1928 MATI IN GOS-PODINJA št s.
BlagoiSavja j tvoie otrokel
Kogar stnrSi blagoslavljajo, tega blagoslovi tudi Bog. (Sv. Ambrož.)
»Pred leti,« tako pripoveduje koroški misijonar, »sem se vozil od Beljaka navzgor; bilo je v nedeljo popoldne. Soln-C0 je prijazno sijalo po vsej dolini; cesta je bila precej prazna. Na sredi prijaznega 'vrta je stala kmetiška hiša. Pred hišo je sedela mati z otrokom. Glavo je imela naslonjeno nazaj na zid, kakor da počiva od težkega dela i*reteklega tedna. Okoli matere je stopical otroček: zdaj sem, zdaj' tja z drobcenimi nogami, ki so bile Se prav malo pri moči. Nekaj časa se je Igral z maminimi lasmi, pa jo je pobožal po obrazu, pa pritisnil svoj obrazek k mamini roki, potem pa — sam svojim očem nisem mogel verjeti — potem je položil levo roko na mamino glavo, z desno pa jI je prav lepo in počasi naredil križ.
Otrok je blagoslovil materi Kako je pač otrok prišel do tega? Bog ve, kolikokrat je ta mati blagoslovila svojega otroka, zopet in zopet, da si je otrok zapomnil in zdaj v otroški hvaležnosti vrnil.«
Blagoslov očeta in matere je bil od nekdaj že v časti.
»Spoštuj očeta,' beremo v Siraliovi knjigi, >da pride nate njegov blagoslov m do konca pri tebi ostane.' In na drugem me?tu: »Očetov blagoslov otrokom hiše zi-| da, materina kletev pa jih do tal podira.c
Otrok, ki ga oče in mati blagoslavljata, i Je tudi od Boga blagoslovljen.
Elagoslavljanje je duhovniško delo in j v trenutku, ko starši blagoslavljajo otroke, | vrše duhovniško službo v družini.
Kadar, mati, blagoslavljaš svojega | otroka, utrjuješ svojo avtoriteto. Ko mu j napraviš križ, gleda v tebi božjo namesfc-i nlco.
Kadar imaš težave pri vzgoji zaradi | mnogih napak, ki jih imajo na sebi, če imaš lepo navado, da Jih zvečer blago-i sloviš, se bodo še pred večerom poboljšali, i da no izgube tvojega blagoslova.
Kolikokrat se je že zgodilo da se Je | mali trmoglavec že potuhnil v posteljo, pre-| den te je prosil odpuščanja; ko pa si pri-I do njega, da ga poškropiš z blagoslovljeno vodo in prekrižaš, nI mogel več zdr-.'.• ^»omila se mu je trma in solze so ga Polile; morebiti molfie, ali tudi z besedo te J0 Prosil odpuščanja.
Kadar otrok zapušča dom, takrat mu f b|agoslov staršev angel varih, ki ga spremlja v tujino. Ali naj Bog pusti željo Poroznega materinega srca neuslišano? i , Kadar nastopa otrok pot v nov stan, ,„ral le blagoslov staršev prav posebnega pomena.
_ je hotela uboga in preprosta mati Papeža Pija X. poklekniti pred sina, ko je on posvečen v škofa, da bi JI dal blagoslov, i« k, ,al sam pred njo m Jo prosil, naj, «a blagoslovi, kakor g« Je toltkrat blago-
slavljala otroka, mladeniča, dijaka in duhovnika.
In če enkrat je blagoslov staršev posebne važnosti: ko se poslavljajo od otrok na smrtni postelji.
Zadnji očetov blagoslov, zadnja materina molitev ,kako pomembna je za otroka v vsem življenju 1
Blagoslov staršev res srečno vodi otroka po potih tega 3veta v nebeško domovino.
Dr. Justin:
Hisijeno v naše domove.
In sedaj še nekaj. Vprašanje peči v hiši. Peč je potrebna, da se stanovanje ogreje, da ne prezebajo člani družine, da se zidovje pre-greje, da se stanovanje drži suho.
