PRuviUFtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,,
Abb. postale 1 gruppo tiCDa 4*00 lir
Leto XXXVIU. Št. 124 (11.252)
TRST, torek, 15. junija 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajat* v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* jpvcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
URADNO SPOROČILO THATCHERJEVE BRITANSKEMU PARLAMENTU
Vdaja Argeatincev na Falklandskih otokih
PO SOBOTNEM ZMERNEM RAZVREDNOTENJU URE
Pred novim klestenjem socialnih izdatkov in povišanjem davkov
S tem naj bi vlada pridobila vsaj 10.000 milijard lir
RIM — Kot je bilo pričakovati, so bile prve reakcije na sobotno «ne-vihto» ob razvrednotenju francoskega franka in italijanske lire ter re-valvaciji zahodnonemške marke in holandskega florinta dokaj umerjene, saj se je menjalno razmerje med valutami, ki so združene v evrop-
razdelila med vse sloje» (pri čemer se sklicujeta na obdavčitev velikih premoženj, odpravo bančne tajnosti, zamrznitev cen). Iz opozicije pa KPI poudarja, da je sicer treba voditi strožjo gospodarsko politiko, toda ne na osnovi novega klestenja po socialnih izdatkih, ampak z odpravo
skem denarnem sistemu, obdržalo nepotrebnih stroškov, potrate in sra-
pod novimi nihanji, za katere so se dogovorili finančni ministri EGS. K temu so najbrž pripomogli tudi ta kojšnji vzporedni ukrepi, ki jih je sprejela fancoska vlada, da utrdi učinke razvrednotenja z dolgoročnejšimi ukrepi za ozdravitev gospodar stva in zajezitev inflacije, kot tudi obljube Andreatte. da bo tudi Rim pristopil k odločnejšim varčevalnim pobudam.
Potem ko je Mitterrand v nedeljo sklenil močno zmanjšati državne izdatke, zlasti na področju skrbstva, in zamrzniti plače in cene za 4 mesece, je torej včeraj prevladovalo na mednarodnih valutnih tržiščih previdno pričakovanje, tako da je frank v bistvu izgubil na vrednosti manj od določene devalvacije. Tudi italijanska lira se je razvrednotila dejansko manj od predvidenih 2,75 odstotka do drugih trdnejših valut, zlasti pa manj (samo za 1,5 odstotka) od 7 odstotkov do nemške marke. Močno pa se je okrepil tečaj dolarja, ki je včeraj dosege) nov re kord 1,359 lir. toda iz drugačnih raz logov, ki imajo korenine v ponovnem povišanju bančnih obresti v ZDA in v skrbeh zaradi krize v Libanonu.
Sedaj prevladuje v Italiji vsekakor skrb glede ukrepov, ki jih bo vlada predložila parlamentu 23. ali 24. t.m. kot nujno dopolnilo zmernemu razvrednotenju lire, še posebej pa v zvezi s potrebo, da zapolni veliko dodatno vrzel v državnem proračunu. Zakladni minister An-dreatta bo naposled pokazal jutri parlamentu račune, iz katerih zelo jasno izhaja, da je državni primanj-
Sporazum o pogodbi za tiskarje
RIM — Zastopniki založnikov in tiskarjev so dosegli včeraj sporazum o novi delovni pogodbi, ki bo veljala (če bodo osnutek, kot je verjetno, odobrile delavske skupščine) do konca leta 1984. Temeljne točke sporazuma, ki je bil dosežen po več kot 100 urah stavk, zadevajo jamstva za zaposlitev ob uvajanju nove tehnologije, skrajšanje delovnega urnika in denarne izboljšave.
Prvi del predvideva prekvalifikacije in morebitne odprave nadurnega dela ter predčasne upokojitve, drugi pa prehod (od 1. septembra dalje) na 35 tedenskih ur dela. Za prvo polletje bodo vsi uslužbenci založniških podjetij prejeli enako odškodnino 600.000 lir, od 1. julija dalje pa mesečne poviške od najmanj 50.000 do največ 210.000 lir (od najnižje do najvišje - kvalifikacije).
Zastopniki založnikov so izrazili zadovoljstvo nad uspešnim zaključkom pogajanj, češ da omogoča posodobljenje pod ietij, sindikat pa prav tako, ker zagotavlja zaščito zaposlitve. omogoča nadzorstvo nad proizvajalnim razvojem in dokazuje možnost obnovitve delovnih pogodb tudi za druge kategorije.
kljaj krepko presegel predvidenih
50.000	milijard lir. Ho neuradnih, a verodostojnih vesteh, bo dolg države dosegel kar 65.000 milijard, skupaj z javnimi ustanovami pa 69.000 milijard lil-. Spadolini, ki se bo skoraj ves teden mudil na skupščini OZN o razorožitvi, bo moral torej predložiti program, kako pridobiti
19.000	milijard, ali verjetneje vsaj
10.000	milijard lir (s pristankom na večji deficit).
Toda tu se bosta spet krešah dve zelo različni usmeritvi gospodarske politike, ki razdvajata vlado KD, PLI in nekoliko previdneje PRI bodo še naprej po vsem videzu zagovarjale zaostritev recesijske politike, nadaljnje močno klestenje po socialnih storitvah (zdravstvu, skrbstvu, javnih prevozih itd.) in občutno višanje posrednih davkov (ki najbolj prizadevajo, delovne sloje), v vladi takim ukrepom odločno nasprotujeta PSI in PSD1, ki ugotavljata, da ni mogoče avtomatično prenašati v Italijo francoskih odločitev, saj je »pariška vlada žrtev pravično po-
motnih davčnih utaj (ki jih na finančnem ministrstvu ocenjujejo na
30.000	milijard lir).
Dravinjska doklada še na dnevnem redu
RIM — Predsednik Confindustrie Merloni bo danes obrazložil predsedniškemu odboru Državnega sveta za gospodarstvo in delo predlog organizacije zasebnih industrijcev glede preustroja draginjske doklade. Na sestanku, ki ga bo vodil predsednik Storti. bodo prisotni tu
di zastopniki sindikatov (Lama. Benvenuto in Romei), obrtnikov, trgovcev in kmetov, ki bodo morali odločiti, ali poverijo posebni komi siji proučitev predloga. Medtem je včeraj, dva tedna do Merlonijevem preklicu sporazuma o draginjski dokladi iz leta 1975, pooblaščeni upra vitelj Fiata Romiti izrazil na skup ščini industrijcev iz Vicenze popolno soglasje s stališči Confindustrie
CGIL-CML
o dogodkih v Libanonu
RIM — Solidarnost s palestinskim in libanonskim ljudstvom, italijansko priznanje PLO, pobude italijanske vlade za globalna poganjanja o Bližnjem vzhodu in obsodba ameriškega veta na resolucijo varnostnega sveta o Libanonu. To so zahteve, ki jih je enotna federacija CGIL - CISL - UIL spre jela po sestanku s predsednikom PLO v Rimu Hamadom.
«Britanske čete so vkorakale v Port Stanley brez prelivanja krvi» - Argentinska vojaška hunta zaseda
LONDON, BUENOS AIRES, PORT STANLEY — Britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher je sinoči v parlamentu sporočila, da so Argentinci dvignili belo zastavo v Port Stanleyu in da so britanske čete brez prelivanja krvi vkorakale v mesto. Thatcherjeva je dodala, da so v teku pogajanja o vdaji in da le-ta zadevajo celotno otočje in ne samo Vzhodni o-tok, na katerem se je izkrcala britanska «task force*.
Vest so posredno potrdili v Buenos Airesu, kjer so sporočili, da sta se na Falklandskih otokih sestala poveljnika britanskih in argentinskih čet Moore in Menendez, ter da sta na sestanku dosegla premirje. Menendez je nato baje odpotoval v Buenos Aires, kjer se je malo pred polnočjo sestala vojaška hunta, da prouči stanje. Vsekakor so argentinski uradni krogi vseskozi zatrjevali, da je do srečanja med obema poveljnikoma prišlo, ne da hi se Argentinci odpovedali vojaškim častem.
Ob zelo skopih agencijskih vesteh je izredno težko ugotoviti, kaj se je v Port Stanleyu res zgodilo. Vsekakor je gotovo, da je bil včerajšnji ponoven britanski prodor nadvse uspešen, saj so Britanci zasedli vse ključne pozicije v okolici glavnega mesta Falklandskih otokov. Tedaj je bilo povsem jasno, da bo angleška zmaga neizbežna. Tako so Argentinci najprej pristali na predlog mednarodnega rdečega križa in premestili vse civilno prebivalstvo tega mesteca (skupno kakih 600 o-seb v dve poslopji, stolnico in žu-Nasmejana Margaret Thatcher panstvo, ki sta menda edini zidani
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimulimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitriiniiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiifiiiiiniiiiiiiimiiiiii
ZAČENJA SE NAJHUJŠE OBDOBJE ZA PALESTINSKO LJUDSTVO
Bejrut dokončno obkoljen Izrael pa vsiljuje svoj mir
BEJRUT — Obroč okoli Bejruta sc je dakončno strnil. Izraelska vojska je po štirih dneh srditih spopadov in kljub premirju zavzela bejrutsko mednarodno letališče, presekala avtocesto Bejiut - Damask in brez bojev ob tihi podpori Gemajelove falange zavzela vse ključne postojanke na vzpetinah, ki nadzorujejo muslimanski del Bejruta, Tanki z Davidovo zvezdo so prodrli tudi v upravno četrt Baabda in obkrožajo predsedniško palačo.
V Libanonu sc sedaj začenja poslednje dejanje tako imenovane o-
peracijc «za mir v Galileji)) kot so Izraelci cinično imenovali svojo a-gresijo. Kakšni so njihovi nameni je bilo včeraj jasno v Sajdi, kjer se 500 palestinskih borcev še vedno žilavo upira številčno in tehnološko močnejšemu sovražniku, saj je izraelska vojska pozivala Palestince, naj se predajo, da si rešijo življe-lje. Po vsem sodeč pa jim bi to le s težavo uspelo v Bejrutu, kjer bi se morali od ulice do ulice boriti za vsako stavbo, ža vsako stanovanje proti braniteljem, ki nimajo več
česa izgubiti, ki bodo svoja življenja drago prodali.
Beginova vlada se torej po voja ških uspehih zadnjih dni in ur nahaja sedaj v pat poziciji. Libanonu bi hotela vsiliti svoj mir, preden bi bilo prepozno. Sovjetska zveza je namreč včeraj jasno povedala, da ne bo dopustila genocida palestinskega ljudstva, da stoji ob strani Arabcev «ne samo v besedah temveč tudi v dejanjih*. Moskva je odločno zahtevala izraelski umik in opomnila, da se Bližnji vzhod nahaja nedaleč od sovjetskih meja in
NAJPOMEMBNEJŠI SKESANI BRIGADiST
Izpoved Patrizia Pecija
Prikaz notranjega boja ob sklepu, da bo sodeloval s pravico
RIM — Nekaj manj kot eno uro je na procesu Moro trajalo včerajšnje zaslišanje najpomembnejšega skesanega brigadista Patrizia Pe cija. V že tem kratkem zaslišanju pa je bilo vsakomur jasno, da je pred sodniki človek, ki je z bratovo smrtjo in z neprestanim strahom pred maščevanjem rdečih brigad, težko plačal in plačuje svoje sode lovanje s pravico. Iz tega zornega kota je Peci izpadel kot najzanesljivejši skesanec ki ne baranta svojega sodelovanja, ki ne išče drugih ciljev, temveč hoče pomagati ne samo sodstvu temveč vsej Italijan ski družbi, da bi bolje razumela, kako in zakaj je prišlo do pojava terorizma.
Bolj kot način in motivacije njegovega vstopa v rdeče brigade pa je bila včerajšnja Peci,jeva izpoved občutena, ko je navedel svoj notranji boj ob spoznanju, da bo mo ral bivše tovariše izdajati, saj bo le tako prekinil neskončno verigo nesmiselnih umorov. Omenil je tudi, da so bili prvi skesanci navse zadnje tisti voditelji iz vrst Lotte continue. ki so s svojo ideološko propagando na stotine mladih pahnili v vrtinec oboroženega boja, ki so jih po ščuvanju pustili na ce dilu.
Peci je spregovoril tudi o vpra šanju tiska in informiranosti obo roženega boja. Navedel je, kako so razmišljali o ustanovitvi glasila rdečih brigad, kako je spodletel prvi poskus in kako so mesec dni pred njegovo aretacijo ponovno poskusili uresničiti to zamisel. Včeraj je le na kratko spregovoril o reviji ^Metropoli*, na katero - se bo • bržkone danes povrnil, saj so včeraj proces odložili, da bi omogočili skupščino odvetniške zbornice, ki je'razpravljala o aretaciji pod obtožbo sodelo
vanja z rdečimi brigadami odvetnice Giovanne Lombardi.
VARŠAVA — Tiskovna agencija PAP je sporočila, da so ob priloe nosti neredov v Wroclawu in Novi Huti aretirali 238 oseb Številni policijski n zasebni avtomobili so bili poškodovani, demonstranti pa so napadli eno policijsko postajo. Ranjenih je bilo 23 policijskih a-gentov od katerih 6 zelo hudo.
da bi vsak nadaljnji zaplet prizadel sovjetske interese. V okrepitev svojega opomina je Moskva že ukazala delu svojega sredozemskega biodov-ja, da zapluje bliže k libanonskim obalam.
Po ameriških zagotovilih, da je SZ «spodbudno previdna* in da se ne namerava tesneje vplesti v zaplet, je včerajšnja sovjetska izjava vnesla nove sence v že dovolj mračno libanonsko krizo. Moskva je bržkone dala vedeti, da ne bo mirno pristala na ameriško izraelske naklepe, ki imajo za cilj likvidacijo PLO, ustanovitev prozahodne oblasti v Libanonu in namestitev mul tinacionalnih sil v pasu 40 kilometrov severno od izraelsko - libanonske meje.
Kaže pa, da so Izraelci in Američani Sovjetsko zvezo v marsičem prehiteli. Včeraj je PLO zaprosila Egipt za posredovanje pri premirju. Libanonska vlada je včeraj odstopila, predsedni’. Sarkis pa je imenoval «svet nacionalne rešitve*, v ka teri so zastopane vse politične in verske grupacije kot v »starih časih*. Po vsem sodeč so Izraelci ped-,prli ta sklep, saj so baje kar sami pripeljali v predsedniško palačo voditelja libanonskih progresističnih sil Džumblata, ki so ga zajeli v južnem Libanonu. Odkrito se že govori, da bodo v Libanonu razpisali referendum. na katerem se bodo Libanonci odločili, če hoče;o še v svoji državi Sirce in Palestince.
O dokončni rešitvi palestinskega vprašanja pa zgovorno priča tudi vest, da v zadnjih urali vodi vojaške operacije in podtalno politično spletkarjenje v Bejrutu kar izraelski obrambni minister Šaron, ki se že sestaja z raznimi libanonskimi voditelji. Za Palestince se začenjajo
sedaj najhujši dnevi v njihovi zgodovini. Potok izraelske agresije je marsikomu odprl oči, da se lahko zanese samo na lastne sile, da so neomajni prijatelji vse prej koc zanesljivi. Bodri jih samo spoznanje, da ves svet obsoja izraelsko agresijo, da sta Tel Aviv in Washington osamljena. Francija je včeraj ob o-bisku izraelskega zunanjega ministra šamirja svečano izjavila, da zahteva izraelski umik. V Washington je odpotoval egiptovski minister Ka-mal Hasan Ali, ki je Haigu jasno povedal, da se mora Izrael umakniti.
Medtem pa posebni Reaganov odposlanec za Bližnji vzhod Habib na-nadaljuje svojo posredniško misijo. Včeraj je v Damasku Asadu posredoval izraelske pogoje, sinoči pa se je v Bejrutu že sestal s predsednikom Sarkisom.
poslopji v mestu (ostale hiše so lesene) in torej odporni tudi proti morebitnim požarom. Takoj na to pa so Argentinci začeli v Buenos Airesu objavljati vesti, da »kljub izrednemu odporu argentinske vojske* Britanci prodirajo proti mestu. Šlo je dejansko za priznanje poraza in od tod verjetno pobuda za sestanek med generaloma Menende-zom in Moorom, ki je, po vsej verjetnosti. postavil argentinskemu kolegu pogoje za časten umik z otokov. Povsem jasno je bilo, da Britanci sedaj ne morejo sprejeti drugačnih rešitev. To so tudi sami potrdili, ko so včeraj zavrnili zadnji Galtierijev predlog. Argentinski predsednik je namreč v pismu papežu Janezu Pavlu II. ponudil premirje z obojestranskim umikom z otokov, ki bi tako ostali nekakšna demilitarizirana cona. Iz Londona pa je prišel odgovor, da je sedaj za take predloge prepozno.
Kot zanimivost naj še povemo, da je vest o argentinski vdaji Drvi objavil glasnik obrambnega ministra ZDA, skoraj uro pred sporočilom Thatcherjeve.
Sodni pozivi zaradi umora Maria Amala
BOLOGNA — Bolonjsko državno pravništvo je poslalo osem sodnih pozivov zaradi umora namestnika rimskega državnega pravnika Maria Amata, ki so ga leta 1980 ubili pripadniki NAR v Rimu.
Poleg domnevnih neofašističnih morilcev bodo vpleteni na procesu razni rimski odvetniki in bivši rimski pravnik Giovanni De Matteo.
Za bankirjem Calvijcm še nobene sledi
RIM — Zagonetno izginotje bankirja Roberta Calvija, za katerim se je zabrisala vsaka sled od četrtka zvečer, vzbuja možno vznemirjenje in zaskrbljenost v poslovnih in političnih krogih. Sodni in policijski organi nadaljujejo preiskavo o okoliščinah, o domnevnih telefonskih pogovorih Calvija s so delavci in sorodniki in so zaostrili nadzorstvo zlasti na letališčih in mejnih prehodih, ne jemljejo pa resno telefonskega sporočila, da bi ga ugrabi'a neka stranska skupina rdečih brigad.
Dogodek pa je že imel hude po sledice finančnega značaja, saj je padla vrednost delnic vseh družb, ki so povezane z zavodom «Banco Ambrosiano*, za 15 odstotkov, tako da je državna banka odredila inšpekcijo, nastopili so pa tudi nad
«Mundial» odprl vrata
Največja letošnja športna prireditev, «španski mundiah, se je v nedeljo začela z otvoritveno svečanostjo in s prvo tekmo med Argentino in Belgijo.
Že prvi dan «mundiala» je pokazal. da je zanimanje za to športno prireditev izredno. Računajo namreč, da je v nedeljo po vsem svetu sledilo otvoritvenemu srečanju skoraj dve milijardi ljudi. «Španska mrzlica» pa je včeraj še narasla. Če je bilo namreč uvodno srečanje med Argentino in Belgijo nekoliko pod pri-
čakovanjem (to pa izključno po rkrivdi» svetovnih prvaJcov) in če je bila tekma med Italijo in Poljsko (na sliki Boniek in Cabrini) zelo slaba, pa so ljubitelji nogometa gotovo prišli na svoj račun sinoči, ko sta Brazilija in Sovjetska zveza prikazali zares vrhunski nogomet in izredno sporno iaro. Zmagali so sicer Brazilci. Sovjeti pa so v tem srečanju dokazali da bodo na tem SP igra li pomembno vlogo.
(O vsem dogajanju na »ntundio-lu» poročamo na peti strani.)
uiliiiliiilitiHtiiiitittiiiiiiiiiiiMMiiMiiiiiiiiinaianfiiiHiifiiiiiifitiiiitiiiHiitiiHiiimiiiiiiiiuiiMiiiimiiiliuitMI
ZASEDANJE REPUBLIŠKEGA KOMITEJA ZA
MEDNARODNO SODELOVANJE SR SLOVENIJE
V Ljubljani soglasje za «mikro lokacijo* osimske proste cone
LJUBLJANA — Republiški komite za mednarodno sodelovanje Slovenije je obravnaval predlog za mikrolokacijo prosto industrijske cone. Dal je soglasje, da za ožje območje cone odkupijo in uredijo 381 hektarov površine v obmejnem pasu sežanske občine. Ojane komiteja je s sporočilom jugoslovanske delegacije o določanju mikrolokacije seznnnil predsednik delegacije Boris Mikoš. Po njegovih besedah predlog, ki temelji na določilih o-simskih sporazumov in ga je potrdilo /e predsedstvo skupščine občine Sežana, omogoča postopno grad-
zomiki službe za kontrolo nad bor- njo cone in sočasnost izvedbe del
zami. Več političnih skupin je tudi vložilo parlamentarne interpelacije
na jugoslovanski in italijanski strani. Pri tem bodo posebno pozornost
IIMimilKtMIIIIIIIIIIIOllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllUlMliMMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlIlliiMliiiliilJlIlllKlMI
Dimitrievski ob kongresu ZZB NOV Jugoslavije
BEOGRAD — Predsednik ZZB NOV Jugoslavije Mito Dimitrievski je dal ob IX. kongresu borčevske organizacije, ki bo 19. in 20. junija v Beogradu, intervju za Tanjug in časnik 4. julij. Objavljamo nekatere poudarke:
Težko je pričakovati, da bo boj za gospodarsko stabilizacijo uspešno potekal, oziroma, da ga bomo dobili, če ne bo temeljil na najširši družbeni podlagi. Zato so nesprejemljive razlage, ki jih je v zadnjih letih večkrat slišati o nacionalnih ekonomijah, nacionalni suvereno sti. nacionalnih interesih, ki ne temeljijo na dosežkih narodnoosvobodilnega boja in ki ne izhajajo iz delavskega razreda, kot nosilca resničnih nacionalnih interesov. Ena izmed posledic takega pri stopa je nedosledna ograditev socialističnih nacionalnih interesov od različnih nacionalizmov. Borci so do takih stališč posebej občutljivi in glasno izražajo svoje nestrinjanje. Cim začutijo, da nekaj ni skupnega za vso državo, se takoj oglasijo in dejstvo je, da imajo lahko veliko vlogo pri odpravljanju nesoglasij.
Nedavno sem dobil nekega časnika vprašanje, zakaj mi reagiramo, zakaj ne pojasnjujemo Golega otoka, zakaj se o tem ne učijo v šoli. zakaj se o brionskem plenumu ne učijo v šoli pri zgodovini. Odgovoril sem. da se tega tudi ni mogoče učiti pri zgodovini, ker je tp sodobnost, vendar to ne pomeni, da je ne bi smeli razlagati. Odkrito je treba spregovoriti, vendar argumenti ano o vseh vpra šanjih. ne pa tako, kot so nekatera vprašanja začeli nekateri sprožati. (dd)
miiiiiiiiiiiiiiiiMMniiiimiiiiiiiiiiiHUlimiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiniiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimtuiiiiiiiiiiimiiR
DANES SPADOLINI NA GOVORNIŠKEM ODRU SKUPŠČINE OZN
POSREDNIŠKA VLOGA ITALIJE
Srečanja z De Cuellarom in Schmidtom • Danes pogovor z Gromikom
NEW YORK — Ministrski pred sednik Giovanni Spadolini je v Nevv Yorku, kjer se udeležuje drugega posebnega zasedanja generalne skup ščine OZN. Med drugimi ga spremlja zunanji minister Emilio Colombo.
Včeraj je predsednik Spadolini po slušal zahodnonemškega kanclerja Schmidta s katerim se je naknadno sestal ter se razgovarjal o perečih vprašanjih mednarodne politike in medsebojnih odnosih med prizadetima državama.
Še prej pa bi omenili, da se je Spadolini sestal z generalnim tajnikom OZN Perezom De Cuellarom s katerim se je pogovarjal o najbolj perečih vprašanjih tega trenutka, se pravi o krizi na Bližnjem vzhodu (izraelski vdor v Libanon) in o vojni na Falklandskem otočju («Is!as Malvinas*). Glede vdora izraelskih sil v Libanon je Spadolini poudaril italijansko stališče o nujnosti umika izraelskih sil iz Libanona ter je izrazil pripravljenost Italije, da nudi vsem žrtvam vojne vso svojo pomoč (v ta namen bo vojna ladja «Caorle» skušala evakuirati z ogroženega področja tudi osebe drugih narodnosti).
Glede falklandske krize je De Cuel lar menil, da ima Italija vse mož nosti, da nudi svoje posredovanje, saj je na eni strani zaveznica Velike Britanije, na drugi strani pa je tesno povezana z Argentino (latinska kultura, italijanski izseljenci v Argentini itd.).
