»ostnina oiatana v gotovini Leto LVII. V Ljubljani, v nedeljo, dne 17. novembra 1929 St. 263 2. izdaje s«. 3 oir Naročnina Dnevno izdaja u krilltviM Jugoslavijo mesečno Z3 Din polletno 130 Din celoletno XM> Din SLOVENEC Cene oglasov l stolp, pelli-vrsla mali oglasi po 1'30 ln 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm vtSlne po Dlnll-SO, vellltl po 3 ln 4 Din, v za inozemstvo W JHV A ^HL AV ^^r ■■ M VH SmBs ^HEk uredniškem.delu metco.no 40 Din H&g^ ^H^MM^ Jf fflEffff Tik .^T vršilca 10 Din ■HHHH^ ^MflBP^^ M^BH^HHHB^iiv HnHHHlV ^BH^ n Pri večiem □ nede.IsRa izdn|a ^ ^ narocuu popust EiE°S S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« IHHS Ureaaišivo /e t. Koptiar/evi ulici 4i. 6/lii R ohoplat se ne vračal o. neiranhlrana pisma se ne spre/crao/o .»■ CrednlHua telefon Si. 2050. upravnlštvo šl. 2328 Informativen list za slovenski narod Uprava /e fKupIlur/ei;i uj.ni. 6 Cekuunl račun: Lluhl/ana štev. 10.630 ln 1U.34S za Inserale, Sara/evošt.7503, Zagreb it. 39.011. Praga In Duna/ SI. 24.797 Kdo je vršil atentate v Zagrebu Podrobnosti o poslednjih umorih in atentatih v Zagrebu — Perčec in dr. Pavelič v zvezi z morilci — Izmišljene vesti o aretacijah v Zagrebu Sirah pred otrokom Te dni je angleška zbornica obravnavala sanimivo interpelacijo, katere rešitev je svetovno katoliško časopisje pozdravilo z zasluženim odobravanjem. Šlo je namreč za sledeče: Pretekli mesec je Zveza angleških žena »The National Concil om Women« zborovala v Manchestru, od koder so naslovile na ministra za javno zdravstvo prošnjo, naj bi »Birth Control«, — kar je, povedano s pravim imenom, zakonito omejevanje rojstev, ki ima zaenkrat mesto le v nekaterih klinikah, — otvorilo svoje pisarne in ambulatorije po vseh večjih krajih Anglije, Častivredne dame, ki so včlanjene v omenjenem društvu, niso želele toraj nič manj, kakor da bi javna oblast sodelovala na zločinu, ki je proli naravi in Bogu, proti zdravju naroda in veličini domovine. Med tem, ko se sliši skoraj neverjetno, da so baš žene, ki bi morale pred vsemi drugimi čutiti nepopisno veličino materinstva, prišle na tako etično absurdnost, se je našel v zbornici tudi nek g. Thurtle, ki je zagovarjal pred poslanci omenjeni predlog. Vendar pa se je takoj pokazalo, da so interpelant in tiste, ki so ga naročile, preveč domnevali o nizkem nivoju delavskih poslancev, oziroma Labour Party, ki po materialističnem socializmu ni tako razjedena, kakor se često domneva na kontinentu. Ko je minister za narodno zdravstvo sir Greenwood v imenu delavske vlade predlog odločno odklonil, je zbornica sprejela z odobravanjem njegov govor na znanje. Mi se ne bi pečali s stvarjo, kakor je sicer značilna, ako se ne bi strah pred otrokom razlezel kot strašna kuga tudi med ostale narode, in priznajmo odkrito, da tudi med našim slovenskim narodom zavzema vedno boj vznemirljive dimenzije. Odkod se je vzela novodobna žena, ki je zatrla v sebi ženskost in materinstvo in je pripravljena uničevati klico življenja, popolnoma drugače kot žena in mati od nekdaj, ki je bila ponosna na svojo rodovitnost in ki je ob vsakem novem rojstvu radostno vzkliknila: Bog mi je dal novega otrokal Rafiniranost egoistične in materijalistične civilizacije skuša z novimi formulami, ki nosijo često znanstveni videz, prikriti svojo notranjo propalost. S pretvezo previdnosti si hoče prikriti bojazljivi beg pred dolžnostjo, t lažjo se maskira strah pred žrtvijo. To nemoralno mišljenje, ki naj uspava vest, neti množica zofistov in literature. Propaganda, lige, kongresi, gotove klinike, vse to naj pomaga ubiti naravni čut materinstva. Predobro so znane fraze, ki iz gospodarskih, političnih, ev-geničnih in zdravstvenih razlogov rušijo moralo in jo nadomeščajo z egoističnim uživanjem in uničevanjem življenja. Najresnejši ugovor bi mogli staviti tisti, ki radi pomanjkanja sredstev le s težavo preživljajo družino. Če smo še kristjani, moramo imeti zaupanje v božje načrte, ki jih ima s svetom in voljo, da se jim prilagodimo. Kot Adamovi otroci smo obsojeni, da jemo v potu obraza svoj kruh, kakor morajo Evine hčere v trpljenju porajati novo življenje. Taka je božja sodba, a je obljubljeno plačilo. Oni, ki verujejo in zaupajo, dobe moč, da res da z odpovedjo, toda v notranjem miru in