Kakšna naj bo peč? Peč, ki je obenem štedilnik, v sobi ni na mestu, to sem že omenil. Železna, peč se hitro ogreje razžari, toda tudi hitro omrzne. .To pa je zidovju škodljivo. Hitri padec temperature od 40 do 50° razžarene peči na ničlo ali malo nad ničlo že zdravemu človeku ne ugaja. Spominjam se še, da sem nekoč pri nekem bolniku hotel izmeriti telesno toploto (temperaturo), katero sem sodil po žili na 37—38°, več gotovo ne. Toplomera pomotoma nisem stepel pred merjenjem pod 37", kakor se to mora. Po preteku 5 minut vzamem termometer iz pazduhe bolnika in vidim 42 stopinj, torej celotno skalo na toplomeru. Presenečen nad tem za trenutek pomislim, pomerim še enkrat, sedaj ste-pem toplomer pod 37° in sedaj po preteku 5 minut pokaže 37 8. Sedaj se spomnim, da sem bil prejšnji večer pri nekem bolniku, ki je ležal v sobi ob železni peči. Imel sem toplomer v telovniku in stal nasproti peči in vročina peči je pokazala skozi obleko 42. Ubogi bolnik! če je peč ugasnila, je padla toplota sobe getovo na 5—10° nad ničlo. Gotovo to ni zanj bilo dobro, umrl je kmalu na to za pljučnico, ki jo je poleg svoje bolezni še dobil — vsled te peči in vsled tako hitro menjajoče se temperature. Človeški organizem se namreč najboljše počuti če ima enakomerno toploto. Zato se potimo, če bi telesna temperatura imela iti previsoko ta s potom telesu odvzemamo odvišno toploto. Zato se človek tako hitro prehladi, če ne more te temperature držati v približno enaki višini, zlasti spomladi in jeseni, ko iz mraza hitro nastane toplo oziroma iz toplote mraz, zato se na vlaku tako hitro prehladimo, ko se ondi tako hitro menja toplota kupeja.
Enakomerna temperatura mora biti na celem telesu, če hočemo, da nam je dobro. Zato se prehladimo, če imamo mokre, mrzle noge, zato se prehladimo, če stojimo pri peči le z eno stranjo obrnjeni k njej, na drugi nasprotni strani pa vlada manjša toplota, zato dobimo nahod, če se solnčimo in sedimo goli obrnjeni proti solncu le s hrbtom ali z eno platjo telesa druga plat pa je hladna. Mačka, ležeč na solncu se vedno obrača, da se vsa dobro pregreje. Nagon Ji to narekuje. Enakomerna temperatura naj bi bila tudi v stanovanju. Ena soba topla, hodnik mrzel, ku-
hinja vroča, druga soba hladna, to ni nikakor dobro za človeško zdravje. Ideal hišnih razmer naj bi bila enakomerna temperatura stanovanjskih prostorov. To za letni čas ni tako zelo pereče, pač pa v zimi.
Moderna stanovanja imajo hodnik, sobo, stranišče in druge prostore, kjer človek biva, enakomerno tople. Na kmetih in v delavskih stanovanjih si tega skoro ne moremo misliti, stremeti pa ie vsaj, da ni prevelikih toplotnih razlik v hudih mrzlih dneh.
Zelo enakomerno greje lončena peč. One velike krušne peči na kmetih in visoke lončene peči so najboljše. Grejejo cel dan in še zjutraj so tople, ko se dvignemo iz postelj. Pa že vidim zopet majati z glavo, češ, saj ni dobro kuriti v spalnicah. Najboljše se spi v mrzli spalnici. Res, zrak, mrzel in suh zrak, je zdrav, vendar ponoči vstajati iz tople postelje v mrzel zrak, ko človek ne ve, kako dolgo bo to trajalo, možnost, da se razgrneš in vse drugo polno okoliščin ima toliko nevarnosti za zdravje, da ni pametno vztrajati pri teh nazorih mrzle spalnice. Enakomernost temperature v sebe, toplometer v sobe in ravnati se po tem, da dosežemo po priliki vsaj enakomernost, to je dober svet za pametne gospodinje.
Sedaj pa praviš: Pri nas je vse tako starinsko, to je nepravilno, to nehigijenično. Najboljše, da bi vse podrli in novo zidali. Ne smemo očitati našim prednikom, da so znesli v hišo toliko nehigijenskih stvari, da stranišče ni v redu, da greznica ni v redu, da zidovje ni suho, da sploh hiša ni pravilno postavljena in na pravem mestu. Saj jim nikdo ni povedal, kako mora to biti. Saj se ni pisalo o tem, saj niso časopisi tega prinašali. Danes pa, ko je nauk o higijeni že zašel precej v sleherno vas, pa že vidimo uspehe, kako sedaj ta, sedaj oni gospodar urejuje stranišče, kako je osušil hišno zidovje, kako je vodnjak uredil, higijensko priredil okna itd. Tudi ti se loti tega dela in poskusi. Imel boš več veselja s svojim domom. .
Kuhinja.
Sveža svinjska glava i rižem. Skuhaj 14 kg sveže svinjske glave v 1 litru vode. Ko zavre, prideni glavi majhen košček korenja, čebule, peteršilj, por, nekaj zrn popra, osoli in kuhaj do mehkega. Ko je glava kuhana, ji odcedi juho In v tej juhi skuhaj Vi letra riža. Ko je riž kuhan, odstrani glavi kosti, jo zreži na kosce in stresi v riž. Ako hočeš, prideni rižu nekoliko paradižnika. Jed je zelo okusna in po ceni pripravna za večerjo.