De Cuellar in Spadolini pa sta se seveda predvsem pogovarjala o specifični temi sedanVga zasedanja generalne skupščine OZN. to .jo o razorožitvi, V tej zveži je De Cuellar izrazji unan.ie, da bo priš'o pri a-merisko sovjetskih pogaianiih v Ženevi, ki se bodo začela 29. junija, do pomembnih premikov.
Omenili smo že prej, da se je Spa dolini sestal tudi z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom. Ta mu je v pogovoru dejal, da se je treba vztrajno borit' za mir, ker utegne najmanjša praska približati nevarnost totalne vojne.
Po današnjem svojem govoru na generalni skupščini OZN se bo Spa dolini sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Včeraj se je
srečal tudi s panamskim zunanjim ministrom Royom.
CIUDAD DE GUATEMALA - Vo jaške oblasti so sporočilc, da so neznane oborožene skupine ubile 18 kmeto\ v pokrajini Alta Vera paz. V treh dneh je bilo ubitih v tej pokrajini 45 kmetov med spopadi med vojsko in »gverilsko vojsko revnih*.
namenili varovanja ožjega območja Sežane.
Republiški komite za mednarodna sodelovanje je obravnaval tudi poročilo republiškega zavoda za mednarodno znanstveno, tehnično, kulturno in prosvetno sodelovanje. Člani komiteja so v razpravi poudarili, da morajo biti programi mednarodnega sodelovanja tesneje kot doslej povezani z gospodarskimi programi na vseh ravneh ter s programi kulturnega sodelovanja • slovenskimi narodnostnimi skupnostmi v tujini, (jp)
Bakaric zapustil vojaško bolnišnico
ZAGREB — Podpredsednik predsedstva SFRJ in član predsedstva CK ZKJ dr. Vladimir Bakarič jo včeraj zapustil zagrebško vojaško bolnišnico, kjer so ga pred dnevi operirali. Nadaljnje okrevanje in zdravljenje bo potekalo doma. (dd)
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je v nedeljo sprejel kanadskega premiera 'Pierra Elliota Trudeaua in njegovo sodelavce. Na pogovoru je bila tudi predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc s sodelavci. Z obeh strani so ocenili, da se odnosi med državama dobro razvijajo in da dosedanje sodelovanje ustvarja široke možnosti za izpopolnitev političnih in gospodarskih odnosov med državama z različnima notranjima sistemoma in zunanjepolitičnima usmeritvama, (dd)
...........................
PO SMRTI SAUDSKEGA KRALJA HALIDA
Mubarak navezuje stike z Arabci
RIAD — V Taifu je v predvčerajšnjih zgodnjih jutranjih urah umrl kralj Halid. Saudski suveren je že več let bolehal na srčni bolezni. Dvakrat je potoval v ZDA na operacije na srcu (z letalom, ki je bilo opremljeno s pravcato bolniško kliniko). Bil je star 69 let. Takoj po Halidovi smrti je dru žinski svet monarhije Saudove Arabije proglasil (v soglasju z islamskim, verskim vrhom) za novega kralja princa Fahda Ibn Abdelaziza, polbrata po-kojhega suverena, ki pa je že dalj časa vodil z železno roko vse državne posle. Pokojnega kralja Halida so po muslimanskem običaju pokopali že predvčerajšnjim.
Medtem so začele prihajati v Riad tuje delega cije, da bi izrazile svoje sožalje ob smrti umrlega kralja ter se poklonile novemu suverenu. Med najpomembnejše dogodke na tej ravni sodi Fahdovo povabilo egiptovskemu predsedniku Mubaraku, naj pride v Riad. Mubarak je vabilo sprejel ter je že prispel s številno in pomembno delegacijo v Riad. Opazovalci sodijo, da bodo slovesnosti ob ustoliče n ju novega kralja nudile Egipčanom priložnost, da ponovno navežejo stike z arabskim svetom, ki so bili prekinjeni 1. 1979 zaradi sporazuma v Čamp Davidu. Tedaj je bil kralj Halid neizprosen do po-
kojnega predsednika Anvarja Sadata. Tudi ko j« bil ta ubit. saudski predstavniki niso prišli na žalne svečanosti.
Od tedaj se je na Bližnjem vzhodu in na področju Perzijskega zaliva marsikaj spremenilo. Ž* princ Fahd, ki je vodil državne posle v imenu Halida, je predlagal sporazum v osmih točkah za rešitev libanonskega in palestinskega vprašanja. Tedaj je izraelski premier Begin zavrnil Fahdov predlog kot predlog, ki je prihajal iz »barbarske* in »polfevdalne* države. Mnogi pa menijo, da ima Fahdov predlog še danes precejšnje možnosti, da se uresniči, saj je predstavljal po svoje odprto pot za mirnejše sožitje med narodi na Bližnjem vzhodu in v Zalivu.
Verjetno se z novim kraljem Fahdom politika Saudove Arabije ne bo v bistvu mnogo spremenila. Halid se je namreč zanimal za bistvene državniške posle, toda najraje je živel v puščavi pod šotorom, skupaj z beduinskimi poglavarji. Državne posle je opravljal Fahd. Ta bo utegnil nekoliko popustiti pri svojih načrtih za urejevanje vprašanj petrolejskega trga, tudi zaradi pritiskov spričo izraelske agresije v Libanonu.
PRIMORSKI DNEVNIK 2
TRŽAŠKI DNEVNIK
* /*F i*,. .	~.y ‘.'jtj *
-—
15. |uni|a 1982
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
V petek in soboto važen posvet CGIL o etničnih in jezikovnih manjšinah
Posvet bo odprl vrsto vprašanj, kt so vitalna za obstoj manjšin in za zaščito delavcev, ki so njih pripadniki
Včeraj je bila v tržaškem časnikarskem krožku tiskovna konferenca, ki jo je priredilo deželno vodstvo CGIL in na kateri so predstavili »Posvet o etničnih in jezikovnih manjšinah«, ki bo v petek in v soboto v hotelu Evropa ob nabrežin-ski obali.
Posvet so novinarjem predstavili generalni pomočnik glavnega deželnega tajnika Dario Varin in pomočnika glavnega deželnega tajnika Giuseppe in Silvano Milocco. Iz izvajanj omenjenih predstavnikov CG IL .je bilo jasno, da bo srečanje ve likega pomena in da bo odprlo nekatera bistvena vprašanja. Dario Varin je najprej dejal, da bodo z referati sodelovali predstavniki CGIL iz Doline Aosta, iz Tridentinskega -Južnega Poadižja in iz Furlanije -Julijske krajine. Govorili bodo torej o vprašanjih manjšin severnega področja Italije. Varin je tu poudaril, da bo pomenilo srečanje razmišljanje v vrstah sindikata o zaščiti delavcev, ki pripadajo narodnostnim manjšinam in etničnim manjšinam. Glede na našo deželo bo torej govor o Slovencih in tudi o Furlanih. Govornik je nato obrazložil, zakaj je naloga sindikalnega gibanja tudi ta, da obravnava problem jezikovnih in etničnih manjšin. Poudaril je da CGIL gleda na družbena dogajanja v njihovem kompleksu in se zato ne zavzema le za mezde, ampak postavlja v ospredje tudi drugačne probleme, ki pa so med sabo povezani: eno izmed teh vprašanj je prav problem manjšin. Varin je nato dejal, da se bo srečanje odvijalo v ternut-ku velikega sindikalnega boja. ki bo privedel do splošne stavke, ki bo 25. t.m. Problem etničnih manjšin pa je sestavni del delavskega gibanja, saj, ko govorimo o manjšinah, govorimo o kulturnih, ambien talnih, teritorialnih in gospodarskih vprašanjih, ki so tesno vezana z obstojem manjšin in se hkrati vklju ču.iejo v splošni delavski boj, ki ga vodijo sindikati. Govornik je nato podrobneje obrazložil program. Povedal je, da so na posvet povabili tudi predstavnike sindikatov obmejnih držav, to je Francije, dežele Bavarske, Avstrije in Slovenije. Prisotnost omenjenih predstavnikov bo lahko priložnost, da se razpravlja tudi o problemih, kot so »prehodni* delavci, tako imenovani »pendolari* in tuji delavci. Uvodni referat bo imel v petek. 18. t.m., ob 9.50 ge-
Vabilo KZ openskim in kontovelskim razlaščencem
Kmečka zveza in koordinacijski odbor razlaščencev z Opčin in Kontovela priredita sestanek s prizadetimi lastniki v zvezi z razlastitvam' za izgradnjo hitre ceste. Na sestanku bo prisoten predstavnik državne ustanove ANAS iz Rima, ki je pristojna za ves postopek gradnje avtoceste med Opčinami in Prosekom.
Sestanek bo jutri, 16. junija, ob 20.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah.
Udeležijo naj se ga zagolovo prav vsi zainteresirani lastniki:	le množično in enotno
bomo upravičene zahteve poda li zares prepričljivo in učin kovito.	Tajništvo
Kmečke zveze
neralnitpomočnik vsedržavnega taj nika CGIL Agostino Marianetti. sle diii bodo referati predstavnikov sin dikata iz Doline Aoste, bocenske po krajine in Furlanije Julijske po krajine. Poskrbljeno bo za simulta no prevajanje tako. da bo lahko vsakdo govori) v materinem jeziku. Spregovorili bodo tudi evropski poslanec Gaetano Arlč in pa poslanca Jelka Gerbec in Loris Fortuna.
Popoldanske ure bodo posvečene pretežno šolskim vprašanjem, spre govorili bodo tako predstavniki avtonomnih manjšinskih sindikatov, med katerimi tudi Sindikat# sloven ske šole.
Naslednji dan, to je v soboto. 19. t.m., bo v jutranjih urah podal o-srednji referat prof. Alessandro Pjz aorusso, ki bo govoril o jeziku kot mediju, ki omogoča izpostavljanje stikov med ljudmi V popoldanskih urah bo posvet zaključil konfederal ni tajnik CGIL Bruno Trentin.
Milocco in Burlo sta govorila zla sti o krajevni' problemih. Novinar je je zanimalo vprašanje delavcev, ki prihajajo iz drugih držav, pred vsem Jugoslavije v našo deželo, in ki so zaposleni »na črno*. Sindika listi so potrdili, da je verjetno teh delavcev veliko in da si sindikat prizadeva, da bi rešili tudi to vpra šanje, saj so tuji delavci večkrat brez vsake zaščite in delajo v pogojih. ki pomenijo za gospodarja tudi 50-odst. prihranek. Med zani mivimi vprašanji nai omenimo tudi problem delavcev (predvsem v Tr stu), ki morajo znati več jezikov, za to pa ne dobijo nobene doklade. Dario Varin je poodatil. da je tudi to odprt problem, ki sovpada s sploš no pogodbeno problematiko. Dodal pa je, da je potrebno spremeniti tudi stanje v italijanskih šolah in omogočiti učencem, ki to hočejo, da .»poznajo slovensko kulturo in jezik. •Sindikalisti so tu omenili tudi tr zaško atmosfero in lažne informacij je o »bilingvizmu* in dejali, da želi posvet prispevati k boljši klimi v Trstu; za to pa se je treba proble-
mov lotiti temeljito in na široki o-snovi.
Na tiskovni konferenci so prišli do izraza še drugi problemi, kot na pri mer vračanje izseljencev v Furlanijo in pa protislovja, kot je to, da beležijo poleg brezposelnosti, pomanjkanje delavne sile, predvsem v gradbeništvu, kjer večkrat zaseda jo prazna delovna mesta delavci »na črno*.
Skratka, posvet o etničnih in jezi kovnih manjšinah bo odprl izredno problematiko, ki je povezana tudi / eksistenčnimi vprašanji. Jasen primer .je, da je izseljeništvo v Furla niji prizadelo predvsem Furlane in Slovence in ošibilo tamkajšnji skup nosti
Poglobitev teh problemov je to rej tudi naloga sindikata, kot je v uvodnih besedah povedal Varin. saj obstoj manjšin še zdaleč ni vezan zgolj na jezik in na kulturne tra dicije.
Danes redna seja deželnega sveta
Danes ob 9.30 se bo sestal deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki ima na dnevnem redu poleg vprašanj in interpelacij, tudi razpravo o zakonskem osnutku, ki neposredno zadeva razvoj deželnega obrtništva. Med običajnimi interpelacijami svetovalcev in odgovori pristojnih odbornikov, bi morala danes priti na vrsto tudi debata o znanih dogodkih z dvojezičnimi napisi na Goriškem.
• Tržaški seizmološki inštitut je v nedeljo zabeležil potresni sunek treh in pol stopinj po Mercallijevi leštvici. Epicenter potresa je bil pri hribu Plauris v Furlaniji, nedaleč od vasi Moggio Udinese.
OB DANAŠNJEM ODPRTJU CENTRA ZA INFORMATIKO
Zahteve vzhodnokraških vasi v zvezi s Centrom za raziskave
V bivšem taborišču za tuje begunce pri Padričah, ki ga bodo uporabili za potrebe centra za znanstvene in tehnološke raziskave, bodo danes ob 11.30 slovesno predali njegovemu namenu raziskovalni center software za informatiko.
Današnja slovesnost je prav gotovo pomemben mejnik na poti uresničevanja raziskovalnega centra, ki naj bi po načrtih zasedel ozemlje nad Trbiško cesto med Bani in Padričami. Ob njem pa si še enkrat zastavljamo vprašanje, kakšna bo usoda naše zemlje in do kakšne mere bodo upoštevane tolikokrat izrečene zahteve krajevnega prebivalstva in organizacij. Vse kaže, da se stvari premikajo, kar zadeva realizacijo centra, a se nasprotno ne premikajo v zadostni meri, kar zadeva upoštevanje naših ljudi in njihovih zahtev.
O tem zgovorno priča letak, ki ga je po skupnem sestanku izdal včeraj Koordinacijski odbor vzhodnokraških vasi in v katerem se sicer odziva vabilu konzorcija Centra za udeležbo na današnji slovesnosti, istočasno pa ugotavlja, da vodstvo konzorcija še ni upoštevalo zahtev, ki jih je koordinacijski odbor predložil v pismih 20. januarja in 18. februarja letos. V letaku je nadalje rečeno, da je vodstvo konzorcija sklenilo le to, da izloči 20 tisoč kvadratnih metrov zemljišča pri Banih iz svojih načrtov, kar je le kapljica v morju na 1.800.000 kv. metrov, kolikor je predvidenih za Center. Koordinacijski odbor se pritožuje tudi nad dejstvom, da so bili nastavljeni vsi smerokazi samo v italijanščini in da ni prišlo dc ustanovitve zahtevane posebne komisije. Konzorcij skratka ne kaže posebne naklonjenosti za sodelovanje s krajevnimi organizacijami. Letak se zaključuje z odločno zahtevo, da želi biti vzhodnokraško prebivalstvo enakovreden in soodgovoren partner pri nadaljnjem odločanju in da hoče zadovoljive protivrednosti in jasna jamstva.
UCENCEM IN DIJAKOM SE ODPIRAJO POČITNICE
Z objavo učnih uspehov zaključek šolskega leta
Na osnovnih in nižjih srednjih šolah vrsta šolskih prireditev in razstav, na višjih tradicionalne c valete»
Za učence in dijake naših šol vseh vrst in stopenj se bodo danes še zadnjič v tem šolskem letu odprla šolska vrata, nakar se bodo zanje začele več ali manj zaslužene poletne počitnice.
Na večini naših šol bo to zadnji šolski dan zgolj gola formalnost, saj so že pred dnevi končali z «red-nim* potekom pouka. Na osnovnih in nižjih srednjih šolah so se v tem času intenzivno pripravljali na tradicionalne zaključne šolske prireditve, da bi na njih prikazali staršem, kaj vse so se naučili v tem letu pouka. Na mnogih šolah so take prireditve že opravili, nekatere pa pridejo še na vrsto. Ponekod so pripravili tudi razstave izdelkov in ročnih del, ki so jih učenci izdelali v teku leta.
Na osnovnih in nižjih srednjih šolah bodo, kot je že v tradiciji, končali šolsko leto z zaključno mašo, nakar se bodo učenci in dijaki podali v šole, kjer jih bodo učenci in profesorji seznanili z učnim u-spehom. Le učence petih razredov
uiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMmiiiiiiHiiiilivtiiiiiiiiiiiHiiiMiiifiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimitiiiiitiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniHiiiiiiiiMmiiNnituiiiiiiiiHiiiiiiiiHMiiiiiiiMiiiiiiii.iniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiH
ZE VČERAJ SO SE PRIČELI NEKATERI SESTANKI
Stranke že pripravljajo predloge za pogajanja o upravljivosti Trsta
Sestale so se laične stranke, nadaljuje se razprava deželnega komiteja KPI, konec tedna bo verjetno prišel v Trst De Mita
svet odobril na seji dne 17. decembra 1981. Besedilo načrta je bilo objavljeno v Uradnem vestniku Furlanije - Julijske krajine št. 7 z dne 23. januarja 1982.
Izjava občinskega svetovalca KPI Paola Hikla
t> -
Prejšnji teden smo objavili izja ve Slovencev, ki so bili izvoljeni v pokrajinski in občinski svet. Danes
Kot smo že napovedali, se je včeraj pričel teden, ki bo pomenil za stranke obilico dela, čeprav pogajanja za sestavo novega tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora ne bodo prišla v neko ključno fazo.
Nekatere stranke še vedno ocenju jejo rezultate in pripravljajo konkretne predloge. Tako se je včeraj nadaljevala seja deželnega komite ja KPI. Člani komiteja se bodo se stali še enkrat in sicer ta teden: sestanku Lo prisostvoval tudi član vsedržavnega tajništva KPI Adal berto Minucci.
Konec tedna ali v začetku prihod njega bi moral priti v Trst tudi vsedržavni tajnik KD Ciriaco De Mita, ki bo s krajevnimi demokrščanskimi voditelji preučil politični in upravni položaj Trsta in njegove pokrajine.
Prav gotovo bo sestanek pomemben za usmeritev KD pri pogajanjih in v iskanju koalicije, ki naj zagotovi »opravljivost* Trsta.
Včeraj so se na pobudo pokrajinskega tajnika PSI Arnalda Pittonija sestali tajniki laičnih strank in sicer Berce za PSDI, Mauro za PRI in Di Meglio za PLI. Med drugim so se zmenili tudi za nov sestanek, ki se bo vršil prihodnje dni in kateremu bi morala prisostvovati ludi Slovenska skupnost. Glede včerajšnjega sestapka je Pittoni dejal, da bi morale laične stranke izdelati program in izoblikovati določene predloge, na podlagi katerih bi se avtonomno srečale z Listo za Trst, s KD in s KPI in oo ne da bi pred postavili določena zavezništva Po krajinski tajnik PSI je dodal, da bi laični pol lahko igral zelo pomembno vlogo pri pogajanjih med stran kami
V tem tednu so predvideni tudi dvostranski sestanki z Listo za Trst.
Podrobnejših vesti z vseh omen:e-nih sestankov ni bilo mogoče dobiti, saj je razumljiva previdnost strank, zato je potrebno biti previdni tudi glede predvidevanj. Stranke dajejo sicer veliko važnost programom, na podlagi katerih se morajo soočati in vežejo vprašanje zavezništev prav na programska izhodišča. Seveda pa si težko mislimo, da bi bile izbire zgoli programske, saj je v zadnjih časih imel vsak konkreten tržaški problem globoke politične im plikacije (od industrijske proste co ne, pa do luke in premogovnega po sta.iališča, da ne govorimo o slovenskem vprašanju) in pogostokrat pre komerno razburil duhove, da je strast izpodrinila treznost.
• Deželna uprava je izdala v slovenskem prevodu deželni razvojni načrt 1982	1984. ki ga je deželni
SO BELE ROKAVICE SIMBOL ČISTIH ROK?
posredujemo izjavo novoizvoljenega občinskega, svetovalca KPI Paola Hikla.
Najprej se zahvaljujem vsem vo livcem, ki so mi z glasom KPI in s preferenčnim glasom izkazali svojo naklonjenost in omogočili vstop v občinski svet, kjer se bom za vzemal za rešitev raznih proble mov delavskega razreda, predvsem pa tržaškega pristanišča. Obenem bosta moja skrb in naloga predla gati in pospeševati vse iniciative, ki bodo težile k reševanju proble mov naše manjšine.
Dejstvo, da je izid tržaških voli tev spet potrdil relativno večino Liste za Trst in njene desničarske komponente, bo v bodoče še za-oslrilf"'£fblit,iV’ni snofted okrrtif' wo blematike globalne zaščite Slovan cev v Italiji in ob tej priliki se bo izkazalo kdo resnično stoji na stra ni naše manjšine.
• Tržaško županstvo javlja, da se bo vpisovanje otrok v občinske vrtce za šolsko leto 1982 - 83 začelo v četrtek, 17. t.m., trajalo pa bo do srede, 23. junija. Vršilo se bo v času med 9. in 11.30.
Pisma uredništvu
O VARIANTAH K DOLINSKEMU REGULACIJSKEMU NAČRTU
Podpisana svetovalska skupina SSk v dolinskem občinskem svetu smatra za svojo neodpovedljivo dolžnost do vseh občanov dopolniti poročilo Vašega dopisnika o seji dolinskega občinskega sveta z dne 1 t.m.: L Najprej ni točno, da je občinski svet na omenjeni seji odobril varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu, ampak pripombe in u-govore k variantama, ki sta bili sprejeti meseca decembra lani oz. meseca februarja letos;
2.	na omenjeni seji občinskega sveta so v razpravo posegli pred slavniki vseh zastopanih skupin, med temi tudi SSk; Vaš dopisnik pa je popolnoma prezrl vse te nastope in svoje poročilo orne jil zgolj na obrobne pripombe žu pana in svetovalca KD, kar od ločno ne odgovarja stvarnemu poteku seje;
3.	načelnik Sergij Mahnič je v ime nu svetovalske skupine SSk pred glasovanjem o ugovorih k varian ti prikazal načela, ki so. vodila Slovensko skupnost ■ pri oblikovanju stališč do posameznih ugovorov; poudaril j$ dejstvo,, da je uprava spričo številnih in upra vičenih pritožb občanov sprejela večino teh, zlasti še tistih glede lotizacijskih področij, proti kate rim se je SSk izrekla že med razpravo in glasovanjem variante same pred tremi meseci.
Za svetovalsko skupino SSk načelnik Sergij Mahnič
GESLO OB VČERAJŠNJEM DNEVU BOLNIKOVIH PRAVIC
Za bolj humane odnose znotraj bolnišnic
Pred par leti je italijanski parla ment dokončno izglasoval splošno zdravstveno reformo, ki bo morala sodeč po napisanih načelih in po i zjavah vodilnih politikov, odpreti novo poglavje v odnosu med državljanom in zdravstvenimi inštitucijami. V resnici pa se to ni zgodilo. Res je sicer, da je reforma vsaj delno uredila tako imenovano u pravno področje zdravstva, v marsičem pa je ostala le papir, oziroma sveženj neuresničenih obljub. V tem okviru ostajajo še danes skoraj popolnoma neuresničene obveze glede stvarnih pravic bolnikov in vseh tistih ljudi (v to skupino spadajo skoraj vsi državljani), ki se morajo slej ali prej zateči k zdrav niku ali v bolnišnico.
O tej aktualni problematiki bi človek lahko mimogrede napisal knjigo. Poglejmo pa samo položaj bolnika, kj je med življenjem v bolnišnici popolnoma odvisen od premočrtnih notranjih pravil teh »zaprtih* ustanov in od odnosa zdravniškega in pomožnega osebja.
V znamenju tpravicu te enaka za vse* in *v imenu italijanskega ljud stva» se je včeraj odvijala vred prizivnim sodiščem razprava na račun ameriškega vojaka, temnopoltega. ki je nameščen v vojaški bazi pri Avianu. Prvostopenjsko sodišče ga je zaradi pomanjkanja dokazov ovrostilo obtožbe, da je oropal starejšo žensko. Svojega napa dalca je ženska opisala kot temno poltega mladeniča z belimi telo vodnimi copatami in črnimi roka vicami. Ko so vojaka priprli, ga ie ženska prepoznala On pa je tr riil, da je tisteaa večera bil v družbi dveh koleaov. Slednja sta to dejstvo tudi pod priseao ootrdila Stvar se je zataknila pri črnih rokavicah in belih copatah, ki so iih karabinjerji našli v njegovi sobi.
