8554- A 60100200 RIM — Rimski Uvcstor Dc Francesco jc imel zvečer tiskovno konfe-na kateri je bil prisiljen priznati, da so med preiskavo o ugrabit-Predsednika KD Mora in pokolu njegove osebne straže, priprli (naj-Jrei je bilo rečeno, da so ga aretirali) 32-letnega Gianfranca Morena, T « katerega sumijo, da je vpleten v ugrabitev in v umor. De Francesco i* ,Cer ni hotel povedati, kako so prišli do Morena, vendar kaže, da so it « ustavili v mestni četrti Camilluccia, prav tisti, v kateri je prišlo do * . an'«ta in ugi-al)itve. Rimski kvestor je tudi dal razumeti, da gre za i/ j^Pulnoma normalen ukrep v teku tako obširne preiskave, kot je ta, trenutno odvija v Rimu in v vsej Italiji. „ h *rav tako kaže, o tem sicer ni it f°®enili točnih podatkov, ker uradni j* Sgi vztrajno molčijo, da so prei-ii *kl|valei priprli še nekaj oseb, venil J*1 sc ne ve, niti kje, niti koliko jih jjl *■ Morena bo v prihodnjih 48 urah 'f >al zaslišati namestnik državnega "jjvdnika Infelisl, ki bo moral ali Rediti njegovo aretacijo, ali pa ga ‘Pustiti na svobodo. Moreno je tre-,|j|Po v zaporu Regina Coeli. *® jc sicer tudi edini večji uspeh, OSREDNJA KNJIŽNICA PRIIviOkSKI dnevnik Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 65 (9977) TRST, sobuta, 18. marca 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je liska] » tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ITALIJANSKO GLAVNO MESTO ŠE VEDNO V TESNEM OBROČU CESTNIH BLOKOV Teroristi najbrž niso zapustili Rima Med preiskavo baje priprli več oseb Gianfranca Morena so priprli, ker sumijo, da se je udeležil ugrabitve in večkratnega umora - Policija našla bel fiat 128, s katerim naj bi peljali Mora Nad sto hišnih preiskav - Obdukcija trupel petih agentov Morove straže do katerega so prišli preiskovalci, ki so sicer na podlagi verodostojnih pričevanj izdelali tudi identikita dveh brigadistov. Slednja so že razmnožili, vendar ju še niso objavili, ker so še neuradni. Pri izdelavi identikitov, ki jima preiskovalci pripisujejo velik pomen, je sodeloval tudi odvetnik računskega dvora, ki je povedal, da .je videl peterico zločincev, ki so bili oblečeni v letalske uniforme, že DANES NA POBUDO MLADINSKIH ORGANIZACIJ Rimska mladina na ulice proti terorju in nasilju i ^ahne razprave v šolah in univerzah o zadnjih krvavih dogodkih »f RlM — Množični spontani od Iti jfvor, ki ga je italijansko ljud (I J« dalo teroristom z udfelcžbo v ■oj izsili stavki in demonstracijah, “Jso jj sledile, je morda najboljši dl^z, da «strategija ni obrodila sadov, čeprav se I a^a nad italijansko demokracijo ? Preizkuša njene živce že celo J^etletje. Na ulicah italijanskih ?est ni nastala praznina, v kateri ? lahko gibljejo poklicni «kil!erji», Mg _ J * 1_ M n »rt 1 l*VI 1 /\ /l/\tri,,nlv/\ Jožice Ni. so jih napolnile delavske ice s svojimi zastavami in 2* S v ^ šlo za osamljen primer kovne samozavesti, kot pouda-v svojem sporočilu tajništvo ^racije CGIL-CISL-UIL. pač pa A Začetek splošne mobilizacije in lir Strnjevanja V zvezi z zapleteno a Jetiko javnega reda. Delavci, l črniki in uslužbenci raznih otrok -1 ^ Se včeraj redno vrnili na delov H mesta, kjer pa se bo njihova fjcjja nadaljevala. Sindikalno načinu, kako zaščititi demokratični red in v tem okviru rešiti družbena vprašanja, zaradi katerih se mladi večkrat čutijo osamljene in se predajajo utvaram o uspešnosti nasilja. Cst. s.) Titova poslanica Leoneju ob Morovi ugrabitvi BEOGRAD — Jugoslovanski predsednik Tito je poslal italijanskemu predsedniku Leoneju brzojavko, v kateri izraža svoje ogorčenje in zaskrbljenost ob vesteh o ugrabitvi Alda Mora in ob prelivanju krvi, do katerega je prišlo v Rimu. Tito poudarja, da je Moro veliko prispeval k miroljubnemu mednarodnemu sodelovanju, slonečemu na prijateljstvu, enakopravnosti in medsebojnem razumevanju med narodi in državami. Kot predsednik vlade in kot minister za zunanje zadeve je Moro dal tudi velik osebni prispevek razvoju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Tito zaključuje svojo brzojavko Leoneju z izražanjem želje, da bosta Italija in svet lahko še mnogo časa računa'a na dragoceno delo te ugledne osebnosti. 1 trjuje dinami'-j dobro uro pred atentatom pred barom, pred katerim sc je odigrala tragedija. Potrdil je, da je bilo pet oseb oblečenih v uniforme in ne štiri, kot so trdili drugi očividci. Odkrili so tudi trgovino, kjer so rdeči brigadisti kupili uniforme. Gre za manjšo trgovino z gledališkimi kostumi. V Rimu so medtem izvedli nad 100 hišnih preiskav, predvsem v mestni četrti, kjer je prišlo do ugrabitve. Pri tem so sodelovali karabinjerji in policija, medtem ko so imeli finančni stražniki v glavnem nalogo, da postavijo cestne bloke. Preiskovalci so še vedno prepričani, da ugrabitelji niso zapustili glavnega mesta in da sc še vedno kje sklivajo, čeprav so samozvani rdeči brigadisti poslali. sporočilo, v katerem trdijo, da je Moro zaprt daleč od Rima in da bodo v kratkem poslali oblastem njegovo fotografijo. V noči med četrtkom in petkom pa so odkrili bel fiat 128, s katerim so ugrabitelji odpeljali Mora, potem ko so ga premestili iz orve-ga fiata 132. Zanimivo je, da so ga našli prav v Ul. Licinio Calvo, i kjer so odkrili tudi fiat 132. Poli-■ cija trdi, da ga v četrtek tam ni ! bilo. Na prednejm desnem delu so | odkrili sledove krvi, kar naj bi ! potrjevalo dejstvo, da je eden od ugrabiteljev ranjen. Zadnja okna so bila prelepljena s časopisi, tako da ni bilo mogoče videti, kdo sedi rta zadnjih sedežih. Porcija je medtem tudi odkrila, du so u grabltelji vgradili tako v beli fiat 128. ki so ga našli ponoči, kot v modri fiat 132, ki so ga našli neposredno po ugrabitvi, policijske sirene, kar naj bi jim omogočilo, da bi se izognili cestnim blokom; Vsi so si sicer edini, da se ugrabitelji niso poslužili siren. Preiskovalci so včeraj temeljito pregledali Morcv fiat 130 ter al-fet.to, s katero so se vozili tri.ie člani njegove straže. Predvsem so ugotovili, da so teroristi streljali izredno točno. Na alfetti so prešteli 7 lukenj na prednjih levih vratih in 10 na zadnjih levih vratih. Tudi natančen pregled fiata 130 potrjuje, da so bili atentatorji zelo točni in da so skrbno pazili, da ne bi zadeli Mora. Vse krogle se prebile ali vetroban ali na sprednja stranska okna, niti ena sama ni zadela karoserije. Medtem ko je bila pred prednjimi sedeži prava mlaka krvi. ni bile na zadnjih o krvi niti sledu. Včeraj so izvedli obdukcijo trupel petih članov Morove straže. Dva karabinjerja in trije agenti javne varnosti so bili zadeti z največ sedmimi kroglami in z najmanj tremi. Vsi, razen podčastnika Leo-nardija, ki je sedel na desnem prednjem sedežu Movoveva fiata 130, so bili zadeti z leve strani, kar po ' J' " nta* kot so jo rekonstruirali preiskovalci. Oba karabinjerja sta umrla pod streli iz samokresov, trije policaji pa pod rafali iz brzostrelk. Podčastnika Leona rdi,ja so zadeli s sedmimi streli, od katerih sta bila dva, eden v glavo ir. drugi v srce, smrtna. Tudi karabinjerja Riccija so ubili s sed mirni kroglami, od katerih so bile tri smrtne. Policijski podčastnik Zizzi, ki je podlegel poškodbam v bolnišnici, je umrl zaradi nezadržne krvavitve, ld so mu io povzročile tri krogle v trebuh. Jozzino, ki je najbrž skočil iz avta in skušal odgovorit'. na ogenj, pa ie padel, potem ko je bil zadet petkrat in sicer trikrat v vrat, enkrat v Drsi in enkrat v ; tegno. Naj omenimo še, da so zadnjega agenta ranili z najmanj sedmimi kroglami. Pet žrtev teroristov bodo pokopali že danes. Balistični izvedenci, ki so si ogledali krogle, so prepričani, da so se teroristi poslužili samokresov «na-gant» in «tokarev* ter brzostrelk MAB. Tokarev je avtomatični samo- j kres, ki so ga začeli še pred drugo svetovno vojno proizvajati v Sovjetski zvezi, kot odgovor na nemški mauser. Potem so ga proizvajali tudi v Kitajski in Jugoslaviji. Na-gant je češki revolver, ki ima to značilnost, da nanj lahko nataknemo dušilec zvokov, kar ie za revolverje redkost. Z brzostrelko MAB je italijanska vojska razpolagala že leta 1938 in nekatere enote so še vedno oborožene z njo. MAB lahko izstreli do 550 nabojev na minuto, ima pa to pomanjkljivost, da je precej dolg. Temu pa se ponavadi teroristi izognejo, tako da odžagajo del kopita, (if) V okviru preiskave o Morovi ugrabitvi in o pokolu petih članov njegove telesne straže so policija, karabinjerji in finančni stražniki izvedli vrsto hišnih preiskav, medtem ko so bili na vseh cestah, ki peljejo iz mesta, številni cestni bloki, kjer so se morali šoferji ustaviti, da s« varnostni organi pregledali vozila. Pri taki kontroli je zgubil življenje star znanec policije, ki se je bloku sim šal izogniti in je umrl pod policijskimi kroglami (Telefoto ANSA) iiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiišiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiittiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiMia ANDREOTTI SE JE V PALAČI CHIGI SESTAL S TAJNIKI KPI, KD, PSI, PSDI IN PRI Za sedaj še neznani ukrepi za zaščito javnega reda o katerih so se dogovorili na «vrhu» vladne večine Craxi je mnenja, da je bilo doseženo bistveno soglasje - Vse demokratične sile se obvezujejo, da bodo spodbujale sodelovanje vseh državljanov pri vzdrževanju javnega reda in obrambi demokracije RIM — V trenutku hude nape tosti je mehanizem vladne večfhc stopil v veljavo in bo verjetno obrodil tudi določene rezultate. notranje stanje in določili skupek ukrepov, ki naj okrepijo strukture sil javnega reda. njthbva koordlna cijo in organizacijsko okrepitev Andreotti je namreč že predvee- j sodstva*. Dogovorili so se tudi o rajšnjim, ko so se načelniki skupin j nekaterih »nujnih ukrepih*, vendar dogovorili o »zaupnici po naglem' o teh niti besede, tudi zato, ker postopku* obljubil, da bo še naslad 1 njega dne sklical «vrh» tajnikov petih strank vladne večine in se z njimi dogovoril o morebitnih je še treba «proučiti nekatere tehnično juridične aspekte*. Vsekakor je namen teh ukrepov doseči »učinkovit preventivni boj s terorizmom*. ZDA PREDLAGAJO POSEG MODRIH ČELAD V JUŽNEM LIBANONU ___________ g! namerava namreč sklicati “ sestankov na delovnih mestih, X bodo razpravljali o dolžnostih J1 zaščiti demokratičnega reda, %Uh vprašanjih policije in sod-X kakor tudi o tem. kako je l?