Dr. Fr. Sušnik: Družina Šumanova. (Za tiste, ki bodo žalostni o božiču.) so ta 8V. večer skupaj. TjtAo je Božič največji druž. praznik. Tem bolj žalo-.bna sta oče in mati, ki jim je 9inrt ugrabila dobre, pridne otroke; zaman se bosta ozirala ta vočer na vrata; nihce jih ne bo odprl; nikogar ne bo; sama bosta ob božičnenn drevesu; le Rpomki na grobove otrok bo žaloetno vasoval. Koliko bo taikih mater, zapuščenih po bajtah in vasehl In tisti, ki bodo hodili po mestu in gledali božioni sijaj na oknih, me bodo videli v akrite soLze jnarsikake lepe palače, kje»r sredi razkošja v svili in udobju pravtako žaluje kaka mati v samoti za mrtvimi otroki. Zato je prav, 6e se spomrnmo v tej blaženi noci tudi teh otožno osamljenLh. Šumanovo družino je Bog poeebno blagoslavil. Iz preproste kmetske hiše v SlovenSkih goricah (na Krempergu) je vzrastlo znamenito drevo Šumanov. Eden njihovih je postal profesor in pisatelj, celo deželni šolski nadzornik v Ljubljani in dvorni svetnik; takih časti v bivši Avstriji zaveden Slovenec ni zlahka dosegel — Šuman jih je. Še višje casti je dosegel Šumanov sin Janko. Ko je postal doktor prava, je šel v državno službo v Celovec. Tam se je oženil z odlično in izobraženo gospodično, hčearko dvornega svetnika Gobanca. V Celovcu sta &e mlademu Šumanu rodila prva otroka: Ivo Ln Marica. Kmalu pa so ga preslavili iz Celovca na Dunaj v ministrstvo za trgovino, kjer je postal sekcijski svetnik. Tam se mu je rodil sin Pavle. Neizrekljivo srecna je bila družina. Otroci so bili čudovito nadarjeni, da so se kar igraje učili. Fanta sta obiskovala najodličnejšo dunajsko gimnazijo, kamor so hodili grofovski sinovi; hčerka je študirala na katoliški dekliški gimnaziji. Mati jih je navajala h godbi, tako da so imeli vsak veoer najlepšo zabavo doma: oče je čital, mati je igraal na klavirju, Ivo na čelo, Marica in Pavle na gosli. V to srečo je udarila vojna. Šuman bi bil lahko dosegel, da mu ne bi bilo treba k vojakom; saj je imel najmogočnejše prijatelje. Toda ni hotel. »Če morajo navadni ljudje k vojakom, moTam pač jaz tudi.« Tako je rckel in morala na klavirju, Ivo na čelo, Marioa in Pavle na gosli. Dama je ostala mati in otroci. Malega Pavleta je naučil dr. Rožman, veliki prijatelj Šumanovih (sedaj profesor bogoslovja na vseucilišču v Ljubijani), da je molil vsak večer na glas za očeta na fronti. Bog je skrbel za očeta na fron.i; nič se mu ni zgodilo, čeprav so mu v nekem boju krogle preluknjale suknjo. Medtem so otroci doraščali. Ivo je že s petimi leti govoril, da hoče postati mornariški oficir. L. 1917 je napravil maturo (bilo mu je komaj 17 ]&t!) in šel v oficirsko šoIo. Hčerka Marica je z materjo delala in pomagala ranjencem po bolnišnicah. Pavle pa, ki je bil živ dečko, se je zresnil, čeprav mu je bilo šele 12—13 let; vojne strahote so mu segle globoko v dušo, da se je z vso otroško dušo potopil v Tistega, ki je večna ljubezen; takrat se mu je vrzbudilo njegovo hrepenenje: duhovnik bom . . . da boia Ljubezen oznanjeval! Ne očeta in ne fantov jim ni vzela vojna; ugrabila jim je rožico Marico, ko ji je bilo 16 Iet; griža jo je vzela. Tiha je bila žalost Šumanova v tistih dneh, ko je smrt tako bogato žela. »Rožica nam je umrla; pa da sta le še mladiki zdravi in živi — fanta naša!« Medtem je prišel na fronto že tudi Ivo kot mlad mornariški častnik. L. 1918 je pozval komandant najbolj drzne mornarje, da se }avijo prostovoljno za izredno nevarno podjetje: preko morja bi se morali skrivaj prepeljati do italijanskega obrežja in tam uniciti neke italijanske vojne naprave. Med prostovoljci je bil tudi mladi Ivo. Že bi se bilo vse skoraj*posrečilo, tedaj jih je izdal neki avstrijski mornar iz Trsta ltalijanom. Večina mornarjev je bila pobita in potopljena, druge pa so ujeli; med ujetniki je bil tudi Ivo. Kako je trpela mati doma! Mož ji je bil na italijan&ki fronti; za Iva doigo ni vedla nič in je bila prepričana, da je mrtev; Marica je bila mrtva. Le 131etni Pavle ji je ostal in ji bil tolažnik. Kadar je mati začela obupovati in ni mogla prav verjeti tolažbam: saj se bomo na onem svetu spet videli — jo je Pavle modro zavrnil: »Mama, nikar ne pravi, da tega ne moreš verovati; reci, da tega ne razumeš!