Posamezna Številka 1*20 K. Poštnina piafena v gotovini. S18V. 110. V Ljubljani, v sredo dne 18. mala M. Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po pošti m t se strani Jugoslavijo ln T Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 240-— u pol leta a .. h 128"— sa četrt lat« „ ■ . „ 60-— za en mesec M .. „ 20-— Za Inozemstvo celoletno KfVftt. e=5 Sobotna izdaja: = Za oelo leto ..... K 40 — sa inoaematvo 55'— i Inseratl: Enostolpna petltvrsta (53 mn Urok« ln 3 mm visoka alt njo, prostor) sa enkrat . . . po K 6*— poslana Itd. . . po K 9w Pri večjem naročila popust.' Najmanjši oglas 5 9/9 mm S15. Izhaja vsak dan lzvzomfil ponedeljka ln dneva po praz« ntku ob 3. url zjutraj. ._, Uredništvo je v Kopitarjevi ollol Stev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se na sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, upravn. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 850 za naročnino ln it. 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero. 7563. Univ. prof. dr. Fr. Grivec: Češko-slovaška vlada se je obrnila na češka vseučilišča, da se izjavijo, ali naj se še ohranijo katoliške bogoslovne fakultete. Češko vseučilišče v Pragi in v Brnu se je izjavilo proti bogoslovni fakulteti. Zagrebški »Obzor« jc ob tej priliki pisal, da so Čehi pravilno rešili to vprašanje. S popolno gotovostjo je pričakoval, da bo s to izjavo soglašalo tudi praško nemško vseučilišče, ki se je pred dobrim desetletjem proslavilo s tem, da se je zavzelo za kulturnobojnega inomoškega profesorja Wahrmunda. Toda proti pričakovanju svobodomiselnih krogov se je praško nemško vseučilišče skoraj soglasno izjavilo za bogoslovno fakulteto; filozofska in pravna fakulteta sta se soglasno izjavili za bogoslovno fakulteto, na medicinski fakulteti pa je 40 profesorjev glasovalo za bogoslovno fakulteto in samo dva proti. Jugoslovanska vseučiliška komisija je pretekli mesec dovršila posvetovanja o novem vseučiliškem zakonu, ki naši državi in znanosti ne bo v sramoto. Pri tej priliki se je dvakrat razpravljalo o bogoslovni fakulteti. A obakrat se je komisija skoraj soglasno izjavila za bogoslovno fakulteto. S tem je vprašanje v Jugoslaviji za sedaj rešeno. A vendar se bodo pogledi še vedno obračali na naprednejšo Češkoslovaško državo, in zahteve po izločitvi oslovne fakultete se bodo ponavljale, o je vredno preiskati razloge različnih enj o bogoslovni fakulteti. Moderna doba je doba pozitivne zna-sti. Dejstvo in izkustvo ima posebno za odernega človeka večjo dokazno moč akor abstraktna teorija. Teoretično dokazovanje, da je bogoslovje prava znanost in da torej spada v okvir vseučilišča, je mnogim nerazumljivo. Bolj odločilno je, ako predstavniki svetne znanosti vidijo, da na bogoslovnih fakultetah prždavajo odlični znanstveniki, katerih dela mora tudi svetna veda upoštevati in jim priznati znanstveno vrednost. Tako si je bogoslovna znanost v Nemčiji pridobila tolik ugled, da jo cenijo ne samo katoliški, ampak tudi protestantski svetni znanstveniki. Ko je leta 1908. profesor Wahrmund napadel katoliško bogoslovje in ko so se v avstrijskem parlamentu vnele vroče debate o vseučiliščih (v te debate je bistroumno posegal tudi naš dr. Krek), takrat je priznani berlinski učenjak Harnack izjavil (Internationale Wochenschrift 1908, zv. 9), da katoliške bogoslovne fakultete spadajo na vseučilišče in da ima katoliško bogoslovje predstavnike izrednega znanja in neobične bistroumnosti; katoliško bogoslovje spada na vseučilišče, ako profesorji iskreno branijo svoje pošteno znanstveno prepričanje, pa najsi se to sklada z zahtevami katoliške cerkve. V odličnih nemških znanstvenih podjetjih sodelujejo katoliški bogoslovni profesorji popolnoma ravnopravno s protestantskimi in katoliškimi svetnimi znanstveniki. Popolna ravnopravnost bogoslovne in svetne znanosti je v napredni nemški znanosti dejstvo, katerega ne morejo preglasovati plitve kultur-nobojne fraze enostranskih profesorjev in časnikarjev. Haeckel je našel na nemških vseučiliščih malo posnemalcev; resno znanstveno ozračje ni ugodno za kulturo neznanstvenih fraz. Nemci so poskusili »kulturni boj« in so imeli priliko od blizu gledati čudovito odporno silo katoliškega cerkvenega organizma in znanstveno solidnost katoliškega bogoslovja. Ko se je po revoluciji 1. 1918. in 1919. znova pojavilo vprašanje o katoliških bogoslovnih fakultetah, so se nemška vseučilišča izjavila za bogoslovne fakultete tudi v slučaju ločitve cerkve in države. Ona protestantska vseučilišča, ki nimajo katoliških bogoslovnih fakultet, so ustanovila profesorske stolice za katoliško bogoslovje (Berlin, Marburg, Gottin-gen) v prepričanju, da bogoslovna znanost nujno spada k integriteti vseučilišča. Odtod nam je razumljivo, zakaj se je praško nemško vseučilišče že dvakrat odločno izjavilo za bogoslovno fakulteto. Leta 1919. je. senat praškega vseučilišča protestiral proti predlogu za izločitev bogoslovne fakultete. Izjavil ie, da mora katoliška bogoslovna fakulteta tudi v slučaju ločitve cerkve od države ostati v okviru vseučilišča kot njega prvotni in integralni del, in to iz historičnih in znanstvenih razlogov. Vsa čast kulturnemu češkemu narodu. A priznati moramo, da j*: češka znanost vendar znanost manjšega naroda, ki ga je Avstrija ovirala v znanstvenem razvoju in da se torej ne more meriti z nemško znanostjo, ki ima veliko število znanstvenih zavodov z velikim številom znanstvenikov. Temelj: ta znanost z velikimi znanstvenici tradicijami daje ono treznost mišljenja, ki se ne da premotiti po kulturno-bojnih ge:;Iih in viharjih. Samo znanstveniki prve vrste, samo znanost s širokim obzorjem živo čuti, kako koristno ji je sodelovanje bogoslovne znanosti. Tako je razumljivo, da sta dve češki vseučilišči sledili trenutni struji češke politike. A krivda je tudi na strani češke bogoslovne znanosti. Iz istih razlogov kakor svetna znanost se tudi češka bogoslovna znanost ni mogla dvigniti do tolike višine, da bi si priborila ugled pri nasprotnikih in da bi tako očividno kakor nemška bogoslovna znanost z dejstvi dokazala svojo domovinsko pravico na vseučilišču. Navedel sem nemške in češke zglede, ker se je pri teh dveh narodih zadnja leta največ razpravljalo o bogoslovnih fakultetah. Nemška bogoslovna znanost je v neprestanem tekmovanju s protestanti v 19. stoletju dosegla prvenstvo med katoliškimi narodi in ohranila svoje posestno stanje na vseučiliščih. Poglejmo še v Francijo. Francoska bogoslovna znanost je v 19. stoletju doživela velike krize uprav Belgrad, 17. maja. (Izv.) Na današnji seji bi se imel ministrski svet baviti z izpopolnitvijo vlade. Medtem pa se je že v po-četku seje videlo, da so diference med vladnimi strankami tolike, da ne bo prišlo do sporazuma. Tudi minister za agrarno reformo Uzunovič je napovedal svojo cle-misijo, ker sc ne strinja z sistemom izvedbe agrarne reforme. Njegova demisija je v zvezi z agrarnim vprašanjem v južni Srbiji. Min. predsednik Pašič zelo forsira popuščanje napram muslimanom, ker vlada nima trdne večine. Radi izpopolnitve mini- Zamenlava 1. 