°Koče ozdraviti nagnite struktu-. italijanske družbe, iz katerih ss J'a.ia nasilje in z njim tudi te- , J teh problemih so včeraj razbijali tudi študentje in dijaki t? italijanskih šolah in univerzah, b med mladino se je namreč iipbje čase uveljavljal nekak besd-l radikalizem in dokajšnja strp-do pojavov nasilja. Miti «ile-rcev» v boju proti osovraženi Xbi so bili krepko ukoreninjeni *o spremljali degeneracijsko kri-£ razočaranja ob propadlih idea-globalne kontestacije sistema, bzumljivivo je, torej, da so raz-< j*ve na' šolah in univerzah pote-X v znatno različnem tonu kot X delavci, ki so od vsega začetki spoznali, da je terorizem njihov sovražnik in ni z njim mo-noben kompromis. X bi izkoristili trenutek sploš-iJ>a razmišljanja in preverjanja i, 9 mlado študentsko generacijo L timska vodstva mladinskih gi-b demokratičnih strank sklenila XHizirati mladino na današnji CPitestaciji, s katero bodo izDri-X svojo privrženost detribkratič . »ib sistemu in Drezir za izziva | :i “nasilje. ’ * livadi komunisti, socialisti, repu-demokristjani, aklisti, iSlci,'' člani «zvez brezposelnih* j (V,Mladi delavci, člani federacije I p XL-CISL-UIL se bodo zbrali na! 'em rimskem trgu in od tod kre- j Izraelsko letalstvo in topništvo očitno ne razlikuje civilnih objektov od je peljala skupina beguncev, je zgorelo na cesti blizu pristanišča Tir. nujnih ukrepih za zaščito javnega v ta namen se politične sile vlad reda in boj proti terorizmu. ne večine obvezujejo, da bod j «so- Res so se včeraj popoldne sestali, delovale z vlado v psihološki akciji, z Andreottijem tajniki strank vlad-ne večine: Beriinguer, Zaccagnini, Craxi, Lomita in Biasini. Traja! je štiri ure, vendar se o sklepih ni izvedelo nič. Niti besedice Ko so zapuščali vladno palačo so ta j niki strank dobesedno odbijati o bleganje časnikarjev in odgovarjali na njihova vprašanja s kratkimi, mrmrajočimi stavki. Le Craxi je dal pozitivno noto. ki je !ahk< ki naj omogoči podporo demokratič nemu redu ob splošnem sodelovanju vseh državljanov*. Okoliščine ugrabitve posl. Mora in ukrepe, ki jih je podvzeti, so bile tudi prc.'met jutranjega sestanka medministrskega koordinacijskega odbora za varnost, v katerem so poleg ministrskega predsednika An-i dreottija, notranjega ministra Cos nančne straže Giudice, poveljnik policije Padata ter šef kabineta mi nisfrskega predsednika Milazzo. Tudi o tem jutranjem sestanku ni bilo nobenih informacij, čeprav je jasno, da so proučili ukrepe, o katerih 'je nato stekla razprava na popoldanskem srečanju tajnikov vladne večine. Zdi se, da so vsekakor govorili tudi o možnosti, da bi oklicali »stanje izjemne nevarnosti*, ki daje v izjemnih primerih (kot so potresi, katastrofe ali veliki neredi) znatno široke pristojnosti prefektom in drugim državnim organom pregona. Sploh se v tem trenutku molči o vsem. Ni gcrnrče niti vedeti, koliko raznih agentov deluje trenutno v Rimu in sodeluje pri iskanju ugrabiteljev Alda Mera. Prav tako ni bilo mogoče izvedeti nič o dejavnosti na Viminalu, kjer je sedež notranjega ministrstva. Zavite v tančico nepredomega molka so bile tudi seje vodstev strank vladne večine. Vodstvo KD , . , . , ,, . sige in obrambnega ministra Ruf- pomenljtva, ko je dejal: «Vse je |-^nj;a je ZUnanji mn.ster Forlani, šlo v redu*. Beriinguer pa je tzja- i minister za finance Malfatti, za in- vil da bo «spostoval obvezo o Mustri,jo Donat Cattin. generala San- j Se je zbralo okoli poldne. Člane vod-moiku*. | jX)vjto jn Grasslni za varnostno in stva je še vedno navdajala osuplost, Na koncu srečanja tajnikov vlad-, obveščevalna službo, povelinik ka-1 čeprav so vsi poudarjali, da je trene večine so rrzdelili sporočilo, v rabinjerjev Cors ni, načelnik glav- ba ohraniti hladno kri. Nekateri, kot katerem je rečeno, da so «proučili | nega štaba De Sena, poveljnik fi-1 na primer Granelli, so se že spra- v sprevodu po mestnih ulicah iXa odvisno, ali bo mogoče pre nje, saj bo od njenega u-|wt‘a odvisno, ali bo mogoče i k .'ti nadaljnje koketiranje s te (. hianifestacijo vlada precejšnje 'tur a !k l‘ftiom, ki je še posebno močno k. rimskem vseučilišču. Naj mi-tij^fede omenimo, da so demokra-|X sile pozvale rektorja in pro ljXie rimske univerze naj nada-s poukom in sodelujejo z C^kratičnimi študenti, ki hočejo Ijpiiti in poraziti zagovornike na-j? in terorja. C'ihska demonstracija pa ne bo C: Sindikalno gibanje namerava C v prihodnjih dneh nadaljevat^ ij °E z mladino, predvsem z dija-' a sc je za sklic varnostnega sveta odločil šele po posvetu z veleposlaniki velikih sil in spričo vojaškega napada. Zaradi pozne ure še ni znano, katera zahteva je prišla na . dnevni red zasedanja. V medarabskih odnosih velja za beležiti zanimivo vest, Sirija in I-rak,, ki sta si bila vseskozi sovražno razpoložena, sta dosegla sporazum. Sirija bo preko svojega ozemlja dovolila pošiljanje iraške pomoči Palestincem, Izčrpnih in predvsem točnih poročil o poteku vojaških akcij tretji dan izraelskega napada na južni Libanon ni. Na podlagi nasprotujočih si vesti si je težko ustvariti vtis dejanskega stanja. Iz izraelskih virov poročajo, da je včeraj v glavnem potekala očiščevalna akcija brez večjih spopadov, iz česar se da sklepati, da je glavnina Palestincev že bila pregnana preko reke Litani. Drugače zvenijo poročila iz palestinskega tabora. ki zatrjujejo, da so tudi včeraj potekali na nekaterih območjih ostri hoji. Iz libanonskih virov poročajo o letalskih napadih na nekatera taborišča na severu države, medtem ko so vest o napadu izraelske mornarice v okolici pristanišča Tir sinoči zanikali. Prav tako je težko napraviti vsaj približen obračun žrtev. Izraelci naj bi v treh dneh izgubili samo 17 mož, nekaj desetin pa je ranjencev. Palestinske izgube pa naj bi znašale že nad dvesto mrtvih in na stotine zajetih. Kolikšne so žrtve med civilnim prebivalstvom ni znano, čeprav ho najbrž obračun prav tu najbolj tragičen. sevali, kako reagirati na morebitno zahtevo po zamenjavi med Morom in zaprtimi brigadisti. Spraševali so se tudi, kakšne politične posledice za KD bo imela Morova ugrabitev. Na vprašanj ■ o morebitnih pogajanjih odgovarjajo vsi enako: KD bo to proučila z največjo odgovornostjo in odločnostjo. O tem, kakšne ukrepe je nameravala KD predložiti ostaiim partnerjem vladne večine, niti besede. Bodrato je povedal samo, da gre za «celo pahljačo predlogov*, vendar poudarja, da «KD ne namerava podlagati izjemnih ukrepov, ki Jutri v Franciji drugi krog volitev PARIZ — Francozi bodo šli jutri drugič na volitve, da bi odločali o sestavi novega parlamenta. Dejstvo, da si je levica na prvem krogu prejšnjo nedeljo zagotovila relativno večino glasov, nikakor še ne pomeni, da bodo leve stranke dobile relativno večino tudi v parlamentu; nasprotno, predvideva-' nja zadnjega trenutka pripisujejo rahlo prednost sedanji vladni koaliciji, ki bj utegnila ohraniti, pa čeprav le za las, večino poslanskih mest. Dogodki v Italiji so medtem postali glavni argument volilne kampanje. Govorniki desnice in centra prepričujejo volivce, da sedanja vladna koalicija v Franciji le ni dala tako slabih rezultatov, kajti v sosednih državah je položaj mnogo slabši. Na levi pa odgovarjajo, da je razraščanje terorizma v Italiji sad tridesetletnega vlada-, nja konservativnih sil in da bo samo korenit preokrat v francoski politiki lahko preprečil, da bi se tudi v Franciji dogajalo to, kar se danes dogaja v Italiji. bi bili nedemokratični ali celo protiustavni*. Glede političnih pobud je Zacca-gnini sprva nameraval predlagati tri velike protestne shode KD. toda Cossiga ga je prepričal, naj te g„ p* počenja, ker bi policija morala skrbeti za varnost teh shodov in razpolaga s premalo agenti. Tudi na sedežu vodstva KPI ni so zadostili radovednosti časnikarjev. Sestalo se je tajništvo KPI, o tem ,kaj so sklenili pa naj bi spregovoril Gian Carlo Pajetta, vendar je povedal samo, da se KPI čuti vezana na rezerviranost in da zato ne name -cva objaviti svojih predlogov. Dodal pa je nekaj pomembne ga, ker dokazuje lojalnost komunistov do sistema vladne večine: »Naši predlogi niso dokončni in ni re čeno, da bodo taki, kot tisti. H bodo uresničeni. Gre pač za predlog KPI k reševanju problemov, ven dar moramo kcit člani večine upoštevati di voljo drugih strank.* Pajetta je vsekakor priznal, da so razpravljali tudi o »govoricah, naj bi oklicali stanje javne nevarnosti in drugih stvareh*. Pajetta je nato spregovoril o govoricah. naj bi Italiji ponudila pomoč tajnih služb tudi ZR Nemčija. Pajetta je bil tu kategoričen: »Italija mora biti predvsem prepričana, da nobena od teh tajnih služb ni vpletena v zadevo*, časnikarji so ga takoj vprašali, če torej KPI misli, da so za »rdečimi brigadami* tuje obveščevalne službe, vendar ni hotel povedati nič: «Nič drugega ne mislim kot to, kar sem rekel*, vsekakor pa je dodal, da »imajo rdeče brigade krepko organizacijo in srect-stva, ki jih ni lahko najti*, zato je treba raziskati tudi te okoliščine. Edini, kr s0 izjavili, kaj hočejo in kaj mislijo predlagati drugim strankam vladne večine, so bili socialdemokrati. RormLa je namreč dejal, da je PSDI za «izjemne zakone* in ukrepe, »upravnega in zakonskega značaja, kakršne so stranke še včeraj odklanjale*, Vsekakor so pojasnili, da bodo strokovnjaki strank vladne večine danes pregledali sprejete sklepe in izdelali dokončne osnutke ukrepov. C AND IDA CURZI Gladovna siavka nemških anarhistov BONN — VVerner loppe. Helmuth Pobi, Wolfgang Beer in Bemd Ge-burtig, štirje obsojenci \jz skupine Baader Meinhof so v hamburškem zaporu začeli z gladovno stavko. Zahtevajo, da nemške oblasti izročijo dokumentacijo v zvezi s smrtjo Baaderja, Raspe.ia in Enslinove v steinha minskem zaporu, mednarodni preiskovalni komisiji. Četverica tudi zahteva, da jih oblasti smatrajo za vojne ujetnike ter z njdmj ravnajo po ženevskih določilih. Adolfo Salinas zahteva odstop generala Banzerja LA PAZ — Nekdanji bolivijski predsednik Adolfo Salinas je zahteval, da državni poglavar Hugo Banzer odstopi. Vlada je namreč odkrito podprla kandidaturo generala Pere-da Asbuna, predstavnika oboroženih sil. na prihodnjih volitvah, ki bodo 9. julija. Kandidaturo Asbuna je Salinas označil kot nesprejemljivo zablodo. kajti bolivijske oborožene sile niso nobena stranka, ampak le državna institucija. Julijske volitve naj bi biie po odločitvi generala Banzerja prvi korak k postopnemu uvajanju demokracije v Boliviji. Remo Orlandini izgnan iz Španije MADRID — španska vlada je !