sreči uživajo družinski blagoslov. Prav isto velja za celoten narod. Narod ne bo nikdar, kakor tudi posameznik ne, brez odpovedi in žrtev dosegel solnčnega mesta na tej božji zemlji. Tako hoče božja modrost. Narod, ki se dviga in raste, mora iti skozi odpoved mnogih dobrin. Samo močnim, v zatajevanju očiščenim narodom in ne onim, ki se razlegajo v uživanju, je namenjeno gospod-stvo sveta. Danes pa vidimo, da tisti, ki bi po svojih premoženjskih prilikah mogli največ prispevati k rasti naroda in preživljati mnogo otrok, nikakor ne store svoje dolžnosti. Delavec s svojimi žuljavimi rokami in negotovo plačo, uboga proletarska in kmečka mati — to so danes še rezerve narodnega zdravja. Tvori se pa tudi druga plast v narodu, ki bi rada veljala celo za boljšo, ki pa ne prevzema več te žrtve nase, ker ji je za široko, lahko življenje. Otroci, ki so rasli v mnogoštevilnih družinah, se zgodaj navadijo na socialni čut in odpoved na ljubo skupnosti. V življenju se hitro znajdejo in razumejo izpolniti svoje mesto. 'Edin-ček je pa le prerad razvajenček, ki vedno v življenju zahteva privilegijev in je nesrečen, ker mu jih družba ne more dali. Z narodnim zdravjem se smemo mi Slovenci manj igrati, kakor koli drug narod. Za primei vzemimo mogočni germanski hrast, ki Beograd, 16. nov. A A. Agencija »Avala« je v položaju, da poda o stanju in izsledkih policijske preiskave o atentatu Babiča in drugov na policijske agente v Zagrebu v noči dne 30. oktobra naslednje informacije: Ugotovitev morilca. Tekom zasledovanja morilcev Tonija Šlegla je policijska uprava v Zagrebu ugotovila, da je morilec Tonija šlegla popolnoma identičen z Babičem Mijom. Ko je ugotovila, da je Babič Mijo zaposlen kot šofer v tvornici Siemens pri Černomercu, je poslala 30. oktobra t. 1. dva policijska agenta Keča Josipa in Bana Josipa v tvornico Siemens, da ugotovita identiteto šoferja Babiča Mija. Agenti so doznali, da je v tovarni Siemens Babič Mijo dejansko zaposlen kot šofer. Ker pa ga tedaj ril bilo v tvornici in ker je bil v mestu s tovornim avtomobilom, sta sklenila, da ga počakata. Umor stražnika. Ko se je šofer Babič Mijo kasneje vrnil s tovornim avtomobilom v tvornico in spravil voz v garažo, sta pristopila k njemu navedena agenta, nakar ga je agent Keča Josip vprašal, ali je Babič Mijo. Babič je to potrdil, a v istem hipu že tudi pograbil po revolverju in oddal strel na Keča Josipa, z drugim strelom pa pogodil Bana Josipa. Agent Keča je bil zadet v aorto nad srcem. Opotekel se je nekoliko korakov in padel mrtev na tla. Agent Ban je bil zadet v prsa in je bil težko ranjen. To se je odigralo ob 17.30. Na licu mesta je bila izvršena preiskava. V Babičevi sobi v tvornici so našli pod posteljo v papir zavito orožje in razstreliva. Oblastvo je takoj organiziralo zasledovanje za morilcem Babičem, rojenem 6. septembra 1903 v Novem Bukovcu, srez Slatina. Aretacija sokrivcev. Še isto noč so policijski organi prijeli njegovega druga Križnjaka Dragotina, delavca, ki je okrog 21. ure obiskal Pospišila Zvonimira, ključavničarskega pomočnika, stanujočega v Vlaški ulici št. 35. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli revolver in 34 nabojev. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je Križnjak Dragotin prejel ta revolver od Hraniloviča Marka, ki stanuje v mestnih hišah, Petrova ulica št. 77 in sta njegova najboljša prijatelja Hra-nilovič Marko in Soldin Matija. Pospišil Zvo-nimir je seznanil Križnjaka Dragotina s Hrani-lovičem Markom. Precej je bila izvršena hišna preiskava v stanovanju Hraniloviča Marka v mestnih hišah, Petrova ulica št. 77,.kjer so pri tej priliki našli revolverje in razstreliva. Kdo je pomagal Zločincem. Medtem, ko so policijski organi preiskovali stanovanje Hraniloviča Marka, je agent Trenski s stražnikom Blaževičem Franjem stal na preži pri hišnih vratih. Ob 22.30 je prišla neznana oseba iz mesta in se ustavila pred hišnimi vrati. Agent Trenski je odprl vrata in prijel neznanca za rokav, toda ta se mu je iztrgal, odskočil tri, štiri metre in začel streljati na agenta Trenske-ga in stražnika Blaževiča. V tem hipu sta s severne strani navedenih hiš pritekla še dva neznanca in streljala iz revolverjev na Trenskega in Blaževiča. Agent Trenski je bil zadet v prsa in je