2 m 10 kronskih bankovcev. Zamenjava 1, 2 in 10 kronskih bankovcev se začenja te dni. Bati se je, da bodo pri njej težko oškodovani nižji in si-romašnejsi sloji našega naroda. Ti sloji so bili že takrat hudo prizadeti, ko so državne blagajne prejem teh bankovcev znižale na smešno nizko vsoto. Takrat je poslanec dr. Hohnjec na finančnega ministra vložil interpelacijo, v kateri mu je očital, da ic državna finančna uprava s takšnim ukrepom prizadela kmetom, delavcem, obrtnikom in uslužbencem veliko škodo. zato, ker jc bila zaostala za znanstvenim napredkom nove dobe in je životarila na račun davne slave in starih privilegijev. Francoski katoličani so si po velikih krizah sami osnovali samostojna vseučilišča z bogoslovnimi in drugimi fakultetami. V 20. stoletju si je francoska bogoslovna znanost priborila velik ugled v kulturnem svetu in prvenstvo med katoliškimi narodi. Francoska akademija katoliške bogoslovne znanosti ne zapostavlja drugim vedam; predstavniki francoskega bogoslovja igrajo važno vlogo v francoski znanosti in javnosti. V Jugoslaviji se bo vprašanje bogoslovnih fakultet še razpravljalo, ko se bo reševalo vprašanje o odnosu med cerkvijo in državo. Končna rešitev tega vprašanja jc odvisna od zrelosti naše svetne in bogoslovne znanosti. Ako bo imela bogoslovna znanost predstavnike, ki si bodo znali pridobiti ugled v znanstvenem svetu — prav naše bogoslovje ima mnogo pogojev, da si pribori ugled celo v inozemstvu — potem se ni bati za bodočnost bogoslovne fakultete. Minila je že doba, ko je znanost sodila, da religija in kar jc z njo v zvezi ne more biti predmet znanstvenih raziskav in da posebno katoliško bogoslovje ne more biti znanstveno. Med znanstveniki prve vrste so redke izjeme oni, ki bi še čutili potrebo, da svojo znanstveno slavo povečajo z negacijo bogoslovne znanosti. Zato se ne bojimo za bogoslovne fakultete, ako bodo na njih predavali možje, ki bodo po svoji znanstveni in moralni kvalifikaciji delali čast svoji stroki. Bogoslovna znanost ne prosi in ne potrebuje nezasluženih privilegijev, ampak hoče ravnopravno in svobodno sodelovati za znanstveni napredek v naši domovini. strstva za notranje stvari so nastale nove težkoče. Radikalci nočejo nikakor pristati na to, da bi dobil to mesto demokrat Sve-tozar Pribičevič. Pri današnji popoldanski seji radikalnega kluba je došlo do ostrega spopada med Pašičom, ki je zagovarjal Pribičevičevo imenovanje, in nekaterimi •člani radikalnega kluba, Pašič je zapustil ozlovoljen radikalni klub. V splošnem je Pašičev vpliv v radikalnem klubu zelo padel, ker so mu strankini pristaši odkrito očitali, da dela zgolj štafažo demokratom. Na to interpelacijo je finančni minister K. Kumanudi odgovoril, da so neobvladljive težkoče pri prejemu večjih količin i- in 2 kronskih bankovcev omenjeno naredbo o omejitvi prejemanja teh bankovcev storile neobhodno potrebno. Pri državnih blagajnah se je namreč nagomi-lila vsota takih bankovcev do višine več stotisočev. Preobloženost davčnih uradov z delom, pomanjkanje uradništva in zlasti pomanjkanje prostora, kjer bi se ti bankovci varno shranili itd., vse to je upravičilo to naredbo. Poleg tega so državne blagajne dobile ukaz, da prejetih bankovcev no smejo več pustiti v promet. Na ta način je bil velik del teh bankovcev potegnjen iz prometa, kar velja zlasti za Slovenijo. Da se zamen javi} 1-, 2- in 10 kronskih bankovcev ni že prej izvršila, so zakrivili tehnični neobvladljivi vzroki. Meseca maja pa se bo to zgodilo. V to svrho so pri daviP nih uradih že sestavljene komisije, ki bodo ocenjevale pravilnost žigov na bankovcih, kateri se bodo prinesli na zameno. Svoj odgovor poslancu dr. Hohnjecu finančni minister zaključuje z zagotovilom, da je njegova resna namera, da pri zamenjavi zaščiti interese širokih slojev ljudstva. Na to zagotovilo g. ministra opozarjamo vse njemu podrejene davčne urade, odnosno pri njih ustanovljene komisije. Finančna delegacija v Ljubljani, o kateri je splošno znano, da daje najrigoroznejše ukaze davčnim oblastem v celi državi, v svoji uradni objavi napoveduje prav strogo postopanje pri zamenjavi. Opominja namreč občinstvo, da naj nepravilno žigosane bankovce kar pusti doma in jih naj niti ne ponese na zamenjavo. Kako pa naj priprosti ljudje sodijo, kateri žigi so pravilni in kateri nepravilni? Tozadevne uradne objave v belgrajskih časnikih nimajo tega opomina. Znamenje, da se bo drugod pri tej zamenjavi postopalo bolj obzirno in široko-dušno. Priporočamo slovenskim davčnim uradom, naj nikar ne pozabijo na zagotovila finančnega ministra. Zadsiie M. Belgrad, 15. maja. Izgleda, da s protislovensko »Obzna-no« ni vse v redu. Pašič in Pribičevič sta dr. Korošcu izjavila, da se v ministrskem svetu nikdar ni posvetovalo in sklepalo o kaki »Obznani« proti Slovencem, niti ne vesta, zakaj bi bila potrebna. Isto je trdil minister Draškovič. Danes pa je Draškovič nasproti dr. Korošcu popravil svojo prvotno trditev, da res ni vedel, da se jc proti Slovencem izdala ^Obznana«, a da ga je referent za Slovenijo danes opozoril, da mu je svoječasno referiral o zadevi, toda Draškovič menda ni pazil, zakaj da gre, ker še ne razume dobro slovenski. Obenem je dobil danes Jugoslovanski klub obvestilo, da minister na njegovo interpelacijo radi »Obznane« še ne bo odgovoril, ker si mora prej (!) pribaviti material. Ta »prej« bi bil edino na mestu, preden se je »Ob-znana« izdala. Vidi se, da je bilo kakor pri nasilju proti Kmetijski družbi tudi pri »Ob-znani« udeleženo furtimaštvo in da bo sedaj moral Lažnivi Kljukec na delo, da opraviči »Obzna.no«, Vladne stranke niso tako zadovoljne z glasovanjem o prehodu v specialno debato o vladnem ustavnem načrtu, kakor njihovo časnikarstvo, kajti samo vladne stranke ne bi dobile niti 211 glasov. Pomagala jim je Zemljoradniška skupina, ki pa izjavlja, da je še vedno v opoziciji. Splošno uverjenje vlada, da bodo zemljoradniki tudi končno glasovali za ustavo, ki je srbskemu plemenu v eminenlno politično korist. Poslanci vsakega plemena sc zavedajo, kje je njihovo mesto, le slovenski mestni in kmetski liberalci ne. Narodni socialist Držič se jc vzdržal glasovanja, dočim je iz Brandtnerja skupščinski predsednik šele s parkratnim vprašanjem spravil na dan, da je proti. Tudi Tone Kristan jc le tiho in plašljivo dih-nil v dvorano: proti. Jako slabo je govoril tokrat v načelni debati o ustavi minister Pribičevič. Kričal jc in mahal, kakor cigan na sejmu, a niti demokratska stranka se za njegova plitva izvajanja ni mogla ogreti. Opaža se, da je mož na duševni gibčnosti že precej opešal, le sovraštvo proti Hrvatom in katolicizmu še vedno raste. Pašičev govor pa se jc res poslušal z veliko pozornostjo, a ne radi vsebine, ta je bila popolnoma otročje naivna, ampak kakor se človek veseli, kadar 2-letni otrok govori, tako se človek čudi, kako še tako star človek kakor Pašič sploh more napol logično govoriti. Zanimivo jc bilo, kako se mu je jezik parkrat zaletel, da je izgovoril »Velika Srbija«, in sc moral koj popraviti v »veliko državo«. Hrvatska vlada jc v Belgrad poročala, da je tudi duhovništvo pripravljalo najno- Uplf dr. na g. misiisfra za zunanje zadeve. V vseli jugoslovanskih novinah je bila te dni (okoli 10. maja) objavljena ta-le vest: V angleškem parlamentu je te dni neki delavski poslanec stavil interpelacijo na vlado, da li je isti znano, kake korake namerava kraljevina SHS podvzeti proti Bolgarom. Državni podtajnik je odgovoril, da so vladi znani nameni jugoslovanske vlade, pa jih Anglija ne bo odobrila. V slučaju, da ta vest odgovarja isti-ni, se je pripravljala od naše strani proti Bolgarom resna akcija, o kateri ni bila obveščena ne ustavotvorna skupščina ne naša javnost. Ker ne moremo privoliti, da o naši zunanji politiki odločuje tajna diplomacija, mogoče samo z znanjem vojaških krogov in dvora, osobito ako gre za več nego samo za prosto diplomatično igro, in ker zahteva čast in ugled ustavotvorne skupščine, da je ona o namerah naše vlade poučena vsaj toliko kakor angleški parlament, zato vprašamo gospoda ministra za zunanje zadeve: 1. Koliko je istine na gornji vesti iz angleškega parlamenta? 