Ne gre nam toliko za ugotavlja nie obtoženčeve krivde (sodniki so na sicer obsodili), kot za izvajanje državneaa tožilca. Ko ie govoril o rokavicah, ki iih je imel or i sebi *Črnec» (tako aa ie večidel nnzi val in ne. kot običajno, obtoženec), je izjavil: *Sploh pa ne razumem
tega: črnec, ki si natakne črne rokavice, mar bi si jih bele...» Ko pa je nadaljeval, je v zvezi s pričevanjem vojakovih kolegov zatr dil: *Mi. ki se vsak dan ukvarjamo s procesi, dobro vemo. kak šna so lahko la pričevanja To še posebno, ko gre za Slovane (slavi), ki lažno pričajo eden drugemu v prid. Vse te ljudi bi bilo treba takoj vtakniti v keho. Pri lem pa seveda nočem biti rasist.»
Od želje do njene izpolnitve je seveda dolga pot. kljub temu pa bi bilo neprimerno označiti takega državnega tožilca za rasista. Ver ietno gre le za zakoreninjene pred sodke, ki mu svetijo pri odkrivanju (objektivnem?) resnice. Če se spomnimo na sodnika Brenčita, ki je v zvezi s procesom proti prof. Samu Pahorju izjavil, da bi tizva janie pravic o rabi slovenskega je zika na sodišču privedla v kaos, in odveč je razlagati zakaj*, potem nam je ob tem ponovnem primeru še boli jasno, kakšna luč nam sveti... (nf)
Človek v tem položaju postane res drugorazredni državljan.
Do včeraj se je o teh vprašanjih v javnosti malo govorilo, kvečjemu smo lahko to problematiko kdaj zapazili v naprednem časopisju, le redkokdaj pa smo lahko kaj o tem slišali po radiu ali televiziji. O stvarnih razmerah v bolnišnicah so prizadeti ljudje vedno neradi govorili, redke prijave pa so dolgo časa ležale v kakem zaprašenem predalu sodnikov in odgovornih za zdravstvene ustanove. Iz težnje, da se v javnosti o teh perečih vpra šanjih vendarle odkrito spregovori in da se z demokratičnim bojem zajamčijo pravice bolnikov, je pred dvema letoma skupina naprednih katoličanov v Rimu ustanovila »Raz sodišče za bolnikove pravica*, ki se je v tem času razvilo v ugled no in množično vsedržavno organizacijo, v kateri sodelujejo ljudje različnih nazorov in političnih u-smeritev.
Danes je ta organizacija prisotna praktično v vseh večjih italijanskih mestih in dejansko predstavlja dušo gibanja, ki se bori za stvarno in celovito uresničevanje zdravstvene reforme ter zlasti za bolj humane odnose znotraj bolnišnic in vseh zdravstvenih inštitucij. Kot dokaz vitalnosti razsodišča zgovorno govori podatek o številu prijav (nad 500), ki jih je tržaška sekcija pre .jela v zadnjih mesecih in ki se nanašajo na specifične dogodke in o-sebna doživetja znotraj krajevnih bolnišnic. V ta namen pripravlja tudi tržaška sekcija »Razsodišča za bolnikove pravice* bogat «dossier», ki bo nedvomno predstavljal zanimivo pričevanje o stanju v naših bolnišnicah.
Ta organizacija je včerajšnji dan proglasila za vsedržavni dan bolnikovih pravic in povsod po državi dala pobudo za številne iniciative z namenom, da obvešča in sensibilizi-ra javno mnenje, kako poteka notranje življenje v bolnišnicah. V ta namen je tako včeraj Krajevna zdravstvena enota pristala na zahtevo razsodišča in odredila, da so bile tržaške bolnišnice odprte za obiske od 13. do 20. ure,' pred vhodi pa so aktivisti organizacije razdeljevali sorodnikom vprašalne pole o delovanju zdravstvenih struktur v Trstu in o vsakdanjem življenju bolnikov.
Naše bralce obveščamo, da ima tržaška sekcija »Razsodišča za bolnikove pravice — Tribunale per i
diritti del malato* svoj sedež pri združenju CEMP (Ul. Genova 21), njeni aktivisti pa so vsakomur na razpolago za informacije in za pričevanja o posebnih izkušnjah v tržaških bolnišnicah vsak dan (od ponedeljka do petka) v večernih u-rah. Z molkom ne bomo premagali ovir. ki danes še ne dovoljujejo, da bi vse zdravstvene strukture služile stvarnim potrebam vseh nas.
Op. ur.: Gornje pismo objavljamo šele zdaj zaradi obilice gradiva v zvezi z volitvami. K prvi točki dodajamo, da je naš poročevalec v prvem stavku res napačno zapisal, da je bila odobrena varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu, vendar je iz nadaljnjih vrst mogoče razumeti, da varianta dokončno še ni bila odobrena. K drugi in tretji točki pa dodajamo, da v našem poročilu ni bil posebej omenjen noben poseg v razpravi, poseg predstavnika KD pa je omenjen le posredno kolikor je nanj izrecno repliciral župan. Da so bile županove pripombe zgolj obrobne, je lahko ocena SSk, ne pa našega poročevalca.
Predstavitev likovne razstave «Zlata veja»
Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova za Trst in obalo bo na tiskovni konferenci danes ob 18. uri v časnikarskem krožku (Kor-zo 12) predstavila likovno razstavo »Zlata veja* (II ramo d’oro). Gre za kulturno prireditev, s katero namerava ustanova privabiti od 26. t.m. pa vse do oktob a v veliko dvorano obnovljenega “ Bastione Fio-rito na Gradu sv. Justa veliko število ljubiteljev slikarstva in kiparstva ter inozemskih letoviščarjev. Razstava bo zaobjema'a stvaritve Picassa, Ernsta, Chagalla, Miroja, De Chirica, Savinia, Kleeja, Dalija. Hartunga, domačina Mascheri-nija in drugih sodobnih umetnikov.
Obvestilo kvesture
Agenti letečega oddelka so zaple nili v zadnjih časih večjo količino dragocenih predmetov — plen šte vilnih tatvin, ki so jih tatovi izve dli v mestnih stanovanjih. Oškodovanci naj se za ogled predmetov zglasijo na tržaški kvesturi v sobi št. 40, vsak dan po 17. uri. Med zaplenjenimi predmeti niso dragocenosti. ki so jih tatovi odnesli iz stanovanj na področju Grete in Sv. Vida.
«Let mrtve ptice» po tretji TV mreži
Danes ob 20.40 bodo oddajali po tretji televizijski mreži slovenski film «Let mrtve ptice* režiserja Ži-vojina Pavloviča. Film bo v izvirni slovenski verziji z italijanskimi podnaslovi, kar je absolutna novost za slovenski film sploh. «Let mrtve ptice* sodi v sam vrh jugoslovan ske kinematografske produkcije zadnjih !et.
PO NJEGOVI ARETACIJI V NEDELJO
Sodišče za mladoletne bo odločalo o 16-letnem napadalcu profesorice
Usodna odločitev
znanstvenega raziskovalca
Kljub množičnemu posegu gasilcev in policijskih agentov si je 34-letni znanstveni raziskovalec Claudio O mero vzel v nedeljo življenje. Iz sta novanja svoje bivše žene, Fabiane Romanutti, je iz petega nadstropja skočil v prazno in utrpel hude poškodbe, zaradi katerih je čez nekaj ur na oddelku za oživljanje umrl. V stanovanju v Ul. Bramante 6 se je Omero zabarikadiral že v soboto. Romanuttijeva je obvestila policijo, ki pa je domnevala, da se bo v nedeljo položaj izboljšal. Pa ni bilo tako. Omero še vedno ni hotel odpreti vrat, za katerimi se je slišalo le njegovo grožnjo, da bo skočil skozi okno. Svoje žene ni in ni mogel pozabiti. Ko so gasilci vdrli v stanovanje — še prej so zavarovali pročelna okna — jih je »prelisičil*: skočil je skozi okno v zadnjem delu stavbe
' O 16-letnem zidarju s Sardinije ki je pred približno tednom dni napadel in oropal pri Lazaretu 53-let-no profesorico Ondino Vellico por. De Vecchi, bo odločalo tržaško sodišče za mladoletne. Državni tožilec pri sodišču za mladoletne, dr. Rosario, je namreč včeraj prejel vso zadevno dokumentacijo in še danes bo izdal — v primeru, da je dovolj utemeljenih dokazov — novi zaporni nalog, kajti tisti, ki ga je izdal namestnik državnega tožilca Grohman ne velja, v kolikor običajno sodišče ni pristojno za mlado letne.
Medtem je 16 letni Luciano v za poru pri Cagliariju. Aretirali so ga v soboto zjutraj na domu njegovih staršev, kamor se je zatekel po zločinskem dejanju Kot znano jf mladoletni srečal profesorico na avtobusu, ki pelje v Čampore. Pri
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
izstopu jo je prosil za informacijo, nato pa ji je sledil do ozke uličice, kjer naj bi jo zahrbtno napadel, posilil, oropal za sedemdeset tisoč lir, nato pa hudo udarjal s kamnom, tako da je ženska utrpela več zlomov lobanjske kosti, šok in številne rane po vsem telesu.
Karabinjerji iz Milj so prišli do njega, potem ko so sestavili seznam vseh oseb, ki so bile na avtobusu in ugotovili za vsako, kje je izstopila. Fant se je še isti večer vrnil k sorodnikom, pri katerih je v času, ko je delal v našem mestu, prebival, nato pa je pobegnil. Zaporni nalog, ki ga je izdal namestnik državnega tožilca, ga obtožuje poskusa umora (ženski je namreč zabičal, naj se ne obrača, ker jo bo drugače ubil), poškodb, posilstva in ropa. V primeru, da se dr. Rosario strinja s temi obtožbami (kar je zelo verjetno), bodo fanta prepeljali v oddelek za mladoletne pri koronejskem zaporu in ga za slišali.
osnovnih šol in tretjih razredov nižjih srednjih šol čaka še ena preizkušnja, zaključni izpit, ki bo nate tudi njim odprl vrata počitnicam.
Dijaki naših višjih srednjih šol bodo danes uradno izvedeli, kolikšno znanje jim je uspelo »uskladi ščiti* v letošnjem šolskem letu. Na teh šolah je bilo v zadnjih dneh, poleg običajne živčnosti zaradi zaključnih izpraševanj, precej živahno. Kot vsako leto so tudi tokrat pripravili na šolah in nato v gostilnah na Krasu ali ob morju »valete*, s katerimi so proslavili konec pouka.
Tudi profesorji teh šol so imeli zadnje dni polne roke dela, in sicer z ocenjevalnimi konferencami. Delo pa je, kot kaže, hitro steklo, tako da bodo na vseh šolah že danes dopoldne (ob 11. uri) razobesili končne izide učnih uspehov.
Šagra na Krmcnki okrnjena zaradi vremena
Šagro na Krmenki, ki sta jo organizirala KD Fran Venturini in mladina od Domja in Krmenke je motilo deževno in mrzlo vreme. Bogat kulturni program so morati organizatorji nekoliko skrajšati in prilagoditi vremenskim razmeram. V soboto zvečer je na šagro prišlo veliko gostov iz Brega in drugod. Koncertirala je godba na pihala od Korošcev, kmalu potem ko je začel igrati ansambel Pomlad iz Ricmanj se je vlil dež in prekinil zabavo. V nedeljo je zaradi slabega vremena prireditveni prostor popolnoma zamrl. Kljub temu pa je k Dom ju prišla na obisk delegacija zbora Loški glas iz Zagorja ob Savi z Ladkom Korošcem na čelu. Sinoči pa se je vreme oddolžilo s toplim večerom, tako da so v kulturnem programu zapeli zbor osnovne šole «Ivan Trinko* in »Mara Samsa*, ki ga vod' Frida Valetič, zbor srednje šole Simon Gregorčič, ki ga vodi Vihra Kodrič in domači zbor «Fran Venturini* pod vodstvom Ivana Tavčarja. Pozno v noč je igral ansambel Pomlad. Organizatorji so se o-dločili, da podaljšajo šagro še na današnji dan. (ris)
V devinsko - nabrežinski občini
Vpisovanje otrok v občinske vrtce
Devinsko - nabrežinska občinska uprava sporoča, da se danes, 15. t.m.,-zaključi pouk v občinskih otroških vrtcih. Vpisovanje gojencev v te vrtce za šolsko leto 1982 - 83 bo jutri, 16., v četrtek, 17., in v petek, 18. t.m., od 9. do 12. ure. V vrtce se lahko vpišejo otroci obeh spolov, ki so dovršili ali bodo dovršili do 28. februarja 1983 vsaj tretje leto starosti in ki imajo seveda stalno bivališče v devinsko - nabrežinski občini.
V smislu predpisov, ki jih določa pravilnik občinskih otroških vrtcev, bodo otroci, ki bodo dopolnili 3. leto do 31. decembra 1982, lahko obiskovali otroški vrtec od samega začetka prihodnjega šolskega leta. Otroci pa, ki bodo 3. leto starosti dopolnili v času od 1. januarja do 28. februarja 1983, bodo začeli obiskovati vrtec po božičnih in novoletnih počitnicah.
Izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan sporoča, da bo enodnevni izlet v Cittadello (Villa Veneta) dne 20. junija. Vpisovanje in informacije v Ul. Valdirivo 30/11 danes ter v četrtek in petek od 17. do 19. ure, telefon 64459 ali 732858.
SPDT vabi srednješolce na 3-dnev-ni izlet 27., 28 in 29. junija po slovenski transverzali k »Triglavskim jezerom* iz koče Zlatorog v Trenti na Zasavsko kočo na Prehodavcih ter po dolini Triglavskih jezer in čez planino Jezero v Bohinj. Vpisovanje še danes, 15 junija, na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11.
Prispevki
• Na sedežu bančnega zavoda Cre-dito Italiano v Trstu bodo danes ob 11. uri predstavili tisku in javno sti 31. lesni sejem v Celovcu, ki se bo letos odvijal od 13. do 18. avgusta.
jr»■ iiii«,	M-iwaar*ywr^wy , rir
Po fPterifu vespe v avlo študentka v bolnišnico
*'*»•** * < '■ t ' f	,>»» «« ,
Včeraj so sprejeli v ortopedsko kliniko glavne bolnišnice I6-letno študentko Veronico Logar iz Se-sljana. Zaradi zloma leve noge in drugih poškodb, ki jih je zadobila v prometni nesreči, bo ležala na bolniški postelji 50 dni. Vespa, na kateri .je sedela in ki jo .je upravlja! 22-letni Tullio Bubnich iz Križa je v Sesljanu v višini hotela Posta trčila v fiat 500.
Ob prvi obletnici smrti dragega brata Maria Daneva darujejo sestre in bratje 40.000 za Kulturni dom na Proseku, 40.000 za popravilo dvorane na Kontovelu, 20.000 za športno igrišče na Kontovelu, 10.000 za spomenik padlim v NOB s Kontovela,
20.000	za godbo Prosek - Kontovel,
10.000	za ŠD Primorje, 10.000 za podružnico Glasbene matice in 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V spomin na Zoro Grlj - Carli darujeta Štefka in Nereo Veljak 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Devinu po Josipu Jurčiču. V isti namen daruje Elda Doles 10.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Devinu po Josipu Jurčiču.
ŠD Breg izreka globoko sožalje Manru štranju in družini ob izgubi drage mame.
Ob izgubi drage mame Marije Štranj izrekata najgloblje sožalje Klavdija In družini fantovska In dekliška Iz Doline;
KD Vesna izreka Dariju Košuti in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega nonota, oziroma očeta Franca Tenceja.
Godba na pihala Iz Križa izreka svojemu predsedniku Dariju Košuti in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega deda in očeta Franca.
Nenadoma nas je zapustila naša draga
MARIJA MIHALIČ por. ŠTRAIN
Pogreb bo danes, 15. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo mož Pavel, sinova Klavdij in Mauro ter drugo sorodstvo
Trst, 15. junija 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Za vedno nas je zapusti) naš dragi oče, nono in pranono
FRANC TENCE
Pogreb bo danes. 15. t.m., ob 16. uri iz hiše žalosti (Križ št. 106) v domačo cerkev.
Žalostno vest sporočajo: hčerki Danila in Dragica ter sinova Cvetko in Albin z družinami.
Križ, Melbourne, Koper, Novi Sad, 15. junija 1982
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
PIERINA KERŠEVAN roj. SAVI
Pogreb bo danes, 15. junija, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: mož, sestri, svakinji, svak in nečaki.
Trst, 15. junija 1982
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
GIULIANA BERT0CCHIJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem ter vsem, ki so z nami sočustvovali v tem težkem trenutku.
Posebna zahvala vsem njegovim mladim prijateljem.
Trst, 15. junija 1982
SVOJCI
PRIMORSKI DNEVNIK 3
GORIŠKI DNEVNIK s«
15. junija 198?
KD FRAN VENTURINI
s sodelovanjem mladine od Domja In s Krmenke vabi na
TRADICIONALNO ŠAGRO
DANES, 15. junija, ob 17. uri odprtje kioskov;
od 20. do 24. ples z ansamblom Pomlad.
KD Rdeča zvezda — Zgonik SKD Tabor — Opčine
Pod pokroviteljstvom Z S K D
zaplešimo, zapojmo...
5. srečanje otroških folklornih skupin
Na OPČINAH v soboto, 19. junija 1982, ob 20.30.
lorija
Ul. sv. Frančiška 20
V četrtek, 17. junija, ob 18.30
OTVORITEV
RAZSTAVNIH PROSTOROV IN SAMOSTOJNE RAZSTAVE
GABRIJELA STUPICE
OBČINA DOLINA
vabi vaščane iz Boljunca na
JAVNI SESTANEK
la bo danes, 15. junija, ob 20.30 v mdli dvorani gledališča F. Prešeren.
Dnevni red: obravnavanje notranjega prometa v Boljuncu.
Gledališča
VERDI
V	petek ob 20.30 (red A) trinaj sti in zaključni koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigent Daniel Oren, solisti-pevci: M. De Francesca, R. Runkel, R. Schunk in H. Stamm.
V	soboto ob 18. url (red B) ponovitev koncerta. Pri blagajni gledališča se prične danes zjutraj prodaja še razpoložljivih vstopnic za oba koncerta.
Kino
PRIPRAVLJALNI ODBOR PD BARKOVUE
sporoča, da bo
1. REDNI OBČNI ZBOR
v četrtek, 17. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12.
Prisrčno vabljeni vsi kovljani.
Bar-
•' fflimirtn ŠOLA ■ Iglll GLASBENE MATICE
s sodelovanjem KD Slavec
v petek, 18. junija, ob 21. uri v Babni hiši v Ricmanjih
STOJAN KURET klavirski recital
šola prof. Gojmir Demšar
Vabljeni
f Čestitke
Ravnatelj, učno in neučno osebje državnega poklicnega zavoda Jožef Stefan čestitajo prof. Mileni Puntar - Kosmina ob rojstvu prvorojenke MARTINE.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 15. junija
VID
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 1.54 in zatone ob 13.24.
Jutri, SREDA, 16. junija JOŠT
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22 stopinj, najnižja 14,1, ob 18. uri 20,8 stopinje, zračni tlak 1008,2 mb narašča, veter 6 km na uro vzhodnik vlaga 60 odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Luca Bosser, Barbara Cosolo, Stefano Narzisi, Vanessa Cararellese, Marco Bettio-lo, Chiara Menegolli, Diego Puissa, Emanuela Tripaldi, Alberto Gigli.
UMRLI SO: 76-letna Albina Be-kar vd. Turco, 60-letna Lidia Calin por. Stepancich. 66 letni Stellio Zec-chin, 81-letna Carolina Zaccardi vd Lattanzio, 61-letna Orsola Savi por. Kersevan, 72-letna Lucia Castella-na, 681etna Maria Giuliana Bevi-lacqua por. Uršo, 33-letni Claudio Omero.
Ariston 17.00-19.10-21.30 «11 miste-ro di Oberwold». Režija Michelangelo Antonioni.
Ritz 17.00 «11 cacciatore*. Prepovedan mladini ped 14. letom.
Eden Zaprto za počitnice.
Grattacielo 17.00—22.15 «Ma che sia-mo tutti matti?*
Fenice Danes zaprto. Jutri: 17.00 «Morti e sepolti*. J. Farentino in N. Anderson.
Nazionale 16.15 «11 regno dei sensi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «La villa accanto al cimitero*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Oistalio 16.30 «11 lago dorat.o*. Ca-therine Hepburn, Henry Fonda.
Moderno 16.00 «L'esorcista». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 »Piacere car-nale». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol Zaprto za počitnice.
Vittorio Veneto 15.30 «Manidu».
Mignon 15.00 «Tenere cugine*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 «Eros perversion*. Prepovedan m'adini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 «Bruce Lee l'immor-tale campione*.
Razstave
V	tržaški galeriji «n Tribbio* je
odprl razstavo svojih olj tržaški mojster Pietro Grassi, ki bo razstavljal do 26. t.m.
V	razstavišču Corsla Stadion v Ulici Battisti 14 je odprla razstavo Claudia Raza Floreancig. Razstavljala bo do 24. junija.
SKD Tabor - Opčine. V Prosvetnem domu na Opčinah do 20. junija Miloš Pahor - samostojna slikarska razstava.
,i UŠ®® -1
BANCA Dl GREDITO Ql TRIESTE t R 2 A S K A KR 6ip ITNA BANKA
.	,• Vi? :	s. p. A.	te r
T«3T - ULICA F, PlLJfl 1CJv*	' 61-rtriS
14. 6. 1982
Ameriški dolar	1.355.—
Kanadski dolar	1.050.—
Švicarski frank	655.—
Danska krona	160.—1
Norveška krona	215.—
Švedska krona	220.—
Holandski florint	505.—
Francoski frank	200,—
Belgijski frank	24,—
Funt šterling	2.390.—
Irski šterling	1.840.—
Nemška marka	560.—
Avstrijski šiling	78,75
Portugalski escudo	16.—
Pezeta	11.50
Jen	4,50
Avstralski dolar	1.330.—
Drahma	19.—
Debeli dinar *	23,—
Srednji dinar	26,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Razna obvestila
ZSKD obvešča, da so uradi odprti od 8. do 12.30 ter ob torkih in petkih tudi v popoldanskih urah od 16. do 19. ure.
Fotografije z izleta v Bosno, k' jih je posnel Mario Magajna, so na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
Zaključni nastopi gojencev Glasbene matice: danes, 15. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. jutri, 16. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah in v četrtek, 17. t.m., ob 18.00 uri na šoli Glasbene matice v Trstu,
Glasbena matica Trst sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu GM, Ul. R. Manna 29.
• Baptistična, metodistična in val-deška verska skupnost v Trstu bodo začela upravljati v kratkem evangelijsko zasebno radijsko postajo, ki naj bi «služila» Trstu in njegovi pokrajini.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
DEŽELNI POSVET VČERAJ V GRADEZU
Več pozornosti turistični dejavnosti kajti ta prinaša devize in zaslužek
Minister Signorello, Comelli in Bomben so obljubili večjo pomoč javnih uprav turističnim operaterjem • Letošnji priliv tujih turistov in deviz večji od lanskega
NA OPČINAH, v mirnem predelu, prodam večjo, nedokončano vilo z 2000 kv. m zemljišča. Informacije med 13. in 14. uro na telefonsko številko (040) 213373.
PRODAM ape kar P2. Telefon (040) 225294.
V RUPI prodam obnovljeno gospodarsko poslopje, primerno za pre ureditev v mahjše stanovanje. Telefonirati v večernih urah na 882-244 (0481).
DELAVCA TEHNIKA v fotoUtogra-fiji ali fotomehaniki nujno Išče slovensko podjetje v Trstu za stalno namestitev. Pismene ponudbe poslati na Primorski dnevnik pod šifro «Fotolaboratorij».
PRODAM vseljivo enonadstropno hišo pri Sv. Alojziju štiri sobe, kuhinja in WC. Telefon 040/743 784.
MOŠKI srednjih let išče žensko za skupno življenje staro od 40 do 50 let. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Poletje».
PRODAM kvačkane prte iz bombaža razne velikosti. Telefonirati na št. (0481) 780-47
RENAULT 14 TL prevoženih 45.000 km, komaj na novo prebarvan v odličnem stanju prodam. Cena 5.500.000 lir — možnost pogajanja. Tel. 040/811 565 od 12. do 13. ure.
PRODAM skoraj nov motocikel to-mos po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah št. 040/410955.
IDEALNA POSODA UN1CDURPLUS CR-18-NI-10 iz nerjavečega jekla s 15% popustom nudi dolgoletni zastopnik podjetja svetovno priznane tvrdke. Kuha na zdrav način brez grama masti in brez vode z neomejeno garancijo in servisom, 'ŽSstohrlik Mario Devetak, Ul. Zanetti 22 - Sovodnje. Tel. (0482) 882 112.
