- - -........... - Izhaja vsak dan rasan m in praznikov Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlik I in upravnilki prostori: 2637 South Lawndals A vs. Office of Publication: 2687 South Lswndsls Ava. Telephone, Rockwell 4904 .......... UtÊÊÊÊÊÊti LETO-TEAH XL CesM lleta ja SS40 filtsrsë ÊÊ second class Il rh^nfjn Matter January IS. IMS. at UM S—> sMlcu lar Um Act ol Con*r«M al Mara* S. ISIS CHICAGO 23. ILL« TOREK. 20. APRILA (APRIL 20), 1948 Subscription SI.00 Yearly STEV.—NUMBER 79 j Acceptants for mai ling at special nata of postage provided for la section 1109. Act of Oct. 2. 1917. authorized on Juns 4. ISIS. Izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov Palestinsko vprašanje v ospredju. Zaupanje v organizacijo omajano. Načelnik ameriške delegacije v zagati Lake Success. N. Y« 19. apr. —Otožnost, gosta kot londonska megla, prevladuje v glavnem stanu organizacije Združenih narodov.' To dejstvo je naglasil Joao Carlos Muniz iz Brazilije, ko je odprl izredno zasedanje generalne skupščine. Dejal je, da slika ne more biti bolj črna kot je. 4 Zasedanje skupščine je bilo sklicano v svrho diskuzij o palestinskem vprašanju. To je prišlo v ospredje, ko je Amerika revidirala svoje stališče glede razdelitve Palestine na dve državi. Ona je pritiskala na delegacije držav, včlanjenih v Združenih narodih, za sprejetje načrta glede razdelitve Palestine. Načrt je bil sprejet na zborovanju generalne skupščine 29. novembra. "Zaupanje ljudstev sveta v organizacijo Zdrdženih narodov je omajano," je rekel Muniz. "Pojavili so se dvomi." Zastave 57 držav, članic Zdru ženih narodov, vihrajo na pol-drogu pred poslopjem v Flushing Meadowu, kjer se vrše plenarne seje, v znak žalovanja smrti filipinskega predsednika Manuela Roxasa, katerega je zadela kap zadnji petek. Nekateri opazovalci so izrazili mnenje, da bi bilo bolj umestno žalovanje za organizacijo Združenih narodov, ki se razkraja. Cela delegati vprašujejo, "zakaj smo se zbrali tukaj? Eno leto smo razpravljali o palestinskem problemu in končno sprejeli načrt, da se Palestina razdeli na dve državi. Amerika je revidirala stališče in zdaj hoče pover-jeništvo za Palestino. Pojasnila nam ni, kakšno naj bo pover-jeništvo in kako dolgo naj bi trajalo. Ali naj traja toliko ča sa, da bodo židje in Arabci izravnali razlike in%se pomirili, ali naj bo začasno ali stalno?" Jasno je, da sta prestiž Amerike in vodstvo Združenih narodov padla na nizko točko. Neuradno pojasnilo je, da skuša Amerika preko državnega tajnika Marshalla, ki je na vseame-riški konferenci v Bogoti, pridobiti latinske republike za pošiljanje vojaških ^čet v Palestino, kjer naj bi enforsirale po-verjeništvo. Dr. Jose Arce iz Argentine je bil izvgljen za predsednika generalne skupščine. Njegova izvolitev ne bo dvignila prestiža Združenih narodov. On in njegov poglavar, argentinski diktator Juan Peron, nista vneta podpornika ne demokracije in ne kolektivne zaščite. Očitno je, da odredba in apel varnostnega sveta na Žide in Arabce, naj sklenijo premirje v Palestini, ne bosta dosegla namena. VVarren R. Austin, načelnik ameriške delegacije, sedi na vročem sedežu. On ne bo mogel dolgo odlašati s predložitvijo konkretnih sugestij glede Rešitve palestinskega vprašanja. Možnost je, da se bosta Velika Britanija in Francija zedinili in podprli ameriški predlog glede ustanovitve poverjeništva za Palestino. Ako bo Velika Britanija držala svoje čete v Palestini po 15. maju, bo Amerika morda potegnjena iz zagate, v katero je zabredla, in morda tudi organizacija Združenih narodov, dasi izgledov sedaj ni. Konferenca organizacije strojnikov -r Razprave o proti-¿Ulavskem zakonu _ Chicago. 