2. Ako je vest istinita, zakaj ni obvestil g. minister naše javnosti oziroma ustavotvorne skupščine o nameravanih korakih proti Bolgariji? 3. Kateri koraki in zakaj so bili na-merjeni proti Bolgariji? Belgrad, dne 13. maja 1921. Me$p®razMsn v vladnih strankah. vejšo akcijo Radičevo za Binkošti. Tajne konference se je baje udeležil tudi en kanonik, za kojega ime pa vlada ni mogla (!) doznati. Nihče v Zagrebu, razven vlada seveda, ne ve za kanonika v Zagrebu, ki bi bil Radičev pristaš. Vest o sodelovanju du-hovništva je bajka, ki jo je belgrajsko časopisje takoj izrabilo v pavšalno gonjo proti vsej katoliški duhovščini v državi. Ko je dr. Korošec Pašiču v imenu kluba naznanil, da je kancelparagraf krivica proti svobodi katoliške cerkve, da torej ne more biti predmet za glasovanje o Ustav!, in da ga je treba črtati radi svobode katoliške cerkve, je bil Pašič tako vznemirjen, da je odgovoril: »Katoliški cerkvi ne dam nič, samo Vaši stranki.« Radikalno glasilo »Samouprava« je ostro obsodilo protislovensko »Obznano«, Čuje se, da je radikalcem zelo težko biti v čudni družbi z demokrati in samostojneži. Ugled naše stranke je vsled občinskih volitev zopet močno zrastel. rl 4 Ifolitue u Italiji. Trst, 17. maja. 1921. izvoljeni slovenski kandidati. V Trstu in okolici so izvoljeni: 3 kandidati italijanskega nacionalnega bloka (Banelli, Giunta, Suvich) in 1 komunist (Bombacci). V Istri so izvoljeni: 1 kandidat Jugoslovanske narodne stranke, 4 kandidati italijanskega nacionalnega bloka, za šestega kandidata je še negotovo, kateri stranki pripade. Na Goriškem so izvoljeni: 3 kandidati Jngoslovanske narodne stranke, 1 komunist, za petega kandidata je še negotovo, kateri stranki pripade. Od 15 poslaniških mest Julijske Benečije ie torej Jugoslovenska narodna stranka "dobila 4, ako ji ne pripade še kateri iz negotovih mandatov. Slava CSoflicanom! Goričani se fašistovskega terorja niso ustrašili. Slovenci so šli kakor en mož na volišče. Splošno je udeležba znašala 90 %. Uspeh je ta, da italijanski nacionalni blok ni dobil niti enega poslanca, saj kolikor je dozdaj znano. Komunisti, ki so se povsod slabo odrezali, so dobili samo enega, Slovenci pa 3. Peti mandat je negotov. Do večjega spopada med Slovenci in fašisti je prišlo, kolikor se je dozdaj izvedelo, samo v Tolminu. Tjakaj je pridrvelo na avtomobilu kakih 10 fašistov, oboroženih z bombami in samokresi. Zahtevali so volivno pravico, pa so se jim naši postavili v bran in jih napadli s kamenjem. Fašisti so se branili s samokresi in bombami, pa so vseeno morali bežati. 20 oseb je več ali manj težko ranjenih V Postojni je vodil volitve renegat Perko, znani jamski tajnik. Zavlačeval je volitve, da bi naši volivci ne mogli vsi oddati svojih glasov. 297 našim volivcem je na ta način preprečil izvrševanje volivne pravice. Kljub temu so fašisti dobili le 10 glasov, komunisti 2, jugoslovanska narodna stranka pa 459 od 476. Vseh volivcev pa je 773. Kakor se vidi, se je v Postojni mnogo naših volivcev vzdržalo glasovanja, kar gotovo ni častno, zlasti če pomislimo, da so na ostalem Goriškem naši volivci prišli skoro vsi do enega na volišče. v Dopis iz Idrije. Volitve so v Idriji in idrijski okolici mirno potekle. Udeležba pri volitvah je v okolici izborna 95—100 %, v Idriji pa je manj povoljna 69%, ker je idrijska komunistična sekcija izostala od volitev. Na j. sebnih letakih, ki jih je izdala sekcija dan pred volitvami, izjavlja, da izstopa iz komunistične stranke Italije in svetuje svojim pristašem, naj se volitev vzdrže. Letak pravi, da bo sekcija po volitvah svoj korak obrazložila in pojasnila svoje stališče. Najsilnejšo agitacijo po pošti je razvila italijanska narodna stranka (znak 5 žar na zvezda). Poslala je v kuvertah vsem volivcem brez izjeme glasovnico in poseben letak. Svoj izvor imajo kuverte na crlavarstvu. Letak slove sledeče: Slovenski sodržavljani! Kandidate, katere Vam usi-ljuje Jugoslovanska narodna stranka, ne morajo braniti Vaših koristi v italijanskem zboru. Za slučaj, da bodo izvoljeni, imajo gotovo namen povečati narodno sovraštvo in sejati seme novi vojni, ter novemu prelivanju krvi. Vam pa je treba miru in izboljšanja Vaših gmotnih razmer. Kaj Vam more koristiti majhno število slovenskih poslancev proti več kot 500 Italijanom? Ako pošiljate slovenske poslance v Rim, ne bo nihče branil Vaših koristi! Nasprotno imajo že zdaj italijanski kandidati v Rimu velik vpliv, in bodo mogli skrbeti za Vaše blagostanje, za zidanje novih cest in železnic, za povzdigo idrijskega rudarstva in za pospeševanje lesne trgovine. Zato slovenski sodržavljani ne glasujte za kandidate Jugoslovenske narodne stranke! Ne dajte se zapeljati od ljudi, ki hočejo prikrito nadaljevati svoje rovanje proti obstoječim razmeram. Vrzite proč glasovnico z lipovim znakom in glasujte z glasovnico pete-rožarne zvezde! Ako glasujete z lipovim znakom, glasujete za vojno, s peterožarno zvezdo pa za mir, za narodni sporazum in za one koristi, ki jih imate skupno z italijanskim narodom in italijansko državo. —« Več volivcev. Toda naši ljudje niso nasedli takim in podobnim raliniranim spletkam in lažem italijanskih nacionalistov ter so oddali svoj glas Jugoslovanski narodni stranki in so pred vsem svetom pokazali. da so in hočejo ostati Slovenci. Razpoloženje med volivci je bilo izborno. Na volivni dan zjutraj so naši volivci oddali tri mogočne strele (tri jugoslovanska plemena), ceste pa so pokrili z lipovimi vejami ter okrasili okna in vrata z lipovim listjem. V okolici so se bolj oddaljeni pripeljali na vozovih ali pa prijahali na volišče z lipovimi vejicami v gumbnicah. V Istri. V Istri so fašisti izvajali najhujši teror. Našim volivcem so grozili, da jih ubijejo in jim požgo hiše. Vsled tega je žal večina našega naroda ostala doma in smo tako od šest kandidatov dobili samo enega. Poprečno je od okrajev, kjer je do 3000 volivcev, glasovalo le 300, torej 10 %. Glede nas il stev fašistov v Istri se poroča posebič: Kakor poroča »Edinost«, so bile volitve v Marezigah, Pobegih, pri Sv. Antonu, Ospu in Klancu vsled nezakonitih nasilstev zaprečene. Javni organi so pomagali zločincem. — Med Jugosloveni in fašisti je prišlo ponekod do spopadov, vsled česar so orožniki in fašisti aretirali veliko število naših kmetov. V Herakih so orožniki nameravali odvesti narodnega kandidata Heraka, ki so ga šele pred kratkim izpustili iz zapora, kamor so ga bili odvedli. Kasneje je pridrvel v vas tovorni avtomobil poln fašistov, ki so zažgali vse hiše v vasi. Po dovršenem požigu so fašisti zažgali tudi bližnje selo Taljane. Nesrečno ljudstvo je pobegnilo in se skriva po gozdovih. Enaka nasilja se gode drugod po Poreščini. Posameznim kmetom požigajo hiše in izpuščajo vino iz sodov. Poreški zapori so polni Jugoslovenov. Veliko je zaprtih tudi pri poreških fašistih. — Volivne komisije, v katerih so imeli fašisti skoro povsod večino, so povsod zavlačevale volitve. Izvajale so pasivno resi-stenco, vsled česar se je volivni akt zelo zavlekel, tako da stotine naših ljudi ni moglo voliti. Fašisti so Jugoslovane pretepali in jim