ODDAM’ v "najeti! sobo in kuhinjo po možnosti samski osebi. Telefon 0481 34220.
KRZNARSTVO

Vam priporoča Izredne modele na|bol|še kakovosti, tudi po naročilu hrani, popravila In čisti Vaše krzno
ULICA S. NICOLO’ 33
Tel. 040/61-420
DRAGULJI
• 0/rvy/
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12. Drevored Miramare 117, Ul. Combi 9. Prosek, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8. Istrska ulica 35, Prosek, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 100121; Sesljam tel. 209 197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 41. ure in praznična od 8. do 20. tel. 68-441.
konfekcija za vse OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah
MAGAZZINi
na
I
CENI RO Vp RISPARMIO V
POSEBNE
TEDENSKE PONUDBE NA RAZLIČNIH ARTIKLIH
TR2IC
UL. DUCA D’AOSTA 91/93 — TEL. (0481) 44557
Investicije v turistične infrastrukture so v Italiji med najbolj donosnimi in so v stanu pridobiti na zelo hitri način dragoceno tujo valuto. Seveda pa si je treba zelo prizadevati za pridobitev tujih turistov, saj imamo danes več kot sto dežel, ki so to že uvidele in skušajo na najrazličnejše načine privabiti milijone turistov, ki žele za nekaj tednov uživati toplo sonce, videti nekaj novega, použiti kako novo hrano. To so poudarili v Gra-dežu na včerajšnjem deželnem srečanju o turistični reklami naše dežele minister za turizem Signorello, predsednik deželne vlade Comelli in deželni odbornik za turizem Bomben. Na srečanje, ki je bilo v kongresni palači, je prišlo zelo veliko ljudi iz vse dežele, predvsem takih, ki se ukvarjajo s turizmom. Srečanje je priredila deželna u-prava, kajti v pripravi je nov okvirni zakon o turizmu. Nekako je to sovpadalo z 90-letnico delovanja turistične ustanove v Gradežu in o-tvorit.vijo nove palače za upravne prostore te ustanove. Obletnica bi bila pravzaprav padla šele konec tega meseca. Morali so jo premakniti za nekaj dni, kajti izkoristili so prisotnost ministra za turizem v naši deželi.
Turizem je bil doslej v načrtih vladnih mož pozabljena veja. Vsi so vedeli in vedo, da prinaša turizem v Italijo leto za letom dragocene milijarde deviz in da s tem denar jem Italija marikdaj uravnovesi svojo zunanjetrgovinsko plačilno bilanco. Vendarle pa so turistično dejavnost prepuščali stihiji zasebnikov in marsikdaj je državna u-prava brez pravega načrta kolebala za zasebnimi pobudami. Zdi se, da se sedaj stvari spreminjajo. To je rekel minister Signorello, ki je poudaril dejstvo, da so končno turistično dejavnost vključili v triletni gospodarski načrt države in da so se odgovorni ljudje v vladi zavedali, da se investicija v turistične strukture kaj hitro poplača. Minister je tudi opozoril na dejstvo, da bo turistov vedno več. V ZDA so npr. že izračunali, da bo turistična dejavnost v letu 2000, torej čez bornih osemnajst let, presegla po vrednosti bogato industrijsko dejavnost. Nekaj takega bomo doživeli najbrž tudi v Evropi in Italija ima vse možnosti, da izkoristi ta turistični boom.
Predsednik deželne vlade Comelli in odbornik Bomben pa sta govorila, kot je razumljivo, predvsem o podpori deželne vlade tukajšnjim turističnim operaterjem. Tudi pri nas je turistična dejavnost vključena v deželni gospodarski načrt. Za to dejavnost, ki sodi med terciarne, se odloča vedno več ljudi. Tudi turizem je. pripomogel, da se je izseljevanje zaustavilo. V bodoče bo dežela morala nuditi več pozornosti kmetijstvu in turizmu. Kar se turizma tiče naj bi zasebnim turističnim operaterjem pomagala tu di deželna družba Friulia. Turistična prisotnost je bila lani nekoliko nižja od tiste zabeležene v prejšnjem letu. še zlasti je bilo občutno zmanjšanje turistov iz tujine. V
prvih štirih mesecih letošnjega leta pa smo tudi v naši deželi že o-pazili višji prihod turistov v primerjavi z lanskim letom. Zaradi boljše menjave severnoevropskih valut z liro (to pomeni, da je vrednost lire manjša) je že opaziti večji prihod turistov iz Severne Evrope in tudi v našo deželo. Zlasti v Gradežu in Lignanu že opažajo več turistov kot lani v tem času. To daje dobro upati. Deželna uprava pa bo v bodoče bolj skrbela za reklamiza-cijo turističnih lepot naše dežele, tako onih ob morju kot v gorah, tako v mestih kot v gričevnatih predelih. Precej denarja, ki je namenjen za obnovo dežele po potresu, bodo namenili razvoju terciarnih dejavnosti., V razpravo je seglo precej turističnih operaterjev. Deželni uradi so predstavili tudi nekaj novih publikacij, ki reklamizirajo našo deželo.
Teden koncertov na goriškem gradu
V dvorani deželnih stanov na goričkem gradu bo od nedelje, 20., do nedelje, 27. junija, vsak večer koncert priznanih ansamblov. Prireditelj je gorički komorni ansambel, pokrovitelji so občina, pokrajina, turistična ustanova in hranilnica. Gre za zanimiv niz koncertov. V nedeljo bo koncertiral gorički komorni ansambel, v ponedeljek pihalni kvintet ljubljanske radiotelevizije, v torek mladinski zbor iz Trsta, v sredo duo Semprebon -Kichl, v Četrtek Quartetto di Vicen-za, v petek Trio Lorenz iz Ljubljane. Zaključil bo v nedeljo gorički komorni ansambel.
VRŠIL SC Jt 33. OBČNI ZBOR
NESEBIČNO DELOVANJE PODPORNEGA DRUŠTVA
Društvo daje podpore revnim ljudem in raznim slovenskim šolam ter zavodom
Na letočnjem občnem zboru Podpornega društva za Goričko, bil je to že triintrideseti po vrsti, so ugotovili, da se ni delovanje društva bistveno spremenilo v zadnjem času. Uvodno poročilo je i-mela predsednica dr. Tanja Mer-molja. Zaradi podpor revnim in starejšim osebam, knjižnih darov slovenskim osnovnim šolam in vrtcem, so popolnoma izčrpali blagajno. Pomoči ni več od nikoder, javne oblasti je namreč ne dajejo več in vsa trkanja so bila zaman. Skrajni čas bi bil, da bi društvo dobilo status *ente morale», kar v resnici tudi je.
Iz tajniškega poročila Jožice Smet je razvidno, da se stanje članstva ni bistveno spremenilo. Člani so razdeljeni v štiri okraje mesta Gorice, ter na podeželju na Pevmo-Oslavještmaver, Podgorp, štever-jan, Štandrež in Sovodnje. Zahvaliti se je treba izterjevalcem, da so nabrali članarino in tudi vrsto prostovoljnih prispevkov; v nekaterih primerih je bilo nabranih več
•iiiifiiiiitiimniiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiimiimiitiiiumiiiiitiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiummmM
Tudi v vrtcih bodo kmalu počitnice
Šolski) "leto se .je pravzaprav že izteklo. Samo še dan skrbi in šolskih obveznosti pred nastopom poletnih počitnic, tja do septembra. Na počitnice se pripravljajo tudi malčki v otroških vrtcih, kjer se bo sicer redna dejavnost zaključila šele proti koncu meseca.
Te dni namreč skrbno pripravljajo zaključne nastope, ponekod pa so se take prireditve že zvrstile. Malčki iz Rupe in Peči, Gabrij in Vrha. ki obiskujejo otroški vrtec v Rupi so v sredo pripravili pod vodstvom vzgojiteljic, zares prisrčno prireditev s pevskimi točkami, recitacijami in odrskim prizorčkom o volku
KRIZA V LADJEDELNICI ŠE TRAJA
Od včeraj ena petina delavcev spet v dopolnilni blagajni
V začetku jeseni naj bi ostalo brez dela že okrog 1200 delavcev Polna zaposlitev šele junija prihodnjega leta - Delegacija kovinarjev se bo udeležila vsedržavnega sindikalnega zborovanja v Rimu
V tržiški ladjedelnici Italcantieri je od včeraj ponovno v veljavi dopolnilna blagajna zaradi pomanjkanja naročil. Ukrep zadeva približno eno petino vseh zaposlenih (600 delavcev od 32(W zaposlenih), ostal pa naj bi v veljavi približno eno leto. Dopolnilno blagajno bodo izvajali po sistemu rotacije, po tromesečjih. To pomeni, da ne bodo brez dela zmeraj eni in isti delavci. V kolikor v prihodnjih mesecih ne bo prišlo do bistvenega izboljšanja položaja, bo v začetku jeseni število delavcev v dopolnilni blagajni naraslo na okrog 1200. medtem ko je v začetku prihodnjega leta predvidena ublažitev posega. Dopotnilna blagajna naj bi v celoti prenehala v juniju prihodnjega leta, ko naj bi z novimi naročili, ki jih je obljubila vlada dosegli polno zaposlitev. Vsekakor je te dni prav glede zamude pri uresničevanju vladnega načrta za ladjedelništvo ter glede obsega prvih naročil precej polemike, kdo je pravzaprav odgovoren za takšen položaj.
Včeraj dopoldne je bila v ladje delnici skupščina, kjer so ocenili novonastali položaj ter se pomenili predvsem o tem kako se bo izvajal ukrep dopolnilne blagajne. Prav tako so se dogovarjali o nadaljnjih oblikah sindikalnega boja. Tako bo že v četrtek ponovno manifestacija po tržiških ulicah, 25. junija pa se bo delegacija udeležila velikega sindikalnega shoda v Rimu.
Mladi iz zamejstva na izletu po Sloveniji
Skupina mladih Goričanov se te dni mudi na sedemdnevnem izletu po Sloveniji, ki ga je priredilo uredništvo radijske kviz oddaje «Spoz-navajmo svet in domovino* ljubljanske radijske in televizijske postaje.
in kozličkih p_a tudi pisano razstavo risbic, ročnih "del in drugih izdelkov.
Na sliki: malčki med izvajanjem programa.
Irska rock glasba v petek v Štandrežu
V petek, 18, t.m., bo na kotalkališču kulturnega doma «A. Budal* v štandrežu izjemna kulturna prireditev, ki bo gotovo privabila veliko število mladih. Na pobudo Mladinskega odbora SKGZ in v sodelovanju s KD «Oton Župančič* bo pri nas gostoval severnoirski ansambel Shebeen iz Belfasta. Gre za skupino šestih mladih, ki izvajajo značilno glasbo, v kateri so združene prvine starodavne irske glasbe, od otožnih balad in sladkih ljubezenskih pesmi pa do hitrih polk in drugih plesnih motivov, zaradi katerih je irska glasba zaslovela predvsem med mlajšo generacijo. Vse to je pomešano z elementi moderne rock glasbe, tako da se tradicionalne irske melodije predvsem zaradi velikega poudarka ritmiki prelivajo skoraj v «hard» rock. Ne nazadnje je pri vsebini pesmi pomembna njihova politična vsebina, ki govori o dolgoletnih bojih za osvoboditev Severne Irske vse do junaške smrti 10 pripadnikov IRE zaradi gladovne stavke.
Koncert v štandrežu se bo pričel ob 21. uri (v primeru slabega vremena bo v dvorani doma «Budal»).
Vardabassa je z avtom povozil 18-letni Giorgio Periatti iz Trsta, Ul. Cave 6, nesreča pa se je zgodila v Ulici Boito v Tržiču, okrog 2. ure zjutraj. Vardabasso je v nesreči zadobil zelo hude poškodbe in je umrl že med prevozom v bolnišnico.
prispevkov kot pa članarine.
V	letu 1981 je društvo da'o precej podpor starejšim osebam, potem pa še učeči se mladini in sicer Slovenskemu dijaškemu domu tSimon Gregorčič», Zavodu sv. Družine, raznim šolam in vrtcem v Gorici, Podgori, Doberdobu in na Plešivem pa knjižne darove. Društvo poklanja šolam tudi revijo eCiciban*, kar je treba še posebej omeniti.
Iz blagajniškega poročila Tatjane Plahuta je bilo razvidno, da ni moglo, zaradi premajhnih dohodkov, društvo podeliti vseh podpor, kj bi bile potrebne. Dr. Nad:a Cus-sigh pa je podala poročilo nadzornega odbora.
Na volitvah je bil enoglasno potrjen dosedanji odbor.
V	imenu SKGZ je pozdravil zborovalce tajnik teritorialnega odbora za Goriško prof. Aldo Rupel, fci je izrekel pohvalo za požrtvovalno delovanje društva in nakazal možnost, da bi društvo in SK GZ izvedla skupno akcijo za morebitno podporno prošnjo.
Podporno društvo za Goriško je imelo torej svoj 33. letni občni zbor. Deluje od prvih časov po o-svoboditvi in nadaljuje plemenito akcijo slovenskih podpornih društev, ki so delovala v Gorici pred prvo svetovno vojno. Socialne razmere so se danes bistveno spre-meiQe, vendar pa imamo še ljudi, predvsem starejše, ki potrebujejo pomoč. Poleg tega pa je pomembna tudi pomoč učeči se mladini in tudi na tem področju je treba pohvaliti delo Podpornega društva. Vse to pa je odvisno od članske podpore in prostovoljnih prispevkov. V časopisju beremo večkrat sezname prispevkov v najrazličnejše namene. Prav bi bilo, da bi se naši ljudje spomnili ob raznih prilikah tega društva in seveda nesebične akcije, ki jo vrši. Sedež društva ja v Ulici Malta 2.
J. S.
Kino
Poleg Goričanov so na izletu tudi mladi s Koroškega in Madžarske, ki si bodo v teh dneh ogledali precej krajev in zanimivosti v severni in severozahodni Sloveniji, izlet pa zaključili ob slovenski obali. V skupini Goričanov so mladinci, ki so marca letos sodelovali na javni radijski prireditvi Spoznavajmo svet in domovino, v Kulturnem domu v Gorici in sicer mladi člani MO KD Jezero iz Doberdoba, MO KD Sovodnje in Mladinskega centra iz
Gorice‘	nedeljo, zgodaj zjutraj, 55-ietni Li-
Domov se bodo predvidoma vrnili vio Vardabasso iz Tržiča, Ul. Baia-v nedeljo zvečer.	| monti 1.
Smrtna nesreča v Tržiču
Žrtev prometne nesreče je bil v
MICHELUS
MARINO
GORICA Ul. Don Bosco 104 telefon: 81941
FERRARI
V Gorici smo izključni zastopnik za svetovno znane motokultivatorje FERRARI od 5 do 14 KM in za vse priključke.
Pri nas so cene najugodnejše.
VELIKA IZBIRA KMETIJSKIH STROJEV
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Anna Leban Marchioi iz bolnišnice sv. Justa na glavno goriško pokopališče: ob 11. uri Annia Bec iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na pokopališče v Pevmi.
Gorica
CORSO 18.00—22.00 «1 predatori del-1'arca perduta*. Barvni film.
VERDI 21.00 Nastop baletne skupine iz Sredipolja.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
ENCELSTOR 18.00 — 22.00 «Quella folle estate*.
PRINCIPE 18.00 — 22.00 «Competi-tion*.
J\ovo Gorico in okolica
SOČA 17.00—21.00 «Dirka kanonbal*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »Poročno potovanje na švedski način*. Švedski film.
DESKLE 19.30 «Električni jezdec*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORKI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni, Ra-štel, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenziana, tel. 44 387.
PADAVIN JE MENDA KAR ZADOSTI
Neurje prizadelo območje ob vznožju zahodnih Brd
Narasle reke preplavile polja - V občini Dolenje je voda vdrla v vodnjak, od koder črpajo vodo za vodovod - Pretrgane telefonske zveze med Novo Gorico in kraji na Trnovski in Banjški planoti
Dež so v prejšnjem tednu nestrpno pričakovali zlasti kmetovalci, kajti marsikje so se že pokazali prvi znaki suše V tem letnem času pa so padavine običajno zelo obilne, velikokrat pa se dežne kaplje spremenijo v točo. nalivi v silno neurje z vetrom in grmenjem. Nekaj takega se je zgodilo v soboto in nedeljo ob vznožju Brd, v spodnji Furlaniji pa tudi na sosednjem novogoriškem območju. Skratka, padavin je bilo naenkrat preveč, narasle vode pa so povzročile precejšnjo gmotno škodo, ki jo že ocenjujejo.
Največ škode je neurje povzročilo v soboto popoldne in proti večeru na območju med Butriom in Manzanom ter na gričevnatem ob močju proti meji. Najbolj prizadeto je območje v okolici Buttria. kjer so bile poplavljene precejšnje površine obdelanih zemljišč, voda je preplavila tudi številne ceste in vdrla tudi v industrijske objekte.
Precej nevšečnosti je bilo tudi na območju med Krminom in Dolenjem, kjer so nekateri potoki in hudourniki, med drugim Idrijca in Reka prestopili bregove. Večina prebivalstva na tem območjn je bila v nedeljo in tudi deloma včeraj, brez pitne vode, kajti voda je zalila črpalke v vodnjaku, od koder napajajo vodovod.
Močno sta v nedeljo narasli tudi Vipava in Soča, ker pa je medtem prenehalo deževati, ni nevarnosti za poplave.
Neurje je v nedeljo povzročilo nekaj težav tudi na sosednjem novogoriškem in ajdovskem območju. Tako je v Ajdovščini voda že spet vdrla v kletne prostore tamkajšnjega zdravstvenega doma ter povzročila precejšnjo gmotno škodo. Zaradi neurja so bile v nedeljo za daljši čas pretrgane telefonske zveze med Novo Gorico in Trnovim, Lokvami
ter drugimi vasmi Tmovsko-Banjške planote. Sicer pa o hujših težavah ni poročil.
Jutri občinski svet v Doberdobu
Občinski svet v Doberdobu se bo sestal jutri, 16. t.m.. ob 15. uri. Dnevni red obsega tokrat trinajat točk. Med drugim bodo na seji razpravljali o spremembi pravilnika službe za pobiranje smeti
Razna obvestila
Radio Nova Gorica bo danes 18.30 (po legalni uri) predvajal J nimivo oddajo o goriskem ansa blu folk-rock glasbe Fairfield.
Šola Glasbene matice priredi tri, 16. t.m.. ob 18. uri v predav, niči v Ul. della Croce 3 krajši r stop pianistke Erike Zavadlt Vabljeni!
Izleti
Goriška sekcija VZPI - ANPI Društvo slovenskih upokojencev p redita v četrtek, 1, julija, enodn« ni izlet z avtobusom na Korošl Vpisovanje na sedežu društva v 1 Malta 2 ob ponedeljkih in četrti od 9. do 11. ure pri Arturju Kosi ta v Ul. Mameli 8 vsak delavT od 10. do 12. ure ter pri Avgu: Lenardiču v Pevmi. Prijave sp: jemajo do 24. t.m.
Slovensko planinsko društvo p redi od 10. do 12. septembra lei tridnevni avtobusni izlet na Dum Prijave na sedežu društva, za S vodnje in Gabrje pa pri Mili B vic v škrljah. Prijave do vključ 30. junija.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.25 Neposredni prenos iz Ženeve Govor Janeza Pavia II.
12.30	Nad planeti, Šolska oddaja
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.30	Dnevnik
14.00	Disonora il padre, 2. nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Doba rasti
15.00	Pogovor o preprečevanju bolezni
15.30	Vsi za enega
16.00	Happy circus
17.00	Dnevnik 1 - Flash 17.05 Astroboy
17.30	Vsi za enega
18.00	Job - Mladina, šola, zapo slitev
18.30	Draghetto. risanke
18.50	Trapper • 1. epizoda
19.45 Almanah in Vremenske raz mere	p
20.00	Dnevnik
20.40	Gledali bomo skupaj
20.55	Svetovno nogometno prven stvo '82
Škotska - Nova Zelandija
22.50	Mister Fantasy
23.30	Dnevnik
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Od osnovne do srednje šole
14.00	Popoldanski spored
14.10	Mundial '82 Dogodki in osebnosti
15.25	Srečanje s sodobno umetnostjo
16.00	Program za mladino Svet v vesolju • variete Galaxy Express 999
17.10	Svetovno nogometno prvenstvo '82
Peru - Kamerun
19.00	Rhoda - TV film Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila 20.40 Politična tribuna
21.45	A muso duro. film Igrajo: Charles Bronson, Al Lettieri, Linda Cristal
23.35	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
ob koncu ponovitev Mundiala
Tretji kanal
16.45	Treviso: Kolesarstvo
17.55	Vse o . . . Paoli Borboni 19.00 Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 Deželni programi
20.05	Vzgoja in dežele: Jasli 20.40 Let mrtve ptice, film
Režija Živojin Pavlovič. I-grajo: Arnold Tovornik. Majda Grbac, Rudi Kosmač
22.05	Delta: dokumentarec o živalih
22.35	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.00	Poročila
17.05	SNP: Peru - Kamerun
19.05	Pisani svet: Kako je Kusov Tone stopil na mrak
19.35	Obzornik
19.45 Obramba in samozaščita 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna
20.30	Dnevnik in Vreme
21.00	Nekje na dnu. dokumentarec 21.40 I. Silone: Fontamara, nadalj.
22.35	Slovenci v Berlinu 22.50 V znamenju
Koper
.13.30 Odprta meja
18.00	Z nami pred kamero
18.05	Dnevnik - Vesti
18.30	TV šola
V današnji oddaji aOdprta meja* bodo med drugimi na sporedu naslednje vesti:
TRST — Predstavitev konference CGIL o manjšinah TRST - Izvršni odbor SKGZ GRADEŽ — Odprtje nove palače Leloviščarskc ustanove TRST — Pogovor z Zorkom Ha-rejem - SSk
UKVE - Kulturna prireditev ob zaključku tečaja slovenščine in ob koncu šolskega leta glasbene šole
19.00	Ta leta. ti dnevi: dok. oddaja
19.40	Z nami pred kamero Stičišč - Dve minuti
20.15	Dnevnik danes
20.30	Tudi ti poskusi, Lionel, film Igrajo: Oreste Lionello, U-baldo Lay ...
22.00	Dnevnik danes
22.10 SNP: Peru - Kamerun Odprta meja
Zagreb
17.05	SNP: Peru - Kamerun
18.50	Napoved sporeda
19.05	TV koledar
19.15	Otroška oddaja
20.00	Prijatelji glasbe
21.00	Notranjepolitična oddaja
21.50	Gnezdo, španski film
ŠVICA
9.00 Prihod Janeza n.
15.30	Obisk mednarodnega komi teja Rdečega križa
17.30	Obisk v evropskem centru za jedrske raziskave
21.40	«La banchetta*
22.55 Danes na svetovnem nogo metnem prvenstvu
TRST A
7.00.	8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naša; 8.10 Almanah: Dogajanja iz polpretekle dobe; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?;
10.10	Koncert; 11.30 Polduevniški razgledi - Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo - Beležka, vmes lahka glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.10	Otroški kotiček: «Najlepsc bajke za najmlajše*; 14.30 Pesmi brez besed; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Pripoved partizanskega časnikarja; 16.35 E vergrecni; 17.10 Mi in glasba; 18.00 N. V. Gogolj: «Zenitev».
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7.30. 8.25, 15.00 Poročila;
7.10	Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 14.00 Na valu radia Koper; 14.15 Kino-spored: 14 30 Reportaže, zanimivo-
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKVV - Koper	98,1 MHz
UKVV - Nanos	88,6 MHz
sti; 16.10 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu;" 15.30 Iz zborovskega arhiva; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba.
KOPER
(Italijanski program)
7.30. 8.30. 13.30, 16.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček; 8.15 Horoskop; 9.00 Muratti mu sief 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Z nami je . ..; 10.15 Ansambel E-dig Galletti; 10.45 Mozaik: 11.10 Sola. otroštvo, vzgoja: 11.20 Flash; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah: 14.33 Lestvica popularni!) popevk: 15.00 Sodobna glasba; 16.36 Prijeten popoldan; 16.00 Kanta v-torji; 16.45 Poje zbor Alpi cji Milano; 17.00 Glasovi naših dni; 17.10 Ansambel Casadei; 17.32 Crash; 17.55 Iz sveta kulture in umetnosti; 18.00 Jugoslovanska pop scena: 18.30 15 min. z Ruppertom Holmesom: 18.45 Veliki izvajalci klasične glasbe; 19.15 Juke box.
