. t. m. je goste v »Narodni kavarni« presenetila z raznimi slovanskimi napevi, mej katerimi naj omenjamo posebno „Rusko himno*. Kakor elektrizovano so jo vzdignilo občinstvo raz sedeža in poslušalo ter stoje prepevalo to milo donečo m mogočno himno. Po burnem
zahtevanju moraia se je ista ponoviti. Razun na par »Japoncev« naredila je „Bože carja brani« viden učinek.
0 konkurzn je predaval v slovenskem trgovskem društvu »Merkur« dr. Konrad Vodušak. Omenjal je predpojavov konkurz«, ki zavzemajo lahko daljšo dobo časa, nastop konkurza, ki nastopi z vsemi posledicami brezozirno ter mahoma — raztolmačil je nato razmere, v katere stopi v trenutku napovedanega konkurza kridator ali konkur-zovec, omenil pri tej točki brezmisalnoet nekterih kridatorjev, ki v neposredni dobi pred konkurzom skušajo le tega zavleči s vsemi mogočimi, če tudi kaznivimi sredstvi, dasi vedo, da je polom vsled prekoračenih paaiv nad aktiva neizogiben ter si s tam le še nakopljejo stroge kazni, katere bi v slučaji, da se je konkurzoveo raje pravočasno in sam prijavil pri sodniji ter priznal onemoglost — izostale, vsaj tedaj, ako se ne more dokazati zapravljivost, marveč bi se iz vsega njegovega napora razvidelo, da je imel pri vsem svojem dejanji in nehanji sicer najboljše namene, podlegel pa je le vsled nezgode, nesreče — brez laatne krivde. Konkurzovec zgubi v hipu napovedanega konkurza vse poprej razpoložno premoženje, vse časti, aktivne in pasivne volilne pravice i. dr. spremeni ss v človeka, ki je od tistega trenutka navezan le samo na delo svojih rok. Vse premoženje preide na upnike. Na mesto konkurzovca stopijo upniki, ki razpolagajo s premoženjem nesrečnega. Upniki izvolijo upravni odbor, ta zopet upravitelja konkurznega sklada, kateremu se poveri uprava vsega v konkurzu sa nahajajo-čega premoženja. K sklepu je gospod predavatelj namignil, kako naj bi skušal pred otvoritvijo konkurza trgovec preprečiti končni polom, in sicer naj bi priznal svoj položaj upnikom, prosil jih ali moratorija, ali pa, ako bi uvidel, da bi tudi tem potom ne mogel celotno pokriti tirjatev, naj bi proponiral nekako poravnavo ter se obrnil tozadevno do kakega zaupnega trgovca ali odvetnika, ki bi skušal doseči kolikor najboljšo poravnavo za trgovca in njegove upnika. Ako se je to zgodilo, preprečil sa je kruti konkurz — in to je gotovo naj-blažja oblika poravnave, ki često izpada po-voljno za obe strani in brez sramote ter preganjanja trgovca a strani državnega pravdnika.
Poseben vlak z laškimi delavci. Ob '/»I. uri ponoči prišel je v L ubhano poseben vlak s 450 laškimi delavci. 80 delavcev je ostalo v Ljubljani, drugi pa bo se odpeljali na Dunaj.
V Antverpen se je odpelial včeraj poseben vlak s 590 izseljenci v Amer,ko.
Izseljevanje. Dne 19. t. m. odpeljalo sb je v Ameriko 54 Črargorcev — Iz Amerike je došlo dne 19. t. m. v Ljubljano 63 oseb, dne 20 t. m. pa 36 — K zgradbi železnice v Hrušici se je odpeljalo 112 delavcev. — Na Nemško se je odpel,alo pa 122 delavcev.
Izseljevanje. Včeraj' se je odpeljalo 105 delavcev na Nemško. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj z južnega kolodvora 98 oseb, in sicer 10 Slovencev, 55 Hrvatov in 33 Makedoncev. — V gozde na Hrvaško se je pa odpeljalo včeraj 100 delavcev.
Konj ušel. Na Dolenjski costi je včeraj ob pol štirih popoldne ušel konj posestniku in mesarju Ivanu Kozaku, stanujočemu na Poljanski cesti, in dirjal z vozom, na katerem so bila živa teleta, po Dolenjski in Karlov-ski epsti. kjer ga je neki delavec vjel.