padel mrtev. Stražnik Blaževič je bil zadet v tilnik in je, opotekaje se dva. tri korake, padel na zemljo. Po izvršenem napadu so se neznanci izgubili v mrak. raste ob našem boku. Kdo ne ve, kako so desetletja Nemci s prezirom smešili Francoze radi njihovega šibkega narodnega porasta. A danes. Nemški narod, ki je menil, da njegovemu krepkemu zdravju ničesar ne more škodovati, jc na široko odprl vrata tujim in svojim modernim zablodam. Na 1000 prebivalcev se v Evropi danes najmanj otrok rodi v Avstriji, potem pride Estonija, nato Nemčija, a Francozi so s svojo sistematično propagando med narodom dosegli toliko, da so danes že na osmem mestu. Pojav med Nemci je za nas tem nevarnejši, ker so nam sosedje in mi v marsičem zavisimo od nemške kulture. Resna razmotrivanja naj zaključimo s hu-moristično idejo, ki jo je povedal K. Chester-ton. Mnogi pravijo — tako izvaja znameniti angleški pisatelj —, mani ko jp ust, med katere je treba kolač razdeliti, tem več bo vsak dobil. S stališča narodne ekonomije je to popolnoma pogrešen nazor. Zdrav čut bo rekel: Na podlagi nadaljnega zasledovanja je bil Hranilovič Marko prijet 31. oktobra v hiši Na Ribnjaku št. 22. V trenutku aretacije je hotel streljati iz revolverja, a so mu še pravočasno preprečili. Na podlagi zaslišanja Križnjaka, rojenega v Zagrebu 1907, in Hraniloviča Marka, rojenega v Zagrebu 1908, tiskarskega delavca, je ugotovljeno, da so skupini Babič Mija razen njih pripadala še Pospišil Zvonko in Matija Soldin. Nadalje je ugotovljeno, da so se dne 30. oktobra t. i ob 20 zvečer po izvršenem umoru agenta Keča v tvornici Siemens sestali v Petrovi ulici Babič Mijo, Pospišil Zvonimir in Hranilovič Marko. Kasneje se jim je pridružil še Soldin Matija. Tu je Babič Mijo sporočil svojim drugom, da je v tvornici Siemens streljal na dva agenta ter prosil Hraniloviča Marka, da ga za to noč skrije v svojem stanovanju Hranilovič je na to pristal. Dočim je on šel naravnost proti hiši v Petrovi ulici št. 77, sta Pospišil in Babič krenila po stranpoti okoli hiš in dospela do hišnih vrat. Soldin Matija je medtem odšel domov. Nova žrtev. Ko je Hranilovič Marko zadel na detektiva Trenskega in stražnika Blaževiča, je pričel streljati. Hraniloviču sta pritekla na pomoč Babič in Pospišil, nakar so vsi trije streljali na Trenskega in Blaževiča. V tej borbi je agent Trenski preminul, a stražnik Blaževič je debil rane na štirih mestih. Po izvršenem napadu je Hranilovič pobegnil " eno smer, Babič in Pospišil pa skupno v dn Kmalu nato je bil najprvo aretirali Hranilovič Marko, zatem pa Soldin Matija. Babič Mijo in Pospišil Zvonimir sta še danes na pobegu. Preiskava je dognala, tla so pri atentatu na Toni izlegla sodelovali Babič, Soldin in Hranilovič. Atentat je izvršil Babič. V njegovi neposredni bližini je bil Soldin, dočim je Hranilovič stražil pred hišo »Jugoštampe« in pazil na to, kdaj pojde Šlegel domov. Po odhodu Šlegla je Hranilovič skočil v avtomobil in se odpeljal v bližino Šleglovega stanovanja, n v trenutku njegovega prihoda je medtem Babič že izvršil atentat. Sedanje ugotovitve o načinu atentata na Tonija Šlegla se popolnoma ujemajo s svoječasno preiskavo. Sedanja preiskava je nadalje ugotovila, da so pri atentatu na orožniško vojašnico sodelovali Hranilovič, Križnjak, Pospišil, Babič in Soldin. Razstrelivo je prinesel Križnjak, vžigalno napravo je postavil Hranilovič, v njegovi bližini pa je bil Pospišil. Babič je stražil pred vrati vojašnice, a Soldin v Palmotičevi ulici. Po eksploziji so vsi pobegnili. Pri teku prego trga N. je Soldin vrgel na Stražnika, ki ga je hotel ustaviti, bombo. Nadalje je ugotovljeno, da sta atentat na most pri Brezovici, kakor tudi na kretnico pri mostu med Veliko Gorico in Mraclinom delo te družbe. Atentat na most pri Brezovici je izvršil Pospišil s Križnjakom. Razstrelivo je prinesel Hranilovič, ki ga je prevzel od Stjepana Horvatka. Pospišil je s Križnjakom položil razstrelivo tudi na kretnico pri Veliki Gorici. Na podlagi ugotovitev preiskave so v stanovanju uradnika bolnice nalezljivih bolezni Glada Pavla našli neke količine orožja, municije in razstreliv. Ugotovljeno je, da je pri nabavi in razdelitvi orožja ter municije sodeloval tudi Javar Stje-pan, trgovec iz Zagreba, ki je vse to prejel