RADIO 1 ’
6.00, 7.00. 8.00. 9.00. 10.00. 11.00. 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.15 Poročila; 6.03 Almanah: 6.10 in 8.45
Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu; 7.40 Mundial '82, 9.02 in 10.03 Radio anch'io: 11.10 Zvočna hiša: 11.34 «Ana)asunga», 4. nadalj.; 12.03 Ulica Asiago Ten-da; 13.25 Kočija; 13.35 Master; 14.28 Kakšen je bil tisti dan?;
13.00	Errepiuno, popoldanski spo red; 16.00 II Paginone, zvočna rubrika; 17.03 SNP: Peru - Kanič run; 19.45 Glasbeni odmor; 20.00 «Rdeči veter*. 10. oddaja; 20.50 Glasbeni trenutek; 21.00 Folklor na glasba; 21.25 Štirje kosi' ja bolka; 21.25 Človeško življenje; 22.22 Avtoradio Gasil; 2.27 Audio box; 22.50 Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30. 15.30. 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila: 6.00 - 8.10 Dnevi; 7.20 Minuta zate; 9.00 Sinovi in ljubim ci, 12. nadalj.; ob koncu pojejo «Foreigner»; 9.32 in 10.13 Radio 2 ■ 3131; 10.00 Posebna oddaja o špar tu; 11.32 Brez oddiha okrog sveta: 11.56 Tisoč popevk: 12.10 in
14.00	Deželni programi; 12.48 Ta ko sem začel; 13.41 Sound Track. glasba in kino; 15 00 in 15.42 Ra dio 2 3131; 16.32 šestdeset minut: 17.25 Španija ’82: 17.32 Radijska predstava; 18.45 Sončni krog; 19.50 Mass mušic; 22.00 in 22.50 Mesto ponoči; Milan; 22.20 Parlamenta!' na panorama.
LJUBLJANA
7.00. 7.30, 9.30, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne razmere; 7.20 Rekreaci ja; 7.35 Vremensko poročilo za pomorščake; 7.50 Dobro jutro, o troci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.05 Z glasbo v do ber dan; 10.35 Turistični/ napotki za naše goste iz tujine; 11.05 Rezervirano za . ..; 12.05 Ali pozna te . . .; 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po doma če; 14.00 Iz naših krajev, iz na ših sporedov; 14.30 Priporočajo vam . .	15.05 V korak z mladi-
mi; 16.50 Radio danes, radio !'i-tri; 17.00 Vrtiljak; 19.00 Sotočja; 19.45 Glasbena medigra; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in bese di: 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Radijska igra; 23.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Iz musicalov in glasbenih revij; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Pa leta popevk jugoslovanskih avtorjev; 1.05 Nočni program.
JUfric& ŠPORT
SPECIALIZIRANA ŠPORTNA TRGOVINA
VSE
ZA VRHUNSKI ŠPORT
član
YU SKI POOL
SKI - SURF - TENIS
NAJNI2JE CENE V TRSTU
BAZOVICA - UL. D. KETTE 2 - TRST - TEL. 226515
NOGOMET
Verona, Piša in Sampdoria v A ligi
Tudi prvenstvo italijanske B lige se je končalo. Verona, Piša in Sampdoria napredujejo v A ligo, medtem ko se iz lige selijo Rimini, Brescia, Spal, Pescara, od katerih bosta brez dvoma igrali s Triestino vsaj Brescia in Spal. tako da bo tudi prihodnje leto naloga Tržačanov skoraj brezupna.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Cavese - Lecce	0:0
Cremonese - Spal	2:0
Foggia - Sampdoria	2:1
Palermo - Lazio	3:2
Perugia - Bari	1:1
Piša - Reggiana	0:0
Rimini - Catania	2:0
Sambenedettese - Pescara	4:0
Varese - Pistoiese	1:1
Verona - Brescia	prek.
KONČNA LESTVICA
Verona (tekma manj). Piša in Sampdoria 47, Varese in Bari 45, Perugia in Palermo 42, Catania in Sambenedettese 38, Lazio, Reggiana, Lecce in Cremonesc 37, Pistoiese, Cayese. Foggia in Rimini 36, Brescia (tekma manj) 30, Spal 28 in Pescara 17.
«16. POKAL PRIJATELJSTVA* V ODBOJKI V ORGANIZACIJI ZSŠDI
Mariborski šesterki zasluzeno prvi v obeh konkurencah
Stavbar zmagal med moškimi, Branik Paloma A pa med ženskami - Naši na splošno zadovoljili
V Trstu na stadionu «1. maj* in v občinski telovadnici v Dolini sla bila sklenjena letošnja odbojkarska turnirja za 16. «Pokal prijateljstva*.
Sklepne tekme za končni vrstni red so bile prav gotovo najbolj zanimive, saj so se srečali enakovredni tekmeci, oba finala za končno prvo mesto pa sta bila kakovostno najboljša.
Dragoceni lovoriki — oziroma prehodna pokala — sla tokrat odšla v Maribor, eden bo krasil vitrino Stavbarja — moški, drugi pa Branika Palome — ženske. Zmagi mariborskih odbojkaric in odbojkarjev sta povsem zasluženi, čeprav sta se morali obe šesterki iz mesta ob Dravi pošteno potrudili, preden sta od pravili požrtvovalne nasprotnike Fu-žinarja z Raven na Koroškem ter igralke Rijeke. Kot zanimivost naj povemo še to, da na lanskem turnirju na Reki sta v obeh konkurencah slavili domači šesterki.
Na koncu lahko rečemo, da je samo tekmovanje, ki ga je pripravila odbojkarska komisija pri ZSŠDI,
dobro uspelo, pripomoglo je k še boljšemu spoznavanju, sodelovanju, spletanju prijateljskih vezi med o-snovnimi organizacijami iz matične domovine ter našimi. Poleg tega pa so tudi tokrat vodili posamezne tekme sodniki iz Slovenije, Hrvaške in naše pokrajine, kar je še dodatno pripomoglo, da sta bila turnirja re snično «pi ijateljska*. Vso polivalo zaslužijo tudi odbojkarji 'Juventine iz Štandreža, Bora Jik Banke ter igralke Sokola in Bora Intereurope, ki so glede na trenutne sposobnosti in objektivno moč nasprotnikov, pokazali največ, kar je bilo možno.
MOŠKI
Pri moških je bila ekipa Stavba rja iz Maribora prvi favorit za končno zmago, kar se je tudi uresničilo pa čeprav Fužinar z Raven na Koroškem ni igral podrejene vloge. To ne glede na to, da so končni zmagovalci povedli z 2:0. V nadaljevanju je pomlajena ekipa Fužinarja celo izenačila in klonila proti bolj izkušenim nasprotnikom šele po petih
ZAKLJUČEN TURNIR GORIŠKEGA MLADINSKEGA CENTRA
Ekipa Sovodnje A prva v odbojki peterka študentov pa v košarki
Nagrajevanje vseh nastopajočih je bilo v prostorih Dijaškega doma
* V soboto se je zaključil «7. turnir "Mladinskega centra - Gorica* in sicer s finalnimi tekmami v moški odbojki in košarki. Zaradi slabega vremena sta se finalni srečanji odvijali v telovadnici Kulturnega doma. kjer se je zbralo precejšnje število gle dalcev.
KOŠARKA
Prvi sta stopili na igrišče za finalni nastop košarkarski, ekipi in sicer Mladinski krožek - Gorica B in Univerzitetni študentje. Srečanje je bilo zanimivo, čeprav so v prvem delu igre študentje nadigrali Goričane.
Izid finalnega srečanja;
Univerzitetni študentje — Mladinski
krožek - Gorica B 52:44 (26:14)
Postavi ekip;
MLADINSKI KROŽEK - GORICA B: Mauro Dornik 19, Damjan Klanjšček 2, Igor Komel 6. Igor Devetak 2, Mmkoi/'Vogrič,-.flg<W: Košuta 11 in Ferruccto' Mužič 4.
UNIVERZITETNI ŠTUDENTJE: I-gor Kont 20, Jurij Paljk 4, Marko Marinčič. Campestrini 14, Visintin 8. Bojan Tomažič 5, Marko Lutman 1, Delise, Črnivec.
SODNIKA: Marko Čubej in Ugo Dornik; zapisnikarja: Aleš-in Igor VValtritsch.
Končna lestvica turnirja MC1 v košarki:
1. Univerzitetni študentje, 2. Mia dinski krožek Gorica B. 3. Mladinski krožek - Gorica A, 4. KD Naš prapor (Pevma, Oslavje, Št. Maver), sledijo; Mladinski odsek štandrež in KD Sovodnje.
MOŠKA ODBOJKA
Prav gotovo je bila druga finalna tekma večera v središču pozornosti, kar se je tudi odražalo na samem igrišču, ko sta obe nastopajoči šesterki pokazali kvalitetno jn izenačeno igro. V finalu je ekipa mladin skega odseka KD Sovodnje A po treh setih premagala žilavo šesterko mladinskega odseka KD O. Župančič in ŠD Juventirta iz Štandreža A.
Izid finalnega srečanja v moški odbojki:
MO Sovodnje A - MO Štandrež A 2:1
(15:13, 8:15, 15:12)
Postavi:
MO KD Sovodnje A: Joško Prinčič, Rajko Petejan, Moreno Marson. Rafko Butkovič. Rado Lavrenčič in Marko Butkovič.
MO KD «0. Župančič* in ŠD Ju-ventina iz Štandreža A: Renco Faganel, David Mučič, Bojan Makuc, David Faganel. Ivan Plesničar in Marjan Cingerli.
SODNIK: Mavrici j Černič; stranski: Sandro Cova; zapisnikar: Vili Prinčič.
Končna lestvica turnirja v moški odbojki:
1. Mladinski odsek KD Sovodnje A. 2. Mladinski odsek Štandrež A, 3. KD Danica (Vrh), 4. Mladinski krožek - Gorica, 5. Dom košarka, sledijo: KD Kras (Dol, Poljane). KD Jezero (Doberdob), KD Sovodnje B, KD Naš prapor B (Pevma. Oslavje. št. Maver), Mladinski odsek Štandrež B. Ljubljanska banka (Nova Goi ica), KD Naš prapor A (Pevma, Oslavje. Št. Maver). Dijaški dom «S. Gregorčič* (Gorica) in Benečija n.p.
Po odigranih srečanjih so se nastopajoči na «7. turnirju Mladinskega centra - Gorica* zbrali v prostorih Dijaškega doma v Gorici, kjer je bilo nagrajevanje z. družabnim večertšfe'.'rVr začetku nagrajevanja je
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
sklicuje v petek. 18. junija, ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini
12. deželni redni občni zbor
Dnevni red 1. poročila; 2. diskusija in posegi gostov; 3. zaključki.
spregovoril v imenu Mladinskega centra, organizatorja turnirja, Igor Košuta, ki se je zahvalil vsem nastopajočim ekipam in podčrtal pomembnost tega športno-rekreacijske-ga turnirja. Nato sta Košuta in Marko Lutman nagradila s pokali prvo-uvrščene ekipe v vseh treh tekmovanjih. Ženska odbojka; Grojna, KD Sovodnje B in MK-G; moška odbojka: Sovodnje A, Štandrež A in KD Danica: košarka: Univerzitetni študentje, MK-G B in MK-G A.
Pokale so za to priložnost podarile naslednje goriške ustanove in tvrdke: Slovenska kulturno gospodarska zveza, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Zveza slovenskih kulturnih društev, Primorski dnevnik, Kmečka banka, Tomos, A-gromec, zlatarna Šuligoj in Agroest. Organizator se zgoraj navedenim toplo zahvaljuje za podarjene pokale.
— Ik —
KOŠARKA
Zaključek mestnega turnirja v košarki
Ekipa Časa del Carrozziere je letošnji zmagovalec mestnega košarkarskega turnirja, na katerem je nastopilo 8 ekip z Goriškega. Zmagovalci so namreč V finalni tekmi odpravili peterko Gioco Regalo, v malem finalu pa je ekipa Radenske s točko prednosti premagala Marmi Bieffe.
IZIDA
Finale za 1. mesto:
Ca«a ilel Carrozziere - Gioco Regalo 79:72
Finale za 3. mesto:
Radenska - Marmi Bieffe 92:91 '< Ob nagrajevanju najbdljšjh ekip so nekaterim igralcem podelili tudi posebna priznanja. Za najboljšega igralca turnirja so ocenili Alessan-dra Municha (Gioco Regalo), najboljši str.elec je bil A. Nanut (Radenska) s 119 točkami, kot najboljši mladi igralec pa je priznanje dobil Lu-ca Denaccini.
setih igre. Ta tekma je bila obenem tudi najkakovostnejša med vsemi, ki smo jih videli na letošnjem turnirju.
V	malefn finalu je lanski zmagovalec Rijeka Odpravil Bolr JIK Ban ko, a ne brez težav. V prvih dvfeh nizih je bila igra precej raztrgana in obe ekipi sta imeli precej težav pri sprejemu — Tržačani' v prvem nizu, Rečani pa v drugem. V odločilnem setu pa je Rijeka povsem zasluženo zmagala in tako osvojila 3. mesto na končni lestvici.
Naš drugi zastopnik Juventina Belca iz Štandreža je izgubila tek mo za 5. mesto z ekipo INA z Reke, toda gre poudariti, da so v komaj končanem prvenstvu štandrežci igrali v najnižji D ligi med vsemi zastopniki letošnjega turnirja.
FINALE ZA 5. MESTO
IN V - Juventina	2:0
(6, 10)
FINALE ZA 3. MESTO
Rijeka - Bor JIK Banka 2:1 (9, -5, 6)
FINALE ZA 1. MESTO
Stavbar - Fužinar	3:2
(3, 12, -13, -13, 9)
KONČNA LESTVICA
1.	Stavbar Maribor
2.	Fužinar Ravne na Koroškem
3.	Rijeka
4.	Bor JIK Banka Trst
5.	INA Reka
6.	Juventina Štandrež
POSTAVE
STAVBAR: Lobnik, Testen, Bru men, Klokočovnik, Primec, Mavčnik, Tomšič, Janžič.
FUŽINAR:	Filipančič, Rožanc,
Žerdoner, Urnaut, Košak, Pokeržnik, VI lakar
RIJEKA: Livefič, Berlot, Brnečič, Polič, Franelič, Krapotič, Mateše-vac. Bolanea, Kraljič.
BOR JIK BVNKA: Veljak, Stančič, Pernarčič, Fučka. Zadnik, Kodrič, Batič, Pečenko, Ugrin.
INA: LukanoVič, Delač, Jaška, Legovič, Mrša, Perič, Brožič, Ma-gaš, Arnautovič.
JUVENTINA:	Petejan, Mervič,
Faganel. Mucci, Černič, Orel, Plesničar, Corva.
ŽENSKE
V	srečanju za prvo mesto sta se
spoprijela jugoslovanska prvoligaša Branik Paloma iz Mariboia in Rijeka. Po lepem in izenačenem — prve tri sete -- boju so zmagale Mariborčanke, ki so pokazale bolj homogeno in izenačeno ekipo (pa čeprav so manjkale tri igralce, fti.ve postave), tako v napadu in še posebej. V obrambi. Dokler so imele še nekaj moči so bile Rcfa.nkč, enakovredne nasprotnice, a v četrtem nizu je vrsta trenerja Doliška 'opravila z nasprotnicami, lahko bi rekli. po hitrem postopku. Vsa prizadevanja Novakove in tovarišič so bila zaman.	|
Vrsta Bora Intereurope je na le tošnjeni turnirju dosegla največ, kar se je dalo. Osvojitev 3. mesta je dober uspel) in preden so Tržačanke strle odpor Marčane, so se morale pošteno oznojiti. Vsi trije seti so bili dokaj izenačeni.
Nabrežinski Sokol jc zlahka opravil z. drugo postavo Branika Palome iz Maribora. Za mlade Mariborčanke je že nastop v finalu tega turnirja velik uspeh. Zmaga Sokola ni bila nikoli v najmanjšem dvomu, pa čeprav so Nabrežinke nastopile z nekoliko spremenjeno postavo.
FINALE ZA 5. MESTO
Sokol - Branik Paloma B 2:0 (10, 9)
FINALE ZA 3. MESTO
Bor Intereuropa - Marčana 2:1 (10. -11, 13)
FINALE ZA I. MESTO
Branik Paloma A - Rijeka 3:1 (9, 16, —10. 4)
KONČNA LESTVICA
1.	Branik Paloma A Maribor
2.	Rijeka
tl|IIIMtlllllimlltlllllllllllllllllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIMtllllltV«mMIIIIIIIIIIIMIMIHilMlllllllllllllllllllllllllllllia
3.	Bor Intereuropa Trst
4.	Marčana
5.	Sokol Nabrežina
6.	Branik Paloma B .Maribor
POSTAVE
BRANIK PALOMA A: Peljušič, Bezjak, Czurda, Vidic. Kislinger, Dolinšek, Botolen, Senčar.
RIJEKA: Pesaresi - Gragovac, Novak - Mialevič, Petrovič, Rado-lovič, Kovačevič, Redževič, Fadle-vič, Grgurič.
BOR INTEREUROPA:	Rauber,
Maver, Debenjak, Cergol, Fičur, M. in V. Klemše, Glavina, Tomšič.
MARČANA: čalič, Catela, Rado-lovič, Dragešič, Pauro, Šain, Cetina, Sankovič.
SOKOL: škerk, V., L. in G. Legi-ša, Antoni, Paulina, Pertot, Kojanec, Kralj.
BRANIK PALOMA B: Dolinšek. Besjak, Dodič, Jagrinec, Lešnik, Namestnik, Gosak, Rajh, Zadravec, Žnidarič. (G. F.)
BALINANJE
«KRAŠKI POKAL»
Sokolu prvo mesto
Krasova prireditev, kljub slabemu vremenu, odlično uspela
Mednarodni balinarski turnir z.a 9. «Kraški pokal*, ki ga je priredil ŠK Kias v okviru 18. razstave domačih vin v Zgoniku, je, kljub muhastemu vremenu, odlično uspel. Dopoldne so izločilni del odigrali na balinarskih stezah v Zgoniku in Rep-nu, polfinale in finale pa so odigrali na balinišču pristaniščnikov na Proseku. Od dvanajstih povabljenih četverk se ni predstavil edino ie Par-
lllllllllfllllMmillllMHIIIimilllllllllMIIIItlllllMIIIIIII
Argentina - Belgija (p.p.)	X
Argentina - Belgija (d.p.)	2
Cavese - Lecce	X
Cremonese - Spal	1
Foggia - Sampdoria	1
Palermo - Lazio	1
Perugia - Bari	X
Piša - Reggiana	X
Rimini - eai^iiir’ i" m’	"^1
Sambenedettese - Pescara	1
Varese - Pistoiese	X
Verona' - Brescia (p.p.)	2
Verona - Brescia (d.p.)	ncv.
KVOTE
12 — 2.430.808 lir 11 —	8:1.800 lir
mE313BH NA VELIKI NAGRADI KANADE
Smrt debitanta Palettija
S svojo osello je mladi Italijan na startu trčil v Pironijev ferrari - Zmaga Piquela
MONTREAL — S smrtjo mladega debitanta Riccarda Palettija je smrtna kosa spet prizadela avtomobilski «cirkus» formule 1. Okoliščine, ki so botrovale nesreči, pa znova postavljajo v ospredje vprašanje varnosti na dirkališčih, ki jo resno o-groža poprečnost in amaterski pristop organizatorjev, katerih prva skrb bi morala biti življenje pilotov.
Tik pred začetkom dirke z.a VN Kanade se je motor Pironijevega fer-rarija upihnil, da je bolid nevarno obtičal na startu v prvi vrsti. Prvim zasledovalcem je še uspelo izogniti se rdečemu avtomobilu Maranello-ve hiše, neizkušeni Italijan Paletti pa je s svojo osello s hitrostjo okoli 150 kilometrov na uro silovito trčil v feiTari. Skrotovičena pločevina je
komaj 24-letnemu pilotu, prebila prs ni koš in zlomila obe nogi, za na-mečer pa je kmalu zatem avtomo bil zajel ogenj, ne da bi slabo opremljenim reševalcem pravočasno uspelo ukrotiti ognjenih zubljev. Preden so Palettija izvlekli iz razbeljenega avtomobila je minilo še nadaljnjih 22 minut, da je bil vrtoglavi polet helikopterja v bolnišnico povsem zaman. Zdravniki so ugotovili, da so bile pilotu usodne predvsem poškodbe, ne pa opekline, kar vsekakor ne zmanjšuje odgovornosti reševalne službe.
Tragični razplet na startu ni preprečil organizatorjem, da bi nadaljevali dobičkonosno dirko. Po drugem startu je bil najhitrej.ši Pironi. ki ga je že po prvem krogu prehitel
Arnoux. Ob 'koncu pa je vendarle slav'1 zmago svetovni prvak Piquet s svojim novim motorjem turbo BMW, ki je v nekaj mesecih izenačil kompetitivnost z bolj preverjenima ferrari jem in renaultom.
Vrstni red VN Kanade
1.	Piquet (brabham BMVV)
2.	Patrese (brabham - ford) 12”348
3.	Watson (melaren)	1’1"836
4.	De Angelis (lotus) po 1 krogu
5.	Surer (arroivs)	po 1 krogu
6.	De Cesaris (alfa) po dveh krogih
Lestvica za SP
L Watson 30 točk; 2. Pironi 20; 3. Patrese 19; Prost 18; Rosberg 17; Lauda 12: Piquet 11.
tizan - Moste. Poprečna raven prikazane igre je bila več kot zadovoljiva in je navdušila številne gledalce.
Povsem zasluženo je 9. «Kraški pokal* osvojil nabrežinski Sokol, ki je imel še najtežje delo v kvalifikacijah s Cerknico. V polfinalu pa je povsem nadigral nasprotnika in še posebno se je odlikoval mladi tol-kač Franko Bagozzi. Tudi mladi balinarji iz Kobjeglave so zapustili zelo dober vtis in so bili zasluženo drugi. Kraški dom z Repentabra pa si je po zmagi nad Komnom zagotovil tretje mesto.
IZIDI
Kobjeglava - Kras B 13:8; Svoboda - Kras B 13:9; Kobjeglava - Svoboda 13:11: Kraški dom - Repenta-bor 13:2; Kastau - Repentabor 13:8; Kraški dom Kastau 13:11: Sokol -Jama 13:6; Sokol - Cerknica 13:11; Komen - Kras A 13:10.
Polfinale
Sokol Komen 13:5; Kobjeglava • Kraški dom 13:8.
■/-	Finale, za 3. mesto
Kraški dom - Komen 13:9.
Finale za 1. mesto
Sokol - Kobjeglava 13:3.
Končni vrstni red: 1. Sokol Nabte žina. 2. Kobjeglava. 3. Kraški dom Repentabor, 4. Komen.
Zmagovita postava Sokola: Bagozzi, Bogateč, Cortese, Širca.
Ljubljana - Kras 3:2 (—13, -J5, *,
10, 6)
V repenski telovadnici sta se v zanimivem odbojkarskem srečanju pomerili moški rekreacijski ekipi Krasa in Ljubljane. Po dveh urah ii pol zagrizene borbe so slavili Ljubljančani, ki so nadoknadili zaostanek dveh setov.
Postavi:
LJUBLJANA: Škofič. Krevsel. O-bersnel. Kumer, Breščak, Rotar in Mikovič.
KRAS: Grilanc, Guštin. B., L. in R. Milič, B. in Z. Simoneta. (B.S.)
tliiiiintiiffiinitaiiii h n m m imii 1111111111111111111111 im
OBVESTILA
i
Jadralni klub Čupa priredi tečaje optimistov od 19 6. do 26. 6.; prvi tečaj «surfov» od 19. 6. Jo 26. 6. In drugi tečaj od 27 6. do 4. 7. 1982. Cena 15.000 lir. Drugi tečaj na potovalni jadrnici do Kornatov od 19. 6. do 26. 6. 1982. Prijave in Informacije na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/li., tel. 76-73 04.
