Poštnina plačana ▼ golov tri. Leto LXV., št. 96 Ljubljana, četrtek 28. aprila 1932 Cena Din 1. izhaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — inseraU do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji InseraU petit vrsta Din 4.—» Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIMVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 ln 3126 PODBĐ2N1CE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — ftt l»0. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. št. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. —-- Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. MINISTRSKA KONFERENCA V ŽENEVI PROPADLA Tardieu je nenadoma obolel in je odpovedal svojo udeležbo — Komentarji francoskega in angleškega tiska Ženeva, 28. aprila. Za jutri je bilo napovedano izredno važno posvetovanje. Ob navzočnosti ameriškega zunanjega ministra Stimsona bi se imeli sestati šefi angleške, francoske in nemške vlade ter italijanski zunanji minister GrandL To posvetovanje bi se vršilo na inicijativo Washingtona. Glavni namen tega ostanka je bil dosega sporazuma in poravnave med Nemčijo in Francijo. Kakor znano, je zasedanje glavnega odbora razorožitvene konference odgođeno za dva tedna z motivacijo, da se da tehničnim komisijam čas za sestavo poročila o predlogih, ki sta jih stavila Gib-son in Stimson, v resnici pa je ta odgo-ditev pred vsem sklenjena zaradi tega, da se počaka na izid parlamentarnih volitev v Franciji. Ta odmor hočejo za sedaj izkoristiti za zasebne razgovore. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo vodilni državniki razpravljali predvsem o predlogih Amerike, ki zasledujejo sporazum med Parizom in Berlinom, zlasti v zadevi omejitve oboroževanja. Poleg tega bo na tem sestanku govora o re-paracijski konferenci, ki se sestane ju- nija. Amerika si na vse načine prizadeva premostiti nasprotja med evropskimi državami in ustvariti položaj, ki bi zajamči 1 uspeh dveh najpomembnejših konferenc, to je politične in razorožitvene ter finančno-reparacijske. Pariz, 28. aprila. Tardieu je nenadoma obolel in je odpovedal svojo udeležbo na sestanku državnikov, lri bi se imel vršiti jutri v Ženevi. Komentirajoč to odpoved naglašajo pariški listi, da to ni nikaka nesreča, kajti sestanek državnikov, napovedan v Ženevi, tik pred francoskimi volitvami itak ne bi mogel dovesti v tako kratkem času do nikakih pozitivnih uspehov. »Matin« povdarja, da tega ni vzeti tragično, kajti bo še dovolj prilik, da se bodo mogli državniki med seboj osebno po-razgovoTiti. »Journal« piše, da se je temu sestanku tendencijozno pripisovala prevelika važnost ter da se je hotelo s tem samo pritiskati na Francijo. Smešno je misliti, da bi se dala na par-umem sestanku odstraniti nasprotja med Francijo in Italijo ter Francijo in Nemčijo in to še na predvečer francoskih volitev. Sklicateljem tega sestanka je bilo pač ležeče predvsem na tem, da bi dosegli osebne uspehe in je njihovo razočaranje nad odpovedjo Tar-dieuja razumljivo, ker se bodo morali vrniti iz Ženeve praznih rok. Tardieu pa tudi nima nikakega interesa spuščati se v razgovore, o katerih je znano v naprej, da bi brl izoliran in da bi nihče ne hoteJ pristati na francoske predloge. London, 28. aprila, d. V tukajšnjih političnih krogih obžalujejo, da se Tardieu ne more udeležiti ženevskih razgovorov in tudi ne prikrivajo razočaranja. Izražajo pa upanje, da se bodo po francoskih volitvah posvetovanja obnovila z mnogo večjim izgledom na uspeh. Govoric o odgoditvi lausannske konference ni jemati resno, ker angleška vlada na to nikdar ne bi pristala, marveč bo slej ko prej vztrajala na tem, da se reparacijski probtem konč-noveljavno reši. Od besed k dejanjem Narodni socialisti naj sedaj izpolnijo svoje obljube Berlin, 28. aprila. V razgovoru z zastopnikom »United Pressa« je izjavil pruski notranji minister Severing o posledicah pruskih votttev in o zmagi narodnih socialistov med drugim: Narodni socialisti so samo zaradi tega pomnožili število svojih glasov, ker so naprtili splošno gospodarsko stisko, davčna bremena, brezposelnost, zastoj v trgovini in prometu, znižanje plač in mezd Itd. republikanskim strankam. Narodni socialisti so obljubili, da bodo vse to izboljšali, če pridejo na vlado. Zato je razumljivo, če se želi tako pri centrumu, kakor pri socialnih demokratih, da bi se dala narodnim socialistom sedaj prilika, da svoje obljube uresničijo in preidejo od besed k dejanju. Seveda pa je položaj tak, da narodni socialisti sami ne morejo prevzeti vlade, nego so vezani na sodelovanje z drugimi strankami, ki nudijo jamstvo, da se načela ustave ne bodo kršila. Vsekakor pa bodo imeli narodni socialisti tudi v takem položaju vso priliko, da pokažejo kaj znajo. Po vzorcu Hitlerja Tudi v Romuniji nameravajo ustanoviti narodno socialistično stranko — Odklonjena zahteva avstrijskih hitlerjevcev Dunaj, 28 aprila g. V imenu narodno-»ocialistične stranke Avstrije je okrožni vodja Prokch poslal predsedniku narodnega sveta dr. Rennerju dopis, v katerem mu v imenu 500.000 narodno socialističnih volil cev zahteva razpust Narodnega sveta in razpis novih volitev. Prokch prosi dr. Rennerja, naj predloži te zahteve Narodnemu svetu. Dr. Renner je Prock-chu odgovoril, da predsednik Narodnega sveta po ustavi ne more razpravljati o tem dopisu, da ga ne more predložiti Na- rodnemu svetu in da tudi nima pravice razpustiti Narodnega sveta. Bukarešta, 28. aprila g. »Aderveml« javlja, da namerava več rumunskih politikov pod vtisom Hitlerjeve zmage v Nemčiji ustanoviti tudi v Rumuniji narodno socialistično stranko po vzorcu Hilterja. Na čelu tega pokreta stoji senator polkovnik Štefan Tatarescu, ki je bil pri zadnjih volitvah izvoljen na listi sedanje vladne stranke. Tej novi stranki bi se pridružila tudi železna garda, ki je bila nedavno razpušče^* Vzhodni nenapadalni pakt 1 Nov davek na Madžarskem v korist gledališč Bukarešta, 28. aprila g. Popoldanski listi javljaja na podlagi informacij iz Ženeve in Varšave, da namerava Poljska delati na to, da sklene s Sovjetsko Rusijo pakt o nenapadanju, ker zahteva finančni položaj Poljske prihranke v poljski vojski. Ker ni mogoče, da bi Poljska sklenila ta pakt brez Rumunije, hoče Poljska doseči sklenitev rumunsko-polj-sko-ruskega pakta. V to svrho se bodo že v kratkem vršila pogajanja v ženevi med Litvinovim, Titulescom in Zaleskim. Rum unski demanti Bukarešta, 28. aprila. AA. Finančno cnn-ndstrstvo je objavilo komunike, ki v njem pobija fantastične vesti o misiji francoskega profesorja Rista v Rumumiji. Komunike pravi, d« je misija g. Rista docela informativnega in posvetovalnega značaja bi v zvezi 6 finančnim gospodarskim položajem ▼ Rumuniji. Obsojen protifasist Bruselj, 28. apcMa, AA. Tukadšn>e sodišč« je obsodilo im contuma/ciaan na 4 mesece zapora m 1400 f ram kov Italijana Ras-saneeija, kd je btl novembra meseca prijet v Nemčijrt, ker je poskušal organizirati propagandni i polet proti fašizmu. Tedaj so bili našJ/i pri njem več ponarejenih potnih Ms tov. Budimpešta, 38. aprila. V finančnem odboru poslanske zbornice je izjavil prosvetni minister Karafiath, da bo v najkrajšem času predložil zakonski načrt o uvedJbi posebnega davka na kinematografe, gramofone ki radija Ta davek bi šel v korist gledališč, ki zelo trpe zaradi konkurence zvočnih filmov in radija. Eksplozija v italijanskih tvonrid svile Rim. 28. aprila, d. Včeraj popoldne se je pripetila v Pavi ji v tamošnji tvornici Snia Viscosa sitna eksplozija, ki je zahtevala mnogo mrtvih in ranjenih. Iz neznanega vzroka je eksplodiral s silnim hrupom velik parni kotel, nakar je sledila eksplozija dveh manjših kotlov. Tovarniško poslopje se je večinoma porušilo. Zračni pritisk je bil tako močan, da je razbil mnoge šipe na sosednih poslopjih. Izpod razvalin so izkopali štiri delavce mrtve. Eden izmed njih je bil povsem razmesarjen in zoglenel. Trije delavci so dobili tako hude poškodbe, da bržkone ne bodo okrevali, mnogo ljudi pa je bilo lažje ranjenih. Zaradi katastrofe je ostalo brez posla 2000 delavcev, ker bodo morah obrat ustaviti za dalj časa. Lepite na pisma znanih e protituberhulozne lige! Nedeljen delovni čas v državnih uradih Beograd, 28. aprila. Ministrski predsednik dr. Marinković Je danes podpisal odlok, s katerim se uvaja s 1. malem v vseh državnih uradih nedetjeno dopoldansko delo in sicer od 7.30 do 1330. (Kakor znano, je banovinska eksekutiva JRKD za dravsko banovino naprosila g. ministra Ivana Puclja, da stavi vladi tak predlog. Kakor je fz gornjega poročila razvidno, je bH ta predlog sprejet m s tem izveden. Op. ur.). Iz državne službe Beograd, 38. aprila. Za načelnika kmetijskega oddelka banske uprave v Ljubljani je imenovan dosedanji inspektor g. Josip Zidensek. Prvi telefonski razgovor med Beogradom hi Newyortom Beograd, 28. aprila. Včeraj o pol 6. je ameriški poslanik na našem dvoru g-Prcnce govoril tolefonično s centraAo glavne telefonske dražbe v Newyorka. Razgovor j« trajal 10 mdnnt in je bil docela jasen. To je bil prvi telefonski razgovor med Beogradom ta Newyorkom. Trfanl-Mtnj razgovor stane 3600 Dim. Hud udarec za naš muze] V minulem zasedanju senata je imel senator dr. Valentin Rožič obširen in vsestransko utemeljen govor o najnujnejši potrebi zakona za varstvo starin in izpanin, ki ga še vedno nimamo. Kako utemeljena je zahteva po tem zakonu, pa naša banovina doživlja baš danes, ko je na muzejskem dvorišču naloženih. 