manj ko bo rok, ki naj pridelajo kolač, tem manj bo tudi kolačev. Zmanjšajte producente, pa bo padla tudi produkcija in kapital in premoženje. Danes ni otrok, jutri ne bo več delavcev. Ali drugače. Med deset otrok bi radi razdelili klobuke, tako, da dobi vsak svojega. Zadnji hip pa zapazite, da jih imate le osem. Preprost, a zdrav razum bo rekel: kakorkoli bo treba dobiti še dva klobuka, da bodo vsi otroci pokriti. Moderen in »napreden« duh pa sklepa drugače; ker je osem klobukov, otrok pa deset, je treba dvema otrokoma po-rezati glave, da bo razpoložljivo število klobukov zadostovalo. Kajti, moderen človek z bolestno sugestijo prepričuje sebe in druge, da so glave manj vredne kot klobuki. Kot dogma mu velja, da so glave radi klobukov in ne klobuki radi dlav. In ker ie klohukov C. t ' - ~ malo, naj rabelj seka glave. Toda starši, kar vas je krščanskih, verujte, da so otroške glave neskončno več vredne kot klobuki. od Horvatka Stjepana ter izročil Kruhaku Mirku in Starčeviču Milu. Vrhu lega je ugotovljeno, da so te osebe bilo deloma v osebni iu neposredni zvezi z dr. Paveličem in Perčečem. Preiskava se nadaljuje. Skupno je aretiranih 20 oseb. Pri tej priliki se ugotavlja, da so vesti inozemskih listov o velikih aretacijah v Zagrebu v zvezi s temi stvarmi potvorjone. Število doslej zaradi te stvari aretiranih je minimalno. Število, ki ga zlohotno navaja tuje časopisje, ni v nikaki zvezi s stvarnostjo. V neposredni zvezi s to stvarjo je bilo doslej aretiranih 20 oseb. Začasno je bilo zadržanih na policiji še nekaj sorodnikov in znancev obtožencev, dokler se ne ugotove njihovi stiki z njimi. Na policijo je bilo poklicanih tudi mnogo drugih oseb, a samo radi zaslišanja, nihče od njih ni bil zaprt. Netočna je zlasti vest o aretaciji vseučiliških profesorjev v zvezi s to stvarjo. Dr. Šuflaj sploh ni bil aretiran, nego samo zaslišan. Prof. Milovar pa je bil obsojen na 5 dnevni zapor zaradi pre-kršitve policijskih predpisov, ne pa zaradi kakih zvez s tem atentatom. Kralj med narodom Belgrad, IG. nov. (Tel. : Slov.c) Dane? zvečer ob 8 se je sprehajal Nj. Veličanstvo kralj po glavnih belgrajskih ulicah Kralja Milana in Kneza Mihajla. V njegovem spremstvu so bili princ Pavle, maršal dvora, polkovnik Dlmitrijevič, dežurni adjutant, polkovnik Ša-rič in nekoliko drugih dvornih adjutantov. Po večkratnem sprehajanju po korzu, kjer je bilo ravno največ prometa, se je Nj. Vel. kralj vrnil v dvor. Ljudstvo ga je povsod živahno pozdravljalo. Sofijska pogajanja Sofija, 16. nov. A A. Bolgarsko časopisje piše uprav malo o bolgarsko jugoslovanski konferenci in priobčuje le službena poročila. Blgarijac priznava pomembnost te konference in veli, da bo moči najti kompromisno rešitev o dvolastniških posestvih. Glede nevtralne cone se list nadeja, da se bodo tudi v tem vprašanju izpolnile želje obeh narodov. List smatra, da poziva novi duh teh sporazumov k realnosti. Z obeh strani se bo pač storilo vse, da se položaj razvije, kakor zahtevajo pravi interesi obeli držav. Gre za dosego čim boljših odnošajev med obema državama. Pomen piratskih konvencij in konferenc je v tem, da krčijo pot k rešitvi novih spornih vprašanj. Sofija, 16. nov. A A. Bolgarska agencija poroča: Davi ob 10 je bila prva prehodna seja bolgarsko-jugoslovanskili delegacij pod predsedstvom g. Rasukanova. Delegaciji sta razpravljali o vprašanju dvolastniških poseslev. Sofija, 16. nov. A A. Bolgarska agencija poroča: Predsednik bolgarske vlade g. Ljap-čev je sprejel danes v ministrstvu zunanjih zadev člane jugoslovanske delegacije na bol-garsko-jugoslovanski konferenci, ki mu jih je predstavil poslanik Jugoslavije v Sofiji g. Ne-šič. Predsednik vlade g. Ljapčev je želel jugoslovanskim delegatom dobrodošlico ter izrazil nado, da se bo konferenca končala ?. uspehom in da bodo ti uspehi začetek srečne dobe v odnošajih med obema državama. Premestitve pri železnici Belgrad, 16. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel kralja so na predlog ministra prometa v soglasju s predsednikom ministrskega sveti! postavljeni: Na področju državnih železnic v Ljubljani: v 2a-Il na postaji Maribor, koroški kolodvor, Kitak Ivan, dosedanji šef skladišča postaje Maribor, glavni kolodvor, za šefa skladišča postaje Maribor, glavni kolodvor, Fran Gorše, doslej šef postaje v Sevnici, oba nn lastno prošnjo; s postaje Maribor, glavni kolodvor, Ivan Kuster, v prometno komercijalni oddelek pn potrebi službe; v l-III k postaji Maribor, glavni kolo dvor: Franc Kaiser, doslej uradnik prometni komercijalnega oddelka iste direkcije, k po staji Maribor koroški kolodvor; Karel Berce doslej uradnik prometno komercijalnega od delka iste direkcije, oba po potrebi službe. Nova katol. cerkev d Belgradi Belgrad, 16. nov. (Tel. 'Slov.*) Jutri de poldne ob 10. uri se vrši posvetitev nove kato liškc župne cerkve na Čukariei. Posvetitev ao u. vršila z vso slovesnostjo*, Poslovilni govor obl. komisarja dr. Leskovarja Ko ste ob nastopu službe polagali prisego, sem vui.i du! kratka navodila o načinu vršenja službe, da bo čim bolj plodonoSna. Naglašul sem, da morate svoje pravo plačilo z« svoj trud i n delo iskati v zadoščenju nad doseženim uspehom, ki ponien.jn duševno plačilo, '"-o časa samo en uradnik, se je seda i začela tudi organizacija uradništva. Proračun za leto t928 je znašal 55,941.5-5 Din. za leto 1929 pa b2.45t.tš? Din. Če bi sc dohodki v tej višini, bi se bil dal z leti izvršiti popolen gospodarski preporod vse oblasti. Že sedaj, ko sta pretekli komaj dobri leti, smemo biti na svoje delo ponosni. Kratek pregled storjenega dela Poboljšcvule so se obstoječe cestne zveze, ki so bile ob prevzemu po oblasti v obupnem stanju, ustvarjale so se nove cestne zgradbe, dokončnvale žc znpočetc ceste, ki so sc prej gradile že preko deset let. a se niso mogle dokončati. Pričelo se je intenzivno z regulacijo rek in potokov, s številnimi melioracijami, osušit-vauii itd. Posebna važnost sc jc posvetila občinam. Vršili so se razni poučni tečaji za župane in občinske tajnike in uvedle so se nove tiskovine, da jo mogoča točna evidenca nad vsem denarnim gospodarstvom občin, spravil se jc red v občinsko upravo, ki je bila v marsikaterem oziru v dezolutnem stanju. Tudi na ik>I ju socialne politike se je oblastna samouprava jako uspešno udejstvovala. Spo-polnil se je dečji dom v Mnriltoru. reorganizirale in materijelno podprle so se krajevne zaščito dece in mladine, ustanovila sta sc dva no-vii zavoda »Melje« in »Slovenska Bistrica« itd. Prevzeli smo bolnice v dezolatnem položaju z velikimi dolgovi, brez perilo in instrumenta-rija. Od|>omog!o sc jc takoj najnujnejšim |x>-trebam, nabavilo se je perilo, izpopolnil se je ihstrumcntarij, zlasti smo oskrbeli vsako bolnico z modernim rentgen-aparntom (pri prevzemu ni bilo v nobeni bolnišnici v oblusti na razpolago rentgen-aparata). Nato pn smo začeli misliti na večje prepotrebne investicije. Mariborska oblast je bila namreč poprej odvisna od graške bolnišnice in sedaj se je trebalo osamosvojiti. V načrtu pa smo imeli še zgraditev opazovalnega oddelka in povečanje venerološkega oddelka v splošni bolnici v Mariboru. Tozadevni načrti so bili izgotovljcni in bi se bilo spomladi začelo z zidavo. Z veliko vnemo se je oblastna samouprava lotila dela na polju pospeševanja kmetijstva. Izvedli smo organizacijo kmetijske pospeševalne službe, podpirali smo vinogradništvo in sadjarstvo ter uredili in razširili obstoječe drevesnico. V poljedelstvu smo skušali dvigniti rentabilnost s tem. da smo širili umetna gnojila, prirejali poučne tečaie, dovoljevali pod|>ore za nabavo raznih kmetijskih strojev ter podpirali osušitve zamočvirjenih travnikov. Zlasti mnogo pu se je žrtvovalo za napravo gnojišč in gnoj-ničnili jam. Ker prinaša samo dobra pasma kmetskemu ljudstvu trajne dohodke, smo hoteli ustanoviti več rejskih središč, odkoder bi se sistematično delalo na povzdigi pasem, tako da bi sčasoma vsa oblast postala ono vzorno rejsko središče. Deloma se nam je to že posrečilo. Pri vsem našem delu smo se dobro zavedali, da je tra jen gospodarski uspeh v ozki zvezi s kulturno stopnjo prebivalstva. Da tudi tukaj položimo trden temelj za bodočnost, smo ustanovili kmetsko in gospodmjsko nadaljevalno šolstvo, ki se je tako naglo razvilo, da danes čuti potrebo po tem šolstvu skoroda že vsaka naša vas. Pri vršenju našega dela nismo poznali nobene politike. Naša politika je bila samo delo za javni blagor, od našega dela so imeli korist vsi sloji prebivalstva neglede na politično pripadnost. lo se mi zdi