Kislo zelje s prekajenim svinjskim mesom in rifem. Skuhaj perišče kislega zelja (pol ure). Posebej pa kuhaj Vi kg suhega svinjskega mesa, reberca ali kaj drugega. Ko je meso kuhano, mu odstrani kosti in ga zrežS na majhne kosoe; posebej v kozo pa deni eno žlico masti in malo čebule. Ko se čebula zarumenl prideni dve peetl opranega riža, nekajkrat premešaj hi ga zal i j z K litra vode ali Juhe od svinjskega mesa ter ga kuhaj 5 minut. Nato pri-
T
deni ri/.u kislo zelje, zrezano suho meso, ščep soli, popra in eno žlico kisle smetane. To vse narahlo premešaj in postavi kozo pokrito v pečico za 20—25 minut. Še enkrat rahlo premešaj in postavi kot samostojno jod dvema osebama na mizo.
311 zlo meso v jajčni omaki. Skuhaj dve jajci v trdo. Kuhane rumenjake stlači z žlico v skledi in jim primešaj 1 žličico gorčice, 1 drobno zrezano kislo kumarico, eno žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja, nekoliko soli, ščep popra, nekaj Žlic olja in kisa po okusu. Vse skupaj dobro zmešaj in stresi na meso, ki si ga razrezala na listke. Po vrhu omake pa potresi drobno sesekljane beljake.
Drobnjakove, sirove klobasice. Napravi tenke jajčne krpe iz enega jajca, četrt litra mleka, nekoliko soli in 18 dkg (malo manj kakor % litra). Zmešaj eno kavino fikledico sira (iz kislega mleka), 2 žlici kisle smetane, in polno žlico zrezanega drob-njaka. Vsako palačinko nadevaj s to na-devo, zvij skupaj kakor štrukelj, zloži jih na pomazeno pekočo in jih še po vrhu polij s kislo smetano. Postavi klobasice v pečico, da se nekoliko zapečejo.
Rajželcev pečnjak (šmarn). Deni v lonec 14 litra mrzlega mleka, en rumenjak, žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja, nekoliko soli eno pest krušnih drobtin, ščep popra, dve pesti kuhanega in sesekljanega rajželca, vse prav dobro zmešaj, sneg enega beljaka narahlo primešaj. Nato raz-grej v široki plitvi ponvi eno žlico masti, v vročo mast stresi mešanje, ga razravnaj ter peci v pečici 15—20 minut, pečenega zreži ali zdrobi in ga postavi s salato na mizo.	M. R.
AJDOVA MOKA kg Dini 5,—,
KORUZNI ZDROB kg Din 3.50
prvovrstni izdelki od 25 kg naprej, pošilja PAVEL P ŠIpEJ. umetni mlin, JAVORNIK, Gorenisko.
koši ali zajci, ki niso nikakor koristni vašo-. ^ •no 7f p7na ali na
Vrt.
Glavna stvar na vrtu je zemlja, čim glo-bokejša je, tembolj uspeva zelenjad. Zivica (zgornja plast zemlje) ne sme biti ne preilov-nata, ne prepeščena. Ilovnata je pretežka, peščena pa prelahka in presuha. Zato primešaj ilovnati drobnega peska mivke, če je prepeščena, pa ji primešaj ilovnate prsti. Vrtna zemlja mora biti rahla, drobna in prhka Po barvi pa črna. S pridnim globokim lopate-njern se zemlja zrahlja in zdrobi. Lopatiti se sme le razsušena zemlja, ker le taka se da zdrobiti in zrahljati. Črna pa postane z obilnim gnojenjem. Tudi kamenja ne sme biti v
S vm!,i' f nahaJ'a> & Pridno po-biraj Vsako leto, ko obdelujem vrt, se mi
zdi, da kamenje najbolj bogato rodi, ker ga
LIS preveč>fetudi ga Pridno PO"
0bi,l:a -vrta na) bo kvadratna ali pravo-kotna a tuu. nepravilne oblike so na mestu Naredimo namreč take, kakor je pač zahtevaj prostor ki smo ga odločili zavrt. Gkde velikosti domačega vrta je pomniti, da naj ne bo prevelik, pa tudi ne premajhen. Wvrt S hteva mnogo dela, ako ga hočemo popolnoma izkoristit, in ga imeti vedno v lepem redu in dobrem stanju. Majhen vrt se paTe da pri. merno urediti in nam ne da tetra kar hiša
za domače^61Vrt°vi' ki ^ «jenite
Sa vTt ifo 1 S°/lhk0 •man'ŠL P« ddke ' 1ZpeČa ,n iztrži vrt"« Pri-neike naj si napravi večjega
dosti vifoffi r mora biti Wno ta gi VISOk°	"e zagoepodarijo ko-
koši aii za ci, ki nisu « »■-....... r
vavci. Ograja je lahko zidana, železna ali pa lesena, ali tudi iz grmovja (živa meja). Zidana ograja je lepa in dobro služi, a je precej draga in zato si je ne more vsak napraviti. Zelo lepa je železna ograja, ki ima za podstavek nizek zid. Taka ograja je nekoliko cenejša kot pa visoka zidana. Cenejša je žična mreža, ki je tudi trdna in prijetna za oko. Najcenejša izmed vseh je lesena ograja. Zgrajena je iz plank, lat, drogov, desk ali iz krajnikov. Tudi lesena ograja se da prav okusno narediti. Vsekakor je treba tak plot, dobro namazati s te-rom ali karbolinejem, da se dalj časa obdrži.