19. apr.—Mednarodna zveza strojnikov, neodvisna organizacija, le sklicala konferenco reprezentantov in pravnih svetovalcev, na kateri bodo razprave o Taft-Hartleyevem proti-delavskem zakonu. Konferenca se bo pričela v četrtek v hotelu Atlantic. P. L. Siemiller, podpredsednik organizacije, je dejal, da se bo konference udeležilo 22 reprezentantov in 13 odvetnikov. Diskuzije se bodo nanašale na izvajanje protidelavskega zakona. odkar je stopil v veljavo 22. avgusta lanskega leta. "Razpravljali bomo tudi o programu akcije," je rekel Siemiller. "Odkar je protidelavski zakon v veljavi, so se naši stroški dvignili za petnajst odstotkov. Zakon ovira naše organiza- General De Ganile zahteva volitve On hoče postati predsednik "močne vlade" MaraeiUe. Francija, 19. apr.— General Charles de Gaulle je na shodu v tem mestu zahteval takojšen razpis splošnih volitev, da bo on lahko prišel na krmilo kot predsednik "močne vlade," katera se bo lahko postavila proti ruski nevarnosti. Generala je poslušalo okrog 100,000 ljudi. De Gaulle je vodja nove desničarske politične stranke. V svojem govoru je napadel sedanjo vlado premier-ja Roberta Schumana in jo obdolžil odgovornosti za razkol v Franciji v času velike nevarne» sti. Francoze je pozival, naj se pridružijo njegov,! stranki. "Francoski komunisti in Rusija imajo eden cilj," je rekel De Gaulle. "Ta je svetovna dominacija. Potrebna je združitev duhov in src v stranki, ki se bori za interese dežele in ljudstva." Premier Schuman je istočasno govoril na shodu v Poitiersu, Naznanil je, da bo pozval parlament, naj sprejme načrte za reorganiziranje oboroženih sil, ker je mednarodna situacija kritična. japonski delavci kažejo odpor zaradi odredbe proti stavkam bomba eksplodirala v stanovanju stavkokaza Moultrie, Ga., 19. apr.—Dina mitna bomba je eksplodirala v stanovanju I. C. Carterja, člana klavniške unije CIO, ki se je vrnil na delo v klavnico Swift Packing Co. zadnji teden. Ranjen nI bil nihče. Policijski načelnik Floyd Addison je razpisal nagrado $200 za prijetje onih, ki so vrgli bombo v stanovanje. torične in druge aktivnosti. Samo revizija zakona ne bi poma-Kala." , Zveza strojnikov ima 624,000 članov.. Domače vesti Oblah Chicago.—Tony Setina iz Allen Parka in Paul Renko in žena is Dearborns, Mich., so 17. aprila obiskali glavni urad SNPJ, - , Nov grob ,V Chlcagu Chicago. —• Včeraj (pondeljek) je umrl John Zavasnik, član društva 39 SNPJ. Star je bil 81 let, doma iz Brega pri Litiji. Tukaj zapušča sina, dve hčeri in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo ob 2 popoldne iz Stsncilovega pogrebnega zavoda, 3821 W. 2« st. na pokopališče Woodlawn Memorial. Nova grobova v Pennl Tire Hill, Pa.—Dne 6. aprila je umrl Charles Ceryuk, star 63 let. Tukaj zapušča leno Sofijo in šest odraslih otrok. Pittsburgh, Pa. — Dne 28. je umrl v bolnišnici Louis Rolih, star 56 let, doma iz Žareč j a pri Ilirski Bistrici, v Ameriki od 1909, član društva 118 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, dve hčeri in polbrata, v starem kraju pa sestro. Bil je mirnega značaja, Vesele narave in med rojaki zelo priljubljen. Nov grob v New Yorku New York.—V Glendalu, L. I., je 13. aprila umrla Agnes Skra-bar, stara 58 let. Zapušča sina, poročeno hčer in tri sestrlčne Is Clovelgnda Cleveland.