70 težkih velikih zabojev polnih dragocenih izkopnin. Vse to zgodovinsko bogastvo moramo vrniti lastnici, dedinji Marije Pavel vojvodin je Me-klenburške, namreč njeni hčerki vojvodin ji Mariji Antonieti v vili BeUevue na Bledu. Javnost se bo gotovo še spomnila s kakšnim ogorčenjem je vse prebivalstvo zasledovalo izkopavanje starin za vojvodi-njo Meklenburško, ki je pred vojno živela na slavnem Val vazorj evem gradu Bogen-sperk pri Litiji. Vojvodinja je izkopala silno dragocene stvari, med njimi tudi kompletno bojno opremo, ki jo je darovala cesarju Viljemu, ta jo je pa zopet izročil berlinskemu cesarskemu muzeju, kjer je ta naša slavna izkopanina pleče de resi-stence vsega nemškega arheološkega bogastva. Davi je prišel z Bleda pravni zastopnik vojvodin je dr. Samsonov m muzej mu je moral po nalogu ministrstva pravde izročiti vseh 70 zabojev s starinami. Prepeljejo jih v vojvodfcinjino vi4o Bert-levue na Bledu, tako da zakladi ostanejo vsaj v banovini, razen tega je pa lastnica tudi obljubila, da bo muzeju poklonila tiste starine, ki jih naši znanstveniki smatrajo za najvažnejše za naš muzej. Krepka organizacija zasebnih nameščencev XI. redni občni zbor Društva privatni** in avtonomnih nameščencev i Veseli manevri v zvočnem kinu Ideal I Ljubljana, 28. aprila. Zasebni nameščenci, ki 90 po številu eden najmočnejših stanov naseda meščanstva, so stanovsko zavedni ter organizirani v Društvu zasebnih in avtonomnih nameščencev v Ljubljani, ki je obhajalo v preteklem pošlo vem e^u lOletnlco obstoja in je matica Zveze društev privatnih nameščencev. Snoci je bil društveni XI. redni občni zbor v Delavski zbornici oh lepi udeležbi članstva. Ofocni zibor je otvori 1 :n vodil društveni -poxd iprtj of \~s[ *?!fiu»2 T ^fiupospajd sednik ZDP\r ter izredno agilen organizator. V svojem poročilu je izčrpio orisal glavno društveno delovanje ter se dotakni! vseh perečih stanovskih vprašanj zasebnega namescenstva. Predvsem se ie pa zahvalil zgledno delavn'rn odbornikom, ki je njih zasluga, da se je članstvo dvignilo v prcteklem poslovnem letu za 100 odstotkov. Glede srvetovnega » šlager ia« — krize ie podcrta], da zadeva ni baš tako skrajno tragična, po vojni smo se preveč raz vadil i, rreba je pa upoštevati, da se v boljših časih delodajalci niso spomnili namešcenstva, zdaj pa hočejo socijalizirati ^-ag-ubo, zato se morajo nameščenci strnrti v močno in složno organizacijo. Namešcenstvo naj ne bo dovzetno za razne zlonamerne in prazne govorice, ki jih naj zavrača, ostane naj mirno, in kdor ima naloženih kaj prihrankom naj jih ne dviga. Društvo je bilo rudn v poslovnem letu v vzajemnih stikih s sorodnimi organizacijami, mnogo mu pa seveda koristi ZDPN, v kateri je vcTaniefio. Dokler je bilo za vse naše nameščenstvo dovolj dela, društvo ni gledalo z mržnjo pri nas nameščenih tujcev, saj smo vsi ljudje, zdsj se pa mora seveda zavzeti za naše brezposelne nameščerroe, kot delajo tudi v drugih dTŽavah, zato je stopilo v »tik z NO, Nameščenci smatra io, da bi morali imeti samostojno zibornico. saj. ee Imajo zbornice skoraj vsi stanovi, zakaj bi ne imeli še nameščenci močne ustanove, fci bi ščitila izrazito njihove socijalne interese Ker pa do tega ne bo se prišlo čez noč, se je društvo zavzelo skupno z ZDPN. da dobe nameščenci svojega referenta v Delavski ifeornici, čemjur so jim ugodili. Imenovan je bfl g. komisar Iv. Tavčar. Društvo se je todi zavzemalo ra znižanje stanovanjskih najemnin. Na tozadevni anketi v Beogradu je zastopal zasebne nameščence v imenu ZDPN g. Žemljic (državne pa g. Lilleg). V banovinskem odboru zastopa nameščence g. Žemljic, pri Pokojninskem zavodu je pa društvo častno zastopano in prav tako je zastopano tudi pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu. Sploh je društveno delovanje vzorno organizirano ter razpredeno. Društvo bo sodelovalo pri akciji NO »Svoji k svojim«, ki je zamišljena v svrho zaščite domačega blaga s posebno organiziranim način om. Tajniško poročilo je podal namesto obolelega tajnika g. Kokalja podpredsednik g. Raaka. Poročilo navaja podrobno delo odbora, o katerem je že govoril v glavnem predsednik. Rednih odborovih 6ej je bik> 11 in 7 izrednih. Odposlali so 174 dopisov in 2741 okrožnic 3dbor je posvečal vso pafnjo stanovskim vprašanjem, t*»ko glede novega ofortnega zakona, zavzel se je seveda odločno za nameščence po tisti zloglasni odpovedi služb in sploh je skrbel po svojih zastopnikih v socijalnih ustanovah in kor-poraoijah za zboljšanje socijalnih prilik namešcenstva. Udeleževal se je pa tudi vseh javnih svečanosti, proslav in nosebnih prireditev. Društvo šteje 209 članov, v preteklem poslovnem letu jih je pristopilo 125. Januarja so osnovali odsek trgovskih sotrudni-kov in sotrudnic. ki mu rtačekije g.*R*tška in ki šteje 97 članov. Ta odsek ima tudd podporni fond. Društvu je priključen tudd odsek carinsko posredniško-spedicijskega osobja, ki šteje 36 članov in ima rudi svoj podporni fond. O imovinskem stanju je poročal blagajnik g. C. Likar. Društvena imovina znaša 13348 Din. Dohodkov je bilo 14.452 Din. izdatkov pa 14.097 Din. G. Likar je še poročal o odseku carinsko posredniško-spedietjskega osobja. V tem odseku je včlanjeno vse osobje omenjene stroke v Ljubljani, razen 5 nameščencev. Odsek je bfl ustanovljen L 1930. O odseku trgovskih sotrndnakon in so- trudnic je poročal g. Raška, V tem odseku se je v kratkem času organizirala večina zavednega trgovskega namešcenstva, ki je zmagalo na obenem zboru Pomočniškega zibor* ter prodrlo s svojo kandidatno listo. Vsa rjoTooila so bila soglasno sprejeta. Sploh je potekel občni /bor v vzorni vzajemnosti. Za nadvom i odbor je poroča! g V. Kra-vos, ki je izrekel pohvalo blagajniku rm ogledno poslovanje in predlcgal odboru *K-solutorij. Predlog je bi! soglasno sprejet, nakar so bili izvoljeni ▼ novi odbor gg.: predsednik J. Žemljic: odbomilci: O. R-uška, C. Likar, Fr. Melicer. Fr. .Tapelj, J. Safer, L. Slamič, C. Lampič, P. Kokali, L. Cci-hofer. St. Vozel j in A. Cotar: namestniki: V. Grabnar, Iv. Bogataj, St. Megut&a-r. M. Doberlet Iv. Gru-dcn, L. RiSko, L. Lozar, A. Burkeljca in D. Pišof: nadzorstvo: F.. Lovšin in V. Kravos. V odbor ZDPN sta bila izvoljena gg. P. KokaJj in Ft Melker. za delegata zvezin občni zbor p;i <>g, C Likar in O. RašJca. Predsednik je $e spregovoril o nalogah društva v tekočem poslovnem letu, pri raznoterostih pa je bil sprejet predlog, da se poviša članarina za 50 par, ker doslej <31?v-narfna v ZDPN včlanjenSh društev ni krila izdatkov za zve-zrno poslovanje m je kri! deficit požrtvovalni član društva 6 svoio plačo. Izseljeniška konferenca v Ljubljani Povodom izseljeniške konference dna 23. t. m. v Ljubljani je minister socijalne politike in narodnega zdravja, g. Ivan Pu-eelj Izjavil zastopniku >Nbvegra iseljen1ka<, da £h je napotilo sa sklicanje izseljeniske konference sledeče: Kakor ja ir objavljen« statj*tflce razvidno, je Izseljevanje skoraj popolnoma prenehalo. Sedaj so prav za pmv lahko brez skrbi oni, ki so videli v izaeljevanjn nekako veliko zJo. Medtem je prenehanje izseljevanja tekati v svetovni krizi, ki je silno zadela posebno Ameriko, kamor se je naš narod v vetBcem stevflu izseljeval in kje je nad pol milijona nasm rojakov. Postavljeni smo pred novi problem in to je: Skrbeti za to, kako omogočiti povratek v domovino onim nafltm siromašnim rojakom, ki jib je krtea v inozemstvu uničila in ki bi se vrnili domov, kjer bi našli morda zopet možnost skrbeti za svoje rodbine, ki so ostale v domovini. Nadalje je radi prenehanja dotoka sveže naše narodne krvi nastala večja opasnost glede raznarodovanja otrok naših izseljencev. Dolžni smo danee bolj kakor kdaj skrbeti za to, da z narodnim in prosvetni im delom obvarujemo otroke naših izseljencev asimilacije. To so momenti, ki »o mi dali povod pozvati predstavnike izseljeniškm organizacij na konzultiranje njihovih mišljenj, kako bi se zavrnile one stare trditve izseljencev, da domovina o njih odločuje, pa jih ne vpraša, kaj mislijo o tem. dal zaradi velikih poplav v naših krajih, nisem mogel osebno udeležiti se izse-Ijeniške konference. Zaprosil sem pa bana dravske banovine, g. dr. MaruAiea, da me je zastopal na konferenci. Posebno me veseli, da morem po poročilu g. bana dir. Marušlca izjaviti, da m predstavniki izseljeniških organizacij seznanili se z dosedanjim delom ministrstva m izraziti popolno soglasnost in priznanje delovanju podrejenih