*-gnala iz države fašista Rema Orlan-dinija, vendar ni znano, kam. Pred nekaj dnevi so španske oblasti odbile italijansko zahtevo o izročitvi fašista, ki je vpleten v poskus državnega udara princa Junia Valeria Borgheseja. Kot so izjavili predstavniki španske vlade bodo iz države izgnani vsi tuji ekstremisti. ODLOČEN GLAS TRŽAŠKE OBČINE IN POKRAJINE NA SINOČNJIH IZREDNIH ZASEDANJIH Ljudska mobilizacija v obrambo demokratiboih ustaoov Svetovalci soglasno odobrili resolucijo o zatiranju kriminalnega nasilja - Pozitivna ocena takojšnjega odgovora množic na atentat na predsednika KD Mora SINOČI V DVORANI PROSVETNEGA DOMA NA OPČINAH Protestno resolucijo proti atentatu na predsednika KD Alda Mora, ki so jo v enakem besedilu obravnavali istočasno tudi v tržaškem občinskem svetu, je na sinočnji izredni seji pokrajinskega sveta predložil in obrazložil v imenu odbora predsednik Ghersi. Poudaril je, da pomeni ta dogodek Spričo izrednega, dramatičnega položaja, ki sta jo ustvarila ugrabitev predsednika KD, poslanca Alda Mora in umor petih pripadnikov sil javnega reda, tržaški pokrajinski (občinski) svet sočustvuje z veliko žalostjo družin žrtev; izraža popolno zaupanje in prepričano podporo silam javnega reda, ki s« trdo angažirane v obrambi demokratičnih ustanov; izreka pozitivno oceno zaradi hitrega odgovora in takojšnje udeležbe prebivalstva; zahteva da ustavni organi zagotovijo ob tem groznem atentatu proti državi, ki je gotovo najhujši od ustanovitve republike, najodloč-nejšo obrambo demokratičnega in republiškega reda. tragično potrditev emergenčnega stanja in da se je treba strokovno organiziranemu in učinkovitemu terorizmu postaviti v bran z mobilizacijo vseh razpoložljivih sil, z odpravo senc v državnih organih, strogim uveljavljanjem obstoje čih zakonov. Boriti se .je treba proti razširjanju negotovosti in strahu med prebivalstvom, z okrepitvijo politične in državljanske angažiranosti, da se terorizem 1-zolira in premaga. Načelniki vseh svetovalskih skupin so v svojih posegih potrdili najodločnejšo obsodbo kriminalnega izpada, solidarnost z njegovimi žrtvami in odločnost premagati nasilje. Brezigar (SSk) je omenil Morove zasluge za odpiranje sodelovanja z levico in zatrdil, da se je strategija prevrata začela že 1947. leta v Portelli delle Gi-nestre, liberalec Pampanin je dejal, da se je ob tem dogodku ljudstvo strnilo okrog uradne države, Devescovi (PSDI) je označil aten tat na Mora kot vojno akcijo. Fo-scarini (PRI) pa .je predlagal tudi izredne ukrepe za povrnitev ugleda države. Socialist Carbone je izjavil, da .je atentat sprožil vzpon ponosa v ljudstvu in poudaril, da je moč premagati terorizem z modernizacijo policije in ustvarjanjem zaupanja med njo in prebi-ralstvom, kateremu je treba tudi TAKOJŠNJE REAKCIJE NA BLAZEN IZBRUH TERORIZMA Odločne obsodbe krajevnih političnih in družbenih sil V četrtek zvečer se je sestal na izredni seji pokrajinski odbor Krščanske demokracije. Seje v palači Diana so se udeležili tudi predstavnik. ozemeljskih sekcij in drugi predstavniki stranke, med temi deželni tajnik Coloni, podpredsednik deželnega odbora Stopper, župan Spaccini in predsednik pristaniške ustanove Zanetti. Sejo je začel pokrajinski tajnik Rinaldi, ki je v daljšem govoru o-pozoril na vrsto atentatov, ki ro jih v zadnjem času prevratniške skupine zagrešile nad predstavniki stranke. Te skupine se dobro zavedajo — je naglasil Rinaldi — da se z napadi na krščansko demokracijo izpodjedajo demokratične inštitucije in svoboščine v Italiji. Zdaj so naperili svoje zločinsko delovanje na enega izmed najvidnejših pred lavnikov stranke, na človeka, ki je vedno skušal pravilno doume ti razvojne spremembe v italijanskem socialnem življenju, kar velja še posebej za obdobje zadnjih deset let, V tem dramatičnem momentu ie nujno, da se vse zdrave sile v državi strnejo in enotno nastopajo, preudarno a vendar odločno, v obrambo demokratičnih struktur. Vsi si zato moramo prizadevati — e dejal Rinaldi — da bomo v Trstu kakor v vsej Italiji vzpostavili čim večjo solidarnost vsega prebivalstva. Na seji sta spregovorila tudi župan Spaccini in deželni tajnik Co-ioni, ki sta kakor že poprej Rinaldi izrazila ostro obsodbo krvavega dogodka v Rimu, poudarila solidarnost tržaške KD z ugrabljenim predsednikom A. Morom in pozva-1 . vse člane ib volivce krščanske demokracije v skurien boi proti delovanju prevratniških sil v državi. Nasilju in terorju je nemudoma odgovorilo t":’i miljsko prebivalstvo. Na skupnem sestanku so stranke, sindikalne organizacije, tovarniški sveti in načelniki političnih skupin odobrili sklep občinskega odbora, da sc nemudoma skliče seia občinskega sveta. Prebivalstvo se ie te seje množično "deležih) in dalo še en dokaz svoje demokratične in antifašistične zavesti ter budnosti. Resolucija, ki so jo odobrili, se zaključuje s trditvijo, da demokracija in demokratične institucije zahtevajo mobilizacijo in budnost vseh državljanov ter stalne pobude, tako sedaj 1 >t v prihodnosti, ki naj bodo očiten dokaz družbene pravičnosti in obnove. V okviru protestnih in solidarnostnih manifestacij ob zadnjih tragičnih dogodkih v Rimu je bila sinoči na Proseku v priredbi rajonske kon-zulte za zahodni Kras javna manifestacija, katere se je udeležilo veli ko ljudi tako iz Križa kot s Proseka in Kontovela. Manifestacijo so podprle in se njej pridružile sekcije KD, KPI, PSI, SSk, vaške športne in prosvetne organizacije, ANPI -VZPI, Zveza žensk ter ACLI. Shod je otvoril začasni predsednik rajonske konzulte Zacchigna, ki je v svojem kratkem nagovoru obsodil teroristično dejanje, ugrabitev predsednika krščanske demokracije Alda Mora in pozval občinstvo k budnosti. Nato so še v imenu KD spregovorili dr. Bettio, tajnik proseško - kontovelske sekcije KPI Ravel Kodrič. tajnik PSI s Proseka in Kontovela Milan Čuk, predstavnik ACLI, predsednik kriške sekcije ANPI -VZPI Gigi Bogateč ter predstavnica ZŽI Vida Minucci. Govorniki so o-pozorili prisotne na nevaren trenutek, ki ga doživlja naša država in še enkrat pozvali vse k budnosti in demokratični enotnosti. Ob koncu so prisotni soglasno izglasovali protestno resolucijo. Tudi rajonska konzulta za Val mauro in Naselje sv. Sergija je na izredni seji obsodila ugrabitev predsednika KD Alda Mora in pozvala vse demokratične sile, naj branijo državo pred podobnimi terorističnimi izpadi, kajti le tako se bo v državi ohranila demokracija. Obsodbi zadnjih dogodkov se je pridružila tudi rajonska konzulta za Sv. Vid - Staro mesto, ki v svojem dokumentu zahteva čimprejšnjo izsleditev krivcev in njihovih mandatarjev. To je edini način, poudarja konzulta, da se učinkovito zoperstavimo tem, ki v zmedi za sledujejo svoje mračne cilje. Uredništvo našega dnevnika je včeraj poslalo direktorju o-srednjega glasila Krščanske demokracije v Rimu «D Popo-lo», posl. Corradu Belciju. naslednje brzojavno sporočilo: Spoštovani direktor, ugrabitev predsednika Vaše stranke posl. Alda Mora, med katero je izgubilo življenje pet članov njegovega varnostnega spremstva, je vzbudila globok in dramatičen odmev tudi med Slovenci v tfeieli Furldniji-Julijski krajini. Kot dnevnik slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki se odločno bori za utrditev demokratičnih inštitucij in demokratičnega reda v državi, Vam izražamo ob tem izredno hudem atentatu na družbeni demokratični red, ki ima svojo osnovo v odporniškem gibanju, našo antifašistično in demokratično solidarnost. Kolektiv Primorskega dnevnika Trst povrniti zaupanje v državo in njeno sposobnost razvoja in spreminjanja. Iskra (KPI) je poudaril, da .je treba ohraniti mirno kri. kot jo je pokazalo delavstvo, ki se je množično udeležilo manifestacij. Zmedenost je treba premagati s trdnejšo povezavo med množicami in državnimi organi. Demokristjan Locchi je omenil mednarodne zveze teroristov, obžaloval, da ni bila obsodba atentata povsod brezpogojna in zatrdil, da je treba napraviti nasilju konec tudi pri njegovih manj groznih izpadih, kot na primer na šolah. Zato je treba poseči tudi po izrednih sredstvih, da se izvede »demokratična represija* okviru ustavne ureditve. Pred glasovanjem, ki .je bilo soglasno, je Ghersi v zaključkih ugotovil, da ni dovolj represija, ampak da je treba tudi odpraviti razloge za socialno emarginacijo, ki ustvarjajo ugodna tla nasilju. Izrednega dela včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta so se u-deležili tudi sen. Gerbčeva, vladni komisar Marrosu, glavni državni pravdnik Zumini, predsednik sodišča Giannuzzi .komandant vojaškega prezidija, tržaški škof, sindikalni in politični predstavniki, deželni svetovalci, predstavnik sil javne varnosti in druge osebnosti. Uvodno poročilo, ki ga je podal župan Spaccini, poleg obsodbe zadnjih dogodkov in izrazov solidarnosti, izraža globoko zaskrbljenost, ker smo danes, več kot trideset let po osvobodilni borbi, še vedno priča naraščanju nasilja, ki hoče s strategijo napetosti in terorizma zadati smrten udarec republiškim institucijam in družbeni ureditvi. Sedaj je potrebna odločnost, toda to nas ne sme zavesti, da izpustimo izpred oči zakone in demokracijo, ki so podlaga našemu obstoju. V tem trenutku, je zaključil župan, morajo politične in sindikalne sile, državna oblast zagotoviti red, demokracijo, sožitje s tem, da vzpodbudijo nov smisel za dolžnost. Sledili so posegi