potrebno naglašati z ozi-rom na pisanje nekaterih listov. Z mirno vest jo lahko torej trdim, da je oblastna samouprava v polni meti izpolnila pričakovanje. ki so ga stavili do nje merodajni faktorji in ljudstvo. Žal, da se tega ne more trditi o samoupravah v južnih krajih naše domovine in tako se je zakon o samoupravah ukinil in tako stoji tudi naša oblast pred likvidacijo. V svojem življenju sem prišel do prepričanja. da je pošteno delo nazaduje prišlo do svojega plačila in tako sem prepričan, da mora tudi vaše delo najti svoje plačilo. Če bi sc tudi hotelo morda mimogrede omalovaževati, bo zgodovina pravičen sodnik. Z iskreno željo, da bi našli na merodajnih krogih jKjpolno umevunje za svoje delo in z željo. da bi lahko svoje moči v bodoče posvetili banovini in naši državi, sc poslavljam od vas V imenu oblastnih nameščencev se je zahvalil komisarju ravnatelj oblastnih uradov g. G r a č n c r. V svojem govoru je dejal med drugim: Dobri dve leti smo delali pod Vašim spretnim vodstvom v dobrobit naroda in lahko rečem. da smo zapustili sledove, katerih ne bo mogoče izbrisati. V Vas smo cenili blagega predstojnika, ki jc prežet s pravicoljiibnostjo ter ima globoko socialno čuteče srcc. Nikdar niste vprašali, katero stranke pristaš je ta ali oni uradnik, edino merodn jno je bilo. ali jc delavec in ali je socialno potreben, oziroma ali ni morda kaka druga >lvi -r nn:itimi crwwr»!tno«lmi v tw/iili •fu.inl v... .... — ------------ -I--------------- . - — . ' J . .. J V, V lil 1" nih ra.'morali. Z Vašim strokovnim poznavanjem uprave Habsburška zarotniška organizcciia odkrita Senzacionalna odkritja dunajskega lista Dunaj, 16. nov. (Tel. »Slov.«) »Wiener Allgenieine Zeltung« poroča na senzacionalen način o jugoslovanskem uradnem poročilu glede terorističnega zločina šoferja Babiča in tovarišev, ter pravi, da je ta zločin odkril habsburško legiti mistično zarotniško organizacijo, katere niti segajo celo do Dunaja, Gradca in Budimpešte. List dostavlja: Sedaj je razumljivo, zakaj je v zadnjih dneh ves Kompromis v avstr. jugoslovanski tisk v zvezi z avstrijskim heim-vvehrovskim pokretom pisal nad vse ostro in naglašal ogrožanje miru v Srednji Evropi. Kdor je hotel videti, je v zadnjem času že davno spoznal, da vodijo heimvvehrovski po-kret v resnici taki elementi, ki hočejo doseči restavracijo Habsburžanov. Ker so sedaj za-grinjala padla, bo zveznemu kanclerju Šcho-berju mnogo lažjo izvesti po legalnem potu one reforme, ki so v interesu države. ustavnem vprašanju Optimistična izjava Schobera — Preinja heimwehrovcem Dunaj, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Pred zastopniki listov je podal danes zvezni kancler dr. Schober izjavo, ki bi bila lahko obvarovala Avstrijo velike škode, če bi jo bil mogel podati pred nekaj tedni. Izjavil je: Predlog o novi ustavi bo gotov v desetih do dvanajstih dneh. Nihče ni mogel pričakovati, da se bo vladni predlog stavil en bloc. V mnogih važnih točkah se je že dosegel sporazum, prihodnji leden pa se bodo razčistilo še nerešena vprašanja. Dr. Schober je prepričan, du bo ustavni predlog brez dvoma sprejel. Smatra, da se bo potem gospodarski položaj hitro zboljšal. Vlada nikjer ne vidi nevarnosli iu ne more verjeti, da bi se mogel najti kdo, ki bi bil toliko nespameten, da bi poskušal s silo preprečiti, da se ne bi uresničila ustava, sklenjena s kompromisom. Ce bi bil pa kdo tako nespameten, da bi delal nemir, bo storila vlada vse, da bo take misli kot nekoristno motenje izključila. S tem je dr. Schober iz- Hoover sklicuje a mer. gospodarski svet Nc\vyork, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Kljub izjavam vlade, da je polom na borzi brez velikega vpliva ua narodno gospodarstvo, lioče-predsednik Hoover sklicati k posebnemu posvetovanju v VVashington odlične voditelje trgovine in industrije, kako bi se gospodarstvo moglo obdržati na dosedanjem visokem stanju. Konferenca bo prihodnji teden. Za vlado se bosta konference udeležila delovni in poljedelski minister. Hoover izjavlja, da je nespametno imeti premalo zaupanja do gospodarskega ozdravljenja države, vendar pa radi depresije same besede in izjave ne bodo mogle oživeti zaupanja. Zato naj se voditelji gospodarstva posvetujejo o gospodarskem programu za prihodnje