mi izseljeniakih ob~ lastL Prepoved prvomajske proslave v Rumuniji Bukarešta, 38. ap*'la. AA. Vlada je prepovedala poulične manifestacije na dan 1. maja. V Bukarešti in v notranjosti države je bilo aretmanih več oseb. Borzna poročila. Ljubljanska borza. Devize: Amsterdam 2288.57 — 2299 33. Berlin 1340.57 _ 1*61 37, Bruselj 791.20 — 796.14. Oorlh 1097.56 — 1102.85, I^omion 207.11 — 208.71. Newyork čeik 5*626.25 _ 5663.5. Pariz 222.69 _ 228.71. Prasa 167.22 Inozemske borze. CuHh, 38. aprila. Beograd 8.95, Pariz 20.28K. London 18.86. Newyorfc 514.7/., Bruaelj 72.10. Milan 26.48, Madrid 40.25, Amsterdam 208.55, Berite 122.36. Sofija 3.73. Praga 15.34, Varaava 57j66, Buk are-šta 3.07 Lepi uspehi naših Skalašev Občni zbor TK Skale — Požrtvovalno delo je rodilo bogate sadove Ljubljana, 28. aprila, agilni TK Skala je snoci v dvorani Grafika nu Miklošičevi cesti polagal bilanco svojega delovanja v preteklem poslovnem letu. Dobro obiskani občni zbor je o tvoril raahižnii klubov predsednik g. prof. Janko R a-v n i k, pozdravil je najprej zastopnike podružnice Savinjske doline s predsednikom inž. žumrom na čelu, zastopnika SPD in Saveza planinskih društev Jugoslavije g. dr. Teretna rja in zastopnike tiska, ki se jim je rudi toplo zahvalil za Skali izkazano naklonjenost. S toplimi besedami se je spominjal dveh v preteklem letu umrlih Članov, Guerre in Kvedra^ črjih spomin 90 navzoči počastili stoje. Lepo in pregledno tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo delovanje Skale v preteklem poslovnem letu res plodonosno, je podal g. Milan Kham. Iz poročila posnemamo, da šteje Skala v Ljubljani 146 članov. Klub je priredil dva izleta in sicer 26. julija k otvoritvi Savinjske podružniške Lučke koče pod Ojstrico ter 2. februarja skupni izlet z isto podružnico na Korošico in Ojstrico. 17. januarja se je na Koprivniku vršil >Lov na lisico«. Važna so bila tudi predavanja, prirejena pod okriljem Skale. 27. januarja je predaval dr. Julij Kugy >Noči v gorah«. 18. februarja Koranel: »Bernina v zimi« m 25. februarja zopet Koranek ^Današnja fotografija«. Predsednik prof. Janko Ravnik je predaval za Savinjsko podružnico 31. januarja v Mozirju. Vsa predavanja so dobro uspela ter dosegla poleg moralnega tudi gmotni uspeh. Omeniti je treba, da je dr. Kugy odklonil honorar za predavanje, pač pa si je izgovoril za odškodnino serijo diapozitivov, ki so jih napravili Ravnik, škerlep. Egon Planinšek in Mirko Kajzelj. Porabil jih bo za svojo novo knjigo in s tem zopet povzdignil lepoto naših planin in romantiko naših dolin v tujem svetu. Za Skalo je to vsekakor velik moralen uspeh. Skala se je skupno s SPD udeležila tujsko-prometne razstave na jesenskem ve-lesejmu v Ljubljani, kjer je razstavila velik dioram severne Triglavske stene v merilu 1:2000. Dioram je napravil tovariš Herbert Drofenik in je delo na razstavi vzbudilo splošno pozornost. Dioram je odkupilo SPD za bodoči alpinski muzej v Ljubljani. Omeniti je tudi treba perorisbe naših sten in vrhov, v katere so bile vnesene vse do zdaj izvršene plezalne ture. Perorisbe so določene za reprodukcijo kot dopolnilo h knjigi ^Naš alpinizem«, ki jo bo izdala Skala. Tajnik je obširno poročal, kako je prišlo do tega. da se je Skala odločila za izdajo knjige, povdarjajoč. da so se številne prvenstvene plezalne ture v naših alpah beležile edino v nemških strokovnih zbirkah, mnogo jih je pa ostalo ne-Kabeleženih. Tovariš Mirko Kajzelj je več let zbiral in zbral vse gradivo in klub bo lahko v najkrajšem času knjieo izda1. Gradnja koče na Storeč vrhu nad planino Vogel še ni prišla do realizacije. Glavni vzrok je seveda finančno vpraš: aje. kajti gradbeni fond za to kočo -ša samo 6225 Din, kar je seveda prema'-j Klub je stopil v Savez filmskih pro i zvodnikov Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Lani je prireaiia Skala v lastni režiji 46 rednih kinopredstav in sicer 26 v Ljubljani, 20 pa v Celju, Tržiču in Šoštanju. Predvajal se je znani film >V kraljestvu Zlatoroga«. Tajnik je poročal o znani usodi filma na Poljskem, kjer se je izgubil in je Skala utrpela ogromno škodo, žal da ne more tožiti. Ob zaključku je podčrtal zasluge predsednika prof. Janka Ravnika, avtorja filma. V imenu kluba mu je izrekel prisrčno zahvalo, povdarjajoč. da je s filmom Skali postavil impozanten spomenik. Blagajniško poročilo je podal g. Kosca. Iz njega je razvidno, da je gmotno stanje Skale razmeroma ugodno. Po poročilu revizorja g. Koprive je bil blagajniku in odboru podan absolutorij. O knjižnici je poročal g. Polanc. Knjižnica ima 211 knjig alpinske in strokovne literature. 96 revij in letnikov, 14 polletni-kov in 5 letnikov »Domačega prijatelja*. Knjižničar je apeliral na članstvo, naj bolj pridno sega po knjigah. Gospodarsko poročilo je podal gospodar Žemljic. Klubovo premoženje znaša z inventarjem vred 196.318 Din. O plezalnem odseku je poročal Mirko Kajzelj. Plezalni odsek je bil zaposlen v glavnem z zbiranjem in redigiranjem materijala za publikacije. Za Foto-odsek je poročal njegov načelnik g. Egon Planinšek. v glavnem seveda o ogromnem delu ki ga je zahtevala izdelava filma in njegovih kopij, poročal je o zgodovini filma, o pripravah za krstno predstavo, o predstavah samih, o usodi filma na Poljskem, o požrtvovalnem sodelovanju članstva in končal s tem, da je delo dovršeno in foto-odsek razrešen svoje naloge ter se kot filmsko podjetje poslavlja. Obširno Planinškovo poročilo je bilo sprejeto z živahnim odobravanjem. K besedi se je oglasil predsednik jeseniške podružnice, g. Hudina in izrekel pozdrave, o sodelovanju te podružnice pa je poročal blagajnik Čebul j. Tudi jeseniška Skala je marljivo delala, najagilnejši je bil njen smuški odsek, ki zaznamuje tudi prav lepe uspehe. Za Savinjsko podružnico Skale je pa poročal njen predsednik inž. žumer. Odbornik g. Kolb je predlagal, naj se obnovi filmsko delo. ločeno za delavce od odbora, vendar pod okriljem odbora. O tem predlogu se je vnela živahna debata, končno pa je bil soglasno sprejet. Skala bo nadaljevala z uspeiim filmanjem. Sledile so volitve in je bil za predsednika zopet soglasno izvoljen prof. Janko Ravnik, za podpredsednika Vilhar. tajnik Kham. blagajnik Kosca, v odbor pa: Poljane. Žemljic. Krof ta. Siber. škerlep in drugi znani agilni Skilaši. Po volitvah je bil med slučajnostmi sprejet predlog za odobritev kredita za izdajo knjige »Naš alpinizem/- ter predlog za zvišanj* gradbenega fonda, določenega za. gradnjo koče na Voglu, kar bo skušal odbor po možnosti še letos realizirati. V imenu SPD je občni zbor pozdravil predsednik dr. Pretnar, ki je izrazil svoje veselje in zadovoljstvo nad delom Skale, povdarjajoč da hodila Skala in SPD sicer vsaka svojo pot. vendar so pa njuni cilji isti. B do ttftcsjo še o motornem čolnu na Ljubljanici Na so«vražn;. napati narne iu moje čolne odgovarjam le, da dob; javnost pravo in resnično sliko o stvari. Naj bo kar no vrstnem renlu: ža.li med seboj s cunjo ovitim kolom, toda že pred vojno in po vojni vozijo po Ljubljanici motorni čolni, pa še ni bilo večje škode. Ravno sedaj seveda bo pa moj čoln .kriv za nazaj in naprej (nekdo mora bi«). Tudii ni bilo zaradi motornih čolnov na Ljubljanici še nikakih nesreč, čeravno vosi že do zdaj brez mojega že 7 drugih čolnov, obetajo se nam pa že za letošnjo sezono še 3 aH 4 novi. Vsi lastniki motornih čolnov se zavedamo odgovornostii brez pisce vrt h opazk. Da h; pa zarad) tega veslaški sport kaj tzpel, pa je smešno pisati o tem, kajti vsi športniki vemo, da se je sport rasvil in dobil pravi razmah šele po napredku mo-tcraaaolje is razmahu prometnih zvez. Tu- di: je Vfcem zuauo. ila uspeva le sport, ki gre z duhom časa, in res je. da se Ljub ljanica šele sedaj oživlja, to se vidi lahko že iz tega, da je zadnja 4 leta, torej odkar sem začel jaz izposoje vati čolne, tu&i najmanj 60 osebnih čolnov novih ua Ljubljanici. Iz tega se vidV., da veslaški sport napreduje, ne pa propada. Zaradi dirkalnih čolnov naj omenim Ie toH'ko, da jih vidiš na Ljubljanici redko, vendar znajo vsi lastniki ravnat: z njimi brez navodil. Pisec navaja nekega utopljenca me^l številnim: žrtvami Ljubljanice meri kopalci, vendar ne vndim tu zveze s svojim motornim čolnom Vem pa, trn to lahko poudarim, ia so moj; čolni dovolj stabilni tudi za neplavača, ker so veliki in ploščati, zato jih pa naaivlja on po svoje, ker se mu ne zde dovoLj lahki. Toda jaz moram gledati, da so iz varnostnih oairov zanesljivi!, ćolne izposojam za vožnjo in ne za kopanje, zato vprašam vsakega, če ana veslati in ne če zna plavati. To lahko potrdii nad 3000 oseb. ki sem jih navadil veslati, in to med vsemi sloji. Jezi pisca, da se danes že za par dinarjev vozi po Ljubljanici, kdor hoče. Res je. minili so časti, ko je bila Ljubljanica le privilegij gotovih ljudi; zato dob: pri meni že za 2 dinarja vsak čoln in ga povrhu še naučim veslati, če no zna. Da to temeljito izpolnjujem, se najbolj