predstavnikov strank, zastopanih v občinskem svetu. Tako je Dolhar za SSk izjavil, da ni težko povedati nekaj priložnostnih besed, težje pa je izraziti nekaj misli, ki bi res kaj pripomogle in dodal, da je od nas samih odvisno, če bomo okrepili demokratične institucije in zaupanje. Pri tem, je nadaljeval, smo zlasti Slovenci občutljivi, saj so prav manjšine tiste, ki prve občutijo na lastni koži vsak udarec, ki ga utrpi demokracija. Rossetti (KPI) je s svoje strani naglasil, da so tokrat Italija, naše mesto in delavski razred dali odločen udarec stranki strahu. Za izhod iz krize je potrebna solidarnost, e-notnost. Prav‘te m" procesom enotnosti so hoteli zadati smrtni udarec. Rinaldi (KD), potem ko se je zahvalil za izraze solidarnosti, je odločno naglasil, da danes ne gre samo za človeško tragedijo, tu gre za obstoj demokracije v Italiji. Hoteli so zaustaviti proces solidarnosti in premostitev gospodarske in družbene krize. Obsodil je vsako obliko ekstremizma tako levega kot desnega in naglasil, da mora vsakdo ohraniti lastno identiteto v pluralizmu. Za boj proti terorizmu, je še dodal, pa niso potrebni izjemni zakoni, zadostujejo ti, ki jih imamo. V GOSTEH PRI SKGZ Danes uradni obisk delegacije koroške ZSO Včeraj v popoldanskih urah je dopotovala v Trst osemčlanska delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki jo vodita predsednik dr. Franci Zwitter in dipl. ek. Feliks Wieser. Delegacija prihaja na uradni obisk k Slovenski kulturno gospodarski zvezi. Razgovori med obema osrednji-a organizacijama Slovencev v Italiji in v Avstriji, se bodo začeli danes dopoldne ob 9. uri in se po poldne nadaljevali v Gorici, kjer si bodo gostje ogledali tudi gradbišče Kulturnega doma. Delegaciji si bosta izmenjali informacija o trenutnem položaju obeh narodnostnih skupnosti in posredovali izkušnje v boju za dosego pravic, ki jima pritičejo po notranjih zakonih o-beh držav in njunih mednarodnih obvezah. Sinoči so si koroški gostje ogledali v tržaškem Kulturnem domu predstavo igre »Vrtinec* makedonskega avtorja Kole Čašula. Odprtje slikarske razstave uglednih slovenskih umetnikov Slikarki Alenko Gerlovič in Tinco Stegovec je predstavila prof. dr. Spelca Čopič, pozdravil pa v imenu Skerlavaj - Nastop moškega PD Tabor Armando in ženska zbora PD Tabor V dvorani Prosvetnega doma na Opčina' je bila sinoči otvoritev slikarske razstave priznanih slovenskih umetnic Alenke Gerlovičeve in Tince Stegovec. Toda to ni bila običajna otvoritev, kakršnih smo vajeni pii mestnih galerijah, bil je to pravi ljudski praznik, ki se je ujel v idealno sozčnčje s praznovanjem mednarodnega praznika ženo. V imenu domačega društva je razstavljavki in druge prisotne, med katerimi so bili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renlco in nekateri slovenski tržaški slikarji (Černigoj, Cesar, Zajc, Bambič), pozdravil Armando Skerlavaj, Slava Čebulec Katra pa je še posebej poudarila povezanost dogodka s praznovanjem 8, marca in obenem o-pozorila na dejstvo, da je Alenka Gerlovič partizanska umetnica, ki je veličastni a kruti čas narodnoosvobodilnega boja oplemenitila z umetniškim ustvarjanjem. Ob tem e izrazila željo, da bi se umetnica ob primerni priložnosti predstavila pri nas prav s svojimi partizanskimi stvaritvami. Po teh uvodnih besedah ->e vdahnil večeru vzdušje iskrene domačnosti moški pevski zbor PD Tabor, ki je pod vodstvom Svetka Grgiča zapel pozdrav »Zdratx>», Pirnikovo sSmrt v Brdih*, Vrabčevo tSpomin Ivana Cankarja* in Mirkovo ang por. Niccolai, 74 letna Giovanna Liebermann, 68-letni Janez Karaš, 85- letni Guido Ianni, 58-letni Giuseppe Mazzeo, 76-letna Santina Prasel vd. Zamperlo, 87-letni Mario Doerfler, 70-letna Bianca De-grandi vd. Žubalich, 81-letni Enri-co Degrassi, 86-letna Giacomina Chiades vd. Purini, 78-letni Ago-stino Franceschini, 71-letni Mario Gojtan, 33-letni Vittorio Facchinet-ti, 69-letni Edoardo Luisa, 83-letna Augusta Del la Pupa por. Bruno, 72-letni Francesco Exner, 82-letna Egizia Gennari vd. Pellegrini, 67-letni Alfio Fičhera, 49-letni Luigi Bracci, 64 letni Emesto Siriarii, 82 letoi-,^femburipo,,,JUetni Mario Fiegl, 91-letna Assunta Cec-chini por. Ligi, 80-letni Giovanni Fragiacomo, 76-letna Lucia Gher-baz vd. Lenaz, 66-letni Accorsio Viezzoli, 77-letni Domenico Mastro-mauro, 71-letni Umberto Greatti, 86- letna Valeria Ostrouska vd. Puri, 81-letna Elena Zanon vd. Zan-can, 75-letna Amalija Rafaelich, 69-letni Luigi Giani, 81-letna Giacomina Righi vd. Callierotti, 68-letni Bruno Bacchiega, 78-letni Umberto Martini, 71-letni Gioacchino De Val. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Ul. L. Stock, Trg Valmaura 11 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 d0 20.30) Trg Goldoni 8 in Ul. Belpoggio 4 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. Gledališča ROSSETTI „ Danes, 18. marca, ob 16. in »Un angelo caiibro 9» v izvedbi sarme Schiaffino, Mema RemijPJ?’ Arnolda Foaja, Lie Zoppelli in C*n® De Carolis. Abonenti 20 odst. P°P~ sta. Rezervacije pri osrednji blagaJ Pasaža Protti 2. Jutri zadnja Pre , stava. AVDITORIJ Danes ob 16. in 20.30 v aboniW (odrezek št. 5) Goldonijeve «Lj«y si.mne žene*. Rezervacije pri osreo blagajni Pasaža Protti. Za fiksne a bonente: V. sobota. VERDI Danes ob 18. uri (red S) ^ . ponovitev Menottijeve opere »L«1 mo selvaggio*. Vstopnice so na ra, polago pri gledališki blagajni 31948). AMATERSKI ODER Prosek - Kontovel V nedeljo, 19. marca, ob 18. «** v Prosvetnem domu na Prosek11 JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI Veseloigra v dveh dejanjih Režija: Stane Raztrese« Kino Ariston 16.30—21.30 «11 gabbiano*. žija Marco Bellocchio. Igrajo J j, ra Betti, Giulio Brogi in Pa* Villoresi. , Mignon 16.00 »Lultimo sapore “ 1'aria*. Carlo Lupo, Vittoria ” leazzi. Barvni film. * Nazionale 16.00 »Le avventure Braccio di ferro*. Barvna risa11®*! Grattaciello 15.00. 17.20, 19.40 in »Incontri ravvicinati del terzo tiP0’] Richard Dreyfuss, Teri Garr. B*1* ni film. Excelsior 16.00 «Tomboy i misteri sesso*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. Penice 16.00 «Quel corpo di don«a' Andy Robinson, Keenan Wynn, Aj Rocco, Judith Brown. Prepove«11 mladini pod 18. letom. i Eden 16.30, 18.10, 20.15, 22.15 maledetto treno blindato. (Un P gno di uomini decisi a morire eroi)». Barvni film. Ritz 16.00-22.15 «Pericolo negli rvfli bissi*. Režija Bruno Vailati. B«1 film. . Cristallo 15.30 »McArthur il gen«r® ribelle*. Gregory Pečk. jj Aurora 16.15, 18.10, 20.00 in 22’, «Doppio delitto*. Marcello M«sf( ianni, Agostina Belli. Barvni J«1? Capitol 16.30 «Casotto». Mariani!® Melato, Ugo Tognazzi, M. Plac|L Prepovedan mladini pod 14. 1«^ Moderno 16.30 »La soldatessa ali« V sita militare*. Renzo Montaž«®!* Edvvige Fenech. Prepovedan ml««1 pod 14. letom. Barvni film. . , Impero 16.30 «La bandera - Marci« muori*. Terence Hill. Barvni Ideale 16.00 «11 terribile ispetWre’' Paolo Villaggio. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Panico ,e»« stadios. Charlton Heston. Prepovej mladini pod 14. letom. Barvni Astra 16.00 »Agente 007, la spia c mi amava*. Roger Moore. ,.\ Volta (Milje) 16.00 «La conquista « West». John Wayne. Barvni I' V počastitev spomina dragega ta Antona Martelanca darujejo stre Milica Vratovič, Ksenija in ra Martelanc 30.000 lir za Dij«5 matico. Tovarišema Borisu in Sandri ' njevec ln sorodnikom Izreka se*lCli. PCI - KPI občine Dolina globoko žalje ob izgubi drage matere. Naznanjamo žalostno vest, da nas je dne 17. marca z« vedno zapustila naša draga mama, nona in tašča IVANKA DARIS vd. VIŠNJEVEC Pogreb drage pokojnice bo danes, 18. marca, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesku. Žalujoči: sin Boris, hčere Sandrai Danica in Marija, zeta Ivan in Drago, vnuka Igor bi Darjo, vnukinji Ana-roža in Ksenija ter drugo sorodstvo Gročana, Dolina, 18. marca 1978 Zapustila nas je MARIJA JURCA vd. MILIČ Pogreb bo danes, 18. marca, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev. Žalujoče sorodstvo Nabrežina, Rim, 18. marca 1978 URNIK: 15 - 20 (sobota in nedelja 10 - 20) VSTOPNINA: 1.000 LIR (ZNI2ANA 700) TRG DE GASPERI 1 — Tel. (040) 733201 župnik Franc Šibenik javlja žalostno vest, da nas je ^ 15. t.m. za vedno zapustila AMALIJA RAFAELICH Pogreb bo danes, 18. marca, ob 15.30 iz župnijske cerkve 1,8 Proseku. Prosek, 18. marca 1978 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3) Medrazredni svet osnovne šole ‘Karel Siroku, Ul. Uonadoni 28, vabi na slovesnost ob poimenovanju iole Id bo jutri, 19. marca ob 16. uri SPD IGO GRUDEN - Nabrežina Priredi jutri, 19. marca, v društveni dvorani slovenski kulturni dan v počastitev Prešernovega in Župančičevega praznika Začetek ob 16. uri Vljudno vabljeni LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel "6-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: 225-114; Božje polje Zgonik: tel. "5-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se tajan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ....I Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA Razprava o novih določilih za obnovo potresnega območja Ustrezni zakonski osnutek predvideva vrslo po. pravkov in dopolnjuje deželni zakon štev. 30 V deželnem svetu se .je včeraj nadaljevala razprava o zakonskem osnutku štev. 375, ki predvideva vrsto sprememb in dopolnjuje de želni zakon štev. 30 z dne 20. junija 1077. V tem zakonu je v slav nem govor o Dopravilih poslopij, ki jih je prizadel potres leta 1976. Že v trenutku, ko je deželni svet sprejel ta zal^jn, je predvideval, da bo treba zakon spotoma izpopolnjevati. sa j ni bilo mogoče predvideti vseh primerov, za katere bo potrebna pomoč deželne ustanove. Vrh tega je treba poudariti, da so v obdobju od potresa leta 19711 pa do današnjih dni, pristojni or gani odobrili kar štiri zakone, ki se nekako križajo in dopolnjujejo med seboj. Najprej je deželni svet sprejel zakon štev. 17 (leta 1976), ki je govoril le o posegih v izred- iiiikmiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiimiiiiilitiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiHiiiiHiiiiiiiiimiiiHiim