—Po daljši bolezni je v Collinwoodu umrl Joseph Godec, star 62 let, doma iz Ve like Globoke pri Krki, v Ameriki 31 let, prej pi v Kanadi 10 let, član društva V«™*0** Tent TM Zapušča žeria, šest odraslih otrok, sedem vnukov in brata Johna.—V bližnjem Willough-bvju je po kratki bolezni umrl Mathias Michelich, star 63 let. doma iz vasi Marinberg, Štajersko. Tukaj zapušča ženo, v starem kraju pa sina, brata in dve sestri.—Anton Kapel iz Collin-wooda se nahaja v bolnišnici Glenville, kjer se Je moral pod-vrči operaciji, v bolnišnici Hu ron Road pa se nahaja Mike Zernlc od istotam. — Carolina Krnc je srečno prestala operacijo v bolnišnici Glenville.—Poročila sta se Teodor Zakrajšek in Helen Ratkaj, enako Eddie Ter-lep in Lucille Hrovat iz Collin-wooda. Kongres naj vzpostavi kontrolo cen Truman naglasil nevarnost inflacije Waahlngion. D. C.. 19. apr.— Predsednik Truman je ponovno naglasil nevarnost inflacije in pozval kongres, naj vzpostavi kontrolo cen, postavi strop nad mezdami in da vladi oblast odmerjanja. On je govoril pred organizacijo urednikov in izdajateljev listov. Truman je priznal polom prostovoljnega programa za pobijanje inflacije, katerega je kon gres osvojil zadnjo jesen. Takrat je kongres zavrnil Truma-novo zahtevo za vzpostavitev drastičnih kontrol. V svojem govoru je kritiziral industrije, med temi jeklarako, ki je zvišala cene, čeprav je naredila rekordne profile lani. Udaril je po Lewisu, dasi ga ni imenoval, ker so rudarji odložili orodje v konfliktu z operatorji. Dejal je, da je ustavitev obrata premogovnikov parallzlrala mnogo Industrij. Truman je oplazil kongrttf pod kontrolo republikancev, ker je sprejel načrt in znižal dohodninske davke za skoro pet milijard dolarjev. Sprejetje načrta je prispevalo k dviganju cen in povzročilo bo federalni deficit v prihodnjem fiskalnem letu. Predsednik je zanikal trditve, da program trošenja ameriškega denarja za pomoč zapadni Evropi in jačenja ameriške nb orožene sile bo povzročil notranjo ekonomsko krizo in mednarodno krizo. Dejal je, da bo učinek programa nasproten. Zaščitena bo ameriška lastnina in preprečena vojna. V kongresu ja velika opozicija proti Trumanovi zahtevi, naj v/postavi kontrolo cen. Gotovo je, da se kongres ne bo podal. Opozicija trdi, da hoče Truman dobiti oblast, ki bi mu omogočila regimentacijo ekonomija. Rusi se bore na strani Udov? Jeruzalem, Palestina, 19. apr. —Besednik Fawzija Kawkjija, poveljnika arabskih sli, je dejal, da se Rusi ijore na strani Židov proti Arabcem v Palestini. Transjordanski kralj Abdulah je prej izjavil, da ruski častniki so poveljniki židovskih čet v Palestini. Tokio—(ALN)—Med japonski-1 mi delavci se opaža splošna nezadovoljnost in odpor proti od-' redbi generala Douglasa Mac-Arthurja, s katero je prepove-1 dal stavke. Poročila iz%uradov delavskih unij kažejo, da je ta odredba zbudila med delavci I ogorčenje in sovražnost napram ameriškim okupacijskim oblastem. Neki unijski uradnik je dal duška položaju z besedami, da unije niso nobeno razpotje, ki bi Vodilo v dve smeri "Japonsko organizirano delavstvo se ne bo dolgo pokorilo takim diktatorskim odredbam ene osebe " Pred enim letom, ko je Mac-Arthur prepovedsl generslno stavko, so japonski delavci izražali bojazen, kajti prepoved je sledila dobro leto po zaključe-nju vojne in japonsko prebivalstvo je čutilo podjarmljenost po porazu Sedaj je situacija dokaj drugačna. Veliko število delavcev seda) čuti. da uveljavi svoje zahteve za izboljšanje življen-skih razmer