vidi na tem da imamo že med 12 letni mi ddjaki neverjetno dobre veslače, med obrtniškimi vajenci pa tako iz*borne, da sem že mislil na to, da se ustanovi veslaški klub. S tem bi se fante dirigiralo v športne vrste, kjer se mladina priuči živeti brez pijan de van j a. Tudi nisem samouk, temveč sem izučen mizar z obrtmim listom. Iz omenjenega članka driha le golo sovraštvo in želja škodovat", domačemu obrtniku na uspehu, zato naj podam javnosti še nekaj informacij. Lansko leto v pričetku glavne sezo ene sem na inicijativo ra*n«i« ugledn'h osebnosti vložil prošnjo na obrtni odsek mestnega magistrata za podelitev dovoljenja za prevažanje ljudi z motornim čolnom po Ljubljanici, želel sem dobiti dovoljenje v obliki, kot ga imajo avtota ksi in ne avtobuai. Ker so vse uradno vprašane merodaj-ne oblasti to dovoljenje obrtnemu odseku mestnega načeletva priporoftUe in nJ bilo nikogar proti, so mi rekli, da »daj nI ni-kakega zadržka In si naj kar nabavim motorni čom. na kar bo sklicana komrf«! ja, ki bo čoln Iz varnostnih ozlrov nregle dala, ia če bo priznala, đa je dovolj si- SLADOLED izbranih arom strokovnjaka svetovnega slovesa., češkega rojaka Pran tiska štepanek, ki se je kot tak udejstvoval v Parizu, Pragi. Dunaju, Rimu, Gardskem jezeru, Benetkah, Opatiji itd., dobite v AUTOMAT BUF-FETTJ »DAJ - D A ; ko bodo predpriprave končane, servirali poleg običajnega sladoleda tudi coupes, bombe, sousflee, sor-bete,navadne in amerikanske pijače, ter izvrševali po naročilu razne Parfaits in druge sladoledne specijalitete za domače in slavnostne prilike. 5042 guren. da »dajo tozadevno dovoljenje. Ko sem čoin dogradil, sem se oglas*! glede komisijskega ogleda, za kar pa kar naenkrat ni hotel biti n4hče merodajen za sklicanje komisije. Vsa stvar se je zavle-fela. da je stopil v veljavo novi obrtni zakon, na kar je b."la zadeva izročena ban ekii uprav* v rešitev. Ne smatram motornega čolna za vodn; avtobus, ker ne mislim uvesti redne vožnje z njim. ker je nerentabilna, pač pa mislim le ob nedeljah ki praantkih voziti na zahtevo izletnikov v Podpeč ali riše gori po Wuoljanicn. Xe vem, zakaj hočejo gotovi Ljudtfe uničiti domačega človeka, še predno j€ začel obratovati in si služit; kruh, čeprav je bila to že\ja mnogih, mnogih interesentov, tako prijateljev vodnega sporta kakor tudi Ljubljanice in narave sploh. Da bi pisec vedel, kako težko je kaj ustvariti, bi lahko vedel tudrt, kako hitro se da kaj uničiti. Jančar Beljko. Ku-ku Res je tu pomlad in tudi naša znanka se ie že začela oglašati v gozdu, a ne vem. smolo imam hudimanovo, da ie še n sem ču!.. pač, da se ne bom *Iaga,' — prave ne. a umetno, našo predrago radio-kukavico. to pač vsak dan čujem in na žaiost moram povdariti, da je imam kar dovolj. Ne krem. kaj pravijo, k temu cenj. sotrpitii-poslušalci kukavice — a gotovo so enakih misli. Takole b: ime! nekaj nasvetov, ki b: morda vsaj malo omilili to nesrečno kukanje, seveda, ako bi gospod spike-r sprejel te vrste kot resnično toplo orošnjo — mnogih neresničnih poslušalcev... Zgodi se zelo pogosto, da kuka včasih kukavica prav po nepotreVitm (ne vem. ali ni tok predragocen, ki ce '/gubi s tem lahkim »špasom«!) v primeru Kakega prenosa aH po domačem sporedu *e to dogodi, ko se prično poročila. Končan je prenos. Ku-ku. Človek bi pričakoval poročil, pa šmenta. Ti javi gospod spiker ono staro pesem: »Po 5 minutah čas napoved in ...« Ali si ne bi gospod v radiu že preje pripravil poročil (vemo dobro, da vedno tudi ni kriva A vala!) in nituesto kukavice že 5 minut preje zaključil oddajo. Mislim, da bi se dnevno po »5 nrnur* prihranili mnogo na izdatkih, saj m>ra stat: že \" prav čedno svoto. Torej tudi tu — veljaj: štedite! — tudi s kukavico« Prav daia bi se včasih nadomestiti kukavica v odmorih, da bi se prečitaia ta ali ona pesmica iz ravnokar iz.šie zbirke, ali odlomki iz knjig, revij, kar bi s tem napravili dobro tudi naši tako zapostavljen, slovenski knjigi in tisku. Poizkusite, morda bi šlo. Pa še nekaj bi rad omenil. Tudi se je že večkrat dogodilo, da nas te naš 'jub-Lianski spiker prepozno zvezal s prenosno postajo (zadnjič Dunaj: Aida, in Zagreb: Boris Godunov). Prosimo, da bi se v bodoče domenili glede prenosa in pavz preje in ne vmes. Pa brez zamere. Želim le, da zgornje besede nalete i'a ugodna tla in ako se bo le malo skušalo popraviti — bodo poslušalci še bolj zadovoljni tudi s »Ku-ka-vico«. R adio-naročnik. Lep praznik pri Bevčevih Ljubljana, 28. aprila. Včeraj <>o imeli na Emonski cesti št. 2 prav vesel in prisrčen praznik. Seveda je bilo veselo, saj so Beveevi vezo val] svojo predobro mamo Marijo, ki je vedra in sveža obhajala svojo TOletnaco. Recimo še to, da so vezovali tudi 6vojo srečno in ponosno mater. Upravičeno je srečna in ponosna, saj so ji prinesli sinovi za vezilo svoja plamteča srca, ki je jubilantka vanje v^a-a.r*keg*t dru&i> a »Ljubljanice«, ki bi se morala vršiti v nedeljo, 1. maja. se zaradi nepi edvMeuih i >-prek preloži na poznejši čas. Vršila M bo pa istega dne v Dobrunjah >portna i lica z zajitmivim sporedom, pn čemer bo tudi na dvorišču gostilne kolesa rak h polževa dirka, vožnja med zaprekami in drugo. Začetek ob 2. pop. KOLEDAR Dane«: Četrtek. 28. aprila. katOttCani: Pavel, Slavica: pravoslavni: 15. aprila. DANAŠNJE FR1KEDITVE Kino Matica: >X—27«. Kino id»'»i: Noč na rivijeri. Trgovsko društvo »Merkur«: Predavanje arhitekta Costaperaria ob pol 21. v restavraciji »Zvezda«.. in. interna vaja gojencev drza\nega konservatorija ob 18. v Filharmoniji. DEŽURNE LEKARNE Dan«: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Narodno Gledališče DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 28 aprila. Kar hočete. Red C. Petek. 29. aprila: Zaprto. Sobota. 30. aprila: Kvadratura kroga. Retl D. Nedelja. 1. maja ob 20.: Leda T zven. Znižane cene. m Ljubljanska drama nomz^occ rtrevl ob 20. mri Shake^pearjevo komedijo Kar hočete za red C. Prva repriza Krleieve drame Leda. kl je i ni eri a na premijeri ▼ are«do »veoer tako lep uopeh, bo t nedeljo 1. maja p* Zfltžarvih cenah. Joeip Križaj gosfafe direvl t vtoa* starega norveftk. rxraarščaka DeJanda v Waje.neT. operi Vednd mortiaflr. Oartala v* aedba: Tnlenrv. Primožič, Kosejerva. HM itn Iveija. Dirigrira dr. Svara. Rnedatava vrši za red E. Gospod Dubajfcć. M je i velttcion rw* oehom gostoval v opereti VtktortVi in njen huzar, naetopđ zopet na našem odra v pete« 29. L m. Poje vlogo Ptecaihnšja v opereti Vijolica z Montrnartra. Z oaArogn na r*r>z.nano Isvmstinega gosta, ki je tered-no dober komđk In s oflfrom na to, da je to poslednja predstava Vtiol&ce i Mortt-matura v letošnjd sesani, opozatnjacno or> čn/nstvo na reprtao v petek »večer. Pred-»tava se vrftt xa red D. Veseli manevri v zvočnem kinu Ideal OPERA začetek ob 30. Četrtek, 28. aprila: Vecir mornar Rad HL Petek, 29. arda: Vijolica s Mocrtanartra- Gostarje g Dnoadlč. — Red D. Sobota. 30. aprila: Rue&Eka. — Rad d Nedelja, 1. maja: Turandot. — Lmua. • Gospa GJunoJenac - OaveHa kreira v sofeoto dne 30. t m. prvič na našem odru naslovno rilofi» v Dvora/toovi! operi >Rnea4 ka<. Gospa Grjtuigtnjenaie je ena najodHA-nejšito pevk, kar jih Je nastopalo f »loven aki operi V gJasovnem ki igralskem po-gledn je lsvretna, vsaka njena vioga umetniško dovršena. Zasedbo ostaKh Wog objavimo jnrtrd. Opero študira kapekrfk NAfco štrlnof Predstava bo «a rad C. Prva reprlzat Pucclnljeve opere Turan dot z so. Vlilfan^Kunčevo ▼ nasloviv. ■riogl bo v nedeljo 1. maja. Tnrandot je imela pri premijeri tako gromen uspeh, kakor ie celo vrsto let nobeno drugo operno delo. Na nedeljsko reprteo opo*ar-jAmo vee ljubitelje našega gledališča. — Predstava je lirven. — Mirenako sokolsko okrožje. Vod-Rtvo okrožja javlja društvom. včlanjen in b v M. S. O., da se bo vršila v nedeljo 8 m a ja ob 10.30 v Krmelju v sokolsk: telovadnici okrožja redna soja proevetariev In tebničarjev okrožja Program: Mesečno delo, okrožni ,n župni telet. Praga Več sled: v okrožnici! Zdravo! Okr. načelni Stvo. Težka zakonca, Ck>spod (150 kg) in gospa (120 kg) prideta v trgovino avtomobilov. - Sklenila sva kupiti avto. pravi, gospod. — Kakšnegm bi nama svetovali? — Avtobus Požuriti se mora. — Kam pa tako hitiš s to škatk>? — Pst. to je klobuk za mojo ženo in če se ne požurim, se utegne moda izpremeoiti. kino Matica Telefon 2124 Danes premiera ob /4 in 9« zvečer ob znižanih cenah V VEUKEM FILNU >PI10NAXE in LJUBEZNI Vickor McJCogG? w Dnevne vesti — Prvi kongres pravnikov slovanskih držav. Seje pripravljalnega odbora v Bratislavi se je udeležilo osebno 75 delegatov, ki so zastopali 102 pravniški korporaciji slovanskih držav. Pripravljalni odbor je kooptiral vse prisotne delegate in se takoj konstituiral kot prireditveni odbor I. kongresa pravnikov slovanskih držav. Sklenjeno je bilo prirediti kongres v Bratislavi jeseni 1. 1933. Ustanovljeni so bili naslednji znanstveni odbori: 1. zasebno pravo, 2. trgovsko in menično pravo, 3. civilno sodno postopanje, 4. kazensko pravo, 5. ustavno in upravno pravo, 6. gospodarska vprašanja. 