11.	/tisaii
Spomini Pepine Malalan na dr. Juliusa Kugyja
Sicer ji je pomagal spočetka njen dober znanec iz soseščine, ki je opravil zanjo mnogotero pot in ostal včasih tudi za nekaj dni pri mizi z njo. Ker je imela Pepina od stanovanja in avtorskih pravic le dosmrtni užitek, je s svojo vestnostjo in zvestobo budno čuvala vse dobrine, ki jih je pok. Kugy zaupal njenemu varstvu. Premožnejše sorodstvo se pa za to zapuščino skoro ni brigalo in je prepustilo vso skrb Pepini, ki si je pomagala naprej kot je znala in zmogla. Pri tem je imela tudi nemalo težav s hišnim gospodarjem Ru-penijem, inštalaterjem, ki je imel obrt in trgovino v bližini. Ta je namreč, zaradi boljšega ovrednotenja stanovanja, želel in poskušaval na vse dovoljene načine spraviti žensko iz gosposke hiše in se je upiral sprejemu kakega novega podnajemnika. No, to mu ni uspelo in jaz sem se po daljših pogajanjih končno le lahko pravomočno vselil k Pepini. To je bil namreč tudi razlog za Pepinino prvotno o-klevanje.
Moja mila soproga je ena tistih srečnih zakonskih žena, katerim uvidevnost in skromnost moža dovoljujeta, da so z nosom bolj v romanih kot pa v loncih. Zato so postali obiski v Trstu pri meni in Pepini kaj kmalu za njo dobrodošla sprostitev od goriške tašče in obenem tudi tri dr. Ku-gyjeve krijižne omare zlata Jama za njeno ljubezen do dobrih knjig. S privoljenjem razumevajoče Pepine jih je pre-
brskala postopno do zadnje police in tako odkrivala skoro vs6/ skrivnosti Kugyjeve biblioteke. Iz nje si je prebrala kup zanimivega čtiva, ki jo je v naslednjih letih še celo primamljalo v Trst. Tu so bile predvsem njegove knjige z opombami, popravki in prevodi, trape z rokopisi, članki in zapiski, albumi s slikami, note, herbariji itd. Nemški klasiki v luksuznih izdajah z zlato obrezo kot so Gothe, Schiller, Lessing in drugi, razni leksikoni in slovarji, med temi tudi Bradačev Nemško - slovenski slovar, vrste Dickensa in E-bersa ter mnoštvo drugih izbranih romanov iz svetovne literature v nemških in italijanskih prevodih. V rdečem po-vezu tudi .Devica Orleanska. Miroslava Šilerja, «na svitlo prišla« v letu 1802 in poslovenjena v letu 1842. Prevedel jo je Jovan Koseski - Vesel. Natisnil jo je Jožef Blaznik ieta 1848 v Ljubljani. Med izjemno lepo opremljenimi miniaturami zbirke pesmi Rudolfa Baubacha pa še njegova izvirna pesnitev slovenske alpske pravljice «Zlatorog», ki je izšla v Leipzigu leta 1880.
Pepina je skrbela, da nismo bili lačni in pri tem nama je odkrivala postopno tudi njene kuharske odlike, ki jih je pok. dr. Kugy tako visoko cenil. Ob taki hrani se je dalo kar lepo živeti in posebno še, ko sta pričeli obe ženski tudi skupno gospodinjiti ter pohajati po mestu in cerkvah, da je prišla Pepina pri teh sprehodih na svoj račun tudi s svetniki. Kljub veliki razliki v starosti, Pepina je imela na ramenih takrat že čez 73 let, sta se vedno dobro razumeli in čeprav še krepka in živahna, je bila Pepina moji ženi le hvaležna, ko ji ni bilo treba «delati več toliko skal«.
V ta čas spadajo tudi številni obiski najinih sorodnikov in znancev iz raznih krajev, Dunaja in Rima, ki so prihajali na račun najinega prijateljstva s Pepino ogledovati STO in Trst. V razgovorih z njimi pa je postala večkrat tudi ne-
jevoljna in se je odrezala kar na kiatko: .Zaman silite 1 vame, jaz vem samo to, kar sem videla in slišala na last ušesa, saj mi pokojni vsega vendar ni povedal in tudi nisem imela časa poslušali, ker sem bila za gospodinjst sama in sem morala skrbeti, da je bil vedno dobro spravlj in nahranjen. Le tako je lahko v miru spal, kot je rekel v< krat že pokojni Abram, da sem na ta način «s kuhanco« ] sala z njim tudi jaz.«
Zahajal je k nam tudi naš dobri znanec iz stare tržaš rodovine dr. Vladimir Glaser, s katerim je prišla Pepina p zneje mimo nas v tesrtejše stike. On ji je potem pomag in uredil pri založbi Leykam v Gradcu, da je založila krog ieta 1950 novo naklado knjige »Julijske Alpe v pod bi«, ki je utrpela svojčas, početkom vojne, že opisano ce zuro slovenskih imen. Znano mi je, da je zahteval dr. Gl ser v imenu Pepine, da se omenjena knjiga ponatisne z r popačenim originalnim besedilom, kar bi bilo edino pošl no in c duhu njenega avtorja, ni mi pa znano, če se to tudi zares izvršilo, ker so odpori v takih pogledih pri n ših sosedih še vedno prisotni.
Med zimo 1950-51 se je pričela Pepina često pritoževa da čuti bolečine tu in tam ter da se pač ne počuti več t ko dobro kot doslej. Tarnanje se ie nadaljevalo, vendar oi ni nikakor hotela v bolnišnico na pregled, češ da ji ta tudi ne morejo pomagati. S časom pa so se bolečine stopnj vale in njeno stanje se- je vidno slabšalo, tako da smo na koncu le pregovorili, da je šla k zdravniku dr. Fabi ziju, ki ji je bil po smrti Juliusa vedno naklonjen, po n svet. Ta ji pa njenega brezupnega stanja ni mogel več pi kriti in jo je na njeno željo zdravil doma, jo obiskoval ji prinašal zdravil* za lajšanje bolečin.
12. svetovno nogometno prvenstvo v Španiji
VČERAJ V VIGU V PRVI IZLOČILNI SKUPINI PRED SKROMNIM ŠTEVILOM GLEDALCEV
V uvodnem srečanju Italijanih Poljaki razočarali
Neodločen izid v glavnem pravično plačilo za obe reprezentanci - «Azzurri» vendarle nevarnejši
ITALIJA — POLJSKA 0:0
ITALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini, Marini, Collovati, Scirea, Conti, Tardelli, Rossi, Antognoni, Graziani.
POLJSKA: Mlynarczyk, Majevski, Jan as, Zmuda, Jaloha, Lato, Boniek, Matysik, Buncol, Iwan (od 60. min. Kusto), Smolarek.
SODNIK: Vautrot (Fra.)
RUMENI KARTONI: Marini, Boniek, Graziani.
GLEDALCEV: 30.000.
V uvodni tekmi s Poljsko je italijanska reprezentanca bržkone zapravila dobro priložnost, da bi si
že predčasno zagotovila napredovanje v drugi del svetovnega prvenstva. Poljaki namreč še zdaleč niso pokazali tako učinkovite igre, kakršne je večina, predvsem italijanskih poznavalcev, prerokovala. Razen Jalohe in delno Bonieka so
Otvoritev SP
Organizatorji so se potrudili, da je bila otvoritvena slovesnost prisrčna, pestra in začrtana v znamenju simbolike nogometa kot takega, kot tudi širšega poslanstva športa, kot gibanja, ki teži k prijateljstvu, sodelovanju med narodi in miru. Zato ni slučajno, če so ob kratkem prikazu bogate španske folklore tisoči mladincev v slikoviti kompoziciji sestavili iz živih teles na igrišču stadiona v Barceloni, poleg slike nogometne žoge, tudi belo Picassojevo golobico, simbol miru, ki je ob vojnem spopadu med dvema u-deleženkama tega prvenst a dobil še poseben pomen. Ob vsem tem so bile besede govornikov le repertoarni dodatek željam, da bi bil tudi «mundiah prispevek k boljšemu svetu v času, ki še vedno nosi milijonom ljudi kri, bolečine in smrt.
vsi ostali poljski «velikani», ki jim Italijani telesno ne bi smeli biti enakovredni, krepko razočarali.
In vendar je Bearzotova ekipa po kazala preveliko mero «spoštova-nja» do nasprotnika, za katerega ni jasno, ali je naletel na slab dan. ali pa ga je tisk vendarle vse preveč poveličeval. Predvsem v drugem polčasu sta obe ekipi sklenili neke vrste nedogovorjeno premirje, ko se je izkazalo, da--nista sposobni prodreti v, resnici na ljubo ne vselej zanesljivo, nasprotnikovo
obrambo. Tako je tudi Italija kmalu zabredla v močvirnato in vsestransko pomanjkljivo igro, pri čemer so bile vse najnevarnejše akcije predvsem sad nasprotnikovih spodrsljajev ali bolj ali manj naključne in občasne kombinacije dveh, največ treh »azzurrov*.
Medtem ko je Zoff proslavljal svojo 100. tekmo v reprezentančnem dresu skorajda v popolnem brezdelju (nekoliko težav mu je povzročil le Boniekov prosti strel, ki ga je najboljši mož na igrišču, »libero* Scirea, nehote preusmeril), je Mly-narezyku bržkone nekajkrat trda predla, čeprav resnejših posegov, z izjemo parade na strel Grazianija z neposredne razdalje v p.p., ni opravil. Pač pa sta ga gola gotovo rešila najprej Lato (zgovorno je dejstvo, da je bil ta sicer izvrstni napadalec včeraj pravzaprav med najučinkovitejšimi poljskimi. . . branilci!), ki je v 81. min. na črti u-stavil strel z glavo Collovattija, v isti akciji pa še prečka, ki je odbila neubranljiv stre) TardeUija.
Splošna ugotovitev ob koncu tekme pa je predvsem ta: tako Italija kot Poljska nimata s takšno igro nobenih možnosti, da jima celo Peru lahko greni pot do uvrstitve v drugi del prvenstva, še Kamerun pa najbrž ne bo odigral povsem podrejene vloge, kar seveda ne potrebuje nadaljnjih komentarjev.
® ® ®
DANES IGRATA
Peru - Kamerun
LA CORUNA — Peruanska reprezentanca ne skriva svojih ambicij na letošnjem SP i rener Tim je prepričan, da utegne: n.iegpvo moštvo premagati tako Italijo kot Polj sko in osvojiti prvo mesto v sku pini Današnje srečanje s Kameru nom bi torej moralo biti. no mne nju strokovnega štaba tega mo-
štva, le gola formalnost, saj je za afriško enajsterico že sam nastop v Španiji velik uspeh, čeprav je seveda ne gre podcenjevati. Tega se, kljub širokoustnim izjavam, za vedajo tudi Peruanci. ki nikakor nočejo doživeti »svoje Koreje*. Prav zato je izkušeni Tim tudi v teh dneh podvrgel svoje varovance napornim treningom, ki bi mo rali, ob priznanem tehničnem zna nju, utrditi tudi telesno pripravo.
Kaj pa Kamerun? Afričani se do bro zavedaio. da niso favoriti. Tudi trdo igrišče v I-a Coruni jim ne ustreza, a so kljub temu priprav l.jeni presenetiti, saj menijo da je
Peru prav gotovo najdostopnejši na sprotnik v tej skupini.
Dosedanji izidi
ITALIJA -	POLJSKA	0:0	
Lestvica			
ITALIJA	10 1«	0:0	1
POLJSKA	10 10	0:0	1
KAMERUN	0 0 0 0	0:0	0
PERU	0 0 0 0	0:0	0
Preostale tekme			
Danes: Kamerun - Peru:		18.	6.:
Italija - Peru;	19. 6.: Poljska -		Ka-
merun; 22. 6.:	: Peru - Poljska:		23.
6.: Balija - Kamerun.
«PLAVI» SE VESTNO PRIPRAVLJAJO ZA ČETRTKOV NASTOP
Belgijci «šokirali» Jugoslovane
ZARAGOZA —- Jugoslovanski no gometni tabor je bil še dan po u vodni tekmi »mundiala* med Argen tino in Belgijo ves ppd vtisom pre senetljive zmage Belgijcev.
Miljanič je sicer izjavljal, da zanj to ni nobeno presenečenje, večina igralcev pa je bila prav šokirana spričo izredno čvrste obrambe igralcev Belgije, proti kateri je bil povsem nemočen celo slavni Diego Maradona.
Bi se kaj takega kot v nedeljo Maradoni lahko v četrtek na tekmi s prav tako agresivnimi severnimi Irci zgodilo tudi našemu adutu Sa-fetu Sušiču, ki igra na dokaj podoben način kot Maradona?
«Predvsem nobenega individualizma, igrati je treba kolektivno. Severni Irci so nevaren nasprotnik,
LEPA IN NAPETA TEKMA MED BRAZILIJO IN SZ
Igra v slogu značilne sambe
Brazilci so zasluženo premagali Sovjete, ki pa niso igrali podrejene vloge - Sodnik ni dosodil treh očitnih 11-metrovk
BRAZILIJA — SOVJETSKA ZVEZA 2:1 (0:1)
BRAZILIJA: Valdir Perez, Leandro, Junior, Osoar, Luisinho, Fal-cao, Dirieu (Paulo Isidoro), Socrates, Serginho, Žico, Eder.
SOVJETSKA ZVEZA: Daša jev, šivadze, Demjanenko, Bahača, Šu-lakvelidze, Besonov, Šengelija (od 89. min. Andrejev), Bal, Gavrilov (od 73. min. šušloparov), Daraselija, Blohin.
SODNIK: Lama Castlllo (Španija).
STRELCI: v 34. min. Bal (SZ), 74. min. Socrates (Bra.), 88. min. Eder (Bra.).
SEVILLA — V uvodni tekmi v še sti skupini sta včeraj v Sevilli i-
grali reprezentanci Brazilije in So vjetske zveze. Tekma je pokazala, da obe moštvi upravičeno računata na visoko uvrstitev, saj je bila igra za sladokusce in velika protiutež tisti, kj je postavila popoldne nasproti Italijo in Poljsko.
Ob viharnem navijanju svojih navijačev in plapolanju zastav so zasluženo slavili Brazilci, čeprav Sovjetska zveza nikakor ni igrala podrejene vloge. Še več, varovanci tre nerja Beškova so prvi prešli v vod stvo v 34 min. z 'Balom, ki je s kakih 30 metrov presenetil Valdira Pereza. Brazilskemu vratarju je namreč žoga ušla iz rok in tako kon čala v mreži. Sicer pa so Brazilci
V UVODNEM SREČANJU 3. SKUPINE V BARCELONI
Belgija spravila na kolena Argentino
Svetovni prvaki izpred štirih let niso kljub odličnemu Maradoni mogli do živega hitrim, odtočnim in izredno učinkovitim Belgijcem
BELGIJA — ARGENTINA 1:0 (0:0)
BELGIJA: Pfaff, Gerets, Baecke, Millecamps, De Schljver, Ver-cauteren, Czerniatynski, Vandermlssen, Van Den Berg, Coek, Ceule-mans.
ARGENTINA: Flllol, Olguin, Tarantinl, Galvan, Passarella, Gal-lego, Ardiles, Maradona, Bertonl, Diaz, Kempes.
SODNIK: Hristov (ČSSR). RUMENI KARTON: Baecke In Ber-toni. GLEDALCEV: 95.000.
STRELEC: Van Den Berg v 63. min.
Svetovno nogometno prvenstvo v
Španiji se je začelo z velikim presenečenjem: Argentina, zmagovalec izpred štirih let in eden glavnih kandidatov za končni naslov, je v otvoritveni tekmi nepričakovano klonila proti Belgiji ki je s svojo hi tro, odločno in gotovo bolj učinkovito igro vseskozi spravljala v težave Menottijeve varovance.
Argentina je sicer silovito začela in Maradona je z nekaterimi odličnimi potezami upravičil svoj sloves, kaj kmalu pa so Belgijci premagali vsako «spoštovanje» do nasprotnika, prevzeli pobudo na sredini in zanesljivo ustavljali vsak prodor. Belgijska obramba se je izredno hitro zapirala in ni puščala najmanjše vrzeli, zaradi svoje sorazmeroma po časne igre pa so Argentinci na trenutke že s težavo prehajali čez samo sredino.
Prvi polčas se je tako končal brez gola (najzrelejšo priložnost je imel Diaz, vendar je Pfaff zanesljivo u-branil), v nadaljevanju pa kmalu hladna prha za svetovne prvake: Vercauteren je točno podal Van Den Berghu. ki je premagal Fillola Reakcija Argentincev je bila takoj šnja, vendar se je Belgija vse do kraja urejeno in brez kakršnekoli panike enakovredno borila ter tako že v uvodnem srečanju pokazala. da verjetno marsikatera napo ved o poteku prvenstva ne bo dr žala.
® ® ®
DANES IGRATA
Madžarska-Salvador
Po porazu Argentine proti Belgiji Ima tudi današnje srečanje med Madžarsko in Salvadorjem večji pomen. Medtem ko je pred začetkom »mundiala* namreč kazalo, da so glavni favoriti v skupini Menottijevi varovanci in da se bosta za drugo mesto borila Madžarska in Belgija, je sedaj vse odprto. Edino gotovost •»i tako morale predstavljati točke proti Salvadorju, proti kateremu si ostali trije ne bi nikakor smeli dosoliti spodrsljaja.
V tej skupini je namreč prav Sal-
vador najskromnejše moštvo. Na SP se je uvrstil skupaj s Hundurasom, ki sta igrala v skupini skupaj z Mehiko, Kanado, Kubo in Haitijem. Dosegel je dve zmagi, dvakrat je ize načil in doživel en poraz. Vsega skupaj pa je dosegel le dva gola, kar dokazuje, da je njegova najšibkejša točka prav napad.
Z druge strani pa je Madžarska že v kvalifikacijah zanesljivo zmagala v svoji skupini pred Anglijo, Romunijo, Švico in Norveško, kar
te samo po sebi dokazuje njeno vred nost. Poleg tega pa je tudi ekipa gotovo bolj zrela kot pred štirimi leti v Argentini, kjer si je zaradi vročekrvnosti in nepremišljenosti neka terih v bistvu sama zaprla pot.
Dosedanji izidi
BELGIJA - ARGENTINA 1:0 Lestvica
BELGIJA	1	1	0	0	1:0	2
ARGENTINA	1	0	0	1	0:1	0
MADŽARSKA	0	0	0	0	0:0	0
SALVADOR	0	0	0	0	0:0	0
Preostali spored
Danes: Madžarska - Salvador; 18. 6.: Argentina - Madžarska; 19 6.: Belgija - Salvador; 22. 6.: Belgija -Madžarska; 23. 6.: Argentina - Salvador.
Strelec: Van Den Berg (Belgija)
začeli zelo poletno, kot za stavo so prodirali pred vrata odličnega Da-sajeva, vendar zamudili, predvsem s statičnim Serginhom, kopico golov. Tekma je bila vseskozi dinamična in hitra, Brazilija je igrala v svojem slogu. Sovjeti pa so z natančnim pokrivanjem prostora u činkovito parirali nevarnostim.
V drugem polčasu je Brazilija stopila na igrišče trdno odločena, da iztrži vsaj neodločen izid. Sovjetska zveza je neverjetno popustila, tako da so nogometaši v rumenih maji eah prevladovali na igrišču, vendar je bila njihova igra v končnici vse preveč v službi Serginha, katerega je skušal Eder posluževati s pred-ložki, ki pa so bili vselej kot med za odličnega Dasajeva. Nekoliko živahnosti je v igro vnesel tudi Paolo Isidoro, vendar je že kazalo, da bo to premalo. V zadnjih 15. minutah pa preobrat. Mojstrovina Socra-tesa v 74. min. je omogočila Brazilcem. da izenačijo, še lepši gol Ederja pa jih je povedel v vodstvo samo dve minuti pred koncem.
Nasploh je igra, kot rečeno, zelo zadovoljila. Brazilci upravičeno startajo na najvišji naslov, V vsakem primeru so dobro pripravljeni, edina šibka točka je mogoče vratar. Tudi Sovjeti so se predstavili kot zelp dobro uigrana ekipa, ki bo prav gotovo še imela kaj povedati na tem SP.
Ob včerajšnji tekmi pa gre še zapisati, da je bil poglavje zase španski sodnik. Ta ni dosodil treh očitnih 11 metrovk (dve za SZ in eno za Brazilijo) ter tako vrgel nekoliko sivo senco na upravičenost zmage Brazilije, ki si jo je sicer po pri kazani igri popolnoma zaslužila.
®®®
DANES <GR/ViA
Škotska-Nova Zelandija
Ob 21. uri bosta v Malagi stopi li na igrišče reprezentanci škotske in Nove Zelandije, ki igrata v šesti skupini. Tekma bo pokazala na pripravljenost Škotov, ki razpolagajo
morda še z boljšo reprezentanco kot Angleži, tako da lahko pripravijo senzacijo in se uvrstijo v naslednje kolo na račun Sovjetske zveze,
Novozelandci so po drugi strani skromni in so prišli na SP, da si pridobijo izkušnje za bodoče nastope. Ne gre pa podcenjevati napada te reprezentance, ki je v kvalifikacijskih tekmah zabila kar 51 golov, čeprav je igrala proti dokaj skromnim in šibkim nasprotnikom.
Dosedanji izidi
BRAZILIJA - SZ	2:1
Lestvica
BRAZILIJA	1	1	0	0	2:1	2
SZ	1	0	0	1	1:2	n
ŠKOTSKA	0	0	0	0	0:0	0
N. ZELAND.	0	0	0	0	0:0	0
Preostali spored
Danes: škotska - Nova Zelandija; 18. 6.: Brazilija - škotska; 19. 6.: Sovjetska zveza - Nova Zelandija;
22.	6.: Sovjetska zveza - Škotska;
23.	6.: Brazilija - Nova Zelandija. Strelci: Socrates In Sder (Br.),
Bal (SZ) .
IZ SP V Spnnijl poroča ZO nos časnikar Dela Franci Božič
katerega odlika je ostra obramba. Mi imamo recept za igro proti njim: kratke podaje in brez odvečnega preigravanja. Sušič se lahko izkaže le. če se bo popolnoma podredil kolektivu. Maradoni to ni u-spelo, mislim, da njemu bo,» pravi kapetan jugoslovanske reprezen tance Ivica šurjak, ki bo v novi sezoni igral za Udinese, medtem ko je svoje mesto pri Pariš Ger-mainu prepustil prav Sušiču.
Miljanič je imel kup pohval za igro belgijske obrambe, ki je bila dovršena kombinacija posamične in conske obrambe.
«Od Belgijcev se imajo naši i-gralci pač kaj naučiti Pa tudi Španci, ki so naši konkurenti za prvo mesto v peti skupini. Tako naši kot španski igralci preveč mislijo na napad, kot je pokazala u-vodna tekma mundiala pa se da tekma dobiti tudi z odlično obrambo,* je dejal Miljanič na svoji prvi novinarski konferenci v tiskovnem središču na stadionu I^a Romare-da, na katerem bo jugoslovanska reprezentanca v četrtek odigrala prvo tekmo s Severno Irsko. Pred španskimi, zahodnonemškimi, britanskimi in jugoslovanskimi novina rji Miljanič seveda ni hotel razgrniti taktičnega načrta za i-gro proti severnim Ircem, ki so v kvalifikacijah izločili Portugalce in Švede, ki so na dosedanjih svetovnih prvenstvih igrali vidno vlogo.
Včeraj so v Valencio dopotovali kot zadnji tudi severni Irci, njihov selektor Billy Bingham pa je ob prihodu izjavil: -»Zapomnite si, zanesljivo bomo premagali Jugoslavijo, izgubili pa s Španijo.*
Miljanič je na to izjavo reagiral v svojem znanem diplomatskem tonu: »Jaz ne morem biti stoodstotno prepričan niti, da bomo premagali Honduras, ki velja za »outsiderja*. Toda mi bomo poskušali premagati tako Honduras kot Severno Irsko in Španijo. Če nam to ne bo uspelo, bomo kot pravi športniki znali prenesti poraz in čestitati nasprotniku če nas bo nadigral.*
Našj igralci vsak dan dvakrat trenirajo, jutri pa bodo imrH'-dan počitka. Jutri zvečer bo MiTanič že objavil seznam 16 igralcev za prvo tekmo, v' sredo dopoldne pa bo znana najboljša enajsterica. Izmed igralcev vratar Pantelič in De
verič trenirata nekoliko manj intenzivno, vendar gresta njuni poškodbi na bolje, tako da bosta oba najbrž sposobna za nastop. Na današnjem treningu pa se je poškodoval igralec Partizana Živkovič, ki pa tako ali tako ne sodi v krog tistih, ki bi lahko prišli v ožji izbor.