Živo mejo delajo iz gabra, gloga, španskega bezga in iz šipka. Za živo mejo se zemlja prekoplje 50 cm globoko in 80 cm na široko, da se sadike v prerahljani zemlji lažje primejo in potem hitreje rasto. Sade se spomladi 18—20 cm narazen. Pred saditvijo se pristrižejo na vršičkih in koreninah. Prihodnje poletje ob kresu se porežejo vse mladike, razen dveh najmočnejših. Da se veje, ki so ostale, pravilno spletejo, ter kolikortoliko spri-mejo med seboj, jih je treba prva leta razpe-Ijavati in rahlo vezati med seboj. Postaviti se jim marajo tudi koli in late, ki so jim za oporo. Stranske vejice na razpeljanih vejah se pa vsako pomlad porežejo na 2—3 popke. Na tak način se postopa toliko časa, dokler ne zraste živa meja do primerne visočine. Ko je dorasla meja, se striže vsako leto dvakrat in sicer spomladi in ob kresu. Striže se s škarjami na vrhu in na straneh, da ne raste pre-divje in preveč svojevoljno.
Lepa je živa meja, a vendar ni tako priporočljiva kot zidana, železna ali lesena. Da je res lepa, zahteva dosti dela. Tudi nima toliko varnosti kakor kaka druga ograja. Vedno se nahajajo v njej vrzeli, skozi katere uhajajo na vrt piščeta, kokoši in zajci. V živi meji imajo pribežališče različne golazni kot: poljske miši, krtice, polži in gosenice.
Delo na vrtu v aprilu. Letošnja dolga zima nam je zelo zakasnila dela na vrtu. Presajati bi morali zelenjadnice, pa še posejanih nimamo. Kar hiteti bo treba. Nasejmo solate kolerabe, rano zelje, ohrovt, rdečo peso, šni-naco, redkvico, spomladno repo, peteršilj in zeleno. Nasadimo grah in pritlični fižol Pri vrtnarju bomo dobili sadike, vzgojene v topli gredi, ki jih presadimo na določene prostore oolato, rano zelje, kolerabe rdečo peso presadimo primerno narazen. Izmed cvetlic nasadimo gladijole, montbrecije, georgine in kane. Nasejmo na stalno mesto astre resedo kapucinke, suhe rože in ostrežnike.
Dalje moramo obdelati in osnaziti vrt « robne trate, urediti, osnažiti in nasadi™ *?0mx? ime,i zgodnie kumare, jih po-
sadimo v lončke in sicer v vsak lonček kakih 4—5 zrn. Zemlja naj bo rahla. Lončke imei-
Ženske obleke in rute
V največji izbiri samo dobre kakovosti n m..,.	Cene niake.
iiklaik . pm škofu . uubuana
Praktični migljaji.
Mravlja je sicer živalca, katera
---1 vedno zgled marljivosti, vendar n •
zelo nadležna, ako nam zaide v stan' ■
Prosti o 4 i ta *	___ ; °l"novani9
Pregnati jo je mogoče na več načinov t' Namoči kosce cunj v terpentin. Te n0m i po špranjah in odprtinah, kjer pa jih ■
*	*	'	r------••»	pa | j|
mnogo skupaj, pa kar nanje polij terneni' in takoj bodo poginile. 2. Popolnoma'Wur no sredstvo je tudi kvas V par posod d !
•	I	/\ lf	A I/ l/irn mm a 1. J .. V* A
nemo košček kvasa ali droži ter nekolik pomažemo z medom ali vlažnim sladkor" jem. Ker vsled take hrane v živalci nasta" ne kipenje, kmalu poginejo. 3. Tudi moka' sladkor in boraks v enakih delih pomeša' no, uniči ne samo mravlje, pač pa tudi dni" gi kuhinjski mrčes. Amerikanci jih uniču." jejo na tale način: znotraj nepoškodovan lonec do Četrtine napolnijo z redkim me. dom ali pa močno sladkorno vodo, Lonec dobro pokrijejo ter prevežejo, v sredini pa napravijo majhno luknjo. Mravlje zavohajo sladkobo t«r vse do zadnje zlezejo v po. sodo.