Z DEKRETOM TRŽAŠKEGA PREFEKTA Navodila in spremembe o prometu tovornjakov v prazničnih dneh Kdor se jih ne bo držal, bo kaznovan po predpisih, ki jih predvideva zakon Tržaški prefekt je dne 4. marca j tudi v prepovedanih dneh, morajo '978 izdal dekret, s katerim se spre-1 predložiti ustrezno prošnjo na tisto tainjajo nekatera določila v zvezi s j prefekturo, kjer se bo pričelo nji-pfometom težkih vozil ob nedeljah 1 hov a vožnja. V prošnji morajo nave-jj1 prazniki^. Z novim dekretom bo- ■ sti vse nujn.' vzroke, zaradi katerih 'ta v letošnjem letu lahko vozili to- i so zaprosili za dovoljenje in pa tovornjaki, ki prevažajo nad 50 sto-; čen potek poti. Prošnje bodo morali tav, v teh prazničnih dneh: v to feta 25. aprila, in v nedeljo, 24. de-c®mbra. še vedno pa velja prepoved za frevoze s tovornjaki (od 9. do 20. jFe in od 8. do 22. ure, ko je v veljavi legalna ura) ob vseh nedeljah ta v naslednjih dneh: v ponedeljek. ”• marca, v petek, 15. avgusta, v ®redo, 1. novembra, v ponedeljek, “5- decembra in v torek, 26. decem bra. Vozila tiska, RAI TV, podjetja b^AM, državnega podjetja za telefonske usluge, pošte in vojaška vo-z'la, niso dolžna, da se držijo teh določil. Vsi interesenti, ki hočejo na pot Danes praznuje v Mariboru 90. rojstni dan naša dobra mama HARIJ A KAPUN Hčerke Nada, Karla in Lidija ji prisrčno čestitajo želeč ji obilo zdravja. Voščilom se pridružujejo Vnuki, pravnuki, sorodniki in prijatelji. Danes praznuje v Mariboru Marija Kapun 90. rojstni dan. Iskreno ji čestitajo sorodniki s Proseka. predložiti v ustreznem roku, ker jih v nasprotnem primeru ne bo mogla prefektura upoštevati. Kdor se ne bo držal teh navodil, bo kaznovan po zakonu. Mali oglasi nem stanju: za tem je dežela odobrila zakon štev. 30 (leta 1977) ki je podrobneje govoril o popravilih poškodovanih poslopij, nato je vlada odobrila zakon štev. 546, ki predvideva vrsto posegov za ob novo Furlanije, končno pa je deželni svet odobril še zakon štev. 63, ki skuša nekako povezati že obstoječe zakone za rešitev vprašanj potresnega območja. Zatorej ni čudno, da so se obnovitvena dela na potresnem območju zavlekla, kar je bilo tudi v glavnem poudarjeno v včerajšnji razpravi o zakonskem osnutku. Govorili so svetovalci Puppini (MF). P. S. Bertoli (PRI), Lonza (PSDI), Volpe (PSI). Comuzzi (KPT), Ri-bezr.i (KD), poročevalec Specogna (KD) in odbornik Rigutto. Svetovalka Puppini jeva je poudarila, da navadni človek le težko tolmači zakon štev. 30, tako da skoraj ne zna na koga bi se obrnil pri predstavitvi ustreznih prošeni za popravila. Dotaknila se je še številnih problemov, ki še vedno tarejo prizadete prebivalce Furlanije. Podobnih misli sta bila tudi svetovalca Volpe (PSI) in Comuzzi (KPI), ki sta se podrobneje zau stavila pri posameznih problemih. Oba sta tudi obžalovala dejstvo, da je deželni odbor predstavil kar 25 popravkov, potem ko je pristojna komisija na drobno proučila in izdelala zakonski osnutek, tako da jih ne bo mogel deželni svet temeljiteje proučiti. Deželna skupščina se bo ponovno sestala v torek. S posegom predsednika deželnega odbora Co-mellija in proučitvijo predloženih amandmajev, se bo nadaljevala razprava o zakonskem osnutku štev. 375. CARLI VIKGlLIO siioroCa vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih av tomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 68 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 simca 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Bri gata Casale št. 7, tel. 826084. PRODAM 4.000 kg jedilnega in 3.000 kg semenskega krompirja «igor». Cena 1.80 din. Križaj Jože, — Reteče 16 -<*- 64220 Škofja Leka. NOVE PRIKOLICE flipper Mod, 13§TC 2.570.000,. k ' Mod. 145fC 2.970,000 'L - Kompletne s trlvdlontmm hladilnikom, plinsko pečjo, dvojnimi' odpiroločlmi se okni, sj zavesami zci zatemnitev, s predprostoriern, priklopnikom CAMILETTI — Ul. Stcinga 48 — Verona — Stand Flipper - Zenit. NAUTICAMP 78 TRST (11./19.-3.-78) Ob praznovanju dneva žena izlel v RavasiMo Združenje «Union» prireja jutri ob priliki praznovanja mednarodnega dneva žena izlet v Ravascletto. V tem kraju bo namreč ob 14.30 veliko ljudsko srečanje, na katerem bodo sodelovala predstavništva Zveze italijanskih žen ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V kulturnem sporedu pa bosta med drugimi nastopila tudi vokalni ansambel iz Trsta «1 giorni cantatb in mladinska godba na pihala od Korošcev. ..... Ta pobuda je tudi pristop k celotnemu mednarodnemu gibanju delavcev, ki ^o borijo za svoje pravice. Razna obvestila Smučarski klub Devin priredi v nedeljo, 19. t.m., v Ovčji vasi klubsko tekmovanje v slalomu in tekih. Tekmovanja se lahko udeležijo člani, tečajniki in prijatelji. Vpisovanje vsak dan v večernih urah pri Lucijanu Sosiču tel. 20-85-51 in pri Janku Grudnu tel. 22 91-09. ^"llliiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiilllflllllllHtllHMIIIIIIiiMiiiiiiiiitllflllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllltlllltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllltlllllllllllltlinilU BENEŠKI DNEVNIK BESEDE ZUPANA DE SIMONEJA NA DEMOKRATIČNEM ZBOROVANJU Prevratniške sile so udarile v trenutku kn smo našli spnrazum, da bi šli naprej Na zborovanju so spregovorili najvidnejši predstavniki političnih strank, sindikatov, partizanskih in slovenskih organizacij S KONGRESA IZSELJENCEV IZ NASE DEŽELE V BASLU Za obnovo porušene Furlanije potrebno obmejno sodelovanje Poudarjen pomen osimskega sporazuma - To zimo kongres Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije . V Baslu se je zaključil kongres rtseljencev iz Furlanije - Julijske jritjine, ki se ga je udeležilo preko s cisto delavcev - emigrantov iz raz-lienih evropskih dežel. Srečanje emi-®p8iitov se je začelo z uvodnimi po-■,tajili treh deželnih poslancev, Spevne, Magrinija in Ermana, ki so Jta kongresu predstavljali tri števno najmočnejše stranke v naši ?e*eli. Svetovalci so podrobno orisa-j* doseči a j sprejeto in deloma že u-®sničen<) zakonodajo glede obnove "besnega področja ter odgovarjali |!a številna konkretna vprašanja e-taigrantov. Naj navedemo, da je /tabelni svetovalec Specogna pozdra-; večjo skupino beneških izseljen-Jb, v slovenščini ter poudaril po-/tarnbno vlogo, ki jo med delavci na j Fm na splošno, posebej pa med /taeljenci iz Beneške Slovenije čigavi ja Zveza slovenskih izseljencev. v ^ drugem delu kongres., so naj-uč pozornost, namenili vprašanjem, 1 so povezana z vračanjem emi-jl Sntov v lon.ače kraje ter njihov Ttarinos za čimprejšnjo odpravo po-®dic potresa. Veliko pozornosti so ^Plenili tudi razpravi načrtih za P°spodarsk in družbeni razvoj Fur-tahje in Beneške Slovenija- V di .'Ustji, ki je sledila, so sodelovati .tali nekateri predstavniki društev )*SeljenceV iz Beneške Slovenije. Pouk Pia Cenciga in Danila Chiaciga, * sta govorila v imenu beneških iz-Jpliencev v Švici, sta se oglasila tu 1 Alfredo Cicigoi in Valentino No-.Pc°. ki sta zaposlena v Belgiji. No-^c° j: v svojem posegu dejal, da j6 obnova po potresu prizadetih kra-v<;'v ne sme ustaviti pri tem, da se ?Postavi prejšnje stanje, ampak, 3 se začne uvajati resen načrt za L?sPodarski in družbeni razvoj pre- Valstva, izkoriščajoč pri tem u- godnosti, Ki jih odpira jugoslovansko - italijanski dogovor v Osimu. Poleg dokončno rešenega mejnega vprašanja, je poudaril Noacco, odpira sporazum v Osimu novo obdobje Za gospodarsko sodelovanje. To pa zadeva predvsem področja vzdolž meje. Noacco je svoj poseg zaključil s pozivom političnim predstavnikom, naj v čimvečji meri skušajo vključiti predloge, ki so jih postavili izseljenci iz Furlanije - Julijske krajine v načrtu družbene in gospodarske obnove dežele. Alfredo Cicigoi je podrobno orisal problem upadanja zaposlitvene ravni v evropskih državah ter opozoril na pojavljanje rasistične mržnje do emigrantov tudi v deželah, ki so sicer znane kot zelo gostoljubne. V tej zvezi je za ših predstavnikov, ki so uskladili svoje posege, da niso iz njih samo izhajala pričevanja temveč konkretne zamisli in predlogi. »Z našim delom so furlanski izseljenci razumeli, da se bo vsa Furlanija okoristila z osimskim sporazumom po posredovanju naše manjšine.* Predsednik Zveze Luciane Fale-tig pa je sprejel predlog, da bodo v aprilu pripravili konferenco vodil nlh kadrov, ki bo proučila reorganizacijo Zveze. Obenem bodo pripravili tudi študijski seminar. Delegati so poudarili potrebo po smotrni sti, razširitvi in vzponu Zveze ter so predlagali, da se pripravi slavnostno praznovanje 10 letnice Zveze. V kulturnem programu, bi mora. nastopiti kak pevski zbor iz hteval, da deželne oblasti sprejme-j Beneške Slovenije, predvsem pa Be- jo vrsto ukrepov, ki naj bi zagotovili nemoteno vračanje emigrantov, ki bi radi sodelovali pri ..onovi dežele. V zaključnem posegu je deželni svetovalec Specogna poudaril, da si razvoja obmejnih področij ni mogoče zamisliti brez sodelovanja na meddržavni ravni. Tako stališče zagovarja tudi Zveza društev beneških izseljencev. Tako stališče vidnega predstavnika KD odpira zdaj nove možnosti za začetek konkret nega dogovarjanja med predstavniki kulturnega in političnega življenja Beneških Slovencev ter družbenopolitičnimi organizacijami na Tol minskem. Na zaključku kongresa v .Baslu med predstavniki Zveze slovenskih emigrantov i’ Belgije, Francije, Švice in Nemčije so opravili prvi obračun srečanja. Tajnik Zveze Ferruccio Clavora je pred zaključno razpravo poudaril vsebinski in količinski doprinos na- noško gledališče, k| se je že uvelja vilo med našimi zdomci. Med drugim so predlagali, da bo tretji kongres Zveze v Beneški Sloveniji v o udobju med božičem in novim letom. Demokratično prebivalstvo Gorice, Italijan,: in Slovenci, ter številne delegacije industrijskih obratov iz vse pokrajine, zlasti iz Tržiča, so včeraj popoldne s sprevodom po glavnih mestnih ulicah ter zborovanjem v telovadnici-UGG izrazili svojo ostro obsodbo terori-stičneg; dejanja v Rimu, v katerem so ugrabili predsednika KD Alda Mor. in ubili pet njegovih spremljevalcev. Zborovanja se je u-deležilo 13 županov, vsi pokrajinski voditelj’ demokratičnih strank, sindikatov, borčevskih ter slovenskih organizacij. Najprej je spregovoril župan Pasquale De Simone, k. je dejal, da so prav v času, ko je bila sprejeta nova formula, ki izraža dobro voljo po reševanju odprtih vprašanj, udarili po človeku, ki je največ prispeval, da bi našli sporazum, ki nam bi pomagal iz krize. Pokrajinski tajnik KD Bruno Lon-go pa 'e dejal, da je atentat zadnje dejanje terorizma, dejanje, ki odraža politične in človeške aspekte. Z udarom po Aldo Moru se jo skušalo udariti po vseh tistih načelih demokracije, svobode ter zakoreninjenega prepričanja v politični in družbeni pluralizem, ki jih je predsednik KD vedno dosledno zagovarjal. Longo se je zahvalil za izraze solidarnosti, ki so jih izkazale stranke, sindikati in občani ter zahteval ostre ukrepe, med drugim tudi sodobno oborožitev policije, da se terorizem zatre. Svoj govor je sklenil z Morovimi besedami: »Ta dežela se ne bo rešila, če se v I-taliji ne bo uveljavil nov smisel dolžnosti.