Našlo se je 8. t. m. pri tobačni tovarni nekaj denarja. Kdor ga je zgubil, naj se oglasi v Vnanji Gorici štev. 45 (fara Brezovica)
Napadi. Dne 19. t. m. okoli 9 ure zvečer je brivski pomočnik Dušan S. v Igriških ulicah napadel Blužkinjo Lizo Kerin, jej raztrgal obleko in vzel dežnik. Hotel je na njej izvršiti zločin, pa so mu je seveda izvila iz rok in ušla. Policija je brivskega pomočnika prijela in utaknila v zapor. — V Trnovem sta v soboto ponoči pečarja Vinko Zima ia Ivan Sterle napadla delavca v tobačni tovarni F/anca Sajovica, stan. na Vel. stradonu št. 7 in ga pretepla, da ima na glavi in na roki poškodbe.
Javna dražba za oddajo v letu 1904. v stavbenem okraju ljubljanskem izvršujočih ne del vršila se bo dne 26 marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v deželno-vladnem poslopju. Proračunjano je za: 1. dunajsko cesto 6000 K, 2 liubeljsko cesto 4000 K, 3. tržaško cesto 2300 K, 4. zagrebško cesto 550 K ter za orodje pri esstnih stavbah 450 K. Več se izve pri stavbenem oddelku dei. vlade.
Najdeno in izgubljeno. Asistent na državni železnici Lovro Testen je našel 19. t. m. na Krakovskem nasipu srebrno žensko uro. — Na Poljanski cesti je izgubila včeraj gostilničarka Marija Jukret denarnico, v kateri je imela okoli 8 kron denarja.
Književnost m umetnost
* Slovensko gledališče. Častni večer gospoda Orželskega je pokazal, koliko simpatij vživa ta vrli pevec pri na-
iem občinstvu. Nastopil je v opereti »C gan baron« kot Barinksy in bučni splav« so mu na odprti Bceni doneli v priznanje njegove lape umetnosti. Po drugem dejanju mu je bil poklonjen venec in lira iz lovcra ter več drage cenih darov. Zelo priljubljen je zlasti pri mlajših obiskovalcih gledališča gospod L i e r. Opremil je svojega Zaupana z res karakteristično komiko. Banalnosti se seveda ne more izogniti, ker te leže v igri. Ome nimo še simpatično petje g. B e t e 11 a , bi je pel Homonaya. Odlikoval se je tudi pri predzadnji predstavi, kjer je pel kon eerttio vložko ter žel splošno priznanje.
* Repertoir slovenskega gledališča Danes reprita Auberjeve velike opere »Nema iz Portici«. Naslovno ulogo igra gdč. R a c k o v a, glavne pevske uloge
Fa pojo gosp. O r i e 1 b k i, gospa S k a -o v a, gesp. Pestkovski in gospod B e t e 11 o. — V petek »Sever prot|, jugu".
*« * Člani ljubljanskega slov. gleda-liiča v Belem gradu Beligrajsk« »Poli tika« prinaša laskavo oceno o gostovanju članov slov. opere gg. O r ž e 1 s k e g a in A n g e 1 i j a v Belemgradu. Konoertovala sta pred mnogoštevilnim občinstvom v dvorani pri »Hajduk Velka«.
Izpred sodišča.
l*pred deželnega sodišča.