MacArihur je na svojo pest prepovedal stavko, ki je bila oklicana 29 ms res in Je Imela trajati 24 ur v znak protesta proti nizkim mezdam. Razume se. da so se delavci podali nje govemu ukazu in preklicali stavko, potem pa so kljub temu z dela odšli domov. Na delo se niso vrnili 24 ur. Dva dni po prepovedi stavke je 350.000 vladnih delavcev in rudarjev ostalo doma. kar je bil jasen dokaz, da niso upoštevali MacArthurjevega ukaza. Nato je MacArthur izdal drugi ukaz, da se morajo vsi delavci vrniti na delo, sicer jih zadene kazen Četudi so se delavci vrnili na delo, so s svojim nastopom pokazali. da jih MacArthur ne bo mogel dolgo strahovatl s svdji mi ukazi. Zivljenske razmere japonskih delavcev so skrajno slabe Vladna statistika kaže. da povprečna družini štirih članov potrebuje 7,000 jenov na mesec za življenje. povprečni industrijski delavec pa zasluži komaj 3.500 me-| sečno Japonsko delavstvo __ j nahaja v zelo težkem poiožaju. | kfer nima pravice, da bi zahtevalo vec)! kos kruha. General MacArthur nastopa samopešno Uvedel nI nobenih reform. Iz koriščenje gre naprej kot pred vojno. Krvave bitke se obnovile v Bogoti Dvanajst vojakov in civilistov'ubitih. Predsednik Perez sklical izredno sejo Članov kabineta Bogota, Colomblia. 19. apr.— Po štiridnevnem odmoru so se bitke obnovile v Bogoti, glavnem mestu Colombije. Eden civilist in trije vojaki so bili ubiti pred hotelom Granada, v katerem stanujejo ameriški časnikarji in člani delegacij 21 ame rlških republik. V drugi bitki na trgu Jiml-nez de Quesada je bilo ubitih šest civilistov In dva vojaka. Ameriška delegacija se je skrčila po izbruhu revolle preti desetimi dnevi, v kateri je bilo do tisoč ljudi ubitih. Qkn>C 30 članov ameriške delegatke se je vrnilo domov. Delegacija je štela 80 članov, ko se je pričele vseamertška konferenca 30 marca. Delegati, ki so ostali v Bogoti, se vprašujejo, kaj sploh naj delajo. Revolta je bila leden curek vode na konferenco. Predsednik Mariano Osplna Perez je sklical izredno sejo članov kabineta,.na kateri so raz previjali o prelomu odnošajev s Sovjetsko unijo. Kabinet se je prej izrekel za prelom odnošajev, pozneje pa se je premislil. Vojaške čete in policijske e-note stražijo vladna poslopja In poslaništva zunanjih držav v Bogoti. Pogreb Jorga Gaitana, voditelja liberalne stranke, čigar umor je sprožil revolto in isgre-da v Bogoti in drugih mestih 9. aprila, le bil odložen do 20. aprila, Vdova umorjenega voditelja zahteva odstavitev predsednika Perezs, Vojaki in policaji stražijo rc zidenco ameriškega državnega tajnika Marshalla, v kateri je tudi nekaj članov ameriške delegacije. Vojaške čete so zavzele pozicije na cesti, ki vodi od letališča do rezidence, ko so se pričele širiti govorice, da bodo levičarji organizirali demonstracije. Vlada predsednika Pereza še vedno trdi, da no revolto in izgrede podžgali komunisti. Poznavalci situacije zanikajo trditev, Izjavili so, da je bila revolta manifestacija neaadovolj stvp ljudstva in odpora proti ae-danjemu režimu. Protestne demonstra• cije proti Trumanu Chicago, 19. apr.—Žldje so or ganlzirall parado in demonska cije proti Trumanovi admlnls tracijl, ker je zavrgla načrt glede razdelitve Palestine na dve državi. Parade na Miehigan ave, so se udeležili tudi židovski voj ni veterani. Na shodu na Con gress st. plaza so govorili gover ner (Jreen in drugi. Vsi so obao jali Ti uma na in člane ameriške delegacije pri Združenih narodih, ki so revidirali stališče glede Palestine. Ljubljansko sodišče obsodilo špione Bitenc in Soklič bosta ustreljana Bslgrsd. 