trgali glasovnice. Mnogo naših ljudi je bilo ranjenih, več tudi težko. — Po zadnji vesti »Edinosti« gorijo v Mačkovljah štiri hiše. Več oseb je mrtvih ali ranjenih. — V mnogih krajih so fašisti ob pasivni navzočnosti orožnikov strahovali s samokresom naše volivce in jih z orožjem v roki prisilili, da so jim izročili glasovnice. V Trstu. V mestu so volitve mirno potekle. Udeležba je bila velika. Pač pa so fašisti v okolici več volišč naravnost razgnali. Po novejših poročilih ie rezultat v tržaškem volivnem okrožju pri volitvah v italijanski parlament nastopen: Vpisanih volivcev 44.865, oddanih glasov 31.390. Dobili so: Italijanski nacionalistični blok 15.119, republikanci 4473, socialisti 4155, komunisti 6667, jugoslovanska narodna stranka 2930 glasov. Izid v Rimu. Volivni rezultat v Rimu je glasom poročil tukajšnjih listov nastopen: Naciona-i listični blok 29.198, republikanci 6490, socialisti 15.727, ljudska stranka 10.322, komunisti 3937 glasov. Komunisti. Komunisti, kakor izgleda, dobe jako malo mandatov. V moskovski »Pravdi« je Lenin nedavno pisal o neuspehih komunistične propagande v Italiji in obžaloval, da je ruska komunistična stranka zabila brez uspeha take ogromne vsote denarja v bolj-ševiško propagando za Italijo. — Leninov članek so laški nacionalisti pri volitvah seveda pridno izrabljali proti komunistom. * * * V ostali Italiji so volitve potekle več ali menj mirno. Nekaj mrtvih in ranjenih je bilo v napoljski provinciji. Udeležba je bila večja nego pri volitvah 1919. leta. Splošno se sodi, da socialistična in ljudska stranka ne bosta trpeli občutne izgube, dasi je bil pritisk od strani fašistov tako velik. Mogoče je, da ljudska stranka sploh ne pretrpi nobene izgube. Splošna udeležba. Rim, 16. maja. Največja udeležba pri volitvah je bila v Boznu, in sicer 80 %. V Trstu in na Goriškem je značila udeležba 75 %. Najpičlejša udeležba je bila v Rimu in Neapolju, kjer je volilo le 43, ozir. 44 % volivnih upravičencev. O končnem rezultatu volitev, ki se ne bo mogel objaviti pred soboto, še ni nič gotovega. PoIStSiiie novice. -j- Protičeva izjava o centralistični ustavi. »Avtonomist« z dne 16. t. m. objavlja razgovor g. A, Prepeluha z g, Sto-janom Protičem o ustavi. Protič omenja borbo za samoupravo v Srbiji, pri kateri jc on sam mnogo sodeloval. Ljudstvo naj bi se upravljalo samo v samoupravnih korporacijah. To je bil v Srbiji cilj vseh ustavnih bojev. V nekem oziru so pa bili Srbi vendar centralisti, ker je to zahteval tedaj zunanji položaj. Toda srbski centralizem je bil lahko izvedljiv, ker so bile razmere v Srbiji povsod enake in je Srbija štela komaj 4 milijone duš. Današnja država pa šteje 12 milijonov prebivalcev in je sestavljena iz delov, ki so si zelo različni v vseh mogočih pogledih, v gospo-garskem, socialnem, kulturnem življenju. Tu pa mora biti centralizem naravnost škodljiv in je tudi s tehnične strani neizvedljiv, ker mu nedostaje dovolj strokovno izvežbane birokracije. Ne glede na vse to pa je centralistično - birokratična državna uprava največja nevarnost, da pridemo v absolutizem, kar že danes opazujemo, ko spremljajo centralistična hotenja policijske odredbe, ki niso utemeljene niti v zakonu niti v potrebi. G. Protič označuje določbo, da predvidene pokrajine ne smejo presegati 700.000 duš, kot brezmiselno. Kot minimalno nero bi vzeli tri srbska okrožja, kot maksimalno pa tri velike hrvatske županije, tako da bi bilo Hrvatom v Banovini mogoče organizirati se v treh velikih okrožjih (zagrebškem, varaždinskem in virovitiškem), Slovenija pa bi lahko ostala cela in nedeljena. Država pa bi morala imeti eno samo zakonodajno oblast, osrednji parlament, ki bi pa odstopal del svoje oblasti pokrajinam, kjer bi pokrajinski zbori sklepali v okviru zakona in vodili upravne posle. Razen pravosodstva in vojske bi se lahko vse druge panoge državne uprave prepustile pokrajinskim zborom. Sedanji centralisti pa hočejo, da odstopa parlament svojo oblast vladi sami. Sporazum s Hrvati in Slovenci je dosegljiv in potreben. Načrtu Jugoslov. kluba gosp. Protič ne oporeka in pravi, da bi se o njem dalo razpravljati, pač pa je proti povsem federalističnemu ustavnemu predlogu Narodnega kluba. Sedanja centralistična uprava je pa kriva, da se med Slovenci širi srbofobstvo, ker prihajajo vse napake iz Belgrada in se za to delajo odgovorni Srbi. Centralistični sistem, ki odstopa pravice osrednjega parlamenta vladi mesto pokrajinam, nasprotuje načelom demokracije in bo ogrožal našo pravno varnost. To vodi naravnost v reakcijo in v policijski režim, ki je škodljiv tako državi kakor ljudstvu. + Zopet ena revolucija splavala po vodi. Belgrajski velesrbski listi, na čelu jim čokorilovska »Pravda«, so te dni objavljali drug za drugim senzacionalne notice, češ da hrvatski kmetje nameravajo na binkoštne praznike proglasiti republiko. Pri tem so na uprav brezsramen način lagali, da hrvatska katoliška duhovščina ščuva proti državi in agitira za samostojno hrvatsko republiko, dasi je splošno znano, da se hrvatska duhovščina nahaja v naj-ostrejši opoziciji proti Radičevcem. Vele-srbske hujskaške vesti je verno posnel tudi »Slovenski Narod« in pozival oblast, naj gibanje v Hrvatski zaduši v krvi. Poročila, ki smo jih dobili danes iz Zagreba, pravijo, da je bilo tam na Binkošti vse popolnoma mirno. Demokratom je torej zopet ena »revolucija« splavala po vodi. Da je na Hrvatskem ostal narod miren, seveda ni pripisati raznim varnostnim odredbam, o katerih so poročali velesrbski organi, ampak treznosti hrvatskega ljudstva, ki se ni dalo provocirati k izgredom. Vlada iz tega lahko spozna, da hrvatsko ljudstvo ne želi nobenih izgredov, ampak zgolj dobre ustave in pravičnih zakonov, + Glede kandidature g. kaplana Vir-gilija Žčeka izjavlja »Edinost«, da vodstvu Jugoslovanske narodne stranke ni nič znano ne o kaki Vatikanovi prepovedi ne o kaki odpovedi g. Ščeka. Ker bi bil g. nadškof dr. Sedej prizadete faktorje gotovo takoj obvestil o tozadevnem koraku svete Stolice, ako bi se bil res izvršil, je jasno, da Vatikan take prepovedi spioh ni izdal. Vsled tega odpadejo napadi naših demokratskih listov na sveto Stolico. G. Virgi-lij Šček je, kakor se da posneti iz naše brzojavke iz Trsta, izvoljen v rimski parlament, na kar mu iskreno čestitamo! 4- Kje so Tatari? 14. t. m. je »Slovenski Narod« priobčil tatarsko vest o pred-stoječi revoluciji na Hrvatskem in se pri tej priliki tako razburil, da je zapisal sledeče, od dr. Baltiča nezaplenjene krvoločne besede: »Ako ti večinoma od tujcev plačani prifrknjenci, ki nimajo s poštenim hrvatskim narodom ničesar skupnega, res hočejo, da naj teče kri, naj se enkrat za vselej v krvi zaduši to zločinsko protidomo-vinsko početjel«, in je to še debelo podčrtal. Naslednji dan, 15. t. m. pa se taisti »Slovenski Narod« na 2. strani med »Političnimi vestmi« obrača proti alarmantnim novicam o predstoječi proglasitvi hrvatske republike na binkoštne praznike s slede- čimi besedami: »Kdor ne razume, kaj pomeni za našo bodočnost in za naš narodni državni razvoj sprejeta ustava, ta Raj obesi svojo politično torbo na klin. To moramo odprto (!) povedati vsem onim ljudem in vsemu onemu časopisju, ki širi tatarske vesti o dogodkih na Hrvatskem, kakor da je država na robu prepada. To naj si zapomni predvsem naše klerikalno časopisje!