* V slovenščini in potem v italijanščini je nato spregovoril Damjan Paulin. Ugrabitev Alda Mora predstavlja udare po državi in demokraciji — je dejal. Sedanji trenutek ne dopušča preplaha, ampak narekuje enotno zavzetost za obrambo svobode. Potrebno je odstraniti socialne negotovosti, ki porajajo terorizem. V hitro izglasovani zaupnici vladi v zbornici in senatu je mogoče videti napor države, da se postavi po robu tistim, ki ji strežejo po življenju. Kot Slovenci smo še po* j občutljivi za sedanji položaj, saj s: j bili pod fašizmom prva žrtev. Tako kot smo bili enotni v boju proti fašizmu, tako smo tudi danes enotni v obrambi pred nevarnostmi prevrata, je dejal Paulin. Na koncu je pripomnil, da smo Slovenci bolj izpostavljeni pritiskom, 1 er nismo zaščiteni; zaradi tega je potrebno izglasovati zakon o globalni zaščiti, ‘kfi bo predstavljal koral: naprej v uresničevanju u-stave. Senator KPI Silvano Bacicchi je sporočil polno solidarnost stranke, da bi se Aldo Moro, ugledni voditelj KD, vmil in prevzel svoje mesto v stranki in državi. Opozoril je na poskus, da se v državi ustvari položaj, ki ga ne bi bilo mogoče več nadzorovati in ki bi ga prevratniške sile izkoristile za uresničitev svojih ciljev. Na zborovanju sta spregovorila še predsednik VZPI - ANPI Fantini in predstavnik sindikalne federacije Padovan. Ogorčenje zaradi ugrabitve Alda Mora in umora petih članov njegovega spremstva se je razširilo tudi na italijanske in slovenske študentske kroge. Dijaki italijanske realne gimnazije v Tržiču so včeraj dopoldne zborovali na šolskem dvorišču, kjer so ostro obsodili atentat na dr žavo. Zborovanja niso mogli prirediti v šolskih prostorih, ker je nekdo telefoniral na šolo, da so vanjo podtaknili bombo. Tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol so enotno nastopili, na strani vsega demokratičnega prebivalstva, proti teroristični akciji. Dijaki trgovske šole so eno uro stavkali v četrtek, dijaki učiteljišča in liceja pa so včeraj priredili z.boro-' vanji na šoli, kjer so opozorili na hudo uro, kj preti italijanski demokraciji. Na slovenskem učiteljišču so sprejeli resolucijo naslednje vsebine, ki so jo izročili ravnatelju in jo poslali tisku: »Dijaki učiteljišča, zbrani na izrednem zborovanju dne 17. marca, ostro obsojamo podel napad na predsednika krščanske demokracije in na njegove spremljevalce. V znak našega ogorčenega protesta smo sklenili, da se udeležimo dijaške manifestacije. Sodimo, da te z napadom na predsednika KD čutimo vsi prizadeti in zato se nam zdi prav, da -e v tem trenutku vsi zberemo in dokažemo našo voljo, da se v državi ustvari demokratični red.* Zborovanja so bila po raznih šolah. Enotni odbor za obrambo demo- Vedno m zanimanja za tečaj slovenskega jezika in kulture v Čedadu V četrtek, 16. marca, se je začel v Čedadu četrti tečaj slovenskega jezika in kulture, katerega prireja kulturno društvo «Ivan Trinko*. Tečaj, ki ga vodi prof. Irma Kuščer, je na sedežu društva. Treba je pod črtati zelo zanimivo dejstvo, da ni-"0 samo beneški Slovenci zainteresirani za poučevanje slovenščine, ampak tudi Furlani, ki želijo vedno bolj spoznati jezik in kulturo svojih bližnjih. Italijanski program koprskega radia prikazuje v seriji oddaj vidnejše ustanove slovenske narodnostne skupnosti. Jutri bo v oddaji Dogodki in odmevi, ki je na sporedu ob 11. uri, urednik Ennio Opassj o-bravnaval problematik, slovenskih šol v goriški pokrajini. O tem bo v intervjuju govoril ravnatelj goriškega liceja »Primož Trubar*, prof. Milko Re-ner. Podal bo zgodovinski pregled slovenske šole na Goriškem in priliv dijakov v te šole, priliv, ki je v zadnjih letih zabeležil določen vzpon. Dotaknil se bo tudi nekaterih od prtih vprašanj slovenskih šol v tej pokrajini in v tem okviru posebno poudaril vprašanje slovenskega šolskega okraja. kratičnega reda v Gorici, v katerem so vse demokratične stranke, sindikati, borčevske organizacije, SKGZ in SSO je v italijanščini in tudi v slovenščini, naslovil javni poziv na občane, da se udeležijo včerajšnjega ' protestnega zborovanja. Tudi pokrajinski šolski svet v Go ricj je sprejel resolucijo, ki so jo poslali ravnateljem vseh šol. V njej opozarja na hudo krizo, ki jo preživlja italijanska demokracija. V resoluciji ugotavljajo, da skuša a-tentat na državo razbiti solidarnost med strankami ustavnega loka, ter pozivajo učno osebje, dijake in starše, naj Se aktivno udeležujejo akcij proti nasilju in proti prevratni:’.vu. GLASBENA MATICA SPZ - ZSKP V dvorani Avditorija v Ulici Roma v Gorici bo v ponedeljek, 20. marca, ob 20.30 peti abonmajski KONCERT ki ga bo izvajal Komorni orkester Akademije za glasbo v Ljubljani. Dirigent prof. Uroš Prevoršek SEJA OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH Obsodba najhujšega atentata na svobodno, demokratično Italijo Soglasna obsodba ugrabitve Mora ter umora njegovega spremstva - Odobrena listina o pobratenju s Škofjo Loko Na redni seji občinskega sveta v četrtek zvečer v Sovodnjah so najbolj odločno obsodili napad reakcionarnih sil na demokratično i-talijansko republiko. Prvi je spregovoril župan Jožef češčut, ki je dejal, da ugrabitev predsednika krščanske demokracije Alda Mora ter umor petih njegovih spremljevalcev pomeni najhujše dejanje proti našemu demokratičnemu redu. Izrekel je prepričanje, da bo demokratična republika sposobna ustrezno odgovoriti na ta napad ter Mora osvoboditi. Izrekel je sožalje družinam umorjenih pripadnikov karabinjerjev in javne varnosti ter pozval svetovalce k enominutnemu molku. Odbornik prof. Venceslav Devetak pa je prebral resolucijo, ki jo je svet soglasno odobril. Občinski svet najprej izreka solidarnost z žrtvami, potem pa ugotavlja, da pred- aiiiiiiiiliiiiiiiiiiinuiHiiiiniinHiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiHiitiiiiitiiMttmHtiiitittiiiiiiMiiiiiniiiiiifiiiiiniHiiiitiiitiiiniiiiiiiiiiiitiiimiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiit MALARIJA - BOLEZEN, NA KATERO SMO ŽE SKORAJ POZABILI Ludvik Peric je nevarno bolezen premagal z domačim napitkom Malarije se je nalezel v Somaliji - Kljub zdravljenju v bolnišnici so se napadi vročine ponavljali tudi še po dveh lelih - Bolezen je dokončno pregnal šele napitek iz orehovega luba Malarija, bolezen, ki je bila u-sodna mnogim mladim fantom, zlasti Primorcem, ki so se proti svoji volji znašli v italijanski vojski, najprej v Afriki, nato v posebnih bataljonih na Sardiniji in drugod. V zadnjih desetletjih smo na to hudo bolezen pozabili, v prepričanju, da je bila dokončno premagana. Sodba pa je bila nekoliko prenagljena, saj so nove primere zabeležili pred kratkim. Gre za skupino turistov, ki so nevarno bolezen staknili v Afriki, zdaj pa so podvrženi intenzivnemu zdravljenju. Od tistih časov pred in v drugi svetovni vojni je medicina napravila velik korak naprej. Ki nina skorajda ne uporabljajo več pri zdravljenju za malarijo obolelih oseb, ampak so istega nadomestili z veliko bolj uspešnimi sodobnimi preparati. Zoper malarijo pa so uspešna tudi nekatera domača . zdravila. Pravzaprav eno ..sama. V to je prepričan danes 67-letni Ludvik Peric, ki je za materijo obolel pred kakimi štiride seti mi leti v Afriki, v tistih krajih, kjer te dni spet poje orožje. Ob nedavnih primerih ponovnega pojava te bolezni v Italiji, se je odločil .da nam zaupa skrivnost. V Afriko se je napotil s trebuhom za kruhom. Doma iz Brestovice na Krasu se je kot priučeni kamnosek zaposlil pri podjetju, ki je po nalogu pionirskih enot gradilo ceste in mostove na območju Ogadena. Diredavva, Džidžiga, Džibuti. Po devetih mesecih garanja se je odločil za vrnitev domov. vendar je tako odločitev pospešite tudi huda bolezen — ma larija, ki se .je je nalezel avgusta ali septembra leta 1937, kakih 80 km od Džibutija. «Bilo je zelo vroče in sem se zato odločil, da bom spal bos*, nam je pripovedoval pred dnevi, ko smo ga obiskali na njegovem domu na Peči. »Sicer pa smo po navadi spali oblečeni in obuti, prav zaradi komarjev in drugega mrčesa. Zbudil sem se z močno oteklo nogo. pojavila se je vročina, ki nekaj dni sploh ni popustila. Ko sem se čez tri ali štiri dni vkrcal na ladjo »Stella dTtalia* v Džibutiju, so me takoj namestili v bolniško sobo Po zadržanju zdravstvenega osebja na ladji sem razumel, da je le malo upanja, da bom še videl Neapelj, kjer bi se moral izkrcati*. Potovanje se je vleklo dolgih dvanajst dni in dvanajst noči. V vsem tem času pa je Peric pojedel en sam obrok hrane. Bilo je to prvi dan, ko se .je komaj vkrcal. h. Neaplja domov se je Peric pripeljal z vlakom. Namesto prejšnjega korenjaka je na domači prag, takrat je družina stanovala v Gabrjah, stopil živ okostnjak. Mrzlica in ker skoraj dva tedna ni zaužil hrane je Periču izmozgala dobrih 40 kg telesne teže Malarije ni odpravilo skoraj mesec dni trajajoče zdravljenje v goriški bolnišnici. Pomagale niso niti injekcije, ki mu jih je še nekaj mesecev zatem redno predpisoval znani goriški zdravnik Beviglia. Obdobjem relativno dobrega zdrav stvenega stanja so sledili hudi napadi. »Bili so težki časi. Dela nikjer in .je bilo treba zato poprijeti za vsako priložnost. Lotil sem se kro šnjarjenja. S kolesom sem se odpeljal v Gorico, nakupil večjo ko ličino sadja in to potem prodajal po vašeh. Septembra ali oktobra 1939 sem se, kakor običajno, od peljal na trg. kupil zaboj grozdja ter jo mahnil oroti Zdravščinam. Foljanu in Ronkam. Že v Zdrav ščinah me je začelo močno tresti, tako da sem komaj še stal na nogah. V Foljanu so se mi tresle roke, ko sem pripeljal v Ron-ke pa se mi je zdelo, da ne bom nikoli več videl družine.