19. apr.—Na obrsv na vi pred sodiščem v Ljubljani, sla bila dva obtoženca obaojena na smrt, osem drugih, iMbd temi dva duhovnika in tri ženske, pa v zapor. Mirko Hltenc In Janko Sokllč sta bila obsojena v smrt s ustre-lltvljo, Spoznana sta bila sa kri va, da sta bila v službi smeri« ških in brltakih oblasti v Gorici, Trstu in Rimu kot šplona in da sts sodelovala v organiziranju prevratnih grup sunaj Jugoslavije Duhovnika Vinko Zor In Marijan Dokler sta bila obaojena v zapor od oaem do oaemnajat let. Obtožnica je Jima očitala, da ata pretvorila ljubljansko škofljako palačo v center špionaše po osvoboditvi Slovenije in Jugoslavije. Izdajatelj Kad I voj Rehar, dijak Alojz Krek in Aleksander Zekar so bili obsojeni v dosmrtno ječo. Kuwantly izvoljen za predsednika Sirije Dsmask, Sirija. 19. apr.—Shu-kri Kuwantly je bil ponovno is-voljen /a predsednika Sirije. V nižji zbornici Je glasovalo ssnj 125 poalancev; osem poslancev ae je vzdržalo glasovanja, radijski interesi pritiskajo na kongres za monopol oddaj V Taji Martleyavetn zakonu so podletalkl dobili dobro erodio sa rasbllsnle sisvk t laluakcllaaai. • Waehlnglon~ js Ange-lesu, so pritisnile ns senatni odsek, na) zavrže omenjeni zakon | skl osnutek, Velike 'aldajne postaje upajo da bodo kmalu dobile monopol nad radijem, zato m napele vsr sile, ds se Johnsonov predlog poraz! v senatnem odseku. Znano je, ds hočejo nekatere velike in bogate postaje celo 750,000 vatov moči za svoia oddajna o-rarežja Njihove aplikacije ao že pted federalno komisijo sa komuniksclje. Johnsonov predlog torej ne bi škodoval velikim oddajnim po-stejsm, bi pa preprečil razširjenje rnoci njihovega omrežja. Z namenom, da ubijejo predloženi piediog, so za svojo nakano pridobili zlasti (»odelelake organizacije. Radijski mogotci ao odločno Sproti vsaki vladni konti oll, ker hočejo obdržati v svojih privatnih rokah saradi profilov, Ako bodo monopolisti uspeli, bodo velike oddajne poataje sa dušlle manjše postajS, ki ae po-sluiujejo Istega zračnega valov-js v svojih okrožllh. federalna komisija za komunikacije je fte pied leti dovolila 10S glavnih vslovnlh radijskih oddaj v navadne oglaševalne svrhe. («lavna opozicija proti skeml monopolistov prihaja od malih 'Mldsjnlh i"istaj, ki podpirajo Johnsonov predlog, ker jim preti uničenje. TOKEK, 20. APRILA IM ShAOvl ItactliM M I4rulm éiftift (llffi Chicaga) lo Kinido SS.0S M nn M |U| M SelH totai aa OUnft ka akoltaa Caok Ca. 9$M u calo lato. *a pol latai sa taoaamstvo 11140 ttubecrlptioo ralee« for tha Ualiad »tala, (except ChUa#e) and Casada S« 00 par year. Chlcato aod Cook Counly M U par yaa*. foreiga aoualriae 11140 par foar V Casa oftaerv pa dagovoru.—ftohopiai dopisov ta bwiiiIiíO íUakov «a m vraéap. ttufcaptal merarna *seblne (trtice. poeestt drama, p—mi lid.) se vrnejo poéUJatalju la v sluíaju. ¿a la prilaftU Popja smolnato odpira M, in ▼ cvetje «premeni vsako raj ico drevesno sadno cvetje okrasi. Rainobarvno in vabeče sa bohoti in duhii, da ¿lo*eka k »ebi vleče in samska mu o¿i. t\'f\ frr : - šepeta drevo dravesu. taja vati klanja te, evat poljuba daje cvetu, vmes fta listki sale ne. tOREK, 20. APRILA 1948 ti pri tem primer obtožbe dobrih, zavednih slovenskih protifašističnih mladincev iz Ulobas-nlce. ki se bodo motali zagovarjati pred sodiščem v Dobrli vesi zaradi tega. ker so bili napadeni ob svoječasni plesni zabavi požarne brambe v Globasnict. dočim uživajo pravi krivd napada, člani dobro znanih legalnih ter ilegalnih nacističnih organizacij, cčltno potu ho organov "demokratične" Avstrije. Zahteva Slovanske prosvetne zv*ze za Korolko j J r (i* Celovec.