7. zgodovina slovanskega prava, S. mednarodno pravo in 9. cerkveno pravo. Iveferat o enem teh znanstvenih vprašanj je rezerviran pravnikom .z neslovanskih držav. Predsedstvu je bilo naročeno, naj naprosi pravniške ustanove, urade, društva in korporacije v slovanskih državah, k: niso bili zastopan: na seji, naj imenujejo dodatno v prireditveni odbor svoje zastopnike. Pocdnii delegati so priporočali, naj b: se izdalo slovansko pravniško nazivo-slovje, obenem pa poskusilo izdajati »Med-narodn: vestnik pravnikov slovanskih držav*. Priporočali so tudi, naj bi se vršila medsebojna predavanja in pripravila in-formativna pripravljalna deia o zasebnem in javnem pravu v slovanskih državah. - Vinska ra/>tava v Ptuju in izleti \ Haloze. Objavili smo že, da bo od 8. do 10. maja 11. banovinska vinska razstava z vinskim sejmom v Ptuju. <% tej priliki bodo poučni izleti v vinorodne Haloze j>o sledečem programu: 8. maja. V nedeljo po otvoritvi razstave ob 13. uri (>e>tanek pred razstavnim prostorom. Društvenim domom) za izlet v Srednje Haloze in sicer na £t. Vid ob Dravi. Sv. Andraž v Hal.. Vel. Oknč. S'- Barbara v Hal., Bori ob Drav, in nazaj v Ptu.i ob 1«. urri. Enoumni odmor na lepi razgledni točki na Vel. Ok'ču pri Zeraku — Dne 8. maja . V ponedeljek glavni izlet v Goi. Haloze tu sicer ob 13. uri ostanek pred Društvenim domom. Iz Ptuja na Ptujsko jjoro. Odmor l#ol ure za ogled kraja in krasne gotsk.-cerkve. Potem v Slape in preko Dravi nje v Lipno in po grebenu na Št. Janž v Gor. Hatoaah. Tam snourntl <"linr>r. Nato v Do-leno in od lam v Podlehnik. kjer je ogled kletarstva štajerske hranilnice v enotirnem odmoru in potem v Ptuj okoli 19. ure. — Ohnnibus vozi povsod, le od Slap do Dolenc je peshoda dve uri. — 10. maja. V to-lek enak izlet kakor v nedeljo, preko Okt-ča v Srednje Haloze. Kdor se želi izletov udeležiti, naj to iavi Vinarski }>otlružnicl v Ptuju vsaj do 5. maja 1932. — Odprtr planinska koče. SPD sporoča, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana). Erjavčeva koča na Vršiču (odprta ob nedeljah in praznikih ter dnevi pred nedeljami in prazniki), Staničeva koča (stalno odprta in oskrbovana). Koča pri Sedmerih jezerih (odprta in oskrbovana do 6. maja t. L). Vodnikova koča (odprta v slučaju lepega vremena ob sobotah in nedeljah). V Karavankah: Valvazorjeva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stolu (odprta in za silo oskrbovana v slučaju lepega vremena vsako nedeljo). Dom na Kofcah (stalno odprt in oskrbovani. V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici. Koča na Veliki Planini in Dem na Krvavcu. Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: Novozgrajena postojanka na Sv. gori, Koča na Sv. Planini novozgrajeni Dora na Mrzlici, vse koce na Pohorju. Celjska koča nad Celjem. Piskernikova in Tilerjeva koča v Logarski dolini, Mozir-ska koča na Mozirski planini. Odprta in oskrbovana je restavracija SPD na Boču. _ Dobave. Dtre-kcijja drža-vnoga rudnika Velen.ie sprejema tio 9- maja ponudb^ frledo dobav 400 m* jamskega lesa, Predmetni oglat z natančnejšimi podatki je v pisarni ZboroJ«-p TOl v Ljubljani interesentom na vpogled. _ Oddaja zakupa buffeta na postaji Rakek se bo vršila potom licitacije dne 27. maja pni direkciji državnih železnic v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornke TOI v Ljubljani. — Oddaja zakupa prostorov »Kina Ljubljanski dvor« se bo vršila potom licitacije dne :J0. maja pr>i direkciji državnih leten*V v Ljubljani. Oglas je na vpo gtad v pisarni Zbornice TOl v Ljubljan? — Oddaja del pri preureditvi krovne In stropne konstrukcije na pekarni dravskega intendantakega skladišča v Ljubljani se bo vršMa potem ofertne ludtacije dne 18. maja pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblast! v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOl v 'ujub>jani, pogoji pa nn -"stem oddelku — Vremensko poročilo: Staničeva koča 26. t. m.: Jasno, mirno, sneg solnat, smuka idealna. Stalna alpinska smučarska šola. Vodi inž. J. Janša. lievine v brenip javne dobrodelnosti. Mno-konzulati v Zed. drž. Amerike poročajo, da bi bilo najbolje izseljevanje v to deželo naše emigracije začasno ukiniti. Akoravno je naša kvota zelo majhna, je vendar opažati, da so padli tudi izseljenci iz naše kraljevine na teret javne dobrodelnost:. Mnogo jih je bilo radi pomanjkanja sredstev in zaslužka že deportiranih. Tudi izseljeniški povratniki, ki se po daljšem ali krajšem bivanju v domovini, zopet vračajo v Ameriko, ne morejo tam dobiti dela. Izseljeniški delegat v Nevv Yorku svetuje staršem, naj nikar ne potujejo k svojim otrokom v Ameriko, ker tam nimajo ne oskrbe ne obstanka, ampak povečajo samo število bednih in lačnih. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu ;n Skoplju 30, v Beogradu 18. v Ljubljani 17.6. v Splitu 17. v Sarajevu 16. v Mariboru 14.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5, temperatura je znašala 5.6. — Huda nesreča otroka. Davi so v bolnuco pnpelaali dveletnega Franca Gru-ma. posestnikovega sina iz Trebeljevega Otrok se je doma popari 1 po vsem telesu in je zadobil hude opekline. Njegovo sta nje je zelo resno. — Stekla mačka ogrizla šest ljudi. V hiši Šimuna BHjanovića v Kaštel Sučurcu pri Splitu je ogrizla stekla mačka šest ljudi in enega psa. ki je stekel. Mačko so ubili, ogrizene ljudi pa prepeljali v Higijenski zavod. — Pretresljiva tragedija. V vasi Slo-budnici blizu Broda se je odigrala v torek pretresljiva rodbinska tragedija. Josip Ko-vačević je zabodel svojega 19 letnega vnuka Ivana Staniča, ker si je bil izposod'1 njegov dežnik in ga je raztrgal. Kovačevič je zabodel Staniča v trebuh tako, da so mu zpadla ereva. Po zločinu se je takoj zavedel, kaj je storil, zjokal se je. potem pa odše! z doma in domači so ga šele pro-t; večeru našli v staji obešenega. _ Najboljše varujete čevelj s Palma-Okma gumi podplatom. Trikrat trpežnej-šl od najboljšega usnja, a razen tega so elastični »In prijetni pri nošenju. Kdor hoče zares kaj pri'hranrti, naj zahteva Palma-Okma gumi podplate. Cenejši so od usnja. Iz Liublfane —!i Smrt nestorja uradnikov .Mestne hranilnice. Na Mestni hranilnici je zopet črna zastava, ki naznanja, da je včeraj preminil njen zvesti sotrudnik g. Josip Ku-ralt, vpokojeni nadkontrolor, ki je lani obhajal 40 letnico svojega vestnega in uspešnega dela za napredek tega uglednega našega zavoda. Pokojni je bil rojen 1. 1S39 v mogočni hiši pri Miklavževih v Žabnici pri Skofji Loki. a ko je izdelal srednjo šolo, je nekaj časa služboval pri deželni vladi v Sarajevu, odkoder je prišel v Ljubljano, kjer je bil naivestnejši uradnik in naj« boljši tovariš svojim kolegom, predvsem pa najskrbnejši oče svojim otrokom, ki je njegova vzgoja vsem pomagala do uglednih mest. Najstarejši sin Lojze je doktor medicine in tudi na dvoru uvaževan zobozdravnik v Beogradu, a tudi hčerka Mira je zdravnica, Ida je soproga uglednega in-dustrijca g. Seuniga pod Šmarno goro. znana fotoamaterka Dana pa s tajnikom Mestne hranilnice g. Jerucem. Pogreb splošno spoštovanega pokojnika bo jutri ob pol 16. s Cankarjevega nabrežja št. 1. Zaslužnemu možu časten spomin, ugledni družini pa naše iskreno sožalje. —lj Odhod direktorja g. N. Bulajiea. Davi je iz Ljubljane odpotoval d ose lan j i direktor Državne hipotekarne banke, podružnica Ljubljana g. Nikola Bulajič na svoje novo shižlrJeno mesto direktorja Državne hipotekarne banke v Skoplju. 7 let je bival v Ljubljani, kjer je vestno ki vzorno vršil svojo dolžnost in je zlasti mnogo storil za naše gospodarstvo; s svojim konciljantnim in taktnim nastopom si je pridobil mnogo simpatij. Ko je prišel v Ljuhljano, je bila Državna hipotekama banka šele ustanovljena in njegova zasluga je bila. da se je podružnica prav lepo razvile in si pridobila velik s'ove* SnoČi 80 številni direktorjevi prijatelji priredili poslovilni večer, davi so ga pa kotporativ-no spremili na kolodvor, kjer so «c s težkim srcem poslovili od dobrega in vzornega tovariša, želeč mu na novem službenem mestu obilo uspehov. —lj Gradbena delavnost. Proti koncu lanske stavbne sezone je zrasla v Kole-zijeJci uilei o.m »nadstropna hiša zidarskega pomočnika Josdpa Blikana. Hiteli so z delom, da so jo pred aimo spravili pod streho. Zdaj jo znotraj ometavajo. Svetla, zračna stanovanja bodo tudi v podetrešju Zidanje vodi stavbno podjetje ivao OgT»in — V Gerbičevi uJdci je postavljen visok opaž za betonsko temeljno aidovje. V dobnih dveh mesecih bo Imel mestni cestni nadzornik Karel štrukelj visoko-pritliono hišo z mansardo. Zida imi inž. Dukič in drug — štrukljevi, sosedje bod-u brato** Stanioi, ki s« sta/vijo skupno domačijo z ethrtn ali oek> dvoma nadstropjema. Hdša bo imela visoko beton&ko zšdovje Ker je v tleh mehak svet, morajo gramoz do\ ažati. Navzlic temu je zidanje cenej še k«Jkor iz opeke. Zda jim Anton Mav