mesece, po-sebno o poživljenju gradbenega delovanja, javnih del itd., da se prepreči nov borzni polom. Hooverjeva akcija, ki jc edina v ameriški zgodovini, zasluži v Evropi polno uvaževanje, pri čemer bo med cilji konference, katera bo nekakšen ameriški gospodarski svet, igralo veliko vlogo tudi pospeševanje eksporta. Svobodnejši denarni trg in znižanje davkov bo učinkovalo kot nova agresivnost Amerike na svetovnih tržiščih, na katerih je že precej padla višina cen važnih predmetov, posebno luksuznega blaga. Češki uspeh glede reparacij Praga, 16. nov. (Tel. »Slov.:) »Prager Tagblatt« piše, da se je zastopnikom Češkoslovaške pri reparacijskih pogajanjih posrečilo doseči ugodno rešitev. Odškodnina za prevzem avstrijskega državnega premoženja, ki tvori najvažnejšo postavko reparacij, se ima kompenzirati s češkoslovaškimi protiterjatva-mi. Glede tako zvane osvobodilne takse se je doseglo, da se je prvotna vsota znižala na približno tretjino, to je okroglo 250 milijonov zlatih frankov, ki se imajo plačali v letnih obrokih po 11—12 milijonov zlatih kron, pri čemer se je dogovorila obrestna mera 4% in pribitek za plačevanje v obrokih po 1%, to vse pomeni za češkoslovaško gospodarstvo letno obremenitev približno 90 milijonov Kč. Bolgarska popustila, ne pa Madiarsha Pariz, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik Tardieu je imel danes pomembno konferenco v notranjem ministrstvu, katere so se udeležili Briand, Loucheur, Cheron in guvernerji francoske narodne banke. Razpravljali so o delu komisije za ureditev vzhodnih reparacij, ki se vrši v Parizu. Kakor se nocoj sporoča /. oficielne strani, bo Tardieu jutri sprejel bolgarskega zunanjega in finančnega ministra. Sicer je pa imela tudi vzhodna re-paracijska komisija zopet sejo. Domneva se, da je upravičen vtis, da je Bolgarija pripravljena v gotovem oziru popustiti, tako da bi utegnilo priti do sporazuma. Z Madjarsko pa so ostali brezuspešni vsi poskusi sporazuma. Zato se smatra, da bodo zavezniki že prihodnje dni skupno vlofsili energično protestno demaršo v Budimpešti. Sovieti iščejo priznanje Amerike Belgrad, 16. nov. AA. Sovjetsko časopisje poroča, da so ameriški listi, pripadajoči Hear-stovemu koncernu, započeli kampanjo v prilog priznanja sovjetov po Združenih državah. ste vplivali nn uredništvo tako, da se je znalo oprostiti vsakega pretiranega birokratizmn ter .ie videlo v Vas moža, ki z močno voljo in z jMRrcimn srcem hoče posvetiti svoje moči le eni ideji to je gospodarskemu napredku poverjene mu oblastne samouprave, javil, da bo proti Heimvvehru nastopil z zakonitimi sredstvi, če bi še vedno hotel izpo-slovati sprejem prvotnega vladnega predloga in uresničiti svoje grožnje. Dr. Schober je izrecno izjavil, da se one točke, glede katerih z opozicijo ni prišlo do sporazuma, tudi ne bodo mogle vpoštevati v ustavi. Do sedaj se posebno branijo socialni demokrati proti temu, da bi zvezni predsednik dobil pravico, izdajati zasilne odredbe. Opozoril pa je na to, da je ravno primer Bodencreditanstalta, v katerem je moral kot zvezni kancler tekom 48 ur izvesti poseben zakon o agrarnem kreditu, dokaz za to, da so v državnem življenju slučaji, v katerih se mora z največjo hitrico izvesti v interesu skupnosti zakonita odredba. Prepričan je, da bo prišlo do formulacije, ki bo razpršila vse pomisleke opozicije. Glede bodočega položaja Dunaja v državi se bo najob-širneje govorilo prihodnji teden in je v tem oziru zvezni kancler posebno optimističen. Pomorska konferenca ne bo več odložena London, 16. nov. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« piše, da se bo zaradi razgovora sira Erica Drummonda z angleško vlado prvotno določeni termin 20. januarja za sejo Sveta Društva narodov odgodil ali pa določil na prejšnji čas, ker bi sicer kolidirala z londonsko pomorsko razorožitveno konferenco, ki bo 21. januarja. Angleška in ameriška vlada smatrata, da bi nadaljnje zavlačevanje pomorske konference bilo skrajno nezaželje-no. Zato se tudi druga haaška konferenca ne bo določila pozneje, kakor 15. decembra. Uzunov napadel obmejno stražo Sofija, 16. nov. A A. V čiprovcu blizu Ber-kovice so nocoj trije neznanci napadli obmejno stražo. Po daljšem streljanju s puškami so izginili proti reki Borujči. Sodijo, da so to člani Uzunove razbojniško tolpe, ki so hoteli pobegniti čez mejo. Oblastva imajo dokaze o tem, da je Uzunov še vedno na bolgarskem ozemlju. Vlada je sklenila obkoliti s četami vso bližnjo in daljno okolico Berkovice. Al i je bil izvršen atentat na Mussolimm ? Dunaj, 16. nov. AA. Današnja sStunde« priobčuje podrobnosti o atentatu na Musso-linija dne 10. oktobra t. 1. Atentat je izvršil oficir, ki je dejanje priznal. Sodišče ga je obsodilo na smrt. Obsodba je bila kmalu po razglasitvi izvršena. Danes v Berlinu obč. volitve Berlin, 16. nov. (Tel. »Slov.