« — Če človek te neslanosti bere, mora res prit! do prepričanja, da so demokratični časopisi obesili svojo pamet popolnoma na klin, posebno pa »Slovenski Narod«. Najprej sam objavlja tatarske vesti iz Hrvatske in budali o revoluciji, kakor da je država že na robu propada, ter vidi v svoji tatarski fantaziji že potoke krvi teči — potem pa napada »klerikalno« časopisje, češ, da razširja tatarske novice, dasi se »klerikalnim« listom o kaki revoluciji bodisi na Hrvatskem bodisi kjerkoli drugod ni niti sanjalo. Naj nam zdaj pove »Narod«, kdo je pri-frknjen? + Tiskovna svoboda. Kakor posnemamo iz pobeljenih strani v »Narodni Politiki« in »Novem Času«, sta hrvatska in slovenska pokrajinska vlada začeli svojo Obznano dejansko izvajati in sicer nasproti Ljudski stranki. S tem je podan očividni dokaz, da je Obznana strankarsko orodje, ki naj služi interesom vladajoče demokratske klike, ki je izgubila vsa tla med slovenskim in hrvatskim ljudstvom in hoče opozicijo zadušiti s policajskimi naredba-mi. Kako pa vlada pri tem spoštuje svoje lastne ukrepe, se najbolj jasno razvidi iz tega, da Obznane ne izvaja nasproti demokratskim listom, n. pr. nasproti »Slovenskemu Narodu«, ki je pozival na krvo-prolitje na Hrvatskem, pa ga g. Baltič ni zaplenil, dasi njegova Obznana prepoveduje vsako hujskanje proti kateremukoli plemenu. To je tisti »demokratizem«, ki ga izvaja na Slovenskem g. Baltič, bivši avstrijski preganjalec Črnogorcev med svetovno vojsko. + Liberalci in samostojni. »Slov. Narod« opravičuje neuspeh policajdemokrat-ske stranke pri občinskih volitvah na Štajerskem s poročilom, da »JDS ni razvila posebne agitacije, ker ni hotela škodovati SKS, ta sama pa se za volitve ni dovolj brigala«. Dnevne novice. — Vse člane in prijatelje »Jugoslovenske Matice« v Ljubljani in bližnji okolici ponovno vabimo na sestanek, ki se vrši jutri, v četrtek, ob 8. uri zvečer voveliki dvorani bivšega deželnega dvorca na Kot. grešnem trgu. Razgovor se vrši o bližnjeiiL občnem zboru,, določitvi delegatov za istega in o nadaljnem delovanju »Jugoslovenske Matice« v Ljubljani. Vljudno prosimo številne udeležbe v četrtek ob 8. uri. — V karmeličanskem samostanu na Selu pri Ljubljani je umrla 15. t. m. po dolgi bolezni č. S. Marija Arhangela Blaij v 55. letu starosti in v 27. letu slovesne obljube, Pogreb je bil včeraj zjutraj. R, I, P.! — Novi poverjenik za kmetijstvo Fran Demšar je nastopil svojo službo. Čuje se, da hoče SKS vložiti pritožbo proti izidu občinskih volitev v domači občini g. poverjenika Demšarja v Selcih, kjer je temeljito propadel. — Za davčnega zaupnika za selško dolino je bil imenovan g. France Demšar p. d. čoč iz Češnjice pri Selcih. Iz tega je razvidno, da vživa g. Demšar pri davčnih oblasteh večje zaupanje kakor pa pri volivcih. — Sklep občinskega sveta v Kranju. V seji dne 13. maja je kranjski občinski svet sklenil s 16 glasovi, da naj se kralje- • vina Srbov, Hrvatov in Slovencev imenuje Srbija. Predlog dekana Koblarja, da naj se imenuje Jugoslavija, je ostal v manjšini s 6 glasovi. Gosp. profesor Marinko, ki je govoril za Srbijo, je demokratom potegnil trn iz pete in so mu za to jako .hvaležni. Narod slovenski mu pa ne bo hvaležen in hrvatski še manj. Pri zadnjih volitvah propadle demokrate pa edino Srbi morejo rešiti, da ne utonejo, zato se jim treba prikupiti. — Podgorje pri Kamniku. Za župana je bil izvoljen odličen pristaš SLS g. Pav-lič, tudi oba svetovalca sta odločna pristaša SLS. Za volitve je bila vložena samo ena lista, na kateri je bilo 6 pristašev SLS in štirje nasprotniki. Kakor po mnogih drugih krajih je tudi glede naše občine vlada napačno poročala: 6 SKS, 4 SLS. Volitev župana in svetovalcev je pokazala, da se je vlada precej »zmotila«. — Kamniška podružnica »Slomškove zveze« zboruje 19. maja ob dveh popoldne v Domžalah v šolskem poslopju. Na dnevnem redu so važna predavanja. Noben zaveden Slomškar ne bo ostal doma. Vljudno vabimo člane drugih podružnic. Tovarišice in tovariši, naredite majniški izlet v prijazne Domžale in udeležite se našega zborovanja. — Odbor. — Škalo. Prejeli smo: V št. 101 med poročili o izidu občinskih volitev pišete: Skale 3. maja. SLS 7, soc. dem 7, SKS 2. To se ne strinja. Bili sle le dve kandidatni listi in sicer SLS in soc. dem. Samostojna stranka ni imela ne svoje liste ne svojo škatlje. Dobila je SLS 9 odbornikov, soc. I dem. pa 7 odbornikov. — Himen. Poročil se je na binkoštno nedeljo g. Nande Poderžaj, učitelj v Št, Lenartu z gdč. Emico Hrastnikovo iz Št. Lenarta. — Gozdarsko društvo t Ljubljani naznanja, da se bo vršilo ustanovno zborovanje centralnega gumarskega Udruženja v Zagrebu v dnevih 5., 6., 7. in 8. junija 1921. Člani društva se vabijo, da se v čim večjem številu udeležijo tega važnega zborovanja. Predposvet članov iz Slovenije se bo vršil dne 4. junija ob 18. uri v prostorih Šumarskcga doma v Zagrebu. Člani, ki se nameravajo udeležiti zborovanja, naj se zglasijo najpozneje do 22. maja t. 1. pri tajništvu gozdarskega društva v Ljubljani, Križanke, da bi se pravočasno moglo zagotoviti prenočišče v Zagrebu in ugodnost polovične vožnje po železnici. (K)_ — Udruženje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. Člani sekcije Ljubljane, ki žele vstopnice h koncertu v soboto in h komerzu v nedeljo, naj se javijo najpozneje do petka dopoldne pri odboru, Knafljeva ulica 9. Število udeležencev je omejeno na prostor dvorane, (K) — Strokovna zadruga zidarskih mojstrov Slovenije vabi na II. redni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, dne 22. maja 1921, ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Pri nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje s sledečim sporedom: Branje zapisnika zadnjega občnega zbora. Ponovno potrdilo določene sprejemnine. Določitev zadružne doklade za 1921. Slučajnosti. — Prosi se, da se člani zanesljivo udeleže. — Valentin Accetto, načelnik. (k) Uu&Stansfce lj »Hlahol« v Ljubljani. Sprejem češkega pevskega društva »Hlahol« v Ljubljani je bil nad vse prisrčen. Ljubljana je bila v narodnih zastavah. Na peronu glavnega kolodvora so pozdravile mile češke goste številne deputacije raznih društev in organizacij z društvenimi zastavami. Od telovadnih organizacij se je sprejema udeležilo zastopstvo »Orla« z zastavo. Češke goste je v imenu deželne vlade pozdravil vodja poverjeništva za uk in bogočastje, g. dr. Skaberne, v imenu ljubljanskega ženstva ga. dr. Tavčarjeva, g. dr. Triller v imenu ljubljanske občine in g. ravnatelj Hubad v imenu vseh ljubljanskih pevskih in prosvetnih društev. Predsednik »Hlahola«, g. dr, Motejl, se je ginjen zahvalil za prisrčni sprejem. Od kolodvora do Prešernovega spomenika je velikanska množica pozdravljala v špalirju brate Čehe. Zvečer je bila velika Unionova dvorana premajhna. »Hlahol« je s svojim petjem nadkrilil vse pričakovanje, dasi je bil »Hlahol« v Sloveniji na glasu kot eno najboljših, če ne sploh najboljše češko pevsko društvo; žel je tudi za svoje petje velikansk aplavz. Strokovno ocenofo »Hlaholovem« koncertu še objavimo. Med koncertom je v imenu zveze pevskih društev ljubljanskih izročila deputacija isiilaholu« spominsko diplomo, delo slikarja Gasparija. Po koncertu se je vršil v dvorani komerz, ki so se ga udeležili zastopniki raznih društev. Vršile so se številne zdravice, med katerimi je bila zares lepa in stvarna zdravica podpredsednika »Glasbene Matice« g. dr. Kimovca, ki je slavil zasluge bratov Čehov za Slovence na glasbenem polju. Čehi so bili naši učitelji, so nam dali lepo število komponistov in »Hlahol« je