rič. — V Soštoi ulici, tal spaja Gerbičevo in Mencingerjevo ulico, poganja iz mehkih tal enonadstropna hiša elektromon-terja Miroslava Aleša. V delu je betonski temelj. Zidanje ima v rokah Zidarska zadruga. —lj S Krekovega trga. Tudi včeraj je hrilo na izbiro raznih sadnih drevesc, ltp. brez m lepotičnega grmičevja Cene so kazale padajočo tedenco za 1 ali 2 dii-narja. zlasti pni jablanah. Prihodnjo soboto in prvo sredo v maju (semanji dan) bosta letos zadnja dnevi za nakup sadik na Krekovem trgu. Ločanje hodijo samo ob tržneh dneh v Lj ubijano, ostale dni pa pohite s svojo robo tudi v druge kraje Tako je bšl nekd Ločan v nedeljo in ponedeljek v Cerknici, kjer je prodal okoli 200 drevesc, med temi precejšnje število orehov. Notranjska je glede sadjarstva daleč za Gorenjsko. Požuriti se bo torej morala, da jo dohiti. —lj K poročilu o občnem zboru Pomočniškega zbora GT pripominjamo, da je bil za podnačelnlka izvoljen g. A. štorajner in ne g. O. Raška, ker se je sled njti odrekel kandidaturi. Obenem se g. FY. Melieer, novri predsednrik PZ, zahvaljuje tovanišem za izkazano mu zaupanje, ker se ni mogel na občnem zboru. _lj V letošnji gradbeni sezoni je največ adaptacijskih del v prrioneri % gradnjo novrfh hiš. Seveda tudi teh del nrf mnogo in so večinoma le manjša. Te do* orezrida-vajo pritličje hiše Poljanska cesta 3 v svr-lio otvoritve manjšega trgovskega lokala, najbrž bo v njem trafika. — Gradbena sezona se ne poživi, čeprav za-radi vremena ni več zadržkov. —lj Simultanka šahovskega mojlstra Va-sje Pirca v akademskem kolegiju. Snoči je igral naš mladi šahovski mojster Vasja Pire v akademskem kolegiju proti 27 igračem. Turnir se je pričel ob 30.30 in končal ob 23.10. Pire je dobi! 17 partij, 6 jih je izgubil, 4 pa so končale remis. Izgubil je proti Tavčarju, LukiČu, Lahu. Severju. Kremžarju in Vodušku, remiziraM so pa z njim Skitek. Kobe. Sikošek in dr. Rozman. Vsekakor je to lep uspeh Vasje Pirca. -^lj Uboga >Živalca«! Pred kratkim smo poročali, da je napisna tabla tega ajgimega mladega dru&tva nekermu neznancu gotovo 6>mo všeč, saj je trikrat po vrsti i*sin«:la, nato je pa nova tabla mesec dni mirno naznanjala, da dma društvo na šentpeterakem naerpni evoj lokal. Nenadoma se je pa v torek ponoči prijatelj >živaiee< zopet pojavil, vendar si pa to pot ni potolažri.l svojega raavnetega sa dizma. ker je v temi odnesel tablo za Ailfa-separatorje, >2iva,)ca< je pa ostala na zidu. —lj Jutri matineja >Dvoje src r V« tak tnc v Elitnem kinu M a tir i. Nekateri filmi se občinstvu tako priljubijo, da jih ljudje od Časa do easa prav radi gledajo. To velja nedvomno za popularno opereto >Dvote src v */* taktu. V nobenem drugem filmu ni prišel veseli dunajski humor tako «o veljave kot v filmu >Dvoje src v */« taktu-. Zato je šla njegova slava od ust do ust m končno se bo kinopublika zopet veselila, ko bo videla svoje ljubljence v lepem, nepozabnem filmu. V opereti >Dvoje src v 3/4 taktu« nastopajo Willy Porst. Ssdke Skakali. Oskar Karlweis. Paul Morgan In Gret! Theim»r. ansambl, kakršnega kasneje nismo videli v nobenem drugem filmu. Predstave jutri in v soboto se bodo vršile ob pol 3. pop., v nedeljo pa ob 11. uri dopoldne v Matici. —Jj Danee premiera filma >X — 27« z Marleno Dietrich v Elitnem kinu Matici. IVve evropsk*: filmski i^ralkii sta osvojili ves »vet, prva je ŠvedOTija Greta Garbo. druea pa Nemka Marlene Dietrich. Ob*3 popularno, njumi imen«', vplivata na občinstvo tajftnstvano, magično. — Danes predvaja Elitni kino Matica premiero velikega ffilma >X — 27«, v katerem predstavlja Manlene Dletn.ch avstrijsko vohunko. Dejanje se godri med svetovno vojno, ko so lepe ženske kot vohunke zap-letle 6 svoj'-xm -teles-nrimi čari visoke vojaške dostojanstvenike v svoje mreže in sd prisvajale tajne mobiKzacljake in operait/lvne načrte. Opasno delo, ki je stalo marsikatero vohunko življenje. Marlene Drietrich in nnen partner v filmu Victor Mc Gaglen igrata svojd vlogri sijajno, zlaet: Marlene, ki e svodo eleganco in ooojn-im čarom krasnega staaa očara gledalca. Vsebina ffilma je izredno napeta. Za premi ero vlada med pubtfko. kd obožava lepo Marlene DCe-trlch. veKko zaniimanje. —lj Plesni veder v ljubljanski operi. V ponedeljek 2. maja priredi Katja De lak ova plesni večer v ljubljanski operi. Spored tega nad vse zanimivega večera je sledeči-Beethoven »žalna koračnica«. Blati »Vihar«, Chopin .Poloneza«, VVolfsohn »Uspavanka« in »ChusendU Zamorska ekstaza: a) priganjajoča b) gnana. Prokofljev: ^Groteskna koračnica«. Petrek »Odlomek iz cirkusa' Scriabin »SproSčenje«. Brah-mo »Ć&rdašt, Musorgski : Gopak«. Pri kla- virju konservatorist Marijan Lipovsek. Za ta večer veljajo znižAne operne cane. Vstopnice se dobe že pri dnevni blagajni v opernem gledališču. —lj »O sodobni arhitekturi« predava na družabnem večeru Trgovskega društva >Merkur« v Ljubljani v četrtek dne 28. aprila t. i. ob pol 9. uri zvečer v restav-racijr; >Zvezdu arhitekt gospod Joarp Go-staperaraa v Ljubljani. Predavatelj je odtočen strokovnjak in njegovo preda-vanje o tako aktualnem predmetu vzbuja veliko pozornost v naš j javnost*:. \'«top Je brezplačen, gostje so dobrodoški. 2771-n —Jj >Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vinc. Pavel« jm-a letos _ ob 50- letnioa svojega obstoja — svoj redni občni zbor v oonedeljek dne 2. maja 1932 ob pol 10 um dopoldne v društvenih prosto-nih na Poljanski cesti št. 16. Odbor vaibi vse člane, dobrotnike m pnioatelje »tru-štve. 276-n —lj Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva ima v petek dne 29. t. m. svoj sedmi redni seetamek, na katerem bo predaval 5. docent dr. Pavel Grošelj o Darwiinovem nauku v luči sodobnosti. Predavanje se bo vršClo v predavalnici Mineraloškega in&uituta na univerzu ob 18. K tej proslavi ob priliki 501etnice Darw»i-neove smrt; so vljudno vabljeni ne samo društveni člani, temveč sploh vsi, ki se za stvar zamimajo Vstop prost. —lj Delavsko prosvetno in podporno društvo >Taborc. Drevi ob 20. bo redni članski sestanek. G. prof. dr. Mihalek bo nadaljeval svoje predavanje o gospodarski krizi in orisal brezposelnost v Jugoslaviju K sestanku in predavanju vabimo vse nase delavce in prijatelje. — lj >Ljubezen sedemenajstletnega- - b mič in devetič na šent jakobeikem gledališkem odru. V soboto 30. in nedeljo ob 20.15 ponovi šentjakobski gledališki oder prekrasno Dreverjevo tiramo -Ljubezen se-aemnajstletnega«, ki je doživela do sedaj že sedem popolnoma razprodanih hiš. Drama je izvrstno naštudirana in nastopajo v nji prve moči odra. Glavni ženski vlogi igrata prvakinja odra ude. Wriseher Ervina, ki igra mlado zapeljivko Eriko in je s svojo kreacijo dosegla ogromen uspeh. Drugo glavno žensko vlogo, nesrečno in dobro Anemarijo igra odlična igralka odra ga. Meta Bučarjeva, ki je s to težko in naporno vlogo ustvarila nepozaben lik plemenite in dobre matere in žene. Moške vloge igrajo gg. K aru s, ki Igra siaresa očeta, g. Škerlj, ki igra bolnega umetnika Wer-nerja in g. Petrovč'č. ki iera nasl. v+o-go 17!etne2a kadeta Friederja. Režijo dra me vodi g. Miran Pctrovčič. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, prosimo cenoeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkav neje do 20. ure, ker se bodo sicer brezpo Z OH NA PASTA Fin prah,kof najfinejša moka se predelava, v OD O L-zobno pasto. ODOL-2obna pasta čisti dobro in varuje Vose zoba ucjno prodale naprej. Sobotna in nedelja** prestava sta nepreklicno zadnji predstavi to krasne drame, na kar opozarjamo es-ajesM) občiimsbvo. Za soboto 7. maja se pripravlja premijera izvirne domače spevoigre >Študenti smo . . .c, na kar že seda) opozarjamo cenjeno občinstvo. —.lj Zbirke Narodnega muzeja bodo od 1. maja daJje odprte za splosom brezplačen poset vsako nedelo od 10. do 12. ure doooldne. Vhod z B!eiweieove ceste. Obiskova'eem je pri vratarjn na razpolago nov»i imrzejski. bognto tiustriranl >Vod-nn*k< (18"i stranJ, cena 15 D»Ln). —lj Sreča v nesreči. Davi okrog 9.SO bi se v Metelkovi! u bi Z G označila s posebno zaščitno znamko. Razumljivo je torej, zakaj ie povabila k akciji, odnosno v komisijo zastopnike uprav, korporacij itd Predvsem je prosMa bansko upravo, da podpre to res potrebn" akcijo ter dodeli komisiji svojega Mana Na ta naein bi se banska uprava tudi podrobno seznanila s praktičnim udejsrvova-njem ZG k? pozna samo njegova načeln po pravilih Potrebna ie rudi pomoč" drz. higijeeskega zavoda, ki lenko podpre akci- jo s kemičnimi analizami blaga; direktor zavoda dr. Pire soglaša g temi stremljenji ZG. Pritegniti je pa še treba ZTOI, ki lahko koristi z draigocenimi nasveti ter navodili glede blaga, njegovega ravora itd., dalje Zveze gremija trgovcev, načelstvo go-spodrinjskih šol — ki hi naj širilo načela ZG v gospodinjskih šotah — treba je pa seveda razumevanja za stvar pri mestnem načeJstvu — frzikat in tržno nadzorstvo Lahko v marsičem podpreta v svojem področju to akcijo — in velesejmska