«) Za jutrišnje občinske volitve v Berlinu se vrši brezpri-merna agitacija. Za danes zvečer je napovedanih toliko sprevodov, kakor do sedaj še nikoli. Okraji so lako razdeljeni, da se bodo preprečili spopadi med posameznimi sprevo- i di. Vendar pa bodo vsak sprevod spremljale policijske čete. Za jutri je policija v največji pripravljenosti. IVoldemaras ne sme niti predavati Kaumas, 16. nov. AA. Dijaška organizacija je prosila oblastva, naj bi dovolila, da predava bivši predsednik litovske republike Wolclemaras o Litvi. Oblastva so predavanje prepovedala in utemeljujejo prepoved s tem, da bi obstojala nevarnost oboroženega spopada med poslušalci. DiisseMorhhi morilec prijet Pariz, 16. nov. AA. Po poročilu »Matimu iz Berlina je nemška policija prijela dttssel-dorfskega vampirja, ki ima na vesti 1, bo imel V Zidanem mostu zvezo na brzo-*.tev- 3- ki bo odhajal iz Zidanega mosta ofc 16.30 in bo postal v Sevnici, Rjahenburgu, Vidmu-Krškem in v Brežicah. Ker bo potniški vlak. ki bo odhajal iz Maribora ob 21.40, čakal v Zidanem moslu od 0 25 do 5 30 bodo potniški iz Celja in Luškega, k, bodo hoteli priti v Ljubljano s prvim jutranjim vlakom, lahke uporabljaj! zagrebški brzovlak, ki odhaja iz Celja ob 4.40 do Zidanega mosta, kjer bodo vstopili v pol-mski vlak, ki bo odhajal od tu ob 5 30 m bodo dospeli v Ljubljano ob 7.20 v Postojno ob 9 45 Jutranji potniški vlak proti Jesenicam bo od-hajal kake pol ure kasneje, da bodi. imeli polniki i; Maribora, Novega mesta, Rakeka, Vrhnike in Kam nilta zvezo na Gorenjsko. Za prevoz pošle se bo uredilo tako. da bo ista odpravljena s tovornim vlakom in bo pošta dospeli v Kranj ze pred 6 in na Jesenice ob 8.30 Mak štev 918 bo vozil za dobrih 40 kasneje in bo v Jesenicah na ta način zveza skozi vse leto na brzi vlak iz Bohinja. ni vkK$flV'( "1? b,° VOZi1, !TnpJ° radi Priključka na vlak »216 iz Karlovca, ki bo tudi nekoliko kasneje vozil Vlak 916 bo imel potem na JcsenS, zvezo na brzi vlak proli Bohinju. v!^ Prihajal na Jescnice pred 6. uro. do Karlovca V°Zl! °d maja 1930 da,Je Na progi Maribor—Prevaljo ne bo ? nevem voznem redu nobenih bistvenih sprememb. Ob nede- do Va"ePra ih b° VMil Vh'k 9024 M«ribora Na progi Prrtajersko—Kotoriba bo-ta ukinjena po novem voznem redu potniška vlaka 1114 in ii2o in bosta zopet vozila prvi julranji vlak iz Cakovca m zadnji večerni iz Pragerskeo« Maki, ki bodo odhajali iz Ljubljane ob 0.55 ob 730 in ob 13.50 bodo imeli zveze v Ljutomer Gornjo Radgono, Mursko Soboto in čnkovec Vlak ki bo od ha j M iz Ljubljane ob 18 samo v čiikovec oo JLlh™ ?rihvia" v Ljubljano ob 14, ob 22 in ob /.80. bodo imeli zveze iz čakovca, iz Murske Sobote iz Ljutomera in iz Gornje Padgone-oni, ki prihaja v Ljubljano ob lo pa samo iz Ca-k oven. Knrzna voza Bclgrad-Rosaška Slatina bosln vozila preko Krnpine, t. j. preko nove proge Ro-galec— Krapma. 1 6 Na progi Grobelno—Rogatcc bosta vozila med sezono vlaka 8113 in 8114, ki bosta Imela zvezo nn vlaka 516 in ol9. V Grobehiem ('uuajski brzovlak! ne bodo imeli več postanka, ker ne bo od Iu zveze proti Rogaški Slatini. Zastopnik SPI) je prosil nato, da bi po novem voznem redu ostali v prometu vsi dosedanji turi-ristovski vlaki z vsemi ugodnostmi, katere's0 dosedaj uživali turisti. Tajnik TOI g. Mohor i č se je zahvalil i, i-onc„ ankete železniški upravi za uvaževanje predlocov zbornice glede zboljšanja železniških zvez jn pro mota v obfe. Pri tem je poudarjal še posebno n ene zasluge pri gladkem in brezhibnem razvoju letošnjega jesenskega prometa. V imenu ravnateljstva je g. Renrdek taključil nrno nnkelo z zahvalo gg. delegatom, ki so sode-lovall pri anketi. Dunajska vremenska napoved. Negotovo vreme. V južnih Alpah obilne padavine.