Nadobudni vajenec. Mizarski vajenec Miha Legat iz Spodnje Šiške je pokradel 10. strankam v Liubljani, akciji Loki, Celovcu itd. raznotero obleko. V Celovcu je tudi neki Alojziji Klinbacher iz zaprtega kovčega izmaknil 144 K gotovine, škoda, katero je tatinskim potom oškodovancem napravil, znaša, kolikor se je dognati zimo-glo, 481 K. Legat je tatvine pred sodiščem .prignal; obsojen je bil na J5 mesecev težke -ječe, potem se bode oddal v pris. delav. — Napad Janez Oaolnik iz Negaaterne, kateri je v Svinji mudečega Janeza Ravnikarja b koleni po levi strani glave udaril, je bil obsojen na dva meseca ječe. — Tatinski hlapec. Franc Erjavc, 17 let stari hlapec iz Zatičine, je bil lani kot graščinski hlapec v Grmačah pri Litiji radi sumljivosti tatvine od orožnikov prijet. Pri njem so našli zabojček s 100 komadi portorik, od katerih trdi, da mu jih je sestra iz Trsta poslala in poleg tega Se 60 K. Kakor se je po izpo-vedbah dognati zamoglo, izvršil je 5 tatvin; v Vrbačah je vzel nekemu Janezu Peraču žepno uro z verižico v vrednosti 100 K. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe. Iz corkvenih p u s c je kradel Anton Stanger, posestnika sin iz Gobjeka v župni cerkvi v Zagorju, Pri dveh skrinjicah se mu je to posrečilo, a tretje ni mogel odpreti, ker je bila zavarovana z železno šino. V Gradcu pri Litiji je ukradel tudi 1 havelok in par rokavic. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe.
Telefonska in brzojavni poročila.
Japcnsko-ruska vojska.
London, 22. marca. (Kor. ur.) „Daily Chronicle« poroča, da sta 7 Niučvang došla dva polka kozakov s štirimi topovi. Dela na utrdbah se nadaljujejo. Iz sangaja se poroča, da so Japonci prekoračili reko Tatung in da so imeli praske z Rusi. Japoncem je odprta pot proti Motien- gorskemu sedlu, kjer stoje baje močni oddelki ruskega vojaštva
Petrograd, 22 marca. Iz Soula poroča neki dopisnik, da so Japonci zamudili najboljši čas za velike uspehe. Njihovo prodiranje je bilo tako počasno, da je bilo Rusiji mogoče zbrati v Mandžuriji že veliko armado. Rusi so se bali, da bodo Japonci prej vdrli v južno Mandžurijo, sedaj se pa že Rusi lahko uspešno postavijo proti vsakemu poskusu Japoncev prodirati v Mandžurijo, a vsak dan se ruske čete v Mandžuriji še množe. Vsak dan prinaša Japonski nove nevarnosti.
Kranj, 22. marca. Na včerajšnjem shodu so krepke pesti gorenjskih kmetov dvakrat nesle pred vrata „neblagoslovljene" kosti predsednika shoda in liberalnega de želnozborskega kandidata župana Novaka.
Praga, 22. marca. (Kor. urad.) Kne-ginja Elizabeta \VindischgrUtz, vnukinja cesarja Frančiška Jožeia, je danes po noči povila zdravega princa.
Dunaj, 22. marca. (Kor. urad.) V današnji seji drž. zbora se je zopet nadaljevalo dobesedno čitanje došlih vlog.
Dnnaj, 22. marca. V današnji seji se ie »;opet vršilo nekaj poimenskih glasovanj. Danes ali zadnji čas jutri bo zadnja držav-nozborska Beja prt d prazniki.
Dunaj. 22. marca. Predsedstvo mlado-češkega kluba jo sestavilo odgovor na predloge Nemcev glede spravnih pogajanj. Mla-dočehi stoje na Btališču, da notranji češki uradni jezik ne more biti predmet pogajanj, ker je to stvar eksekutivo. Vseučil. vprašanje ne more biti kompenzacijska točka, ker
je to kulturno vprašanje in spada pred parlament. O nemški zahtevi glede ureditve okrožij bo pripravljeni se pogajati. Klub če škega konservativnega veleposettva je izre kel soglasje s to izjavo.
Dunaj, 22. marca. »Slovanska zveza« je imela sejo, v kateri se je zopet posvetovala o pogajanjih mej Lahi in Jugoslovani.
Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani.