Na prost dan bo imel selektor Miljanič posamične sestanke z igralci in jih seznanjal z načinom igre nasprotnikov, ki so jih lahko večkrat videli tudi na TV posnetkih s kaset. Miljaničev najožji sodelavec Ivan Toplak si je v nedeljo ogledal u-vodno tekmo v Barceloni, danes pa potuje v Valencio, kjer bo v sredo prva tekma 5. skupine med Španijo in Hondurasom. Toplakovo po ročilo in analiza igre obeh nasprotnikov pa bo za Miljaniča zanimiva
V TRETJEM POLČASU
V Montecitoriu počitek
Da je bilo pričakovanje za prvi nastop Italije na SP veliko v vse) državi, so dokazali včeraj tudi poslanci na Montecitoriu. Tik pred začetkom tekme so namreč poslanci svoje zasedanje zaključili in dvorana je bil v nekaj trenutkih prazna. -Onorevoli tifosi» so se zbrali povsod, kjer je bil kak televizor, največ pa jih je bilo v tiskovnem središču.
® ® ®
Najboljši napad
Najboljši napad v zgodovini SP je imela Madžarska, ki je leta 1954 dosegla 27 golov na petih tekmah, najboljšo obrambo pa Brazilija, ki je leta 1978 v sedmih tekmah dobila samo tri gole.
SPORED TEKEM IN TV PRENOSI
DOBER SPREJEM
VAM ŽELI
kHI-FI, RAČK A IkTV COLOR M kSERVISjg
ALDO COLJA
KONTOVEL 134 TEL. 225471
Danes
17.15 Peru - Kamerun (RAI 2 - LJ)
21.00 Nova Zelandija - Škotska
(RAI 1)
22.10 Peru - Kamerun
(KP reg.)
Jutri
15.00 Salvador - Madžarska (RAI 3 reg.)
17.15 Francija - Anglija - (RAI 1—LJ)
19.30 Franclja - Anglija (KP reg.)
21.00 Honduras - Španija (RAI 2 - U)
22.45 Honduras - Španija
(KP reg.)
®®®
Ufarte kot Surbek
V okviru priprav na SP so španski reprezentanti priredili tudi turnir v namiznem tenisu. Prvo mesto je o-svojil Ufarte. ki je pokazal dokajšnjo nadarjenost za ta šport. Pravijo, da bi lahko igral celo na zahtevnejših turnirjih proti najboljšim v Evropi. To je tudi proti Sur jaku.
®®®
Spanci jezni
Spancem ni šlo po godu, da je otvoritveno srečanje sodil Hristov.
Čemu ni namreč obveljala praksa, da bi prvo tekmo SP sodil domači sodnik (v tem primeru Castillo)? V Argentini je bil namreč sodnik o-tvoritvenega srečanja domačin Goe-rezza.
®® ®
Tudi sodniki «zvezde»
Če so Maradona Žico, Rumme-nigge in drugi glavne tzvezde* p Španiji, po tudi sodniki imajo svo-je — «zvežde*. Najbolj popularni so namreč Madžar Palotai. Romun Rainea. Portugalec Garrido ter Nizozemec Corver.
LJUBO MILIČ
(Nogometaš Krasa)
Vsi smo pričakovali, da bo Argen tina mnogo boljša, toda v svojih vr stah ima le odlične posameznike, kj se kot ekipa niso preveč izkazali Njena nezadovoljiva igra je posledica dejstva, da igra tokrat v Evropi in ne v Južni Ameriki, obenem pa je bilo v času njenega nastopa tudi razmeroma hladno. Vsekakor je še vedno eden glavnih favoritov in se bo zelo verjetno uvrstila med štiri najboljša moštva. Belgijci, ki nimajo v svojih vrstah tako blestečih imen. so bili tokrat bolj uigrani in so igrali bolj učinkovito od svojih nasprotnikov.
Italijani so igrali proti Poljakom še precej dobro, pač pa je imel Boniek slab dan in tudi celotno njegovo moštvo ni blestelo. Lahko celo rečemo, da so igrali Poljaki pod pričakovanjem. Izmed posamezni kov na tej tekmi ni izstopal nihče in menim, da bosta obe reprezentanci napredovali v drugi del pr venstva.
JUTRI V OKVIRU 4. SKUPINE DOKAJ ZANIMIVO SREČANJE V BILBAU
V V
KOSAM IN PLA TINI VSREDISCU POZORNOSTI
Jutri bodo stopile na igrišče tudi reprezentance druge, četrte in pete skupine. Zaradi tega najbrž ne bo odveč, če si malce pobliže ogleda mo sestavo teh skupin in posameznih reprezentanc. Pregledali bo mo tako drugo in četrto skupino, medtem ko pišemo o peti, kjer igra tudi Jugoslavija, na drugem mestu.
2. skupina
Prva tekma v drugi skupini bo na sporedu jutri ob 17.15 v Gijonu, kjer bosta stopili na igrišče repre zentanci Zahodne Nemčije in Alži rije. Reprezentanti ZRN imajo za začetek lahek zalogaj, tako da bo do varovanci trenerja Derwalla naj brž opravili lažji trening in uigra vali moštvo za težavnejše nastope Skušali bodo doseči tudi več golov, kajti ni izključeno da ne bi prav gol razlika odigrala velike vloge. Alžirija v tej tekmi nima kai iška ti. saj gre za reprezentanco ki nima velikih mednarodnih izkušeni. Tudi v kvalifikacijah so se Alžirci srečali z močno poprečnimi ena j stericami, kot so Sierra Leone. Su dan in Nigerija. Alžiriia je v sklo pu teh tekem petkrat zmagala, dva krat izenačila in enkrat izgubila, dala je 16 golov in prejela 6. nai-boi.iši strelec pa je bil Belloumi s štirimi goli.
Kevin Keegan
Čile in Avstrija sta ostali dve moštvi, ki sestavljata to skupino. Nogometaši Čila obljublja,jo presenečenje in najavljajo, da se bodo zagotovo uvrstili v naslednje kolo. čeprav so se v dosedanjih prija teljskih tekmah izkazali predvsem zaradi grobe igre. Po drug: strani pa Avstrija ne bi smela dopustiti presenečenja in bi se morala z lah koto prebiti v nadaljnje tekmova nje. tudi po zaslugi proslavljenih asov. kot so Pezzey, Prohaska in Schachner.
4. skupina
Že prva jutrišnja tekma v tej skupini bo najbrž odločala o pr vem mestu. V Bilbau bosta ob 21. uri stopili na igrišče reprezentanci Anglije in Francije, ki sta skupaj s Češkoslovaško kandidatinji za na stop v nadaljnjem tekmovanju. Gre za izjemno težavno srečanje, sa.i sta si Anglija in Francija enakovredni, čeprav menimo, da so Fran j cozi v lažji prednosti, ker razpola-i gajo z več tehnično nadarjenimi j nogometaši. Tresor. Platini, Gen i ghini. Six in drugi so proslavljen: ‘ mednarodni asi, ki se bodo proti Angležem borili do zadnjega atoma moči. Kar se tiče borbenosti, pa reprezentanca »z otoka* v ničemer ne zaostaja za svojimi tekmeci, kvečjemu jih prekaša. Angleži so zaradi svojega temperamenta vse lej zelo nevarni in bi lahko tudi presenetili, toliko bolj, če bo Keegan igral, kot zna Najbrž na ie najbolj nevaren Anglež krilo Fran cis, ki edini spominja na latinsko ameriško tehniko.
V tej skupini Da nikakor ne gre zapostavljati Češkoslovaške ki bo jutri v Valladolidu igrala nroti Ku vaitu. Čehoslovaki so favoriti v tej skupini, saj igrajo dober nogomet in so tudi fizično pripravljeni. O
Kuvajtu pa lahko rečemo le to. da je v vsaki skupini nekakša repre zentanca, ki igra «pepelko» in je njena usoda že vnaprej zapečatena.
® ® ®
Tudi čarovniki
Dva najuglednejša peruauska vrača, brata Augusto in Ramon Cane-les, sta iz Lime dopotovala v Madrid kot delegata nacionalnega združenja vračev in čarovnic. Na mun-dialu bi morala s svojimi čarovnijami braniti peruanske barve pred vplivi vračev iz «sovražnih* držav. Pred odhodom sta povedala, da nosita s seboj po eno nogavico vsake ga peruanskega nogometaša, potopljeno v «dobro vodo*, pomešano s pepelom in ^začimbami*. Ali bo to Peruju kaj pomagalo?
®®®
20 milijonov
Uradnih številk o tem, koliko Ha lijanov je pred ekrani sledilo na stopu mzzurrov» sicer še ni, toda izvedenci za take presoje so že iz računali, da jih ie bil najmanj 20 milijonov. Vsak drugi Italijan je torej včeraj «pomagal» svojt repre zentanci pred televizorjem.
Tekmi med Argentino in Belgijo ter Italijo in Poljsko sta bili (časovno) prvi srečanji letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva v Španiji, če delitev točk med Italijani in Poljaki ni presenetila v bistvu nikogar, pa so Belgijci precej nepričakovano ugnali svetovne prvake iz Južne Amerike. O tem, kako sodijo o poteku teh dveh srečanj, smo tokrat povprašali nekatere naše zamejske aktivne nogometne trenerje in igralce, ki so vsekakor dobri poznavalci te igre.
GIANI MARSON
(Trener Sovodenj)
Belgijci so se tokrat predstavili kot kondicijsko dobro pripravljeno moštvo, z zelo preudarno igro. Prikazali so lep nogomet, taktično zrelo igro in lahko rečem, da bo to moštvo skoraj gotovo prišlo še zelo daleč. Popolnoma pa me je razočarala Argentina Res je še vedno velik favorit, vendar pa ne igra več tako dobro, kot pred štirimi leti.
Tekma med Italijo in Poljsko pa je bila na nizki ravni. Delitev točk me ni presenetila, saj je bil v bistvu tak izid že predviden. Italijani bi z nekoliko več sreče vsekakor lahko tudi zmagali. Poljaki so me razočarali. Računal sem na to, da so močnejši in tudi Boniek ni pokazal nič posebnega. Delitev točk pa je konec koncev pravična za obe moštvi.
PETER TERČON
(Nogometaš Krasa)
Belgija z zmago nad svetovnimi prvaki ni ukradla prav ničesar. Od Argentincev sem pričakoval mnogo več in morda tudi kak zadetek. Tako pa so me res razočarali. Vse kaže. da je v tem moštvu preveč zvezdnikov, ki igrajo vsak zase. Belgija je, nasprotno, pokazala dober nogomet, borbeno igro in je zato tudi zmagala. Uspešno je izkoriščala »off-side* in pohvaliti moramo res vso enajsterico.
Za Italijo moram reči, da je pokazala celo več. kot sem pričakoval. Mislil sem, da bo doživela ce lo polom. Tako pa je nekaj igre le bilo: pri Poljakih je bilo očitno, da so igrali na neodločen rezultat brez golov, ki so ga tudi dosegli. Med posamezniki mi je najbolj ugajal Graziani (vsaj nekaj časa, ko je dobro kril celotno igrišče), verjetno najboljši v italijanskem moštvu pa je bil Scirea.
STANKO RADIKON
(Nogometaš Juventine)
Tekme med Italijo in Poljsko ni sem gledal in tako lahko povem svoje mnenje le o nedeljskem sre Čanju.
Belgija in Argentina sta vsekakor prikazali srečanje na dobri tehnični ravni, kakršna na otvoritvenih tek-
stih nekaterih priložnostih, ko je le ušd^ svojim »varuhom*, pa je bil
FABIO CANDOTTI
(Nogometaš Vesne)
V nedeljski tekmi sem pričakoval, da bodo Argentinci pokazali več, zlasti pa me je razočaral Maradona. Belgijci so s «pressingom* na sredini igrišča uspešno onesposobili pobude Južnoameričanov, nato pa so jih spravljali v težave • hitrimi protinapadi. Če bi Belgijci dosegli še en gol, bi vsekakor ne bil nezaslužen.
Tekma med Italijo in Poljsko je ustvarjala vtis, da sta si obe enajsterici zastavili za cilj delitev točk. To odgovarja predvsem miselnosti Italijanov. Kaže pa, da sta bili obe moštvi zadovoljni s takim rezultatom. Prvi polčas te tekme je bil sicer še kar dober, drugi pa povsem zanič. Med posamezniki mi je ugajal Scirea. Tardelli je dobro o-pravil svojo nalogo pri kritju Bo-lgro ni imel dovolj prostora. Ob ti- nieka, ki tokrat res ni blestel.
mah prejšnjih prvenstev nismo videli. Argentinci niso igrah slabo, toda Belgija je bila tokraj še boljša, zlasti s svojo telesno pripravo. Posamezniki so uspešno startali na žogo in nadigrali nasprotnike. Belgijci so uvedli poseben sistem le z enim napadalcem, na sredini igrišča pa so imeli pravi zid, ki je bil sposoben v vsakem trenutku kriti tistega Argentinca, ki je bil ob žogi. kar z dvema nogometašema. Maradona .je v takih pogojih storil to, kar je pač mogel: mogel pa ni dosti, ker so ga pogosto krili kar po trije Belgijci in tako za svojo
Zažgali so britanska avtobusa
Vse kaže, da se je britansko -argentinski spor zaradi Falkland skega otočja v določeni obliki preselil tudi v Španijo, na prizorišče svetovnega nogometnega prvenstva. V Malagi, kjer nastopa škotska nogometna reprezentanca, so se v nekem tamkajšnjem hotelu namestili škotski navijači, ki so prispeli v to slikovito špansko mesto z dvema avtobusoma. Voznika sta 53-sedežm-
ka parkirala pred hotelom, toda je bilo tudi zadnje parkirišče obe vozili: v Španiji je javno mr nje namreč v britansko - argenti skem sporu odločno na strani A gentincev zato so nekateri pro britansko razpoloženi navijači ol velika avtobusa zažgali. Ostali samo ožgani ostanki karoserije mučno vzdušje pri gostih in gos teljih.	(Foto AP)
Uredništvo upravo, oglasni oddelek
VRST. Ul Montecch! 6, PP 5SS	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TU 460270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000
j V SFRJ številko 6.00 din. ob nedeliah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, : letno 900.00 din. zo organizacije in podietja mesečno 120.00. letno 1200.00
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., leleton 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul Išir. 1 st., viš. 43 tnm|
32 400 lir. Finančni 1.100, legalni 1 000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za min višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku on upravi
i? vseh driiaib dežel
v Italiji pri SPI.
po*tnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
15. junija 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja j
m tiska I
iTJT
|lr*t
Član Italijanske zveza časopisnih založnikov FIEG
GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE
Koruza je, vendar draga
Jugoslavija je bila vedno do kaj pomemben izvoznik živine. Za
Vse to je privedlo do nekak snega gospodarskega nesmisla.
dovoljevala je zlasti kupce v Ita Namesto da bi Jugoslavija koru liji in Grčiji. Tja je prodajala zo izvažala, jo mora celo uva-predvsem živino, mzsne izdelke žati. Letos so že uvozili 400 tipa je prodajala skoraj povsod po soč ton koruze. S tem uvozom so Evropi, ker je lahko konkurirala hoteli pravzaprav doseči nekak-s ceno. Velike naravne možnosti šno ravnovesje na domačem trgu. za rejo živine pa hoče v bodoče Z njim so hoteli povečati vonud-še boli izkoristiti in postati že bo. ponudba cenejše koruze pa večji izvoznik, toda čedalje tež ie naj bi vplivala tudi na cene. To-tekmuje s tekmeci od drugod, ker ie čedalje manj konkurenčna s cenami, pa tudi zato. ker ji mar	„„„„„„„
slk.‘e (Grčija ie najbolj izrazit Teč takoj razgrabili Če”bi*hoteli primer) postavljajo umetne ba riere. Toda važnejše kot te u metne bariere so domače razme- vendar za Icaj takega zdaj Jugo-- trt domači vzroki, zaradi kute slavijo nima dovolj deviz.
da pokazalo se je. da je tolik šen uvoz za takšno operacijo nezadosten. Uvoženo koruzo so nam-
preusmeriti tržna gibanja, bi morali uvoziti veliko več koruze,
rili je izkupiček od prodaje na tujem manjši. Prodaja živine in
Stihijska tržna gibanja pa je
mesa na tujem se rejcem čedalje na drugačne načine zelo zausta manj splača, ker morajo krmo viti' ,Mr s0 očitno sPrevide,i tudi plačevati zelo drago. Posebno ko v zve-n< gospodarski zbornici, žaru za je v Jugoslaviji draga• na to so Predlagali, da naj bi se le-
tujih borzah jo prodajajo po okoli 6.5 dinarja za kilogram, pri nas pa te že uradna cena po
tos zagotovljena prodajna cena koruze dvignila kar na 14 dinar jev za kilogram. Predvidevajo,
stavljena na 8,5 dinarja, toda po da bi s tolikšno podražitvijo ven-tej ceni koruze skorajda ni mo darle izvabili koruzo od kmetov goče dohiti, pač pa jo morajo m da bi na ta način lahko letos živinorejci plačevati po precej vi odkupili bistveno več koruze kot šiih cenah: po 10. 14 in celo 18 lani. S tem bi rešili predvsem ti-dinariev za kilogram.	ste težave, s katerimi se ubadajo
Glede na to. da ie Jugoslavija re jci živine, ki so bili lani in le-pomemben pridela->alec koruze, so los prisiljeni, da so zaradi po tako visoke cene nerazumljive, mgnjkania krme morah prodati
Lanski pridelek koruze je bil nam reč skoraj 10 milijonov ton. Po vseh izračunih bi moral ta pri-
precej živine prej, preden ie bilo to upravičeno. Zaradi tega se ie zmanjšal stalež govedi in tudi
delek. ki je za jugoslovanske raz- ostale živine. Zdaj je zarad manj mere povprečno dober, zaoožgati številčne črede tudi ponudba žita vse potrebe naše živinoreje in vitle manjša. Poslabšala se je za-
živilske industrije, pa še izvozili bi ga lahko nekaj. Toda klntb tolikšnemu lanskemu pridelku, ko
to preskrbljenost trga z mesom, manjše pa so tudi možnosti za izvoz. Zaradi premajhne ponudbe.
raze ni mogoče dobiti po uradno živine so delale klavnice in mes zagotovljenih cenah niti pri kme nopredelovalna industrija z manj-tnskih kombinatih niti pri zaseb širni zmogljivostmi in s precej-nikih, izredno težko jo je dobiti šniimi izgubami, zaradi česar je tudi takrat, kadar je kupec vo- bilo treba meso v prodaj'4 na i/fT*,	za kilogram koruze grobno podražiti. Del denarja od
alt iz dinarjev Pač pa jo je gražjega mesa bo treba dati rej-aoi oh. ce jo kupec vlača precej cem ga g, tako ublažili njihove dražje. Zaradi tega ie nastal ne- rastoče stroške in spodbudili re kakšen divji trg. katerega ne kro- jo. s tem pa se seveda cenovni ji jo zakoni ponudbe in povpraše- krog začne vrteti, z njim pa se vama. oac pa izsiljevanje na vse piraja čedalje več težav, mogoče načine.
Koruze na trgu torej primanj-
Z neprestanim dvigovanjem cen
kuje, četrrav poznavalci zagolav- (~daj temu zdaj onemu iz tega Ijaio. da imajo kmetje, ki pride- krega) zadreg ni mogoče odprav-lajo 80 odstotkov vse koruze, že ('a,i- Tega se zaveda tudi gospo-
vedno precej polne shrambe. Za kai kmet noče prodati svoje ko
darska politika, ki zahteva, da bi v Jugoslaviji pridelali čimveč
ruze, pa čeprav jo lahko proda koruze. Samo velik pridelek nam
dosti dražje, kot na primer kmet v drugih evropskih državah7 Najprej je treba seveda upoštevati, da se kmetje s tem, da ko-
reč lahko bistveno ublaži draginjo. Zdi se, da ji bo to uspelo, saj prvi podatki govore, da so kmetje m kombinati posejali celo
ruze ne prodajajo, skušajo obva več koruze, kot je bilo načrtova-rorati pred škodljivimi učinki vi no. Načrtovano pa ie bilo, da bi šoke inflacije. Če bi namreč kmet letos s koruzo posejali 2,3 mtli-lani takoi po žetvi prodal ves pri- iona hektarov polj. kar je precej delek. bi dobil za lanski izkupi- več kot lani. Če bodo pogoji zo ček letos precej manj. Kmet mo rasi in zorenje kolikor toliko u ra namreč kupiti preče j umetnih godni, bi morali letos pridelati gnojil in rastlinskih zaščitnih precej več kot 10 •nili onov ton sredstev, pa tudi kmetijske stro- koruze. Tolikšen pridelek na bi ie mrrra sproti obnavljati in ku- moral bistveno vplivati na cene povati potrebna motorna goriva, in jih umiriti. To pa pomeni, da Toda umetnih gnojil na trgu ni bi tudi vsi ostali, ki so od ko-dovolj, prav tako pa je tudi s ruze odvisni, lahko lažje zadihali. stroji in rezervnimi deli zanje. Gotovo pa so samo zahteve Ker si lani ni mogel takoj po čimvečji pridelek — premalo žetvi nakupiti teh reči, koruze tu	„e(ikemu pridelku je še
eft ni hotel takoj prodati, kajti čedno ve’iko možnosti za najraz-letos bi za lanski izkupiček dobil nčnejše špekulacije na trgu. Go-mnogo manj umetnih gnojil in sp()garska politika zato svetuje, vsega ostalega, kar rabi za kme- ga nai tllgj v drugih krajih dr tovanje. Zato je zadržal koruzo zave posnemajo Slovenijo. Slove-v shrambi, kajti cene koruze mo- „j-.a ,;e namreč pridelovalcem ko-
ra zaradi povsem ekonomskih za
ruze ponudila pogodbe za tako
leonitosti rasti približno. enako kot. imenovano naročeno proizvodnjo
koruze, za katero bo dala ooso jUa To pa pomeni, da na j ne bi več toliko koruze pridelovali za
vse ostalo, kar mora kmet kuni-ti za kmetovanje. Ker pa vsega. Icar potrebuje, tudi i etos ne mo-
re dobiti, koruzo še vedno zadr- prngajn na trgu, ampak za zna kuje ali pa jo skuša nekako na „ega kupca, s katerim bi si poemo prodati po čim višji ceni. j-azdeliH tudi tvepania takrat, ka Take zakonitosti pa povzročam, dar bi M pridelek slab, m deda je na trgu ustvarjena umetna lni gob^ek. kadar bi bil pride
praznina, zaradi katere se koru za draži bolj. kot bi bilo upravičeno.
lek dober. Najvažnejše pri tem pa je, da bi si že pred setvijo porabniki zagotovili dovolj koruze
Ker se je koruza toliko podra za svoje potrebe in da ne bi bili žila. so se podražila tudi umetna 0gvjsni 0g trenutnih tržnih gi
krmila, ki jih v Jugoslaviji v glavnem delajo na pologi koruze.
banj in od tega. koliko koruze bodo odkupovalci uspeli odkujnti.
Kmetu se zaradi dragih močnih To(]a takšno dogovarjanje počasi krmil koruze ne splača prodaja mpTeduie. kar pomeni, da bodo ti. Dač pa jo uporablja za krmo. kupci koruze še dolgo odvisni od
tega, kar se bo dogajajo na trgu. in da bo morala sama država, pšenico raje porabi za krmo. kot ge bo bojeja umirjati stihijsko de-pa da bi io prodajal nrehrambe- iovanje trga, še vedno močno in-ni industriji. Zato tudi pšenice tervenirati in celo mnogo močne-primanjkuie, čeprav bi morala ie kot -ye to p0(*e[a doslej.
Toda tako ne dela samo s koru zo. pač pa tudi s pšenico. Tudi
lanska letina zadoščati za jugoslovanske potrebe.