*
Mastne lase si najbolje izperemo i gorko vodo, kateri pridenemo čajno žličko boraksa.
*
Kad&i pripravljaš krompir, tako zvanl »pire«, pazi, da bo mleko, katero prideneS, vroče. Sicer bo krompir težak ter se bo vlekel.
*
Kdor vsako jabolko olupi, ne počenja pravilno. S tem namreč najboljše, kar je na jabolku, zavrže. Le zares nevžitno in trdo kožo moramo odstraniti, preden ugriznemo v jabolko.
*
Splošno je tudi pri nas navada, da kumare olupimo, preden jih narežemo. Pa ni prav tako, ker kumara je mnogo bolj prebavljiva s kožo kot pa brez nje.
Volneno blago ne sinemo nikdar prati v prevroči vodi in tudi nikdar s sodo. Belo vol' neno blago sicer porumeni in postane trdo.
Proti potenju nog je izborno sredstvo prašek salicilne kisline. V nogavice ga je treba natresti neznatno količino. Ta prašek obstoja iz salicilne kisline, loja, zdrobljenega mila in škroba (šterke).
*
Zmrznjenega krompirja ne smemo zavreči. Olupi krompir ter daj v lonec brez vode. Pristavi na ogenj ter lonec pokrij tako, da ne bo para uhajala. V lastni sopari bo krompir skuhan in ima okus kot zdrav.
Ako se je kaka posoda prav močno pri-palila, tako da je nemogoče odstraniti osmo-jena mesta, vrzi v krop pest soli, pa boš imen lahko delo.
•
Kadar se ovratnik suknje prične svetil1, ga odrgni s krpo. Se boljša je goba, ki jo namočiš v amoniaku; ako pa tega nimaš, Pa kisu.
Voda, v kateri so bili namočeni otrobi, je izborno čistilo za lase, ki postanejo svM Si- Tudi nadležne luskine na glavi se z o«' bovo vodo odpravijo.
Vfsred.	i
Vse tiste, ki so prejeli dosedanje številke »Vigredi«, vljudno prosimo, da nam jih vrnejo, če jih ne mislijo plačati in poslati redni naročniki. Težko nam je, da naročnicam in naročnikom, ki so letošnjo naročnino že plačali, ne moremo postreči, , dočim drugim leži »Vigred« doma nepre- ' gledana in tudi neplačana. Ponovno prosi za vrnitev	uprava »Vigredi«,
Kriška domačija.
Ta križ v kapelici je značilnost Kriške domačije. Od njega ima dom svoje ime. Že stari oče umrlega Kriškega je postavil to kapelico v spomin na nesrečo, ki se je tam zgodila. Vsi gospodarji so jo imeli v časti.
Ko je pred nekaj leti zadnji gospodar prezidaval hlev, je prenovil tudi kapelico Jp mesto starega lesenega križa postavil velik kamenit križ vanjo. Kapelica se je naslanjala prav na hišo in je imela s hišo vred eno streho, ki se je, podaljšana in razširjena, spenjala v polkrogu nad kapelico, ki je imela plitvo vdolbino za kame-| niti križ, spredaj pa lesen klečalnik. Vsak > petek so prižigali pred križem rdečo lučco, v spomin Kristusove smrti...
In mimo tega častitljivega spomenika je šel tujec brez pozdrava I
Miha je odkimal z glavo, ko je stopal proti hiši.
»Ali si ti, Miha?« ga je pozdravila gospodinja, slabotna, nadušljiva ženica. »Pojdi vendar brž v hišo, Marjanca ti ima nekaj novega povedati. Ti boš prvi zvedel.«
>Torej je le res!« je nejevoljno vzkliknil Miha. »Bo le vzela tega tujca? — Ne dopustite tega, mati! — Tak-le privandranec ni za gospodarja na naš dom!«
Začudeno ga je pogledala gospodinja: »Odkod pa to veš? Saj je komaj...«
Dalje ni prišla. Marjanca je stala na pragu. Najbrž je slišala Mihove besede. Lica so ji gorela.
»Da veš, Miha, privandranec pa ni! Iz dobre hiše je. Njegov oče ima mlin in žago na Dolenjskem nekje. In ponosen ter postaven je,' kakor nobeden tu okoli. — Sploh pa ne bi mislila, da nimaš niti voščila zame...«
Globoko užaljena je bila, da staremu prijatelju izza mladih dni njen izvoljenec ni všeč.