dokazal, da imamo v bratih Čehih še vedno dobre mojstre. Češki gostje so se ginjeno zahvaljevali, V nedeljo so se Čehi odpeljali v Zagreb. Na kolodvoru jih je ob slovesu navdušeno pozdravljala velika množica ljudstva. lj Birmovanje v Ljubljani. O binkošt-nih praznikih je prevzvišeni gospod knezo-škof v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja podelil zakrament sv. birme 2480 birmancem. lj Volivci SLS za dvorski okraj (volišče na realki in obrtni šoli) imajo važen sestanek v sredo, 18. t. m. ob 8. zvečer v Konsumnem društvu, Kongresni trg. št. 2. Naj nihče ne manjka! lj Stolna Vincencijeva konferenca ima sejo danes ob 6. uri zvečer. Poljanski nasip št. 10. lj Prosveta frančiškanske župnije priredi danes ob 8. zvečer predavanje v društvenem lokalu. Predava dr. Lojze Remec. Pridite! lj Sestanek odborov vseh slovenskih ženskih organizacij je danes, v sredo, ob 5. popoldne na Mladiki. Namen: Shod za žensko volivno pravico. lj Nadaljevanje občnega zbora »Samopomoči« se vrši v sredo, 18. t. m. zvečer ob 8. uri v Mestnem domu. lj Zahvala. Vsem velikodušnim darovalcem, ki so pomagali stolni Vincencijcvi konfcrenci, da je preskrbela šestim birmancem poleg botrov vso obleko, čevlje, perilo itd. in obdarovala še šest drugih birmanccv deloma z obleko, deloma s čevlji in perilom, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Bog plačajl — Stolna Vincencijeva konferenca. lj Reševanje krize v ljubljanski operi. Dogodki 16. aprila in njih predzgodovina, ki jih je vse slovensko časopisje obširno komentiralo, so našli odmeva. V zvezi s temi dogodki je tudi prihod g. Ve-limira Živojinoviča, znanega srbskega književnika, urednika »Misli« in dramskega referenta pri ministrstvu prosvete. Urednik našega lista je imel priliko razgovarjati se z g. ministrskim delegatom, ki jc izjavil, da je prispel v Ljubljano zato, da sc točno in nepristransko informira o vzrokih krize v operi, da na podlagi teh poda obširno in zanesljivo poročilo g. ministru prosvete, da bi ta mogel zadovoljivo odgovoriti na tozadevno interpelacijo poslanca g. Deržiča lin nc Lazaroviča, kakor poroča »Slov .Narod«). G. Živojinovič jc prispel v Ljubljano v sobote. V nedeljo se je razgovarjal o zadevi z g. Skabernetom, zastopniki časopisov, z g. Rukavino, ki mu je dal izjavo, in z g. Kogojem. V ponedeljek so ga informirali gg, Lafovic, dr. Kimo-vec, zastopniki akademikov in drugi. G. Živojinovič je obiskal dramo, opero in tudi umetniško razstavo. V drami so igrali srbsko komedijo »Običen človek« in jc g. delegat izrazil svoje zadovoljstvo nad sijajnim igranjem in prednašanjem članov naše drame. Glede umetniške razstave pa jc dejal, da kaj sličnega še ni videl v Belgradu in povdarjal predvsem dela g. Tratnika in obeh Kraljev. G. delegat je povedal šc več zanimivosti, ki pa jih nc moremo priobčiti. Včeraj zjutraj jc g. Živojinovič odpotoval nazaj v Belgrad. lj Zlato verižico z medaljonom jc izgubila neka gospa v nedeljo dopoldne od Erjavčeve cestc do uršulinske cerkve, Šelenburgovc in Prešernove ulice do stolnice. Verižica je dragocen družinski spominek. Najditelj sc lepo naproša, naj vrne na naslov: Vrančič, Erjavčeva cesta 6, hiša Lukman (nasproti dramskega gledališča). lj Čevljarski šivalni stroj, firma Singer, se proda v dobrem stanju. Vpraša se v upravništvu Slovenca. lj Treščilo jc včeraj okoli pol 1. ure popoldne v hruško tik hiše g. Unkcrja v Mali čolnarski ulici št. 6. Drevo je nekoliko poškodovano in v tleh jc strela napravila luknjo. VLADA IN OBČINSKE VOLITVE. Belgrad, 17. maja. (Izv.) Predsednik Jugoslov. kluba dr. Anton Korošec je naslovil na ministrskega predsednika Ni-kolo Pašiča upit, v katerem pravi: »Občinske volitve v Sloveniji so končane in pri teh volitvah so bili skoro izključno izvoljeni člani decentralističnih strank, v prvi vrsti SLS, ki je dobila absolutno večino volivcev za sebe. S tem, ker se je preko 70% naroda v Sloveniji izjavilo za SLS, a ostalo za decentralistične stranke, je jasno dokazana volja naroda v Sloveniji. Vprašam zato g. min. predsednika: 1. Ali mu je znan izid občinskih volitev v Sloveniji? 2. Ali namerava upoštevati demokratski parlamentarni princip in z ozirom na to izvesti izpremembo sedanje vlade v Ljubljani? 3. Ali hoče upoštevati voljo ogromne večine naroda v Sloveniji, ki zahteva ureditev države na temelju avtonomije? PODROBNA RAZPRAVA O USTAVI. Belgrad, 17. maja. (Izv.) Na današnji popoldanski seji konstituante se je razpravljalo v podrobni debati o I. oddelku ustave. Pozornost je zbudilo, da v vsej debati niso hoteli sodelovati govorniki vladnih strank, da bi govorili v imenu klubov, nego so govorili samo v svojem imenu. Govorili so tudi govorniki muslimanskega kluba, ki so se izrekli za ime »Jugoslavija«, a pri glasovanju bodo glasovali proti. V imenu Jugosl. kluba sta govorila dr, M a z z i in dr. Vladimir D e ž e 1 i č , ki sta zahtevala, naj se naša država imenuje »Jugoslavija«. Dr. Deželic je govoril o obliki vladavine ter je izjavil, da se ljudska stranka oficielno ni izjavila o obliki vladavine, temveč je zahtevala v tem vprašanju suvereno odločitev naroda potom referenda. Jutri se nadaljuje debata o I. oddelku Govorilo bo nekaj govornikov v svojem imenu. SPOMENICA KOMUNISTIČNIH POSLANCEV. Belgrad, 17. maja. (Izv.) Danes so člani komunističnega kluba posetili min. predsednika Pašiča ter mu izročili poseben memorandum o snovanju komunističnih organizacij in delavskih sindikatov. Izjavili so, da bodo napravili z odgovorom na to spomenico junktim z nadaljnjim svojim postopanjem v konstituanti. Govori se, da bodo komunisti izvajali ali najhujšo ob-strukcijo v konstituanti ali pa da bodo opustili sodelovanje v njej. POSLANCI IN DENARNI ZAVODI. Belgrad, 17. maja. (Izv.) Verifikacijski odbor je izročil predsedniku konstituante akt, v katerem zahteva, da se mora vsak poslanec, ki se ne odreče svojemu sodelovanju pri denarnih zavodih, odpovedati mandatu. Odbor zahteva, da se to izvrši v treh dneh. Kdor bi tega ne storil, se bo postopalo proti njemu na podlagi volilnega zakona. WRANGEL PRIDE. Belgrad, 17. maja. (Izv.) Kakor se do-znava, se je naša vlada odločila, da dovoli generalu Wranglu prihod na naše ozemlje. Y7rangel bo prišel s svojim generalnim Štabom čez kakih 15 dni. POOSTREN POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJI. LDU Opole, 16. maja. (Wolff) Binko-šti so vsled premikanja čet kv ogroženih okrožjih gornješlezijskega ustaškega ozemlja prinesle poostritev položaja. Ko so italijanske čete zapustile Nikolaj, so zasedli mesto poljski ustaši, pozneje pa so ga zopet izpraznili. Italijanske čete so izpraznile Rybnik in Pštino in se umaknile v smeri proti Ratiboru. Iz Rybnika javljajo o nasiljih poljskih ustašev nad nemškimi uradniki v rudnikih. V Trnowicah in Za-goržah so Poljaki vršili teror in aretirali nernškomisleče Gornješlezijce. V ostalih okrožjih sc položaj v bistvu ni izpremenil. Medzavezniška komisija je večkrat poročala, da se je položaj izboljšal, kar pa v resnici ni tako. Iz Gornje Šlezije javljajo, da vlada tam pomanjkanje živil in denarja. Ljudstvo je nezadovoljno in nemirno. UiiteBfsfoi vestnik. V soboto dne 21. maja 1921 se vrši občni zbor ljubljanske podružnice »Slomškove zveze« ob cn četrt na šest pop. na dekliški šoli pri sv. Jakobu z običajnim dnevnim redom. Želi se polnoštevilne udeležbe. Pr©!i pr Glasbena Matica. Koncert hrvatskega zbora Lisinskega sc definitivno vrši v torek, 