JOŽE PETROVČIČ
V KANALSKI DOLINI SE BO PO NAŠE liOVORIE«
Sklepna prireditev v Ukvah
Pozdrav župnika Maria Gariupa - Podpora odbornika za šolstvo Edija Kravanje
UKVE — Nedeljska prireditev v ležbe na natečaju Mo.ja vas, do poslopju državne osnovne šole v lanske ustanovitve folklorne skupi-Ukvali ni bila samo ena izmed to- ’ ne Lepi \ rh in letošnjega nastanka likih prireditev ob sklenitvi pouka igralske družinice najmlajših ki je na naših šolah, ampak je bila zla na prireditvi - res nekoliko boje sti manilestacija življenjske moči če. kar pa za Sneguljčico Karlo Slovencev v Kanalski dolini, pozeb , Prešeren ne bi mogli reči - na no še moči tistih, ki - kot je pr i stopila prvič in. upa.jmo. ne zadnjič, mer Ukev — živijo strnjeno nase I
ljeni. Bila je tudi manifestacija! u 1 Kravanja, odbornik za kultu-njinove volje, na prepihu treh ve | f° v ox.:lnl Naborjct Ovčja vas, trov. slovenskega, italijanskega in i-|e omeni ski'b. s katero je že dos-nemškega vztrajati v teh krajih, ) lei občina spremljala vso šolsko in kjer živijo od nekdaj. V tem smi izvenšolsko dejavnost, torej tudi
slu je pred občinstvom, ki je do kraja napolnilo šolsko telovadnico, izjavil v pozdravnem nagovoru do mači župnik Mario Garjup. Izjavil je to tudi pred množico mikrofonov slovenskih televizijskih in radijskih medijev, kar dokazuje politično od mevnost dogajanja v Kanarski do lini. izjavil pa tudi pred ugledni mi predstavniki slovenske manjši ne v Italiji in Avstriji ter pred slavniki Slovenije, ki so bili tu na vzoči in med katerimi bomo navedli le najbolj vidne, in sicer ta j nika SKGZ Dušana Udoviča in pred seunika TO SKGZ za videmsko po krajino prof. Viljema Cerna, pred sednika ZSO za Koroško Feliksa \Vieserja, tajnika NSKS za Kuro ško Jožeta VVakouniga. tajnika SSk za Goriško in pr edstavnika SSL) Marjana Terpina, predstavnike SZDL Slovenije Barbaro Goričar m uiti verze iz Ljubljane Vladinima lile menčiča in SZDL z Jesenic Fran ca Žerjala. Videmskega škofa Bat listi ja je predstavljal župnik Cer-net iz Žabnic, ki je med drugim sporočil škofovo priznanje vsem. ki se trudijo da bi ohranjali živi svo jo govorico.
Mario Gariup je v svojem govoru med drugim dejal, da so se prvič zbrali v poslopju državne os novne šole. Pomen tega dogodka ie mogoče bolje oceniti če so znane prepreke in šikane, s katerimi so se morali v preteklosti srečevati vsi ki so v javnosti hoteli doseči domovinsko pravico za slovensko besedo, ki io Ukljani govorijo sto letja. Ne samo to. da so s svojo trmo uspešno premagali vse odpo re, ampak so tudi v občinski upra vi naleteli na podporo najbolj odpetih. ljudi. tigUb. ki so pokazali smisel za potrebe domačinov in pravi občutek za vsako pametno in pošteno pobudo. Župnik Gariup je navedel nekatere poglavitne etape s prehojene poti. ki se je začela z izidom prve številke župnijskega glasi'« Ukve in se je 1970. leta na daljevala s poučevanjem sloven skega jezika. Potem se je pridru žil glasbeni pouk. prišlo je do ude
V dve uri trajajočem programu je najprej nastopila ukovška har-manikaška skupina, v kateri igrajo najboljši glasbeniki iz vasi. Po dveh kratkih pozdravih, ki so jih učenci naslovili svojim staršem, se je predstavila igralska skupina s Sneguljčico, takoj za njo za trio klarinetov Glasbene šole iz Trsta Mladi ukovški glasbeniki so poka zali pridobljeno znanje v klavirju, harmoniki in kitari. Naj omenimo še tamburaško skupino iz. kraja Hodiše' na Koroškem in mešani mla dinski pevski zbor gimnazije iz Maribora. Prireditev je sklenila folklorna skupina Lepi vrh, v kateri pleše mladina. Zaplesala je splet gorenjskih plesov in z njim izvabi la. kot že poprej ostali izvajalci, nrisrčro ploskanje in odobravanje. Vse točke je napovedoval prof. Sal-vatore Venosi, ki je skupno z Mariom Gariupom oblikovalec tega zares svojevrstnega in obetavnega časa slovenskega življa pod Viša rji. C g v)
IIIIIHIIIIIIIIlIltHIHIIIItMHIIIIIHIIItllMIHIIHIMnilHIIMHlIlllllllHHMIHIIHIIIIIIHIIIIIHHHIIHItlHIIIIIIIIIIHIIt
OGROMNE NEIZKORIŠČENE MOŽNOST!
Razvijanje turizma v Gorskem kotaru
Razvojne načrte so razgrnili pred časnikarji naše dežele
tečaja glasbe in slovenščine in za nju izstavila vsa potrebna dovoljenja. Kravanja je nadalje dejal, da sl Ijo občina prizadevala vključiti poučevanje slovenskega .jezika v redni šolski pouk. kakor se poskus no to dogaja z nemščino. «Zago-tavljam vam ie Kravanja rekel najprej v slovenščini, potem na še v italijanščini — da bo odborni-štvo za šolstvo napravilo vse. da se pobreški iz preteklosti ne bodo ponovili več.»
REKA — Na povabilo zveze turističnih časnikarjev s sedežem na Reki, ki deluje na območju Kvamer-ja. Istre in Gorskega kotora, se je dva dni mudila v Gorskem kotaru delegacija časnikarjev dežele Furlanije Julijske krajine, ki io ie vo dil šef tiskovnega urada dežele dr. Fulvio Sossi. V okviru tega tretjega srečanja je bil na sporedu o-gled turističnih zanimivosti obširne ga področja, ki se razprostira ob cesti Reka - Zagreb. Med turističnimi dejavnostmi sta najbolj razvita lov in ribolov, sedaj pa nameravajo razviti še zimski turizem na Bje lolasniei. kjer ugodne klimatske razmere omogočajo smučanje ocj konca tidvembra do nikja. Prvo dtapb bodo dokončali do letošnje zime in bo zagotavljala 800 ležišč, tri dvosedežne žičnice in dve vlečnici. Ko bo v okviru srednjeročnega plana zgrajen celotni sistem, bo na tem območju 3.500 postelj vlečnice z zmogljivostjo 15.000 oseb na uro.
Po ogledu številnih planinskih kra jev. jezer, sotesk in hotelov je bi-
MtHIHtllllMIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillHIIIHIIHIIIIlIsHHIMHntHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHtllllltllllllllllllliniUI
NA JAVNI PREDSTAVITVI V VIDEMSKEM HOTELU AST0RIA
Nova gastronomska služba s telefonskim pozivom 199
Za zdaj je v naši deželi vpeljana le na videmskem, pordenonskem in goriškem področju
VIDEM — Deželna telefonska družba se izpopolnjuje z vedno novimi koristnimi tehnološkimi novostmi v službi abonentov in javnosti sploh. Minuli petek je deželno ravnateljstvo SIP v videmskem hotelu Astoria v okviru prijetnega družabnega srečanja in prisotnosti številnih uglednih gostov predstavilo novo pobudo, ki je sicer že v praksi v nekaterih drugih predelih države (v Trstu je za zdaj še ne bo) poslej pa je uvedena tudi na področju, ki zajema Videm. Gorico in Poi'denon. Gre za možnost. da s poklicem na številko 199 za ceno samo treh točk (scatti) dobiš v dveh minutah kuhinjski recept za eno od značilnih furlanskih jedi, ki jih nudijo najboljše restavracije na omenjenem področju treh pokrajin.
Kako ta služba deluje smo lahko videli na tem večeru, ki sta ga vodila znani italijanski gastronomski časnikar Vincenzo Bonassisi in pa direktor vsedržavnega centra SIP za zunanje stike in za stike s tiskom dr. Roberto Benciveana v telefonski in tako imenovani «videolento» povezavi z nekim rimskim lokalom, kjer so bili na nasprotni strani telefonske in video zveze priljubljeni filmski igralec Ugo Tognazzi in nekateri rimski časnikarji.
«Vidcolentos>, kar v preprostih besedah pomeni mirujočo sliko na ekranu. ki se premakne vsaki dve minuti, je seveda stvar, ki je ločena od samega telefonskega poklica na 199. V tem primeru je služila le za demonstracijo te tako imenovane cvideolento* usluge, ki jo lahko nudi SIP pod pogojem seveda, da abonent razpolaga doma z ustreznim monitorijem in povezavo. «Videolento» služba se je v praksi zlasti dobro obnesla v nekaterih bolnišnicah na primer pri hitri pomoči, pri posredovanju rent-gentskih slik itd., ' raznih bankah, pri urejanju prometa v nekaterih mestnih središčih itd.
Udeležencem prijetnega demonstrativnega in obenem gastronomskega večera, so najbolj znane furlanske restavracije z videmskega, pordenon-skega in goriškega področja nudile izbrana jedila (enajst različnih od predjedi do sladice) ob ustrezni spremljavi osem različnih vrst zaščitenih visokokvalitetnih nižinskih in briških vin.
#** IIII MII IH IH 11IIII4IIII lili Milili Milil III Ml lili lili lili'18*8111111111111111 IDI BI lIHtlllllt lili llllllllllllllllllllll|||lllllittt||| a|| lil iii iiiiiiimaa || m m || iiiminni lil II tl HM II8II llllll* MIIIIIIHI llllllfl IIIII ■•llllll 81111111 IH lliiilllillHiiiiiii
Predstavitev knjige «Tra due bandiere»
KOPER — V prostorih Radia Koper so dopoldne predstavili knjigo italijanske novinarke Pinuccie Politi tira due bandiere». Predstavitvi so prisostvovali številni ugled ni gostje, med njimi predstavnika SZDL obalno-kraške regije in koprske občine Čr lomir Kolenc in Raul šiškovič, predstavnik Zveze borcev Rastko Bradaškja. predsednik Skupnosti Italijanov v Izoli Gianfranco Si-Ijan, kulturni ataše italijanskega veleposlaništva v Beogradu Carla Maria Burri in i talijanski generalni konzul v Kopru Ludo vico Tassoni Estense. Prisoten je bil tudi založnik Nardino Bottazzi iz Suzzare Pinuccia Politi se je rodila v Rimu. v Trstu pa je diplomirala iz političnih ved. Specializirala se je tudi za področja psihologije, sociologije im tujih jezikov. Zad-
nja štiri leta je sodelavka Radia Koper ter pripravlja prispevke za oddaje *Da Roma con interesse e simpatia», ler «Strelta di mano*. V svoji knjigi Med dvema zastava Via je zbrala okrog 350 intervjujev iz teh oddaj, ki jih je obogatila tudi s svojimi vtisi o ljudeh, s katerimi se je pogovarjala in z razmišljanji o temah, ki jih je ob ravnavala.
V daljši predstavitvi knjige Med dvema zastavama je Črtomir Kolenc poudaril, da se je Pinuccia Politi uvrstila med dejavnike ki so se odločili dosledno uresničevati osim ska načela. Pri svojem delu je srečevala mnoge, ki so ji nudili oporo, pa tudi na ta ke, ki so jo skušali zavirati, ali pa na nezaupljive sredince, ki so le čakali na razplet dogodkov. Posamezniki so ji celo oči
tali da je <efiloslava» m <venduta», toda velika večina se je opredelila za prijateljski in ustvarjalni odnos dveh sosednih narodov, za blagostanje in dobro počutje ljudi z obeh strani meje, ki je postala ena izmed najbolj odprtih meja v Evropi.
O pomenu knjige so govorili še predstavniki Radia Koper Miro Kocjan, Janko Tedeško in Gianfranco Siljan ter gost iz I lalije založnik Nardino Bottazzi. Končno se je avtorica tudi toplo zahvalila vsem, ki so ji pomagali pri delu. zlasti Manliu Vidovi-chu. Poudarila je, da ni članica nobene stranke, da pa trdno veruje v ideale bralstva, prijateljstva. in ljubezni. eLjubim svojo lepo domovino, lepa pa je tudi Jugoslavija in vsi moramo misliti na to, da je lep tudi svet.»	L. O.
Io v kraju Lokve srečanje časnikarjev, katerega so se udeležili tudi vidni predstavniki turizma, gostinskih delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij Gorskega kotara na čelu s predsednikom regijskega odbora za turizem Aldom Simper jem. Predsednik zveze turističnih časnikarjev Djuro Tomaševič, ki je vodil sestanek, je ob pomoči strokovnjakov in krajevnih zastopnikov osvetlil napore Gorskega kotara in celotne Hrvaške za turistični razvoj tega območja, kjer je lesna industrija sicer sedaj in bo tudi v bodoče nosilna gospodarska dejavnost, toda prav zaradi izrednih naravnih bogastev bodo razvijali tudi turi zem, ki ima velike mdZnošti zaradi Bližine Reke. Karlovca, Zagreba in tudi Trsta. Že sedaj so lovci in ribiči iz Italije glavni obiskovalci. Turistični delavci si predvsem priza devajo razvijati izletniški turizem, zimske športe in gostinstvo.
Kar pa zadeva stike med časnikarji, so z zadovoljstvom poudarili objavo skupnega turističnega biltena v zimskih mesecih. Dežela F-Jk je posredovala koledar prireditev v poletni sezoni, v načrtu pa je obisk reškili časnikarjev v Lignanu, da bi zbrali podatke in na njihovi o snovi primerjali turistično ponudbo italijanskih in jugoslovanskih obmorskih mest. Italijanska stran je kot temo za prihodnje srečanje, ki bo v goriških in vzhodnofurlanskih brdih (z obiskom Ogleja in Čedada) pred lagala tako imenovani alternativni turizem, (gv)
130 let Mohorjeve družbe v Celovcu
CELOVEC — Družba sv. Mohorja v Celovcu obhaja letos 130-letnico obstoja. Za to priložnost je imenovana ustanova pretekli petek priredila celodnevni simpozij, na katerem so zgodovinarji in slavisti dr. Andrej Moritsch, dr. Avguštin Malle, dr. Valentin Inzko, dr. Erich Prunc in ravnatelj Mohorjeve družbe dr. Janez Hornboeck s strokovno dovršenimi referati osvetlili zgodovinski pomen nastanka, delovanja, kulturno poslanstvo in njen kulturnopolitični pomen za zamejske Slovence.
V posameznih referatih je družba sv. Mohorja v Celovcu bila označena kot ena izmed tistih ustanov, ki je s svojo izobraževalno in založniško dejavnostjo slovenskemu narodu posredovala ustrezno literaturo tako leposlovno kot strokovno. S tem pa je slovenskemu človeku dajala kulturno samozavest in narodno identiteto. Delovanje Mohorjeve družbe je bilo najbolj inteligentna oblika samopomoči, ki je niso omajale niti najtežji raznarodovalni ukrepi, niti izgon iz Celovca na Prevalje, leta 1920. je na petkovem simpoziju med drugim bilo ugotovljeno.
Družba sv. Moliorja v Celovcu tudi danes tvori pomemben člen kulturnega delovanja med koroškimi Slovenci, zlasti pa na področju vzgoje mladine, kateri s svojimi dija škimi domovi nudi ustrezne pogoje za obisk slovenske srednje šole in za študij na univerzah. (Sindok)
Kulturni ataše1 italijanski' ambasade obiskal Koprsko
KOPER — Kulturni ataše italijanskega veleposlaništva v Beogradu dr. Carla Maria Burri je včeraj na Koprskem obiskala nekaj italijanskih in slovenskih šol ter poslopje koprskega radia in televizije. Med svojim obiskom se je sestala tudi z vodstvom Unije Italijanov za Istro in Reko. Na srečanju so obravnaval; šolska vprašanja in odnose z Italijo, s posebnim poudarkom na uspešno sodelovanje s Slovenci v Furlani ji-Julijski krajini, (co)
«Zaplesimo-zapojmo» v Zgoniku
Nedeljsko deževno vreme je prekrižalo račune prirediteljem 18. ob činske razstave vin v Zgoniku, tako da sploh niso odprli kioskov in so prenesli razstavo še na prihod njo soboto in nedelj:). Vreme ni bilo ravno ugodno niti v soboto, vendar se ie kljub temu cb pre cejšnji udeležbi občinstva odvijala revija otroških folklornih skupin < Zaplešimo-zapojmo». Na sliki pri zor s sobotne prireditve. Nastop mlajše skupine osnovne šoit Ivan Grbec iz Skednja s plesi iz Bele krajine.
Spremembe valutnih tečajev v Trstu
Preureditev menjalnih tečajev med valutami evropskega monetarnega sistema je vplivala tudi na kotacije tujili valut na tržaškem tržišču. A-meriški dolar, ki je v petek kotiral 1325 lir, je poskočil za 3% na 1359 lir; funt šterling se je podražil z 2.354 na 2.395 - 2.400 lir, nemška marka je poskočila za 2% na 565 lir, francoski frank pa se je nasprotno pocenil za 3% na 292 204 lire. Ko tacije dinarja pa so ostale praktično neizpremenjene: včeraj so ga menjalnice v Trstu kupovale po tečaju 26,60 za drobne in 23 za večje bankovce, prodajali pa po tečaju 28 oziroma 24 lir.
6IIIIMIIII1IIIIIIMIMHIIHIIM1I1IIIIIIIIIII MIH IIIHIIMIIIIIIIIIII MIHU IIHIIIMIIIIIIII Hill IIIIIIIIIIIIIIMIIIMIHIIHttllB
IGRALI SO NA OBČINSKEM SREČANJU PIHALNIH ORKESTROV
Proseško-kontovelski godci uspešno gostovali v Vodicah
Poleg proseskega društva so nastopile še god’ be iz Vodic, Medvod m Litostroj iz Ljubljane
Godbeno društvo Prosek je v nedeljo gostovalo v Vodicah pri Ljubljani na tamkajšnjem občinskem srečanju pihalnih orkestrov, ki je bilo letos še posebno slovesno, saj je sovpadalo s praznikom krajevne skupnosti Vodice - Bukovica Sinkov Turn.
V Vodicah so se že ves pretekli teden vrstile razne prireditve, nedeljski zaključek manifestacij pa je bil res prazničen, in to kljub slabemu vremenu. Dež je organizatorjem precej prekrižal račune, tako da so morali mimohod godb skrčiti na skupen nastop štirih pihalnih orkestrov na trgu, kjer so se ob zvokih veselih koračnic predstavile slikovite mlade majoretke.
Organizatorji so bili nato primorani preseliti nastop godb v dvorano, kjer je nastopajoče in prisotno občinstvo pozdravil predsednik krajevne skupnosti, ki je zaželel vsem prijetno počutje v Vodicah Poseben pozdrav je namenil godbenemu
društvu Prosek, «društvu iz zamejstva. ki ga z veseljem pozdravljamo v naši sredi, saj nam je vedno prijetno, cia imamo med nami zamejske Slovence, ki živijo v Italiji.*
Koncert godb je odprla domača godba iz Vodic, nakar so se na odru predstavili proseško-kontovelski godbeniki, ki so pod vodstvom Slavka Lukse zaigrali tri pesmi; Kras, Partizanka in Zlatorog. Za njimi sta nastopila še pihalna orkestra iz Ma-dvod in Litostroj.
Po končanem sporedu so organizatorji pripravili v dvorani vsem nastopajočim zakusko. Ob kapljici in prigrizku se je med godbeniki razvil pogovor, ki je navezal nova prijateljstva in obenem utrdil že itak dobre odnose med posameznimi godbami, kar je jasen dokaz, da je nedeljsko srečanje kljub muhavemu vremenu povsem uspelo in doseglo svoj namen. (B.R.)
•HIIIIIHIMIIIlHIIHIIHHHHIHHHIIHIIIIIIHIIlHIIIHIIIHMHIHIIHHIHIHIIHHIIIIIIMIIIHHIIIIIIIIHHII!IIIHIIIIII!llliHlltlllHllHIVII|IHIIIIIIIHIIHIHIHIHHHHHIIHIIII1l»
V DVORANI «DI VITTORlQ»
Razstava o razvoju gradbeništva na Tržaškem v zadnjih 100 letih
Zbirko slik in dokumentov je pripravila FILLEA-CGIL Jeseni širša prireditev, namenjena zlasti mladini
■V dvorani «Di Vittorio» v Ul. Pon-dai;es so sinoči odprli razstavo slik in dokumentov o razvoju gradbeniš tva in sindikalnih bojev gradbenih delavcev v Trstu v zadnjem stoletju. Na predstavitvi so govorili sin dikalist Mauri, prof. D. De Rosa s fakultete za arhitekturo, predstav nik deželnega tajništva sindikata FILLKA - CGIL Milicco in ravnatelj zgodovinskega inštituta CGIL prof. Šema.
Razstava obsega le del materiala, ki ga inštitut že dalj časa zbira na našem območju in je nekakšen pre dujem širše razstave, ki jo bodo pri redili jeseni. Trajala bo kakih 10 dni, spremljali pa jo bodo seminarji, razprave in druge pobude, s ka terimi hočejo organizatorji pritegniti k temu problemu predvsem mladino, kateri šola — tako so poudarili go vorniki — danes vse premalo nudi kar zadeva zgodovino delavskega gibanja na našem območju. Razpisali bodo tudi dve študijski nagradi, eno za italijanske in eno za slovenske šole. za : laborate, ki bodo o-bravnavali delovanje kraških jav in pa delovne pogoje v gradbeništvu. Sedanja razstava je razdeljena na štiri sekcije; delavske organizacije v gradbeni stroki, strokovno usposabljanje mlade delovne sile, skrb za varnost na delu in tehnologija. Dokumenti in slike prikazujejo delo in boje gradbenih delavcev od konca preteklega stoletja do danes, zbirka pa obsega tudi fotokopije prvih strani številnih delavskih glasil, tako med drugim tudi Delav skega lista, Edinost. Stavbinskega delavca - glasila Zveze zidarjev in sorodnih strok v Avstriji, ki je izhajal v začetku tega stoletja v Trstu.
Zanimiva razstava bo odprta ves teden, in sicer vsak dan popoldne od 16. do 19. ure.
ZARADI NEURJA
Velika škoda v nekaterih predelih Furlanije
Hudo neurje z dežjem, točo in močnimi sunki vetra' je v soboto in nedeljo zajelo nekatere dele Beneške Slovenije in Furlanije ter po-
vzročila znatno škodo zlasti na ob močjili Čedada. Manzana, Buttria ter v srednjem in nižjem delu Fur lanske nižine Na deželnem odbor-ništvu za kmetijstvu v Vidmu je bil v tej zvezi včeraj dopoldne se stanek predstavnikov odborništva, katerim je pristojni odbornik Miz-zau dal navodila za ugotovitev ško de, ki io bo deželna uprava po ravnala na podlagi obstoječih zakonskih norm.
Medtem sta svetovalski skupini KPI in PSI vložili v deželnem sve tu nujni interpelaciji, v katerih no udarjata nujnost takojšnjega ukre panja deželnih organov za ugotovitev nastale škode in za njeno noravnavo. Svetovalska skupina PDUP pa je vložila interpelacijo, v kateri poziva deželni odbor, naj pocla podroben Dregled o dogodkih v zvezi z izbruhom požara, ki je te dni opustošil ogromno gozdno površino v dolini Arzino. Nima no benega smisla — pravi v tej zvezi interpelacija — trošiti velika fi nančna sredstva za pogozdovanje, če se hkrati ne povzemajo vsi u-krepi za preprečitev takih naravnih nesreč.
Miroslav Košuta na šoli «Draj»olin Kcttc»
Z lepo prireditvijo so učenci, u-čitetjstvo in starši pričakali v petek, 11. junija, na osnovni šoli Dragotin Kette pesnika Miroslava Ko-šu.o, ki je, z njemu lastno prisrčnostjo, pozdravil vse prisotne s svojo novo pesmijo Deklici in nagradil najzaslužnejše učence z bralnimi značkami.
Bralno značko so prejeli; Cicibanovo — Dejan Rizzo, Maja Vec-chiet, Devan De Paolis, Nikolaj Vi-sentin, Erik Cossutta, Matejka Fac-chin iz I. razreda. Cicibanovo Erika Bussani, Peter Magair.a, Daniel Giovannini iz II. razreda. Bronasto — Maja Visentin, Nadja Fuč-ka, Boris Bartol. Sebastian Regente iz III. razreda. Srebrne — Milan Klinc. Valentina Facchin, Solnica Savi iz IV, razreda. Brona: sto in srebrno — Alex Pečar. Srebrno in zlato — Irena Valenta, Marta Klinc, Nataša Gregori, Igor Devetak iz V. razreda (H.M.)
FRATTIMA
IZREDNA PRODAJA
•	artikli za vrt in kamping
•	radio
•	avtoradie
•	elektrogospodinjski stro|i
•	urarstvo
POPUSTI od 10 do 50%
Obv. občini z dne 17./5./82
TRŽIČ - UL. BATTISTI 10
I/4X4A S PO U T
TEL. 43-1M