Državni zbor. Dunaj, 5. decemb. 1904. Rasmere so se nekoliko zboljiale. V zboraici ae 8e vedno vrai d/.n za dnevom obravnava o beaedah, katere je govoril miBistrski predgednik dne 17. novembra ob začetku zaaedanja. Kedaj bo konec te razprave, kdo ve ? Danes je zapisaaih v imeniku še 17 govornikov. Znamenita sta bila pretečefle dni dva govora uemSkih napredBjakov. Dr. M e n g e r je preiskoval, kako bi ae mir napravil med avatrijakimi narodt. Splodno je prizaaval, da ie to mogcče edinole na podlagi pravičoosti. Bolj jasno je iato miael izrazil moravaki poslanec Offerman. Ta je pa BaravBost pozivijal Nemce, naj bodo Sloranom pravični. A s tem je zanetil ogenj v strehi. Strastno ao mu ngovarjali vaenemci ia nemSki aarodBjaki ter ga imenovali izdajalca, samo zato, ker je priznal Slovanom iate pravice, katere zavlivajo Nemci. Predsednik kluba nemakih aapredBjakov dr. Gros je letel k zborničnema predsedniku ter zahteval, da ma mora dati beaedo po aeji. Vedeli smo, kaj bo Gros povedal. Izjavil je, da Offerman ni govoril v amisla Bemskih napredBjakov. Dan pczaeje je aaznanii OffermaB avoj iztop iz kluba; sicer bi ga bili izključili. TakSai ao nemski liberalci; Slovaaom ae privcš&jo nobene praviee. Vlada ae pa vendar pnzadeva, da bi omogočila redno zborovaaje. Miniater ata Č98ko dr. Randa poaredaje med Čehi in Jugoslovaai Dr. Korbor sam se zadaje dni razgovarja z voditelji Cehov ia Jugoslovanov. Čehi ao umakaili svoje nujne predloge, da 86 moreta posvetovati cdsek za vremeBake aime in pa proračunski od^ek. Vlada je predložila poatavni načrt, da ame na poacdo vieti 69 miljonov kron. 16 Vi milioaa kron bi ae obrnilo za pc8kodovane Tsled letožuje au8e, oaobito v ta Bamen, da ae po nizki ceoi nakupi krma za živino; oatali znesek bi se porabil za vojaSke namene. Mnogo je na tem ležeče, kaj bo eklenil proračunaki odsak. Viada zabteva, naj se dovoli začasno pobiraaje davkov v bodočem letu, dokler ae ne aprejme v zbornici konečni proračun za 1. 1905. Ce vlada in aemSke stranke Čehom in »Slovanski zvezi« vsaj obljabiio DainujnejSe potrebSčine, bodo zadnji odnehali od obStrukcije. Zato je najvefiia hinavseina aemskih liatov, ki piSejo, da Čehi, Slovenci in Hrvati so krivi nedelavnosti driavnega zbora. To nedelavaoat iniajo na veati Nemci sami in nihCe drugi. Vsenemški poslanec Halik. Kdo je Malik? Izvoljen je v mestni skupini lipniSki na Stajerakem. Nekaj časa je bil član neniSke narodne stranke; a Bjegovi tovariSi so ae norSevali z Bjim, zato je priatopil k Prasakom. Kedar besedo dobi v zbornici, govori o vsem, kar mu pride ravao na miael. V petek je rezal zopet avoje otrobe ter govoril o Ogrih, o Italijanih, katerim ne privosfii visokih Sol, čeS: kdor hofie v Avstriji živeti, mora 8e naučiti nemščine. Hvalil ae je, da je on dogaal lovsko postavo, katero je sklenil deželni zbor Stajerski; pa Malik aiti ni bil in ni deielai poslanec. Malo Stevilo poalaBeev, ki ao ga poaluSali, so ga omilovali radi te budalosti. Pripovedoval je, kako sta nek uradnik v Lipnici in nek orožnik ribe lovila; orožaik je pa zavidal uradaika, da ta tndi kaj vjame, pa ga sgrabi za vrat in tira v jefio, ker ve, da nima uradaik praviee, ribe loviti. Vsega tega pa je kriv ministraki predaedflik, kakor tudi tega, da Malika orožaiki ne pozdravljajo. Dr. Kramarju, čeakemu poalanca očita, da je pomoSnik dr. Korberja. Kdo se nebi amejal taki oalariji! »Dr. KramarS sodi za policijskega ministra«, zakliče Malik. »Tu bi ae vam slaba godila«, odgovori dr. Kramar. »To vem« reče Malik, »zato pa vi ne smete biti uaiaister« Nadalje toži, kako se avstrijflka vlada upira Nemcem, ki hočejo postati protestanti in kako zatira atarokatolike. (Malik je odpadnik od katoliske cerkve.) Treskal je po avoji klopi ter grozil ministrom, ki jib ni bilo v zbornici. V imenn »Slavanske aveze" je govoril dvorni avetnik Šuklje. Poja8Bjeval je, kako se je dr. Korber zopet vdalnemSkim strankam. Korber obeta pravičnoat na vse strani, a cbljub ne izpolnuje. Uradniki ne pozaajo potreb ljudstva in zaaj aimajo srca. Vlada bi bila lahko zabranila izgrede v Iaomostu; a ae je bala zamere pri Nemcih. Naj bi kaj takSaega počenjali Slovenci v Ljubljaai ali Cehi v Pragi; vae vojaStvo bi bilo na nogah. Kako bi nastai mir med avstrijaki narodi ?Ti ae med sebo| ne bodo aikdar pogodili. Tu mora vlada poaredovati in dati vsakemu, kar mu gre. ZdajSBja vlada pa tega ne more, ker ima teike verige na rokah in Bogah, s katerimi je priklenjena na Nemce. NeumBoat je, 6e kdo trdi, da bi Slovaai grabili nemsko poaeat. Ravno nasprotno je reaaica. Uradniki pomagajo, da vedno bolj gine sloTenski zivelj. Ker vlada naaproti Slovencem in Hrvatom postopa nepravičao, ne morejo le-ti spremeniti svojega dozdajSajega postopanja. Italijani zahtevajo svoje vaeučiliSt5e, dobro! Jugoslovaai Bjim taisto priroSčimo. A če ae >a 700.000 Lahov aapravijo viaoke Sole, ima dva miljona Slovenoev ia Hrvatcv rneada tudi pravico do vseučilišča. Jngoalovanski vi8okožolci 8o na nemSkih vseučilisčih le neprijetai gosti. A ob tiatem času, ko ae priredi vaeučiliSče Lahom, se mora napraviti tudi Slovencem in Hrvatom. — Kje se naj ustanovi laSko vaeučilisče, je Slovanom vse iedno; aamo na takem kraja ae, kjer bi Slovani Skodo trpeli. Goap. dvoraemu svetniku so livahBo pritrjevali aavzoči slovanski poalaaci. — Eaake miali zastran mesta, kjer fle Baj ustanovi laflko vaeučiliSče, je razvijal par dni poprej gosp. dr. FerjančiS, ki je vlado opozarjal na veliko nevarnost, fie bi ae la?ko vaeučiliSče u8taBovilo v Trstu.