« Ko je slednjič prišla Jugoslavija, sta odšla s Pavletom v Maribor; Šuman je namreč pustil visoko mesto na Dunaju in se javil naši vladi. Zdaj so prišle težkoče, ker y Beogradu taikega urada sploh imeli niso, kot ga je vodil dr. Šuman na Dunaju. Franoozi in Angleži so povedali beograjski vladi, da si mora urediti tak urad (patentni urad za zaščito industrijske svojine) in postaviti znanega strokovnjaka dr. Šumana za pTedsednika. Dr. Šumaji je šel v Beograd na svoje novo visoko mesto in je iz nic organiziral sijajen patentni urad, Id se z njim po pravici naša država ponaša pred svetom. Žena in Pavle sta oetala v Mariboru, dokler v Beogradu ne bi dobili stanovatnja. Pavle je hodil v gimnazijo; čeprav je prišel z nemške dunajske, je bil na slovenski mariDorski odličen dijak. Ko so po dveh letih dobili stanavanje v Beogradu, je prestopil Pavle na srbsko beograjsko gimnazijo in napravil v enem lctu sedmi in oami razred ter srbsko maturo; tako izredno nadarjen je bil. Medtem pa je 191e.ni oficir Ivo že dvakrat poizkusil, da bi pobegnil iz ujetništva. Dvakrat se mu je ponesrecilo, tretjič mu je uspelo. Ce bi ga bili tretjič dobili, bi bil obsojen na tri leta težke ječe. Mladi Ivo se ni ustrašil; ceprav je bil globoko v Italiji, je srečno ušel. Na sam Vidov dan leta 1919 je prišel v Maribor. Zdaj se je začelo zanj pravo življenje. Šel je v oficirsko šolo za letalce v Novisad Ln postal letalec. »Kadar sem v aeroplanti visoko v zraku«, tako je tapisail v svoj dnevnik, »ko seru kakor ptič in kakor duša, ki leti kvišku k vzorom, tedaj pada z mene ves prah im sirup sveta, grejom se v 9olncu in čutim vso ničevost človeško in vso veličino božjo. Vsi narodi zemlje častijo svojega B»ga gori v nebesih in milijoni molijo: 06e naš, ki si y nebesih . . .« Tako je ljubil Ivo rraČTie višave * božjo lj_be_iaijo. Vsi odlični Beograjčani so občudovali mladega, drsnega in idealnega Iva. Celo kralj naš ga je večkrat ob6udoval in bil poln laskave hvale zanj. Pavle bi bil &el po maturi rad v bogoslovje. Sam papeški nuncij bi ga bil rad spravil v Rim. Mati je pač trepetala, da bi zopet izgubila svoje otrake, 5e se bi raztrosili po svetu. Vso vojno je živela družina razkosana; sodaj pa. ko so se slednjič zopet sešli, bi naj Pavle odšel? Ne, ne! Materino grce je prosilo: le eno, le dve leti ostankno ie akupaj! Potem pa naj se zgodi volja božja! Pavle je šel na visoko šolo, da bi se učil za zdravnika. Le do prvega izpita naj bi ostal, potem — če hoče Bog! — naj bi šel v bogoslovje. Težko se je vdal Pavle, ali ker je mater tako ljubil, ji je napravil veselje in je ostal »e dalje pri njej. Postal je pravi apostol med visokošolci. Ni mogoče na kratko povedati, kaj je pomenil ta svetniški mladenič za katoličane in Slovence v srbskem Beogradu. Z vzgledom storil Pavle več za zbližanje med katoliško in pravosiavno Cerilcvijo in med Slovenci in Srbi — kot mnoge debele knjige in več kot vsi tisoči raznih kričacev. Dva fanta sta rastla Šumanovim, da jih je zanju zavidal Beograd. Oba sta koprnela v višave: Ivo, ki je hitel z aerop-anom k solncu in Bogu; Pavle, ki je razpenjal peruti svetniške duše. Kogar pa Bog Ijubi, nanj pošilja težke izkušnje. Tako je prišlo strašno leto 1926. Poleti je bila velika slavnos. naših zraonih letalcev v Novem Sadu. Tudi Ivov praznik je to bil. Mati je sicer vsakokrat trepetala