24. maja t. 1. v unionski dvorani v Ljubljani. Vstopnice za preznameniti koncert odličnih jugoslovanskih pevcev in bogatega jugoslovanskega sporeda se že prodajajo. Izvajale sc bodo samo izvirne jugoslovanske skladbe skladateljev: Konjoviča, Plamena-ca, Josefoviča, I hotke, Lajovica, Žganca, Bajiča, Deva, Žirovnika in Mokranjaca. pr XIX. umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu je bila otvorjena v nedeljo, 17. t. m„ in ostane odprta do konca mcscca junija vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Ta razstava —. o kateri bomo še izpregovorili — jc ena najznačilnejših dosedanjih razstav in pomeni velik korak napredka v slikarstvu in kiparstvu. Razstava nudi tudi ljubiteljem »solidne« umetnosti (Vavpotič, Šan-tel itd.) dovolj motivov za občudovanje. Prepričani smo, da bo naše občinstvo znalo ceniti pomen te razstave in jo podprlo ne samo z obilnim obiskom, temveč tudi z nakupom res umetniških del. Bsps-ed sodišča. Pesek proti časnikarjem. Včeraj dopoldne se )e • vršila pred ljubljanskim okrajnim sodiščem zanimiva razprava na podlagi ovadbe, vložene na državno pravdništvo po g. Pesku, lastniku lista »Jugoslavije«, proti glavnemu uredniku »Slovenca* g. Fr. Smodeiu kot predsedniku ljubljanske sekcije Jugoslovanskega novinarskega udruže-nja, uredniku »Slov. Naroda« g. Božidarju Vo-debu kot tajnikfi iste organizacije in proti bivšemu uredniku »Jugoslavije« g. Stanu Kosovelu. Razpravo je vodil okrajni sodnik g. Pre-merstein, kot zastopnik državnega pravdni-štva pa je fungiral dvorni svetnik g. Andol-šek. Obtožence so zastopali: Stana Kosovela odvetnik dr. Fettieh-Frankheim, Fr. Smodeja odvetnik dr. Natlačen, Božidana Vodeba odvetniški koncipijent dr. Fornazarič. Zasebnega udeleženca je zastopal odvetnik dr. Furlan. Poslušalske klopi so bile polne ljubljanskih časnikarjev, zadeva pa je zbudila tudi med drugimi krogi mnogo zanimanja. Predmet razpravi je bila ovadba g. Peska nastopne vsebine: Dne 19. maroa t, 1. ie imela narodno-soc. stranka v Unionu shod. Zvečer je prišel Pesek v uredništvo »Jugoslavije« in izročil uredniku Kosovelu del poročila o shodu, naj ga objavi v listu. Kosovel pa je izjavil, da ne smatra objave za primerno, ker bi list s tem postal strankarski. Izjavil ie: »Če bora to poročilo priobčil, postane list narodno-socialistični in midva greva narazen.« Pesek je odgovoril: »Dobro, pa greva narazen; sem že sit te šten-karijef« Za Kosovela je bila dolžnost, prinesti poročilo, ker se je na uredniških konferencah sklenilo, da se bo NSS v listu podpirala. Okoli polnoči je Pesek opazil na krtač-nem odtisku sledeče: »Za današnje poročilo o zborovanju narodno-soc. stranke uredništvo ne odgovarja, ker ga ni prineslo iz lastne iniciative.« Pesek je pustil to besedilo izklesati iz plošče. Dne 20. marca je pisal Kosovelu pismo, da ga odpušča iz službe. Dne 1. aprila je dobil Kosovel plačo za marec. Kosovel je zahteval trimesečno odpravnino, ki je pa ni dobil, Dne 2. aprila je šel s predsednikom novinarskega društva Fr. Smodejem k Pesku in zahteval, naj mu plača odpravnino ter nabavni prispevek od 1. aprila do 30. junija 1.1. Pesek je to zopet odklonil, češ da je bil upravičen do odpusta, ker ga je Kosovel v lastnem listu osmešil tako, da ga je tudi »Jutro« dne 22. aprila zaradi tega smešilo. Dne 7. aprila pa je Pesek izvedel, da je novinarsko društvo proglasilo delno zaporo nad »Jugoslavijo«, dokler ne izplača Kosovelu trimesečne odpravnine z nabavnim prispevkom, skupno 9100 K, ali dokler se spor med »Jugoslavijo« in Kosovelom ne uredi. Vsled te zapore so odpovedali Pesku sodelovanje poročevalec iz Maribora in dva sourednika-telefonista. Novinarsko društvo je pisalo tudi zagrebškemu poročevalcu, naj preneha s sodelovanjem. Dne 10. aprila sta prišla k Pesku zopet Kosovel in Smodej ter sta izjavila, da se želi Kosovel poravnati, pri čemer pa je Kosovel izjavil, da na vsak način zahteva plačilo 9100 K, preden se pogaja o tem, ali stopi zopet nazaj v uredništvo »Jugoslavije«. Pesek je odgovoril, da ne plača, ker bi lahko šel Kosovel po prejemu denarja k drugemu listu'. Dne 12. aprila je Pesek pozval Kosovela, naj zopet stopi v njegovo službo, kar pa seveda ni storil. Novinarsko društvo še danes vzdrEuje zaporo in Pesek ne more dobiti nadomestnih uslužbencev. Pritiskalo se je torej na Peska na nezakonit način, da bi plačal Kosovelu 9100 K in je Pesek, kakor pravi, v skrajni nevarnosti, da pride vsled tega pritiska v veliko škodo, ker mora sicer ustaviti list, ker nima potrebnih uslužbencev. Pesek odreka Kosovelu pravico do odpravnine, ker da je sam izjavil, da gresta »narazen«. Kljub temu pa ga hočeta Kosovel in novinarsko društvo prisiliti do plačila 9100 K na način, Ki vsebuje vse znake § 99. k. z. Tako postopanje je v smislu Pe-skove ovadbe strogo kaznjivo ter .zato predlaga državnemu pravdništvu, naj takoj uvede kazensko postopanje proti g. Kosovelu in novinarskemu društvu. poročilo ne strinja z njegovim stališčem. Pesek mu je nato poslal pismo, v katerem mu odpoveduje službo in zahteva, da mara takoj zapustiti uredniške prostore. Dne 2. aprila je bil s predsednikom novinarske organizacije g. Fr. Smodeiem pri Pesku in sta ga vprašala, ali hoče plačati zakonito določeno trimevsečno odpravnino. Pesek je to odklonil, vsled £esar je vložil 24. aprila proti njemu tožbo ter se bo vršila razprava za izplačilo odpravnine 2. junija. Pozneje je Pesek obtoženca prosil odpu-' ščanja in ga prosil, naj zopet stopi v službo, ker da se je prepričal, da ie bila napačna njegova domneva, da je konfident JDS. Pesek mt» je ob tej priliki ponujal razne ugodnosti, ki pa jih je obtoženec odklonil, ker ni hotel g. Pe-sek poravnati prvega vprašanja. Dne 12. aptv mu je Pesek pisal pismo in ga pozval, naj nastopi službo. Tega ni storil, ker m imel do Peska nobenih obveznosti. Kot zastopnik Fr. Smodeja iziav! nato zagovornik dr. N a t la č e n . da se s proglasitvijo zapore nad »Jugoslavijo« ni zgodila no. bena sila in ničesar, kar bi se moglo kvalifi-) cirati kot tako. Odbor je samo obvestil društvene lčane o proglašeni zapori, ni pa na nikogar vplival s silo. Nato je izjavil uradnik Fr. Smodtjf Jaz sem predsednik novinarskega društva, ki je stanovska organizacija in je po svojih pravilih dolžna, ščititi interese svojih članov proti1 nezakonitemu postopanju delodajalcev, ugotavljam, da tu ne gre za nobeno politično zadevo, ker sem pristaš SLS, kot predsednik pa imam dolžnost, da ščitim svoje kolege. Proti g. Pesku se je postopalo tako lojalno, kakor bi to ne storila nobena druga organizaeijav Šel sem opetovano k g. Pesku, da posredujem mirnim potom. Ovaditelj pa je to odklonil in zaradi tega se je sklenilo, ker je že iz prvega: početka zavrgel vsako spravo, potrebna zapora, in sicer le delna, nad listom »Jugoslavija«. Ta zapora se je izvrševala tako, da so se o njej obvestili društveni člani, dopisniki Peskovega lista. Kaka sila ali strahovanje pa se ni vršila nad člani novinarskega društva; saj se ni niti proti zagrebškemu dopisniku, ki se zapore m držal, ničesar ukrenilo. Potem, ko je odbor proglasil zaporo, je predlagal Pesek sam razsodišče, ko pa ie odbor pristal nanj, ga je pa Pesek odklonil. To svojo ponudbo je preklical z dopisom od 12. aprila, ne da bi navedel kak vzrok. Odbor se ni bavil s tem, zakaj je g. Pesek odpustil g. Kosovela, odbor se je postavil samo na stališče, da ima g. Pesek izplačevati g. Kosovelu zakonito trimesečno