»Toda, Marjanca ... saj ti želim vsega najboljšega,« je popravljal Miha in jo je Prijel ;.a roko, »najbolj pa še dobrega moža. Ali...« pomenljivo je poka.šljal, »če
pa kdo na delavnik tako-le okoli hodi-----
_ »Tako?« je zaklicala Marjanca. »Misliš, da bi bil kdo v cokljah iz z vozlom pod vratom dovolj dober zame? Meni je pa prav ta všeč, ker je fin in se zna lepo obnašati, vse drugače, kot pa tukajšnji neotesane!.«
»No, no,« je pogovarjala mati, »saj jaz bi tudi rajše kakega domačina za zeta, 'oda svojemu edinemu otroku vendar ne norem braniti. Kakor vidim ima Marjanco *el° rad; na plesu v mestu sta se seznanila. e Pa tudi iz dobre hiSe.« im le nl vse navidezno,« Je podvomil Mina. »In vere tudi nima nobene; mimo
našega križa je šel kakor mimo kamena ob cesti.«
Mati je osupnila. A Marjanca je z bli-skajočimi se očmi kriknila: »Ni res! Ko smo v nedeljo ogledovali gospodarska po-sopja, se je spoštljivo odkril, ko smo šli mimo.«
Miha je mrmral nekaj nerazumljivega. Glasno pa je rekel: »No ja, saj jaz nimam ničesar odločati, saj sem samo hlapec. Vso srečo ti voščim, Marjanca! In da ti ne bo nikoli žal! In vam tudi ne, mati!«
Z dlanjo je potegnil preko oči in obrisal nekaj vlažnega.
Gospodinji se je milo storilo. »Ah, da bi vsaj oče še živel!« In se je sesedla na stol ter bridko zajokala.
Tudi Marjanca je zajokala: »Ali je to lepo od tebe, Miha, da ml motiš mojo srečo?«
Pomirjevalno jo Je potrapljal po rami: »Marjanca, ne bodi huda!«
Miha je s skrbjo pokimal predse: »Zdaj pa lahko kar culo navežem. Ali naj čakam novega gospodarja?«
»Kaj ti v glavo pade, Miha? Saj brez tebe ne moremo biti.«
In Marjanca je pristavila: »Vse ostane pri starem, le z mojim...« zardela je.
»Le z Nandetom se boš o vsem posvetoval, kakor prej z očetom. Veš, Ferdinand Govekar se piše. Ali ni to lepo ime? Zdaj pa pojdi, da spiješ kozarec vina na mojo novo srečo!«
Tako se je nevihta pomirila.
(Dalje prihodnjič.)
Krmlienfe zahirane živine.
V nadaljevanju o uporabi »Težako-vega olja«, ki je bila opisana v »Domoljubu« od dne 22. t. m., navajamo še nekatere slučaje, v katerih je imenovano olje pri živini zelo potrebno ln priporočljivo. Znano je, da je breja živina že z ozirom na mladiče potrebna največje nege. Ako je breja živina slabotna, so mladiči tembolj slabi in zahirani in velikokrat življenja nezmožni. Poleg tega pa tudi breja živina
po porodu zelo oelabi in se večkrat tudi zelo težko popravi in okrepi. Da se ti neugodni pojavi preprečijo, treba je početi dajati breji živini vsaj 14 dni pred porodom »Težakovo olje« in sicer v normalnih porcijah, kakor je bilo navedeno v tozadevnih navodilih, da ostane doječa živina krepka, kar sicer ni slučaj, da ima izdatnejše in močnejše mleko, kar vpliva direktno na hitrejši in povoljnejši razvoj mladičev, ki postanejo krepkejši in tudi proti boleznim nedostopnejši. V tem oziru je pokazalo »Težakovo olje« zaradi svoje izdatne množine vitaminov najugodnejše uspehe. Ker mladiči po odstavljenju navadno oslabe, je potrebno, da se daje »Težakovo olje« mladičem samim vsaj en ali dva meseca po odstavljenju, kar razvoj zelo hitro pospešuje. Kolikor nam je znano, rabijo nekatere živinorejske zadruge ln tudi državne kobilarne ravno v te namene »Težakovo olje« in so se o tem zelo pohvalno izjavile.
Marsikdo se bo vprašal, kako Je mogoče, da ima »Težakovo olje« tako učjnko-vitost za najrazličnejše namene. Na to moramo odgovoriti: s sestavinami, ki jih ima dokazano to olje in ki so: jod, brom, fosfor, tolščne kisline, in kar je najvažnejše, veliko bogastvo na vitaminih, ki so za razvoj slabotnega telesa pri ljudeh, posebno pa pri živini neobhodno potrebni. Vsaka teh navedenih sestavin učinkuje povoljno na živ organizem, ki začne slabeti, ako mu manjka ena ali druga, pa radi tega tudi velikokrat najboljša in najskrbnejše izbrana hrana nima dovoljnega vpliva. Ako pa hranimo živino tudi z navadno in slabejšo hrano, pa ji primešamo »Težakovo olje«, postane hrana dobra in izdatna. Želeti bi bilo tedaj, da se to olje pri slabotni in zahirani živini v tem večji meri uporablja, ker samo s tem bo mogoče tudi od te vrste živine doseči dobičkanoeen dohodek.