uprava, ki itak širi najintenzivnejSo propagando za domače blago, bo gotovo eogla&ila s to akcijo. Na oenovd teh smernic, ki Ifh je ga. Krof tova včeraj shematično, a nazorno začrtala in zoper katerih prisotni zastopniki povabljenih uprav in korporacij niso fzrekH načelnih pomislekov — se bo delo nadaljevalo, ki mu moramo želeti čam največ uspehov. Iz Celfa —c Nova avtobusna proga Celje—Vitanje—Konjice in obratno. V i ta niska občina prične v nedeljo 1. maja z rednim prevažanjem potnikov s svojim avtobusom na prozi Celje—Vitanje—Konjice in sicer bo odpeljal dnevno avtobus iz Celja ob 7.50 zjutraj, prihod v Vitanje ob 8.50. odhod iz" Vitanja ob 9. in prihod v Konjice ob 9.40. V obratni smeri pa bo odpeljal avtobus iz Konjic ob ld. s prihodom v Vitanje ob 13.40, odhod iz Vitanja ob 16.30 in prihod v Celje ob 17.30, kjer bo avtobus nato prenočil. Z otvoritvijo te proge bodo dobili zelo ugodno zvezo zlasti izletniki in ljubitelji romantičnega in klimatično zelo zdravega Pohorja. —c Sokolsko legitimacijo mora prinesti s seboj vsak član in članica celjskega Sokola, ki se udeleži v nedeljo l. maja izleta celjskega Sokola na Boč. Odhod zjutraj ob 7.42 z osebnim vlakom do Poljčan. povra-tek z iste postaje v Celje ob 19.17. Vsi, ki reflektirajo na polovično vožnjo in imajo sokolske članske legitimacije, se morajo zbrati v nedeljo najpozneje do pol S. zjutraj pred celjskim kolodvorom, kjer bosta sprejemala prijave za vozno olajšavo za člane br. Poljšak, za članice pa s. Grudnova. Majniški izlet dece in naraščaja bo v maju v bližnjo celjsko okolico. Dan in ostale podrobnosti bodo naraščaju in deci javljene po njihovih vaditeljih v telovadnici. —c Gasilski dan v Celju. Celjsko Prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi 5. in 6. junija t. 1. v Celju svoj običajni vsakoletni »Gasilski dan«. Ob tej prilik1 n bo vršila tudi velika gasilska veselica na dvorišču mestnega načelstva pred gasilskim domom. Človeka bi moral voditi razum, ne sebičnost, podžigati spoznanje, ne pohlep — toda pest pesti človeka. Mie d* Aghoooe: 17 (pubteievke Roman — Sprejemam in se vam od srca zahvaljujem, — je odgovorila gospa de Marillac; za slovo se je bankirju sladko nasmehnila. Sama pri sebi je dejala: — Naj bo že kakorkoli, ta prijatelj nama utegne mnogo koristiti, rn ker Človek nikoli ne ve, kaj se more zgoditi ženskama, kakršni sva raidve s Klaro, bo najpametneje pridobiti tega bankirja na svojo stran kot dobrega potrroonika. Kdo ve, aH ne bo to v najino sredo. Ko se je gospa de Marillac vrnila v hotel, sta bida njena hči in zet še doma. Med zajutrekom so govorili mak). Nekaj težkega je ležalo v zraku. Končno se je markiz Diego v Tras-motite ponudil tašči, da fi pokaže Rim. — Predno naročite kočijo, ki nama • hčerko ne bo v sramoto, bova oblečeni m se odpeljeva z vami, dragi markiz, — je odgovorila gospa de Ma- Diego je skušal dokazati, da si je treba ogledati znamenitosti Rima peš. — Ne ugovarjam, kar se tiče vas, gospod zet, moja hči in jaz imava pa tako grdo navado, da ne zaupava svojih nog nobenemu tlaku, tudi rimskemu ne. — Dobro madamc. za jutri naročimo kočijo, jc odgovoril markiz. — Danes pa greva s Klaro na sladoled in oa kratek izprehod. Klara je skuSala ugovarjati in delata je svojemu možu proseče: — Toda, dragi moj, moja mati je prispela šele včeraj, saj sem jo komaj dobro zagledala, pus*tfte me malo pri nji. — Kaj še, srček, mati se mora umaknili možu. In markiz je odvede* svojo ženo ter pustil gospo de Marillac polno groze m ogorčenja nad načinom, kako markiz ravna z njo in s Klaro. Gospa de MariHac nd bila ženska, ki bi držala v takih primerim roke križem. Zatopila se je v čitanje in pregledovanje listin, kd jih je videla že dovolj, da ji je postalo vse jasno. Hotela je pa pregledati še druge, da bi postala prijateljica ali nasprotnica, zaveznica ali grozna sovražnica svojega zeta. ki se je tako malo zmenit za njo. Ko je bia s pregledovanjem pri kraju, je nekatere zetove dokumente odložila na stran. To je bilo orožje, ki ga je hotda za vsak slučaj obdržati; da bi jih pa zet ne našel, jih je spravna v močno kuverto m skrbno zapečatila. Kuverto z dokumenti je spravila v večjo kuverto in priložila pismo, ki je v ajem prosila svojega notarja, naj te papirje spravi do njenega povratka. Pri večerji so sedeti za mizo trije, ki sploh niso bih ustvarjeni za skupno življenje. Markiz se je še prijaznejše smehđjaJ kakor običajno m dejal je svoji tašči: — Jutri zjutraj pride po nas kočija. — To je dobro, — je odgovorila tašča, — sicer bi se moja hči vrnila v Pariz. Ob desetih je Diego y Trasmonte strastno objel svojo mlado ženo ki spoštljivo poljubil roko tašči. Potem je pa odšel kakor prejšnji dan. — Čuj, — je dejala mati hčeri, — bojim se, da tvoj mož ni tako boga* kot je nam hotel natveztti. — Zaribog je res, kar praviš, — je vzdmnila Klara. — Tvoje dragocenosti so zdaj dobro spravljene. — je pripomnila gospa de MariHac. — m to je že nekaj. Če bi jih bilo treba spraviti v denar, bi prav lahko dobila za nje dvesto tisoč frankov. — Prodati moj nakit! je vzkliknila Klara, — dočim ima Georgetta... ah. nikoli! — Molči, ne razburjaj in ne jezi se: če bi prodala tvoje dragocenosti, draga hči, bi storila to samo z namenom dati ti druge. Kar se tiče tvojega moža, morava izbiri iz njega, kar se bo dak). Obvezujem se. da ti bom izdatno pomagala. — Ah, draga mati. kaj bi počela brez vas? — je vzkliknila Klara. Objela je mater in jo poljubila na čelo. Komaj sta izpregovorili nekaj besed, je nekdo rahlo potrkal m uglajen, sladko govoreč sluga je prinesel pismo za signoro. češ, da mu je naročeno počakati na odgovor. Gospa de Marillac je prečrtala pisemce in kaT oči so se ji zaiskrile. — Je že v redu, — je odgovorila. Sklonila se je k ušesu svoje hčerke in ji zašepetala nekaj tako hitro in tiho, da sluga ni razumel niti besedice, čeprav je zelo nediskretno napenjal ušesa. Gospa de Marillac si je popravila lase. ogrnila hčerki in sebi plašč, potem je pa prijela Klaro pod roko in odšli sta doli. Sluga je stopal pred njima in ko so prišli na dvorišče ter hoteli oditi skozi vrata ki sta skozi nje hodili vsak dan. jima je vodnik namignil, češ. tja-le. tjale. dragi dami. — In odprl je vrata ter odvedel dami v zagrnjeno kočijo Sedel je h kočijažu. ki je takoj pognal. Dami sta izstopili pred drugimi tajnimi vrati. Spotoma je imela gospa de Marillac toHko časa. da ;e pcjnsn.ia svoji hčerki. Kam sta namenjeni. Bankir Torliani je pričakoval mater "m hčerko v krasno razsvetljenem salonu. Sprejel ju je navdušeno, prijel je gospo de Marillac za roko in ji dejal s sladkim glasom: — Če sem vam že kdaj storH kakšno uslugo, me izvolite, prosim, predstaviti gospe markizi, ki sem njeno lepoto, mikavnost in eleganco že opetovano občudoval, pa si niti misliti nisem upal, da se bom mogel kdaj osebno pokloniti in ji povedati, kako je njena lepota očarala njenega najponižnej-šega občudovalca. Prosil je dami, nai sedeta, potem je pa nadaljeval: — Priredil sem vama na čast skromen domač koncert. Ne bo nas motil pogled pevcev, ki nam zapojo. Bankir Torliani ie spadal med ljudi, ki jim je potrebno izbrano razkošje. Vsakdanje bučne radosti, ki jih grabimo s polnimi rokami in uživamo z žejnimi, hitro prenasičenimi ustnicami, to ni bilo zanj. Bil je v pravem pomenu besede italijanski veljak, ljubeč vse duhovito, simpatičnega značaja in dobrega srca. ker ni imel niti tega niti onega več nego je baš potreboval. Značaj tega moža, ki ga je gospa de Marillac takoj razumela, je ni niti najmanj prestrašil m njene hčere tudi ne. Bankir je bil odličen prijatelj take vrste, značaja, družabnega položaja in premoženja, kakršnega si je gospa de Marillac za bodočnost želela, čim je spoznala, da se je Klara slabo omožHa. Večer je minil zelo prijetno med diskretnim kramljanjem m deHkatno govorjenimi besedami in ko je gospa de Marillac opolnoči vstala, ji je bankir dejal: Dve usmrtitvi v Budimpešti Včeraj zjutraj sta bila obešena vojaka Kava in Stani slawszsky, ki sta umorila in oropala trgovca Lttkacsa V Budimpešti so imeli včeraj zjutraj dve usmrtitvi. Usmrćena sta bila vojaka roparska morilca Gustav Kava in Jo-sef Stanislawsky, ki sta 19. januarja napadla, umorila in oropala gostilničarja Belo Lukacsa. Roparska morilca sta bHa kot rečeno vojaka in zato sta prišla pred vojaško sodišče, ki ju je obsodilo na smrt na vešalih. Druga in-st: ica je smrtno obsodbo potrdila in ker je bila zavrnjena tudi prošnja za pomilostitev, je bila usoda roparskih morilcev zapečatena. Madžarska je ta čas že dobila novega krvnika v osebi Johanna Kovacsa, ki je zdaj prvič pokazal svojo spretnost. Za mesto krvnika se je potegovalo nad 100 prosilcev, med njimi tudi dve ženski, kakor smo že poročali. Novi krvnik je bil prej jetrn*ški paznik. Roparska morilca so obesili na dvorišču zaporov hon vedskega sodnega dvora na Margaretenringu. Obešena sta bila ob 830 zjutraj. Sodišče je izdalo