—Glede na vest, da ne bo varnostna direkcija v Celovcu priznala novo izvoljenega odbora Slovenske prosvetne zveze, je poslala Zveza varnostni direkciji za Koroško protest, v katctem se ugotavlja, da je bilo sklenjeno na seji odbora Slovenske prosvetne zveze, du bo občni zbor 12. marca 1948 in da se Je» «trinjal s tem sklepom tudi bivši predsednik dr. Jožko Tischler, P ie nitocil, da se skliče občr.i zbor pa imenovani dan. Tudi so bila razen dveh deloRt.lov eastopana na občnem zboru vra v Zvezi včlanjena pro-| svetna društva. Občni zbor Slovenske prosvetne zveze je bil torej sklican v smislu pravil, bil je sklepčen tn je imel tudi pra vico izvoliti nov odbor V protestu se navaja, da je Slovenska prosvetna zveza organizacija koroških Slovencev, ne pa varnostne direkcije v Celovcu. Izjava varnostne direkcije ob «točnem zboru Slovenske prosvetne zveze odraža načelno stališče do kulturnega delovanja koroških Slovencev. Novi odbor se bo boril proti vsakemu kršenju kulturnih pravic koroških Slovencev in zahteva v imenu svojih članov, da varnostna direkcija prekliče svojo izjavo in da takoj prizna novo izvoljeni odbor Slovenske prosvetne zvese. vani za udarnike, novatorja, ra-cionulizatarja in bili nagrajeni. AVGUST &TU&EK. — Raclo* nallzator Avgust Stušek je Is- boljšal jm »s t o pek za proizvodnjo Llubllana. — Tovarna kemič-1 nih izdelkov je na koncu leta h 1047 .Imenovala svojega novatorja, racionallratorja. udarnike n nagradna z denarnimi nagradami večte število delavcev. I Proslava ie pokazala, da je delovni kolektiv te tovarne na vi šini, k« bi lahko služila za vzgled marsikateri tovarni. Sama tovarna |e bila «grajena že pred deset loti. Njeni bivši lastniki niso kaj pridu niti mislili na zdravje delavcev. Mislili so le na svoj žep, zato je tudi tako zgrajena, da delavci du nes z velikim naporem obnav-1 Ijajo in izboljšujejo tovarniško naprave, ki so takp velikega pomena za naše gospodarstvo. Delavci so se za pomembno proslavo temelilto pripravili: >. 1,800 urami prostovoljnega dela .v S mesecih so zgradili H60 m dolg vodovod z zdravo vodo. obnovili mladinski dom. poskrbeli za knjižnico in poslali 7 mladincev na progo Šumac-Sa rajevo. Tako pripravljeni in oboroženi z nezlomljivo voljo, da se proizvodnja ' tovarni viša In izboljša, so svoj praznik res lep«» in z vso prisrčnostjo pro-j slavili. Med nalbellšlml Is tovarne FRANCE GAČNIK je novator. Usposobil je sulfatno peč za solno kislino, iiostavil peí- za ni* troene pline, ker ni bilo Wlitrne kisline, j*>pravil koncentracijski aparat za žvepleno kislino in u sposobil piritno j>eč za proizvodnjo šveplene kisline. Kako ve-likegs pomena so njegovi uspe- Udaraiki in »ayreJ«M.l Kemične tovarne e Hrastniku TOQEK. 20. APRILA 1948 NOVELE ANTON INGOLIČ ujetnika v prašen kamion, aem na prvem ovinku skočil iz avtomobila, se preoblekel in pobegnil domov, ker sem bil prepričan, da bom doma najkoristnejši. Toda naše ljudstvo je drvelo mimo mene po poti, na katero so ga spravile v prvi vrsti socialne razmere zadnjih desetletij in nemška propaganda. Prekmalu sem uvidel, da sem doma prav tako brezposeln, kakor bi bil kot ujetnik tam nekje v Nemčiji. Nastopili so trenutki, ko mi je bilo žal, da nisem v nemškem ujetniškem taborišču, kjer ne bi bil priča strahotnemu samo-poniževanju