Kako bi se vsi Slovani najlože naucili vseh slovanskih jezikov. *) Spisala naj bi se za vsak slovansk narod taka slovnica ki bi, kolikor mogoče na kratko, razkazovala enakosti in različnosti vseh druzih slovanskih jezikov, in sicer: •) Ta misel jc rcs lepa in hvalc vredna; toda — ali bodc kdaj djanjska in rcsnica, sam Bog ve! Doklcr pu naših gimnazijah in rcalkali toliko raznoteregsi in nedjanjskega razlagajo, dokler nam za slovensčiiio skozi in skozi 1. za Slovence, v slovenskem jeziku pisana, naj bi kazala, v čem je enak slovenski jezik hervaškemu (ali serbskemu), potem českemu, poljskemu in ruskemu, in v čem se od njih razlikuje; 2. za Hervate ali Serbe, v njih jeziku pisana, naj bi razkazovala ravno to od slovenskega, českega,poljskegain ruskegajezika; 3. za Cehe, v češčini pisana, naj bi razlagala vse to od hervaškega, slovenskega, poljskega in ruskpga jezika; 4. za Poljce, poljski pisana, naj bi spet razkazovala enakosti in različnosti vseh druzih slovanskih jezikov s poljskim, in 5. za Ruse, v ruščini pisana slovnica, naj bi ravno to razlagala od vseh druzih slovanskili jezikov. Taka slovnica naj bi se potem v dotični deželi vpeljala po vseh gimnazijah in realkah. Slovenska taka primerjajoča slovnica po slovenskih deželah, hervaško-serbska po Hervaškem itd. Šolska mladina bi se po tej poti igraje naučila vseh slovanskih jezikov toliko, da bo lahko razumela vsako slovansko delo. Tako bi postala cela slovanska Iiteratura lastnina vseh Slovanov skup in vsacega slovanskega naroda posebej, in ne bi trebalo toliko ptujim knjigam v slovanske kraje poti odpirati, a domačim slovanskim je zapirati. Po tem načinu bi tudi najbolje razvidili, kako se ima slovansko narečjp slovanskemu bližati, da dosežemo tudi mi Slovani skoraj to, kar so dosegli pred nami vsi omikani narodi, to je — en občen jezik. Do tistihmal pa bi saj vsak omikan Slovan razumel vse slovanske narečja. In tako bi bile široke vrata odperte vsaki slovanski knjigi. nNoviceli. (JVal.Lu&nik^) boljših uoitcljev ne dajo, dokler se ti, kar jih je dobrih, s slovensčino nc morejo ponašati, temuč se morajo za njo še le bati, dokler se učenci sploh slovenseine same boljc ne ueijo, dokler se pridnim in radovednim celo ne pom.iga, da bi se soznanili s kterim bližnjim slovanskim jezikom, p. s hrovaško - serbskim, čcskiin i. t. d., dotlej lepa miscl ostane lc misel, in dotlej omenjena slovnica tudi v očitne učilisča mogla ne bo. Pri tcj priliki bi radi tndi mi piiporoeili učencem koliko veo domačih, vsak dan potrcbnili, in nckoliko manj starih jezikov, n. pri greskcga, ki sc tako malo v življenji rabi? Vredn.