le omejeno število vstopnic, toda že ob 6. zjutraj je čakala pred sodno palačo velika množica sadistov, ki se naslajajo nad takimi skrajno mučnimi prizori. Kmalu po 7. uri so odprli vrata in pustili one. ki so imeli vstopnice, na dvorišče. Na dvorišču, kjer je bil postavljen močan vojaški kordon, je stalo v kotu dvoje vešal. Ob 8.15 je prispel krvnik z dvema pomočnikoma in stopil pred vešala. Na dvorišču je stala pisarniška miza, za katero je sedlo vojaško sodišče pod predsedstvom podpolkovnika Ferdinka. Usmrtitvi sta prisostvovala tudi dva vojaška zdravnika. Prvega so privedli na dvorišče Gust?va Kavo. BS je mrtvaško bled, vendar je pa sam stopil pod vešala. Še enkrat so mu pre-Čitali smrtno obsodbo, potem je pa predsednik vojaškega sodišča pozval krvnika, naj opravi svoj posel. Krvnikova pomočnika sta zgrabila obsojenca, krvnik mu je hitro zadrgnil zanjko okrog vratu in že čez dobro minuto je sporočil sodnemu dvoru, da je smrtna obsodba izvršena. čim sta vojaška zdravnika ugotovila, da je prvi zločinec mrtev, so privedli na dvorišče Stanislawszkega m mučna procedura se je ponovila. Čez dve minuti sta vojaška zdravnika ugotovila, da sta oba zJočinca mrtva. Predsednik sodišča jc odredil, da sta ostali trupli še pol ure na vešalih, potem so ju pa prepeljali v mrtvašnico. Vse ljudi je sovražil V Virginiji je thrd 64 letni staTec ki jc sovražil vse ljudi in sklenil, da noče nikogar več videti, pa naj bi živel Je tako dolgo. Ker je ml bogat, si je lahko dovolil to. Kupil si je vHo na samem, oddaljeno 50 km od najbližje naselbine, in nastanil se je v prvem nadstropju. Okna je dal zazidati, da bi ne videl ničesar, kar bi ga spominjalo, da žive poleg njega še drugi ljudje. Okna so mu nadomestovari ventilatorji, da se ni zadušil. Kljub temu bi pa utegnil kdo priti k njemu in da se Se bolj zavaruje pred ljudmi, si je dal napraviti posebna vrata, kakršna imajo blagajne. Vrata so se odpirala s petimi ključi, poleg tega je bilo pa treba *> poznati geslo. Jed je dobival čudaški bogataš po dvigalu. Na listek je napisal sJužiača-di, kaj hoče drugi dan jesti, opoldne je pa potegnil obed v svojo zazidano sobo. Kadar je bflb treba stanovanje pospraviti, je odšel čudak v posebno sobico, ker niti sluz ki čad i m" hotel videti. Novin ni čital, ker ga ni zan*ma+o, ks* se na svetu godi. Baje je vedel, da bi iz novin itak ne zvedel nič dobrega. Tako je živel štiri leta, nikogar rri videl in nihče ni videl njega. Nekega dne pa ni napisal na listek, kaj hoče drugi dan jesti m to se je zdelo služi neadi sumljivo. Toda nihče se ni upad v njegovo stanovanje. Sete drugi dan so poslali po dvigalu dečka, ki je našel čudaka na tleh. Ležal je nepremično, poslali so po zdravnika, toda moraJi to napraviti v steni luknjo, da so prišli do njega. Zdravnik je ugotovi, da je zadela moža kap. Navfhavnost. — Zakaj si pa poćiljal rja gori poljube z roko? AH stanuje tu *voja nevesta? — Kaj še. Bfl sem v zastavljalnici, pa ni da bi moral vsak vedeti, po kaj sem prišel v to hišo. llastad pogrebni »vod Umrl nam je v sredo dne 27. t. m. naš srčnoljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod Josip Kura lt nadkontrolor Mestne hranilnice ljubljanske v pokoju Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 29. aprila 1982 ob 4 4. ari popoldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje št. L LJubljana, dne 27. aprila 1932. JOSIPLNA KURALT, soproga — DR. LOJZE KUR ALT, sin IDA SEUNIG-ova, DANICA JERUC-ova, DR, MIRA KURALT, hčere MARIJA KURALT, sestra — ANTON in JAKOB KURALT, brata. in vse ostalo sorodstvo. >%Mali o£lasi< Vlaka bomeda fiH> e*avr- Plača so lahko tadi w Ka odgovor znamko/ — No vprašan/a ot&m ii orfg(nnrfamfl - HahnardB OqAo» IHv S mkaK LEP PRAZEN LOKAL pripraven za trgovino aH drugo obrt, takoj odda — Janko Kramžar, Prevalje. 1719 TRGOVINO že vpeljano, z inventarjem, na prometnem kraju pri farni cerkvi, z vsemi prit i kl i nam i in stanovanjem, 2 sobi, kuhinja in predsoba, oddam s 15. majem po nizki ceni. Marija Miklic prej Berdaus, Dobrepolje, dravska banovina. 1718 KOMFORTNO STANOVANJE dvosobno, solnčno, kopalnica, vrt se takoj odda. — Poizve se: Glince, MUaraa, Tržaška cesta l/I. 1740 UPRAVA IN URADNIŠTVO MESTNE HRANILNICE javljata tužno vest, da je dne 27 t m. preminul njen nadkontrolor v p., gospod Josip kuralt Svojemu zvestemu m zaslužnemu sodelavcu ohranimo hvaležen in časten spomin. V Ljubljani, dne 28. aprila 1932. SKLADIŠČE valuto in suho, sredi mesta takoj odda Rajko Turk, Ljubljana, Komenskega ulica štev. 17. 1658 BUFFET že dolgo let obstoječ, s kompletnim stanovanjem in kletjo, prodam za 7000 Din v Zagrebu, Vlaška ulica 41. 1737 SfANOAtA STANOVANJE DVEH SOB kuhinje in pritiklin (po možnosti tudi kopalnico) išče mirna in «n*»TY« uradniška stranke. Vselitev 1. avgusta. Najemnino plača lahko za tri mesece vnaprej. Ponudbe z navedbo cene najemnine na upravo > Slovenskega Naroda« pod > Stalen In točen plačnik 1699«. SOBO m strogo posebnim vhodom, prosto uporabo kopalnice in vsem komfortom oddam v vili pri trnovski cerkvi. Vprašati pri >Rekord«, LJubljana, Aleksandrova cesta 8. 1728 LEPO STANOVANJE 2 sob, Iruhmje in vrta oddam na Vranskem. — Vee pove rasel, Vransko. 1720 nudi drž. uradnik, mirni, starejši osebi premoženjem, varno Ponudbe pod »Mirni bor« na >Marstan< Slovenska ulica 22. posestnik, s srednjim naloženim, dom Mari-Maribor, 1742 DOPISUJE DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«. »15571576«, »Harmonija v maju 1653«, »Simpatična 1504«, »Sprememba 1704«, »Situirana 1692«, »Usoda«. LEGHORN KOKOSI in jajca za valjenje, račja jajca Keke kembel, kartone za razpošiljanje jajc, kunce blok and ton, činčila, bele orjake — prodaja »živalca«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. 1741 VINO CEZ ULICO Haložan beli lit. Din 7.— Rizling » » 9-— Dolenjska črnina » » 9.— Dolenjski cviček » » 9.— Dalmatinsko črno » » 9.— Burgundec rdeč » » 12.— Muškat silvanec » » 12.— Sadjevec Ia » » 4.— Prepričajte se, da se kljub nizkim cenam dobe prvovrstna in sortirana vina le pri S. J. JERAJ, Sv. Petra e. 88. 47/T VOZOVE-KOCIJE 1 landauer, 2 bruna in 1 skoraj novo pol odprto kočijo z gumi obroči ter 3 pare konjske opreme po zelo nizki ceni proda — špedicija Turk v Ljubljani. 1659 »TI ČEVLJI NA ORROKE «. Gledališka ulica 1 (nasproti opere) 19/T TOUGURT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne »Evropa«). Po želji dostavlja tudi na dom. 41/T Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra e. 14. 22/r MALINOVEO pristen. Iz jrorskih malin, po 10 in več kg nudi po ugodni ceni Vrane Pustotnik, Blagovi-ca-Domžale. 1716 UČENCA -KURJAČA k parni lokomobili sprejme takoj Fran Šuštar, parna žaga, Ljubljana. 1749 KUHARICO ALI KUHARJA perfektna, prvovrstna, jugoslovanska državijanaa, zmožna slovenščine in nemščine, sprejmemo s 1. Junijem. Ponudbe s navedbo zahtevane plače na barona Borna okrevališče (Kur-heim) Sv. Ana, pošta Tržič. 2 KROJAŠKA POMOČNIKA sprejmem v stalno službo za fina večja dela. Istotam sprejmem samostojno dobro šiviljo, ki bi samostojno vodila delavnico za fine kostume, plašče in moško perilo. — Ponudbe na naslov: Ivan Romih, trgovska kuća, Senjski rudnik, Srbija. 1783 SLAŠČIČARSKI POMOČNIK" z dobrim spričevalom — išče službo. A. Kajba, Šoštanj. 1735 MLAD SLAŠČIČAR (konditor) išče stalno nameščen je v finem obratu — bodisi slaščičarni ali restavraciji. Nastopi lahko takoj. Cen j. ponudbe prosi na naslov: Kari Koren, Zagreb, Hica 39 (Sa listovima L. Vorauer Rabus). 1736 MESARSKEGA POMOČNIKA ki bi opravljal tudi druga dela, sprejme ESrnest Golob, Sv. Trojica v Slov. goricah. 1784 KUPIM IZLOŽBENO OKNO tn VRATA cca. 2.20 X 1.60, dobro ohranjeno, vse pod eno roleto, kakor tudi opravo a špecerijsko trgovino kupim Rabim takoj. — Uranič A-, Kranj, Koarško predmestje 109. 173© PAZMO Hitro In poceni Vaa preseči „LEVANTE" Kolodvorska oilca SO Telefon 21-17 Tednik »ZABAVNI LIST« z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražlšče. — Posamezna številka samo Din L—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T OBROKE! MANUFAKTURA 17 U B LIANA MEK5ANDR0VA8 M ARi R O K GRtGQfct.it tVA 20 Obiščite nas! Xahteva}lf /jetnika! Naznanilo Cenjenim gostom vljudno sporočam, da točim kot priznano najboljšo dolenjsko črnino, burgundec, haloško belo po najnižji ceni — Čez ulico Din 2.— ceneje. — Poskusite in prepričajte se, da je najbolje in najceneje v gostilni „Pri Spanu", Stara pot 7 Za obilen obisk se priporočam. Naznanilo Cenjenim gostom sporočam, da točim prvovrstna dalmatinska vina V gostilni pri Tratniku do SO. aprila — Dne 1. maja Zapustim gostilno pri Tratniku. — V ponedeljek 2. maja otvorim novo točilnico na Bregu it« % kjer bom nudil, kakor dosedaj, najboljša dalmatinska vinA po znižani ceni čez ulico Din 8.—. Danes sveže morske ribe, skombri, tanina. Se priooročam A« Sunara. Ljubljana, Sv Petra cesta 25 Orni ostat Oton Outstož. — Vat > ttjn rajam.