našega ljudstva v Halozah in na Ptujskem polju. Da ni bilo nekaterih svetlih primerov upornosti med preprostim ljudstvom in med meščanstvom ter delavstvom v Ptuju, bi bil zapustil dom in odšel v svet, ki je postal nenadoma tako velik in prazen. Zaradi teh trdnih ljudi pa nisem izgubil vere in sem ostal doma, da odprem ljudstvu oči in se borim zanj in z njim, Sestajal sem se z znanci in prijatelji, kovali smo načrte o uspešnem odporu; hodil sem po vaseh ob Dravi in po Halozah, bodril omshljivce in zmerjal strahopetce ter se sam krepil ob močnih in neuklonljivih značajih, ki sem jih srečsl. Toda število teh poslednjih se je manjšalo iz dneva v dan, ker so prihajali ponje železni možje in jih odvajali v Ptuj, Maribor ln še dalje. , Nihče ni bil več varen, živeli smo samo še Iz dneva v dan. Naše vrste so se že tako razredčile, da sem se čudil, zakaj ne pridejo pome. Slednjič mi je postalo celo nerodno, da sem se jaz še sprehajal po prijaznem majskem soncu, medtem ko so mnogi, ki jHi ne v narodnem ne v ideološkem pogledu nisem imel za posebno odločne borce, že davno stradali v koncentracijskih taboričših. V tistih težkih dneh me je obšla misel: pojdi v Ljubljano, kjer je baje za spoznanje bolje, pojdi tja, kjer živi tvoja Alenka! Dokazoval sem si, da je delo pod Halozami za zdaj 'nemogoče, sicer pa so mi dnevi šteti in nima smisla čakati. Treba je storiti kakor pred mesecem na cestnem ovinku. Življenje v Ljubljani se mi je v tvoji bližini prikazalo v najlepših in najprivlačncjših barvah. Toda tudi drugi glas nI zamrl: ostani na svojem mestu, nimaš pravice izbirati! Postavljen si sem v Haloze, tu delaj, tu se bori, dokler ne zmagaš ali ne padeš! Tedaj je .prišla moja Alenka. Bilo je devetega maja enainštiridesetega leta. Povedala si takojrčemu si prišla. & "Metod, pojdi z menoj! Pridi k nam v Ljubljano, kjer se že zbiramo za odločilno borbo!" Jaz sem stal nem pred tabo in te samo gledal. Vse v meni je vpilo: 'Alenka, ali res držim v svojih rokah tvoje roke, ki so mi tolikokrat segle na razgreto čelo in me priklenile nase, ko sem se razvnel za stvari, ki so bile daleč od naju? So res tiste svetle oči, ki so se v otroških letih napile lepote morja, v dekliških bi-strine zelene Soče, v poznejših pa vriskajočih haloških gričev?" "Metod, vzemi svoje stvari ln pojdi, da ne bo prepozno!" (Dal)« prihodnjič.) (Nadaljevanje) - "Vidite, ko gre življenje h kraju, so fizične potrebe zelo majhne, duševne pa ogromne. Želim si samo eno: da bi bil v našem vinogradu v Halozah, ki zdaj diši po zorečem grozdju. Videl bi rad svoje ljudi in jim govoril o lepoti in bogastvu naše zemlje, jih bodril k odporu in navduševal za borbo, če že sam ne morem nositi puške. Oh, zdi se mi, da mi bodo želje raz-gnale preozke prsi!" V Petrovih očeh se je pokazal čuden, nenavaden sijaj. Zdaj sem bil tudi jaz prepričan, da je na koncu. Pripovedoval sem mu o naših krajih in ljudeh, o bodočnosti našega naroda in naše zemlje. Spet sem govoril kakor s prijateljem. i Ob slovesu mi je zadržal roko. "Ali si že prebral pismo?" "Ne. Samo v skrajni sili ga bom odprl." "Odpri ga ln preberi čimprej! Prosim!" "Z veseljem, če tako želiš!" Zmeden sem se poslovil. Se tisti večer sem ga odprl. V njem je bil šop drobno popisanih belih listov. S posebnim zanimanjem sem se sklonil nadnje. V Srbiji, 10. maja 1943. Predraga Alenka, ne vem, koliko strani bo imelo tole pismo, ki ga začenjam pisati prav ob dveletnlcl najinega slovesa. Mogoče bo obsegalo le dve, tri strani, mogoče