Kamaarn za moške obleke
se dobro kupi pri
R. MIKLAUC - PRI ŠKOFU -
LJUBLJANA
Neomejena varnost!
KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI
Knafljeva ulica št. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena 1. 1820)
zdaj last Ljubljanske oblasti,
katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom statuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 Jo znašalo okroglo Din 50,000.000--s
Za naše male
Otroka prirode.
Uboga vdova je stanovala v bajtici na robu gozda. Pred bajtico ie bil vrtiček in v njem dva rožna grmiča; eden je imel snežno bele cvetove, drugi pa živo rdeče. 2ena pa je imela tudi dva otroka, deklico in dečka, ki sta bila povsem podobna rožnima grmičema v vrtu. Deklica bela, z zlatimi lasmi, dečeu črn in zagorel s črnimi lasmi. Mati ju je klicala po barvi; deklico je imenovala Belica, dečka pa Rdečko. — Sinko je rad skakal na prostem, trgal cvetice in lovil metulje, hčerka pa je najraje pomagala materi. Otroka sta se imela zelo rada in sta večkrat materi zatrjevala, da bosta vedno skupaj in se nikoli ne bosta zapustila.
Večkrat sta šla otroka v gozd po jagode ali po drva. Takrat so prišle k njima gozdne živali, jima niso nič hudega storile, ampak so hodile z njima in se z njimi igrale. Ptički so jima prepevali, da jima ni bilo dolgčas.
Večkrat sta šla daleč v gozd in se zvečer nista vrnila domov. Vlegla sta se v mah in brez strahu zaspala. Tudi mati se ni bala Ra nju, ker je vedela, da jima nibč* ne bo storil žalega.
Nekoč sta se zopet zakasnila v gozdu. Ker nista mogla domov, sta se vlegla v mehak mah in sladko zaspala. Ko se drugo jutro zbudita, vidita dečka v beli haljici, ki je sedel poleg njunega ležišča. Ko je videl, da sta se zbudila, je vstal, jima prijazno prikimal in odšel v gozd. Gledala sta za njim pri tem pa opazila, da sta ležala prav na kraju prepada. Vedela sta, da je bil to angel varih, ki ju je varoval, kakor ju je mati učila. Vesela sta pripovedovala materi doma in od tedaj nista ne zjutraj ne zvečer pozabila izmo-liti molitvice k angelu varhu.
Mala koČica je na jesen in po zimi bila naenkrat polna najrazličnejših novih prebivalcev. Živali, s katerimi sta se Belica in Rdečko Seznanila v gozdu in ki se v jeseni niso selile na jug, so prišle, da prezimijo z malo dru-?™°.v Mi koči. Vsaka izmed njih je znašala k hiši hrano za celo dolgo zimo. Založile so vso hišico od zunaj in znotraj, da ni bilo nikjer nobene špranje. Ne burja, ne sever ne krivec niso prišli do notranjosti po zimi. Be-t'caoR^ecko Pa ^a prinašala na jesen buta-re suhljadi iz gozda, mama pa je pridno po-magala pn ljudeh v vasi ter dobila za plačilo raznovrstne hrane, da se ni bilo tfeba baS
. Ko je začel naletavati prvi sneg, so prišli zajci, lisice, veverice, ščinkavci, sinice in druge
k 1 fc lo'®1"113 lfVplaha veverica sta prlska-
Mirno so živeli skupaj in ko so živali tudi podnevi mnogo spale, sta se Belica in Rdečko mnogo zabavala s ptički. Mama pa je pridno predla, šivala in kuhala.
Tako dolga zima je kmalu minila. Ko se je začelo obračati na spomlad, so živali hodile ogledovat, če se bo že dalo živeti na prostem. Srna in zajec sta se kmalu poslovila. Ptički so čez dan pač odleteli, na noč pa so se vrnili.
Najzadnji je odkorakal medved v gozd. Pošteno se je parkrat pretegnil in povaljal po tleh, povohal pri odprtih vratih, pokimal in odšel.
Slovo ni bilo težko; saj so bili drug drugemu tako blizu. Večkrat so se obiskovali. Največ pa je bilo v koči smeha takrat, ko je zajklja pripeljala pokazat svoje zajčke, lisica svoje lisičke, srna svoje srnice, medved svoje medvedke. To je bilo prekopicavanja in smeha pred hišo!
K tičkom pa sta šla Belica in RdeČka sama v goste. Prav blizu gnezda sta smela, tudi notri sta smela pogledati, ker se jih ne stari, ne mladi niso bali.
Ker sta bila Belica in Rdečka vedno toliko na prostem in sta tudi vedela za vse, kar se v prirodi ali naravi godi, so ju, ko sta začela hoditi v šolo, gospod učitelj imenovali »otroka prirode«.