Bolezen srbskega pesnika Zmaja Jovanoviča se je tako poslabšala, da ni upanja, da bi okreval. — Kuga. Iz Jobannesburga poročajo, da je v Kuli okraju izbruhnila kuga. Umrlo je že nad 30 oseb, vsi Azijati. — Pogorela je občina Klevany pri Vilni v ru»ki Poljski. 600 poslopij je požar uničil, 5000 ljudi) je brez strehe. — Babica morilka vnukov. V Theresioplu na Ogr skem je 781etna Kesshes zastrupila čvetero svojih vnukov, da bi njena hči, mati otrok, ne trpela bede. — Starček obsojen n a s m r t. 84 let stari kmet J. Hopkino iz Castlebar na Irskem, ki je umoril svojega sina, b katerim je živel v dolgoletnem sovraštvu, je bil obsojen na smrt. — Električno molzenje krav je najnovejša pridobitev tehnike.— Stavke. Iz Budimpešte poročajo: Stavka krojaških pomočnikov se nadaljuje. Čevljarski pomočniki so imeli 20. t. mes. shod, na katerem so se izrekli, da se popolnoma strinjajo s stavkujočimi. Stavbujoči ključavničarski pomočniki so sklenili, zvišati denarno podporo, ker je v blagajni mnogo djn»rja. Med etavkujoče se je razdelilo do 6000 K. — Samomor opernega pevca. Tenor opere v Moskvi, Košic, si je, ker je izgubil svoj glas, prerezai vrat z britvijo.
Bojkot. Na Ogrskem se je začela a k cija, da bi Ogri ne kupovali niti piva, niti hmelja iz C slajtanije. Celo gibanje se je se daj tako poostrilo, da nekatere trgovske zbornice niso hotele dati koncesije novim gostilnam, ki so nameravale prodajati av atrijsko pivo. Take slučaje je ogrska vlada sicor prepovedala, tli je hkrati zaukazala, da bi se pošiljatev cislajtanskega piva z vso strogostjo nadzorov a a. Proti temu so se postavili lastniki avstrijskih pivovarn; ustanovili bodo na Dunaju in v Pragi posebne rd bore, ki bodo delali na to, da se v C,s-lajtaniji ne bo pilo ogrsko vino, katerega se sem privaža za 25 mil. kron.
Najvišja hiša na svetu. Izdaiatejj časopisov V. R. llearst namerava v New Torku sezidati 400 (?) nadstopij visoko hišo.
Zaušnica za 22 OOO K. Kmet V. Nader v Jablonci pri Zgor. Piani ja dal nedavno svojemu hlapcu tako krepko zaušnico, da mu je pretrgal ušesno mrenico. Hlaptc je tožil in sodnija je obhodila kmeta na tri dni ječe in v globo 22.000 K za prestane olečine.
Društva.
(Vabilo na CXXXIV. o d b o -rovo sejo „Slovenske Matice'1) v Ljubljani, v ponedeljek dre 28. sušca t. 1. ob 5. uri poroidne v društveni pisarni. — Spored: 1. Naznanila nredsedništva. 2. Po trditev zapisnika o CXXXIII. odborovi seji. 3. Poročilo knjižnega odseka. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Eventualia. — V Ljubljani, dne 18. sušca 1904. — Predsednik: Fr. Leveč.
Meteorolog!8no porodilo.
ViSina nad morjem 3C6 2 m, srednji zračni tlak 736-0 miu
C&8 opazovanja
I
Stuj«	[ Terap«. baro- r a tura
metra.	| po
T mm,	; Callljn
Vetrori.
Neb.
S-a ■ ■c s j
a v
d r*
1
21| a | i3n'8 | 7'4 | brezvetr. | jasno 7 2J 7. ijatr I 73771 $T3 I sl. svzh. I del. obl. 0 0 ""| 2. popol.| 735-3 | 8-7 |sr. ssvzh. | obl.
Srednja včerajšnja temperatura 6 7*, normale 4 6'.
v
NahlnilP za so^ne slikarje, najnovejše in *JU-t/H//M5 najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	524 17 11—6 Vnania naročila proti povzetju.
488 Dobro ohranjen 3-1
glasovir
se kupi
proti takojšnjemu plačilu.
Kje ? Pove upravništvo »Slovenca«.
H»c*
brez oprave, ne preveliko, išče samska šivilja v Ljubljani.
Več pove upravn. »Slovenca«. 490 3—i
Za vsestransko nam izkazano sočutje povodom bolezni in smrti in za mnogo-brojnospremstvo k večnemu počitku naše preljubljene hčerke, oziroma sestre, gospodične
Kristine
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo prečastiti du-hovšč ini za tolažbo rainke med boleznijo, gdč. učiteljicam ter gdč. gojenkam raznih šolskihzavodovza polnoštevilno udeležbo, kakor tudi za poklonitev krasnih šopkov.