tudi dvajset. Njegov obseg ni odvisen od tega, koliko ti imam povedati, marveč- od tega, koliko ti bom mogel povedati. Če bo pismo kratko, ml boš lahko samo očjtala, čemu se nisem lotil pisanja prej. Da se ti opravičim takoj v začetku: že nekajkrat sem poizkušal začeti, toda doslej je bilo moje življenje preveč raztrgano, da bi se mogel zbrati. Zdaj ae Je umirilo, zato sem vzel pero v roke ln bom nehal, ko mi bo padlo samo iz rok. Ali se še spominjaš onega dne pred dvema letoma? Jaz ga imam še živo pred očmi. . Kako je že bilo tisti čas pri nas doma? Najprej so črni železni tanki prekrižali naše mirne doline, svetle griče in ponosne planine, potem so vojaki s kamnom v prsih namesto srca in politiki z dušo najbrutalnejšega mesarja razkosali našo zemljo, da je krvavela podolgem ln počez In naš narod? Mnogi so se borili še potem, ko so že videli, da so izdani in prevarani; drugI so orožje vrgli sicer stran, a krepko so stisnili pesti in se zakleli, da bo prišel dan maščevanja, tretji so samo zmedeni, začudeni gledali, kaj se dogaja okoli njih, četrti pa so s srečnim nasmehom šli sovražniku nasproti, mu metali cvetja na pot in klicali: "Slava osvoboditelju!" Gorje za nas, da število teh poslednjih ni bilo najmanjše. Zame trikrat gorje, ker je bilo prav v naših krajih njih število strahotno visoko. Kaj sem počel jaz v tem času, ti Je znano: ko so mi Iztrgali puško iz rok in me strpali kot Yugoslsv Consulste Genersl 118 West Randolph Street Chlcago 2. Illinois Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem je ziku. Zgodbe o razbojnikih in sodnikih * Ciril Kosmsč "PROSVETA" 8857 8. LAWHDALE AVL Chicago 23, 111---------------------------------- Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem. V slučaju« da Je od strani upravnlitva kakšna pometa, nas tskoj obvestite, da se Uta popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU SOt Za Zdruš. drftave la Kanado 8848 Za Chteafo In eketlee Ja—8848 1 tednik In.----------------- 8.80 l tednik In.-----848 1 tednika ln.______ 840 8 tednika In.--7.10 3 tednike la__________4.40 S tednike ln.....-----840 4 tednike in._______..... 840 4 tednike ta.--------4.T0 Za Evrope Je —..................41140 I spol nI te spodnji ktftoa. prtlešlte potrebne vsote denarja aM Moaer Order e pUmu In si naročite Prosveto. Ust ki Je vaša lastnine. Prišteti se sme le ono ¿lana ls drušlaa. ki to dovolijo In M Uve aH atanujejo na enem ln latem anatom V nobenem slučaja ae veš ko« 8 todalkov Pojasaltoi-—Vselej kskor hitro kstorl teh ČUnov. Id so prišteti, preneha biti član SNPJ. ali če se preeeli proč od družina in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral Usti član is dotične druiine, ki Je tako skupno naročena n# dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Proeveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo znižati datum za te vsoto naročniku sli pa ustaviti dnevnik. PROSVETA. SNPJ. 2S57 S. Lawadato Ava, Chlcago 88. Illlaato Prtlotoae pošiljam naročnino sa Ust Procveto vaeto S- Pa so prišli tudi zs viničsrje boljši časi. Tudi Korenova sta jih dočakala ln Marička. ki je zdaj stara štiri leta. Viničarji si> dobili »emljo in trtje v svojo Isst in ne tlačsnijo več Grsdi-jo se tovsrne in dels in kruhs je povsod dovolj, Koren je spoznal. ds je v tovarni boljši zaslužek. da delavec leple živi Tovarna usnja na Vrhniki je iskala delavce Koren je razmišljal in tuhtal v »efci Dolgo se ni mogel odločiti. Nekoč zve- France Najvtrt. tesar li Maribora