Trn.
Rimskega vojaka Vinicija so veliki petek zjutraj poslali, naj nabere trnovih vej za Odrešenikovo krono. Največ jih je na-lomil pri črnem trnu, ki je rastel kot živa meja na pobočju Kalvarije. Trn je imel takrat že popke, da bi razprostrl cvetove, ki^ »o imeli takrat bledozelenkasto barvo. Užalilo pa ga je, da morajo njegovi trni služiti tako hudobnemu namenu. Sklenil je, da tisto leto svojih cvetov sploh ne bo odprl, saj se itak nlkdo ne briga za njegove neznatne cvetove.
Kmalu nato je razprostrla topla pomladna noč svoja krila nad zemljo. Topel vetriS je poigraval po zraku. Bilo je vse tako praznično, kakor da ee dviga vse stvarstvo k nebu kjer Vsemogočni drži os vesoljstva ter jo vrti po svoji najvišji previdnosti.
Na prevalu noči je bilo, ko je vstali Zve-licar šel po gozdu mimo zelenečega in pravkar vzcveloga drevja. Vse drevje in grmovje jo blagosavljal s svojo božjo roko.
Ko je prišel do črnega trna, ga je ljubeznivo vprašal, zakaj ni vzcvetel, kakor drugo grmovje in drevje.
Trn je odgovoril: »Iz žalosti, Gospod Jezus, ker so moji trni služili tvoji trn evi kroni. Nisem jih rad dal, svojih trnov ln
iz žalosti nočem nobeno leto več cveteti« Zdaj se je Gospod Jezus prijazno na* 6mehnil, rekoč: »Zahvaljeo, dobri trn tvoje nežno sočutje 1 In ker sem zdaj pre piičan, da si bil nedolžen pri moji trnjevl kroni, naj nosijo odslej tvoji cvetovi barvo nedolžnosti k
In tako se je zgodilo. Novo veselje in življenje je zaplulo po trnu in kmalu j« stal odet v bel plašč drobnih, snežnobclih zvezdic. Do nadašnjega dne nas razvese Ijujejo ti cvetovi v zgodnji pomladi. Tako je trpeči in vstali Zveličar v zahvalo za toplo sočutje neznatnega trna zapisal v nje. gove cvetove, da do današnjega dne vsi vemo, da je bil trn nedolžen pri grenki trnjevi kroni.
Kal nai se igramo.
V sobi je od okna do omare, ali preko kota privezana vrvica, na kateri je pritrjenih (z dolgo nitko privezanih) toliko različnih stvari (jabolko, suha hruška, pomaranča svinčnik, zvezek i. dr.) kolikor je igralcev! Seveda vsi skupno privezujejo in določajo, kje naj kaka stvar visi. Ko se igra prične dobi prvi igralec škarje v roko, oči pa mu zave-žejo. Tako gre preti vrvici in poskuša kako stvar odrezati. Trikrat sme poskusiti, če se mu posreči prvič, petem drugič in tretjič več ne poskuša. Če se mu pa tudi tretjič ne posreči, mora nazaj v vrsto. Če se mu posreči, je odrezana stvar njegova, prej pa mora po-vedati ime kakega pesnika, ali vrstico kake pesmi, ali kaj podobnega, kar je smatrati za kupno ceno slepega kupca. Igra je končana, ko so vse stvari porezane z vrvice, kar pa traja včasih zelo dolgo in pridejo vsi slepi kupci 3—4 krat na vrsto. Kljub temu je igra zelo zabavna, ker se lahko pri tem opazuje, koliko si je kdo zapomnil, ko je imel še odve-zane oči in kako mu z zavezanimi očmi čut orientacije (krajevnega zavedanja) popolnoma odpove.
Usanke.
Na štirih stojim, na hrbtu pa mi sedi nekdo, ki je težji od mene. Kdo sem?
(i°is)
Mala besedica je, a pomeni dorajflep moža; obračaj jo naprej ali nazaj, vedno je enaka. Povej jo!
0*W)
Kako visoko ti leti papirnat zmaj?
( bdiaja eSjop af joj{||ox)
Zidar in njegova sestra, kovač in njegova žena so našli gnezdo s štirimi jajčki; vsak je vzel eno, pa je še eno ostalo. Kako Je to mogoče?
('ejjs3s BA3fjrep;z e[tq at tmaz ea3Drao>j)
Zobe imam, pa nič ne jem, in rezati znam, pa nisem nož; povej mi, kdo sem!
(•bSB?)
Štirje se morajo okoli in okoli obrniti, da me spravijo z mesta; kdo sem?
___(Z0A)
BRINJE
laiko in kraSko nudi Fran Pomnik, LjublJan«, Dunajska c.ta »t. M>