Istotako se tudi prisrčno zahvaljujemo „slov, žensk, telovadnemu društvu" za udeležilo in poklonjeni krasni šopek, kakor tudi vsem darovalcem prelepih šopkov.
Najiskrenejša zahvala vsem !
V Ljub jan i, dne 21. marca 1904.
.Josip Benigerc.kr. zemljiškoknjižni vodja v. p. in Doroteja Benigcr, starši, Ludo-vik, Kridolin, Gvido in Josip, bratje, Viljemina in Marica, sestri.
Za vsestransko izkazano sočutje ob času bolezni in smrti našega prerano umrlega, nepoaabnega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Ivana Jamšek~a
hišn. posest, in meščana ljubljanskega,
kakor tudi za krasne vence in šopke in za moogobrojno spremstvo ob pogrebu izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo
V najem.
Travniki in vrtovi na ljubljanskem gradu se za 1. 1904. oddajo v najem.
Pietnen9, s kolekom za 1 K kolekovane ponudbe naj se do 31. marca 1904. izroče pri c. kr finančnem ravnateljstvu (hišno upraviteljstvo).	491 2-1
Ljubljana, 21. marca 1904.

©t>a pomožnima
za krojaški obrt • sprejme takoj • za veliko delo
ANTON ČEBULJ krojaški mojster na lesenicah, Gorenjsko.
150.000 ki
tlobrega §eiiD
prve in druge košnje domačih travnikov
sc liroflft.
Več pove llija Predovič, Ljubljana, Ambrožev trg št. 7.	480 2
Trgovci, obrtniki in zasebniki, kateri hočejo imeti
= prahu proste =
prodajalniene prostore, pisarne, skladišča in druge prostore, naj upcrabljajo moje po dolgotrajnih preizkušnjah prirejeno in kot najboliše sredstvo za prepreče-nje nadležnega prahu priznano
olje proti prahu.
Cena kilogramu 80 vinarjev.
Adolf Hauptmann
189 25—8 v Ljubljani.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
Katoliška Bukvama
v Ljubljani
priporoča čast. duhovščini ob priliki Velikega tedna novo, posebno priročno izdajo :
Officium Majoris Hebdomadae
Palmis usejue ad Sabbatum in Albis. Cum cantu. 12°. 1901. Kdeči in črni tisek. Vezano pol šagrii* K 4 08, po pošti 20 vin. več.
Dalje v občo porabo, posebno pa za cerkveiiike in organiste :
Marušič, Sv. Veliki teden in Velika noč
ali cerkvena opravila tega sv časa. V latinskem in slovenskem jeziku, s pravili za duhovne in pojis-nili za ljudstvo. Cena K 3.—., vezano K 4.50. po pošti 10 vin. več.
402 1-1
Vabilo
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice
na Vrhniki,
registrovane zadruge z neomejeno zaveze, kateri se bode vršil
na Veliki ponedeljek, 4. aprila 190-k
ob 4. uri popoldne v »Katoliškem domu* na Vrhniki.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za 1. 1903.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Vabilo
na
VIII. redni občni zbor
Posojilnice v Košani
kateri se bo vršil
10. aprila 1904 ob treli popoldne v posojilničnih prostorih pri sv. Mihe!«.
V z po r e d: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1903. 4 Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti,
494 i-i	Načelstvo.
pekcirijct
na lepem prostoru v Ljubljani
se odda pod zelo ugodnimi pognji.
P nudbe na upravništvo lista pod naslovom »Pekarija« v Ljubljani. 488 3—i
496 3-1
Služba
orgranista
na Trati se razpisuje.
Plača po dogovoru. Nastop o sv. Juriju. Župni urad na Trati. P. Gorenja vas.
Poskusite
pristni rastlinski
liker
,Florian'
Varstvena znamka.
Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev.
Ogreva in oživlja te!6, Budi tek in prebavo, Daje dobro spanje.
Lastnik:
[Edmund Kavčič v Ljubljani.
Vzerci se radovoljn« dajejo
brezplačne. 1741 58
Izdajatelj ie odgovorni urednik: Or. Igaaol] Žitnik.
Tink »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.