odpravnino. O sklepu društva so bili člani samo obveščeni. Ako primerjamo korake novinarskega društva z ukrepi delavskih organizacij v podobnih slučajih, se vidi, kako lojalno je postopalo novinarsko druStvo. Urednik Stano Kosovel ugotovi nato, da je trditev g. Peska v ovadbi, da je on izjavil dr. Krivcu, da bo izstopil iz uredništva »Jugoslavije«, neresnična. Istotako tudi ni res trditev g. Peska, da je glavni urednik »Jutra* Stanko Virant odbornik novinarskega društva, G. Viranta spravlja g. Pesek v zadevo zato* da bi mogel podpreti svoie očitanje napram njemu, da je demokratski konfident. Dr. Natlačen: Mislim, da ie kolikor toliko odveč govoriti o prestopku § 3. koalicijskega zakona. Četudi bi se zgodilo tako, kakor slika Pesv?k, četudi bi Pesek trdil, d»v je novinarsko društvo kakorkoli pritiskalo na svoje člane, o prestopku § 3 koal. zakona žer. vedno ne more biti govora. Plenarna odločba, najvišjega sodišča pravi, da velja ta paragraf samo takrat, kadar gre za splošne delavske zadeve, ne pa, ko gre za privatno korist enega samega delavca, enega samega urednika. V tem slučaju koalicijski zakon sploh nima uporabe. V tem slučaju bi se moglo razpravljati k večjemu samo po 98. in 99. k. z. Predpogoj uporabe koalicijskega zakona ie to, da gre za koristi celega podjetja, ne pa za korist enega samega človeka. Dr. Furlan: Dokaz, da je bil Pesek radi delne zapore oškodovan, ie ta, da je moral zato druge ljudi bolje plačati. Zahteva odškodnine 6200 K, ker je moral radi zapore najeti tri teleloniste in jih mnogo dražje pla-> čati kakor pa prejšnja dva telefonista-člana Udruženja. Pesek: Prosim, dajte Htdi meni govoriti. Sodnik: Samo dve minuti. „ P_e s e k: Jaz se nisem branil plačati odpravnine, zahteval pa sem samo, da ne bi smel Kosovel sodelovati pri konkurenčnem listu. Kosovel: Tedaj je najino službeno razmerje že prenehalo. Sodnik: Ali zapora še trava? Smodej: Še vedno. Nato je okrajni sodnik Premcrstein razglasil razsodbo, da se uredniki Stano Kosovel, Franc Smodej in Božidar Vodeb oproste po § 259., točka 3. kaz. pravnega reda od obtožbe po § 3. koal. zak„ da bi kot odborniki Jugoslovanskega novinarskega udruženja — sekcija Ljubljana skušali z ustrahovanjem' ali silo omogočiti prvemu obtožencu, da pride do 3-mesečne odpravnine 9100 K pri listu »Jugoslavija«. Kot razlog razsodbe je navedel, da' predmetna zapora ne krši § 3. koalicijskega zakona v prid taki stvari, katere ne bi bili upravičeni zahtevati._ Grožnje, da se dosežejo zakoniti prejemki, niso kaznive. Pesek sicer trdi, da je odslovil Kosovela n:: -akoniti podlagi, Kosovel pa je samo rekel, da gresta narazen. Obtožencev ne zadene nobena krivda, ker se ne more reči, da so izvajali kak pritisk ali nasilje. Zastopnik državnega pravdništva si je pridržal za vzklic 3 dnevni pomislek. Afera Kovač-Kogoj. Včeraj sc jc pred ljubljanskim okrafaim sodi- ; ščem vršila tudi razprava o znani zadevi Kovač_ Na podlagi te ovadbe je državno pravd- ! Kogoj-Trbuhovič. Na predlog funkcijonarja drž. /o obtožilo navedene tri urednike radi ^avdništva so se akti odstopil, drželnemu sodišču. Podrobnejše poročilo priobčimu jutri. ništv prestopka § 3. kolalicijskega zakona. Urednik Stano Kosovel je navedel v svojem obrambnem spisu med drugim nastopno: G. Pesek je prinesel 19. marca v uredništvo »Jugoslavije;! poročilo o narodno-soc. shodu v Unionu. Tedaj mu je kot urednik izjavil, da je poročilo tako dolgo, da ga iz tehničnih ozirov nc bo mogoče vsega priobčiti naenkrat. Poročilo samo pa je bilo tudi pristransko. Na uredniških konferencah_ se je vedno naglašalo, da je list nepristranski, toaa na narodno-socialni podlagi, na katero je hotel g. Pesek postaviti svoj list, sodelovanje urednika, ki se ni prišteval narodni socialni stranki, ni bilo mogoče. V zavesti, da mora kot časnikar ščititi ugled časnikarstva, je dal izjavo v list, da za omenjeno poročilo uredništvo ne prevzema odgovornosti Pesek jo obdolženca na to napadel, nakar mu ie odgovoril, da je storil samo svojo dolžnost, ker se BORZA. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Devize: Budimpešta 64 Berlin 227—228, Italija 715—716, London 490 —500, New York 122, Pariz 10.95—11.—, Praga mv,, Dunaj 23.10—23.25, Zurlch 23.20—23.75, na-poleoni 450—460. — Valute: lire 675—690, dolarji 121—121.£arol Polajnar, posestnik in kavarnar, Kavarna „Prešeren v Ljubljani. Prodam 100 Hekto LEPA VILA V F.benu št. 19, pošta Kočevska Reka v Jugoslaviji se proda takoj enonad-stropna vila, pripravna za gostilno in obrt, ima 5 sob 2 kuhinji nekaj pohištva s kompl. posteljami, hlev, sadni vrt z dobrim sadjem, senjak, 2 senožeti, 2 njivi, 1 gozdič, dobro kapnico. Vprašati pri lastniku I. Grabner-ju, Celovec, Bahnhofstrasse iT ali pri okr. gozdarju Ed. Oielz v Ebenn, pošta Kočevska-Re-ka pri katerem naj se kupci predogledom oglase. — Posredovalci izključeni. Združene tvornlce konoplje in vrvarskega blaga Balkovič i Bač - Bodrog d. d. Zagreb, Bakačeva ulica 6. Brzojavi.- Balkovič. Telefon: 8-87. Proizvajanje in veliko skladišče vseh vrst konoplje in prediva K 11.50 za liter iz postaje Raltaszek SHS. Posoda in tudi spremljevalec vagona na razpolago. Lijschnigg vinski trgovec, Maribor Koroška cesia 10. Gradbeno podjetje G. Tonnies, družba z o. z. naznanja, da se je msoroa z Dunajske ceste št. 35 v Gajevo nl!co na stavbišče liubljanske kreditne banke. Telefon št. 5ti3. JCostanjev les vsako množino kupi „2)eava" lesna industrijske? deln. družba JKadbor, Jflleksandrova cesta štev. 51. vrvi za gospodarsko, domačo in tehniško jev; oprtovnic (gurt) tudi za mlinarje; vrvic vseh vrst; trnki in mreie kakor predmete; mreie za vrtove Zahtevajte cenike! porabo; vrvi za pogon stro« motvoz vseh vrst in debelosti; tudi vse druge ribolovne športne (Hflngematten) itd. itd. Zahtevajte cenike! BDE331ZK Jugoslovansko industrijsko podjetje sprejme takoj nekaj tovarniških zidarjev Naslov pove upravništvo tega lista pod štev. 1704. SPESSeSISKA TTVR0KA v na drobno in debelo, cementne cevi, plošče za tlak, stopnice iz umetnega kamenja in druge cem. izdelke dobavlja najceneje Bešonska Svornica S. CIKLAR, LjuJaJJana. Izvrševanje hišnih kanalizacij. na izvršuje najhitreje vse v to široko spadajoče posle, tudi ocarlnjenje. iz nepremočljivega angleškega »Waterproof Clotha«, kakor ravno tako blago na metre, po zelo znižanih cenah priporoča tvrdka E. SKHBERNE. cljaioa izdegoaanje a * < ^rea w JtagosisoSJi! Prevzema izvršbo vseh vrst jeklenih rolet za nove gradnje, trgovine, izlož-be in odre. — Vsaka na-ročba se izvršuje na lastnih strojih v roku od 18 ur. Popravila btzo in ceno. Graditeljem, trgovcem ln obrtnikom znatenpopust. Zahtevajte cenike z oznako mere.--- SVtfrkG Zagreb Opatouina U. i it/ rR" i\t LTi;Rn/\ i"/noi)n/\ RE; VUA'IZDAJA liCm/ORCIJ VF/Hl vinJBUAnr *•-».....^ DcbSva se povsod. — «ena zvezku X 32"-. — Naravnost pri upravn&tvu „VE$NE" naročena in najmanj na četrt leta naprej samo K 30'— zvezek. Kapital: K 20,000.000. SLOVENSKA ESK0MPTMR BRMKR Rezerve okrog K 6,000.000. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- L](JBL]RNR, 5ELENB(JR(aQVR ULKR ŠTEV. 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJ- NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU J J ' --—- KULAN1NEJE DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI - BORZA-- Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael ftloškerc v Ljut -.jani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.