zanj, kadar je vedela, da je v zraku. Sin ji je mnoge svoje polete skrival, ker je vedel za njeno plaho srce. Ta dan so šli vsi Šumanovi v Novi Sad, da vidijo slavo svojega junaškega sina. Ko so deset- in desettisoči gledali v nebo, koder je plul Ivov aeroplan, je namah vse prebledelo: Ivov aparat se je začel premctavati, iz silr ne višinc je v blazni hitrici strrnoglavU v Donavo. Slavnost so prekinili, na Donavi pa so našli le razbit aeroplan. Šele šest dni pozneje je dala voda Ivovo truplo. Kaj je cutila mati tisti dan v Novem Sadu! In kaj je čutil brat! Veseli so šli tja — brez Iva so se vračali. Kakor kralja so pokopali Iva v Beogradu. Od najrevnejšega Beograjčana pa gor do ministrov in do samega kralja Aleiksandra so vsi žalovali; kralj je poslal venec na grob in pismo sožalja nesrečnim staršera. Tako se je krhalo drevo Šumanovih; kamor je hrepenel, tja je Ivo poletel: k večnemu Solncu v neskončne višavel Le Pavle jim je še ostal. Ko je videl obupne starše, je spoznal svoj poklic: odslej je hotel živeti le za tolažbo in veselje njiin. Sama mati piše: »Tako neizmerno dober je bil, da bi bil svoje roke položll pod raoje noge, da se ne bi kam udaiila ali pa kje zbodla! Kdor ga je videl tisti teden, se ni niogel načuditi: ali je sploh mogoče, da ima človek toliko ljubezni v sebi! Za nič se ni brigal kot za starše, za Boga in za knjige. Tiste počitnice so šli v samotno Logarsko dolino, da v planinah pozabijo na nesrečo. Pavle je bodil vsak dan v solčavsko cerkev in k sv. obhajilu. Ostali čas je bil pri materi in očetu. Že bi se morda bila aacelila ra_aa, ko je prišel §e zadnji, pretežki udarec. Pavie je šel orez planine v Železno Kaplo, kjer ima mati sorodnike. Popoldne se je vračal pod Mrzlo goro. Tisti večer pa so bile planine tako nebeškolepe, da ga je neka čudna, nadnaravna sila vlekla na Mrzlo goro. Bog! Tudi Pavle je koprnel po božjih višavah. Na vrh je prišel, v mraku je lezel navzdol proti Frisohaufovi koci. Naenkra. mu je zmanjkalo poti, padel je črez skalo in se valil jk> skalnatem žlebu. Kakšna je bila tista noč za očeta in mater, ko ®ta ga zaman čakala! Morda sta pač upala, da je ostal v Železni Kapli. Kakšni so bili tisti težki dnevi, ko so dobri Solčavani iskali po strmih grebenih solčavskili planin izgubljenega Pavleta! Dt. Rožman je prihitel iz Ljubljane. Z dr. Šumanora sta šla gor v planine. Zanetila sta ogenj in vrgla kadila, dr. Rožman pa je molil na slepo srečo tja v Mrzlo goro mrtvaške molitvc. Taikih mrtvaških molitev še ni bilo v naših planinah: le dva sta bila, duhovnik in ooe rajnega kot ministrant. Kdo se bo čudil, če je oce omahnil in padel na obraz ter 9e razjokal! Take so bile pogrebne molitve nad Pavletom, ko §e nišče ni vedel, kje je. Potem so ga našli in pokopali v Solčavi. Tedaj sta oce <lr. Šuman in dr. Rozman spoznala čuden slučaj, da sta bila pri svojih mo.itvah prav tja obrnjena, kjer je v.isel 1 avle.Videia sta ga, le da ga nista spoznala visoko v skalovju mmislila, da je tam kakšno planinsko drevesce. ^ Pavle je postal vzor slovenskega mladenica, posebno še katoliškega dijaka. »Bogoljub« je že pisal o njem in o niegovi čistosti in svetosti. . Tam v Solčavi počiva; Ivo v Beogradu, Manca na Dunaju. Ali ni to neizmerna žalost za starše? V krasni palaci »Bristol« v Beogradu prebivata Šuman in gospa. Cez noč sta postala oba čLsto bela. Kakšen bo njun Božič, ko bo^ta zaman čakala, da se odpro virata in >ridejo otroci?! Le vera v vecni Božič, ki bo zbral vga Taztregena srca v neskončno srečni sveti večer, jima je v tolažbo. Nikoli svojib dragih rajnih tako težko ne pogrešamo, kakor o božiču. Na sveti večcr ima vsaka mati svoje otroke rada pri sebi; študent pride na poč-unice, sin in bei prideta iz mesta, iz službe, iz tovarne domov k očetu Ln matori, da