* V Ronkah je neki ženski da! ce! zaboj grozdja in se z veliki, muko komajda privlekel domov. Vso pol je namreč prehodil, kajti ni se mogel peljati s kolesom V poste 1 ji je ostal tri mesece, poskusil vsa mogoča zdravite, umetna in domača, mrzlica pa ga je venomer tresla. Ko je napad nekoliko popustil je spet iskal zaposlitev, kar je bilo takrat zelo težko dosegljivo-Pa je le našel mesto v tovarni SAFOG. Nekega dne pa je po čudnem naključju izvedel tudi za domače zdravilo, ki mu .jo pomagalo. kot sam trdi, do popolne ozdravitve. Narezal si je orehovega hiba. ga zdrobil na majhne koščke ter ga pekel na korcu. Pepel je nato kuhal dokler se tekočina ni zgostila, dodal za pol kozarca olja ter vse skupaj popil. »Od takrat dalje, se mrzlica ni SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE vabita jutri, v nedeljo, 19. marca, ob 16. url v Mestno gledališče v KR MIN, kjer bo revija pev-skih zborov PRIMORSKA POJE Nastopajo zbori iz Idrije, štmav-ra, Gornjega Posočja, Dolenje Trebuše, števerjana, Bilj, Nove Gorice, Reke, Kobarida, Doline in Bazovice. več ponovila, niti kasneje ne v partizanih.* Recept je kasneje posredoval tudi neki drugi osebi, ki je nrav tako bolehala za malarijo in ki jo je tudi uspešno prebolela. Šolski sindikati protestirajo Šolski sindikati CGIL, CISL in UIL j občanov so ostro protestirali proti vandalizmu. ki so ga neznanci napravili prejšnjo noč poslopju realne gimnazije v Tržiču. To je provokacija, menijo sindikati, v trenutku ko demokrati Tržiča skušajo izolirati novopečene škvadriste. stavlja dejanje najhujši atentat na svobodno demokratično Italijo, porojeno v odporniškem gibanju. 'Občinski svet nadalje ugotavlja, da so takšna kriminalna dejanja škodljiva boju italijanskega delavskega razreda. Še posebno občutljivi za takšna dejanja smo Slovenci, nadaljuje resolucija, kj smo bili žrtev fašizma, zato se bomo z vsemu silami borili proti vsakršni obliki terorizma. Resolucija se zaključuje s pozivom na oblasti, da se v okviru ustavnih določil onesposobijo teroristi. ' Občinski svet je nato prešel k rednemu delu, kar je najboljši odgovor tistim, kj s terorističnimi dejanji skušajo zaustaviti življenje demokratičnih ustanov, temelj naše svobodne ureditve. Svetovalci so soglasno odobrili listino o pobratenju, sestavljeno v dveh jezikih, s katero se Sovotinje odločajo za pobratenje z občino Škofja Loka. Prvi del pobratenja bo danes v Škofji Loki, drugi del pa 18. junija v Sovodnjah. Kot pripravo na veliko športno prireditev, ki jo bo pripravilo društvo »Vipava* na Peči, so' izvolili komisijo, v kateri sta občinska svetovalca Salamon Tomšič in Angel Petejan ter predsedniki vseh v občini delujočih športnih organizacij, in sicer Ivan Petejan, Zlatko Vižintin, Jordan Ožbot, Jožko Petejan in Dominik Kovic. Občinski svet je nato sklenil začeti razlastitveni postopek proti 1* vknjiženim lastnikom zemlje na lokaciji, kjer bodo speljali novo občinsko pot. Na dnevnem redu je bila sestava sprememb splošnega urbanističnega načrta, vendar so jo preložili, da bi se še pogrej pogovorili z arhitektko Codelio. ki je ta načrt sestavila. Po zaključku seje so se svetovalci pogovorili o današnjem odhodu na pobratenje v Škofjo Loko. Svečanega dogodka se bodo udeležili občinski svetovalci na čelu z županom češčutom in tajnikom dr. Dragom Tinto. Poleg občinskega sveta se bodo pobratenja udeležili tudi predstavniki društev in preko 100 Razna obvestila Dijaki slovenskega učiteljišča priredijo danes ob 20. uri v Prosvetni dvorani (Zlati pajek) ples. Dijaki vabljeni. Izleti SPD obvešča, da bo odhod avtobusa na Nevejsko sedio jutri ob 7.30 s Koma v Gorici in ob 7.30 iz Štan-dreža. Mali oglasi PitUDAJAMO mali tovornjak ford transit, letnik 1976. Telefonirajte na štev. 0481 -5517. iiiiiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiviiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmii NA CESTI V BLIŽINI RONK DVA PIJANA MLADENIČA PRETEPLA BOLNIČARJA Ker sta ležala poleg prevrnjenega motorčka, jima je hotel nuditi pomoč Bolničar Giuseppe Sclaunich iz Štarancana se verjetno ne bo več oziral za ljudmi, ki se zde ranjeni na cesti. Ko se je vozil z svojim avtom iz Tržiča v Ronke v četrtek proti večeru je sredi ceste zagledal prevrnjen motorček in poleg njega dva mladeniča, ki sta ležala na tleh. Takoj je ustavil avto, izstopil in se približal mladeničema, v želji, da bi jim nudil pomoč. Ko se je približal pa sta mladeniča vstala, pahnila sta ga na tla in ga pretepla s pestmi in obrcala. Ostal je na tleh, šele kasneje so ga prepeljali v trži-ško bolnišnico. Ima zelo hude poškodbe, v bolnišnici bo ostal, tokrat bo bolnik in ne kot bolničar, najmanj mesec dni. Policistom je povedal, da sta bila mladeniča precej opita. Policija išče mlada prenapete ža. Za čimprejšnjo reformo policijske službe v demokratičnem duhu Vsedržavno vodstvo policijskega sindikata, ki je pridružen k osrednji federaciji CGIL CISL - UIL, je skupno s tajništvom slednje proučilo načelni sporazum o preosnovi policijske službe, do katerega je prišlo med predsednikom ministrskega sveta in političnimi strankami programske oziroma parlamentarne večine. Ob tej priliki je bilo izraženo zadovoljstvo spričo sklepa o demilitarizaciji policijskega aparata (to je o njegovi Učitvi od vojaških sil), na katero je bilo treba čakati kar devet let. Vodstvo sindikata je vzelo na znanje voljo pristojnih oblasti po koreniti reorganizaciji policijske službe, ki je potrebna za učinkovitejše zatiranje navadnega in političnega zločinstva, z druge strani pa naglasilo, da je v tem sklopu nujna popolna vključitev policistov v družbeno resničnost. Nikakor pa se policijski sindikat ne strinja z uradnimi izjavami, po katerih se policijskim agentom priznava načelo sindikalnega pluralizma, toda se jim hkrati prepoveduje kakršno koli »pridruževanje in sploh organizacijsko povezovanje* z delavskim gibanjem, katerega zastopa federacija CGIL-CISL-UIL. To je v popolnem nasprotju z jamstvom svobodnega sindikalnega udejstvovanja, kakor ga navaja sama listava. Vodstvo policijskega sindikata — tako sporoča goriška federacija CG IL - CISL - UIL — zaradi gornjega vabi delavstvo in demokratično javnost, naj ga podpreta in napoveduje za 20. ter 21. marec v Rimu skupščino glavnega sveta, na kateri bodo še poglobili navedena vprašanja. Gledališča V krminskem mestnem gledališču bo drevi v okviru tamkajšnje abonmajske sezone nastopila skupina Grup-Po teatrale ingenuo iz Vidma z igro «Clownerie». Prireditve Danes, 18. marca, ob 20.15 bo v mali dvorani Katoliškega doma na sporedu šesti film iz ciklusa »Oblast in čustva v modemi družbi*. Naslov filma: »Un uomo per tutte le stagioni* režiserja Zinnemanna. STALNO SLOVENSKO GLEDALISčF Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod: MILE KLOPČIČ Scena,in kostumi: EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba: ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija: JANEZ MEJAČ Asistent režije: BORIS KOBAL Režija: MARIO URŠIČ V torek, 21. marca, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v Gorici (goriški abonma) Razstave V galeriji II Torchio odprejo danes ob 18. uri razstavo slikarke Noemi Bevilacqua - Ferfoljeve. Razstava bo odprta do 31. marca. V gostišču Lanterna d’oro na gori-škem gradu bo od ponedeljka d0 20. aprila razstavljal slikar Gianfranco Tognan. Kino Gorica VERDI 16.30—22.00 «11 casotto*. Ma-riangela Melato in Ugo Tognazzi, prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.15—22.00 <11 triangolo deli* Bermude*, J. Houston in G. Guida, v barvah (do ponedeljka). MODERNISSIMO 16.45-22.00 »Anno Domini*. F. Sovagovič in V. Živoji-novič. Barvni film. CENTRALE 16.30-22.00 »Quello stra-no cane di papš*. Walt Disneyeva risanka. Tržič PRINCIPE 16.30—20.30 »Via col vento*. EXCELSIOR 16.30-22.00 »In notne del papa re». ✓ Nora Gorica in okolica SOČA »Svet ponoči danes* italijanski film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Jezdec na stranpoti*, •• meriški film, ob 18. in 20. uri. DESKLE »Dvoboj na Missouriju*. a* meriški film, ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Ul. Raštel 52, tel. 83-349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. Cosulich 117, tel. 72-480. Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi JOŽEF NIKOLAVČIČ Pogreb bo danes, v soboto, ob 15. uri iz mrliške veže goriške bolnišnice v cerkev in na domače pokopališče v števerjanu. Hčerki Vanda In Marta ter sin Mirko z družinami števerjan, 18. marca 1978 MARIBORSKO KULTURNO PISMCf Pestro izživljanje dramske glasbene in likovne umetnosti Fugardova «Pozdravljen in zbogom» - Mojstrski nastop violinista Tomaža Lorenza - Hegedušičeva v «Rotovžu» MARIBOR — Dramska, glasbe na in likovna umetnost si zadnji čas podajajo roko, kot bi bilo to prepletanje predvidevana a nenapisana stanovitnost mariborskega kulturnega življenja. In čim bolj je pomlad pred durmi, tem bolj je to občutiti. Sicer razveseljiv pojav, katerega prevelika gostota prireditev včasih človeku le duši zaznavnost občutja dojemanja. Zato bo tokrat tekla beseda le o nekaj bolj zanimivih prireditvah, ki so še najbolj priklenile občinstvo. Po uspešni uprizoritvi hrvaške monodrame 'Centrala* Podila Ha džiča na Malem odru, smo po kratkem presledku spet doživeli uprizoritev na Malem odru, kar driča, da se je ta zvrst dramske dejavnosti v Mariboru precej razmahnila. Pod režijskim vodstvom mladega režiserja Iztoka Valiča in v sceni in kostumografiji Vlaste Hegedušičeve, je bila izvedena drama južnoafriškega pisca Atho-la Fugarda «Pozdravljen in zbogom*. V drami nastopata le dve osebi, brat in sestra Johnni/ in Hester. Hesler je prostitutka, ki se po smrti očeta vrne v revno kočo po dediščino, najde pa samo napol bolnega brata, ki ni nikdar za pustil doma. tudi po očetovi smrti ne. Brat očetovo smrt zataji in se stri govori, kot da oče še živi Tako se brat in sestra, obremenje na vsak s svojimi kompleksi, so očita v spopadih samoohranitvene ga boja do končnega spoznanja, da za Hester ni druge pomoči, kot vztrajati v svojem boju življenjskega obstoja, vtem ko za plahega in bolnega Johnnpja ni druge rešitve, ..ot opirati se na očetove bergle, edino kar je ostalo po očetovi smrti. Predstava je bila artistično na lepi višini, za kar so poskrbeti vsi sodelavci od režiserja, scenografke, kostumografke in zlasti še igralcev Milene Muhičeve in Iva Leskovca, ki sta s prepričljivo intenzivno igro izoblikovala izred no težki vlogi odrinjencev v razjedenem svetu. Čeprav delo samo izpričuje resno prizadevanje dramatika Athola Fugarda o pristnosti naturalističnega izražanja po sodobnih vzorih tipične angleške dramaturgije, bi vendarle prej želeli dramsko delo izpod njegovega peresa o podobnih ali prav takšnih problemih med črnskim življem na skrajnem jugu apartheida Južne Afrike. Na koncertnem odru se v pretežni večini vrstijo komorni. koncerti, čemur verjetno pogojujejo finančni stroški, čeprav se poslušalci na teh intimnejše seznanjajo s poustvarjalnimi umetniki dobrega slovesa, priklenejo občinstvo vendar bolj veliki umetniški ansambli. Po koncertu znanega 'Zagrebškega godalnega kvarteta, ki je izvedel dela Miloša Cipre, Ludiviga van Beethovna in Dimitrija Šostakoviča ob sodelovanju mlade pianistke Ksenije Kos, ki ima za seboj že nekaj uspešnih koncertnih nastopov v Jugoslaviji, se je po-nočno predstavil Mariborčanom priljubljeni Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana pod diri gentskim vodstvom, mladega, a že priznanega dirigenta Antona Kolarja. Orkester se je tokrat predstavil s popularnim sporedom bolj zna nih glasbenih del. Poslušali smo simfonično pesnitev Franza Liszta «Preludiji», eno najznačilnejših del nemške novoromantične smeri,. Patetično bleščeča instrumentacija z izredno dinamičnimi občutji, nudi orkestrskemu ansamblu nemajhne možnosti razsežnega muziciranja, kar za skladbo Camilla Saint - Seansa Koncert za violino in orkester v h - molu, ne bi mogli trditi. To je čutil tudi orkester, ki ni igral tako poletno kot smo vajneni pri njem. Izredno umetniško potenco pa je pokazal violinist Tomaž Lorenz, ki je nadkrilil orkester s sijajnim tehničnim znanjem in tenkočutno muzikalnostjo; bogata in sočna je lep<>ta njegovega glasbila, iz katerega virtuozno izvablja bleščeč ton. Obžalovali smo le, da mojstra nismo slišali 'v kakšni bolj dognani kompoziciji, kjer bi njegovo mojstrstvo prišlo do še večjega učinka. V drugem delu koncerta, ki so ga sestavljala znana romantična dela kot Uvertura - fantazija Romeo in Julija Petra Iljiča Čajkovskega. Dvorakovi Trije slovanski plesi in pa Medigra iz opere Ksenija slovenskega skladatelja Viktorja Parme, sta dirigent Anton Kolar in orkester posredovala dinamične značilnosti romantičnega duha z neposredno umetniško interpretacijo in bleščečo muzikalnostjo. Razveselila nas je še posebej skladba skladatelja Viktorja Parme, rojenega pred 120 leti v Trstu in pokopanega v Mariboru, kjer je vrsto let deloval v mariborskem slovenskem gledališču. Ne samo, da smo z njo skromno počastili njegov spomin, ampak bolj zato, ker smo spet slišali njegovo prijetno glasbo, kj. smo jo Slovenci vselej tako radi poslušali in jo sprejeli za svojo. y Prijetno je poročati o kulturnem dogodku, ki je prav ob prazniku žena. predstavil, občinstvu doslej malo znano zvrst umetniške u-stvarjalnosti, doma in v iriozem stu sicer priznane gledališke, filmske in televizijske kostumografske, scenografke in modne krea-torke Vlaste Hegedušičeve. Tokrat se je v Malem likovnem sa- lonu Rotovž prvikrat predstavila širši javiwsti tudi kot samostojna slikarka. Čeprav pri široko razgledani akademski slikarki kot je Hegedušičeva, to dejstvo naj bi ne bilo presenečenje, so njene stvaritve na slikarskem polju vendar le prijetno presenetile. Šestnajst podob, kolikor je na razstavi na vpogled, razodevajo svoj. tvenost barvitega oblikovanja prostora in predmeta v njem. Podlaga podobam je oljnati papir. Z impresivno vedrino in liričnim navdihom nanaša barve s čopičem ali lopati-EMIL FRELIH (Nadaljevanje na zadnji strani) Prejšnjo sredo je v Kulturnem domu predaval prof. Filip Kalan - Kumbatovič o »Evropeizaciji slovenske gledališke umetnosti*. Ciklus preda vauj o tej temi je priredila Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Na sliki: prof. Kumbatovič (levo) in predsednik NŠK prof. Škerlj. PRED TRETJIM SPOMINSKIM POHODOM NA POREZEN Boj na Potezna najhujša preizkušnja prekaljenih borcev «KosoveIove brigade Pohod na največji cerkljanski vrh postaja množičen: lani se ga je udeležilo 3.000 ljudi - Spominske značke za udeležence iz prejšnjih pohodov Tik pred sončnim zahodom 23. marca 1945 se je po pobočju Črnega vhra premikala dolga partizanska kolona. Pred seboj je imela še dolgo pot. Tako je še pred jutrom dosegla 1G22 m visok vrh Porezna. Izvidnica je prišla na mesto 24. marca ob treh zjutraj, za njo pa se je počasi pomikala utrujena gosja vrsta partizanov, ki so s težavo premagovali zadnje s snegom obložene strmine, prepraženi od sunkov ledeno mrzlega vetra. Na pogorju Porezna je italijanska vojska že zdavnaj napravila močne utrdbe in v skalo vsekane podzemne kaverne, rove in hodnike. Na sedlu med Poreznom in Kupom pa sta bili tudi dve ozki betonski vojašnici. Poveljniki enot so brž razporedili zasede in stražarje tako. da bi kar najbolje zavarovali glavnino, med katero je bilo tudi precej te-rencev in civilistov. V primeru napada naj bi se umikali proti Bohinju, kjer je bila ofenziva že minila. Največ borcev je bilo razmeščenih po prostranih zame-tenih vojašnicah, precej pa si jih je poiskalo zavetje pred mrazom po rovih in ozkih betonskih hodnikih. Proti jutru so začeli prihajati na Porezen borci iz drugih enot inleS industrija stavbnega pohištva 61310 RIBNICA prodajna skladišča: APATIN BEOGRAD CUPRIJA JURDANI - OPATIJA NIS SLAVONSKI BROD SLAVONSKA P02EGA VINKOVCI zahtevajte PROSPEKTE IN CENIKE V spomin na tragične dogodke na Porezna v zadnji sovražnikovi ofenzivi proti enotam IX korpusa, 24. marca 1945. leta, se bo letos že tretjič organiziral pohod borcev, planincev, mladine, pripadnikov JLA in TO na 1622 m visoki vrh POREZNA. Predstavniki krajevnega odbora zveze borcev Cerkno in planinskega društva Cerkno ter ostali, ki pripravljajo letošnji spominski pohod, so se sestali v Cerknem in se dogovorili za program spominskega pohoda, na katerem bodo s skromno komemoracijo na Poreznu počastili spomin na padle borce v tej neenaki borbi, kot tudi spominu 96 ujetih in ustreljenih borcev v vasi Jesenica pri Cerknem. Posebno skrb bodo organizatorji posvetili markaciji poti iz Cerknega, Podbrda in Selške doline na Porezen ter organiziranem vodstvu pohodnikov. V priprave so poleg članov PD Cerkno vključili tudi mladince tovarne ETA iz Cerknega, ki bodo pomagali pri čiščenju snega na poti in pri planinski koči na Poreznu. Do sedaj sta bila organizirana že dva spominska pohoda na Porezen. Lanskega se je udeležilo preko 3000 ljudi tako, da postaja pohod množičen in presega lokalne okvire, saj se ga udeležujejo tudi občani iz drugih krajev Slovenije. Pohodniki, ki bodo letos že drugič ali tretjič sodelovali na pogodu, bodo dobili spominske značke. Dosedanja dva pohoda so finančno podprle OZD Gorenjske in ETA Cerkno, pokroviteljstvo nad letošnjim pohodom pa je prevzela Tovarna kolektorjev iz Idrije. in številni terenci vojnega zaledja. Več kot osemsto mož in žensk je bilo zaradi meteža in slabe poti na smrt utrujeno. Poveljstva so vse usmerjala h glavni vojašnici in jih rotila, nai se ne izpostavljajo na zunanjih., vidnih mestih. Del množice, ki ni mogla v obe vojašnici, je odšel v rove in na hodnike. A tudi ti so bili že '.ilni, zato mnogi zaradi gneče mso mogli naprej in so bili še bolj izpostavljeni mrazu. Cerkljansko dolino je prekrivala megla, zato se je komanda s te 'strani najmanj nadejala napada, tu bi se bilo tudi najlaže branili. Na vseh drugih obrani bnili točkali so bile močnejše zasede in straže. Sovražnik pa je s pomočjo o-vaduhov in domačih izdajalcev stalno zasledoval premike naših enot, za kar je uporabil ves 13. divizijski polk SS in še domače izdajalske formacije. Na Poreznu se je [»noči in zjutraj zbralo že okrog 1.200 partizanov in te-rencev, oboroženih in neoboroženih ter nagnetenih po rovih, hodnikih in med zidovjem ozkih in zametenih kasarniških poslopij. Okrog 3. ure ponoči, 24. marca 1945, so imeli Nemci v neposredni bližini zbranih že kakšnih 600 vojakov. Nekateri stražarji so poveljstva opozarjali, da slišijo nekakšno žvenketanje, toda nem ška kolona ni trčila na nobeno zasedo. Okrog petih zjutraj je sovražnik, ki je prejšnjega dne končal ofenzivo na območju Davče, nadaljeval čiščenje ozemlja proti Cerkljanskemu. Ko je dosegel greben Cimprovke, je poslal svoje enote tudi na Porezen in Durnik. Jutro 24. marca 1945 je bilo mirno. Partizani v zasedah in tisti po betonskih rovih so bili vsi premraženi. Stiskali so se drug k drugemu. Nihče n>i pričakoval najhujšega. Najprej so se vznemirili borci na položajih, ki so že v svetlem jutru opazili kolono kakšnih 50 sovražnih vojakov z otovorjenimi mulami in konji. Komanda je takoj ukazala ljudem v podzemlju, naj se pomaknejo ven in naj bodo strogo pripravljeni. Ukaz pa je bil že prepozen, kajti še pred pol deveto uro je sovražnik sprožil ogenj z vrha Porezna — tja se je namreč po zahodnem grebenu v megli neopazno povzpela njegova bojna skupina. Spričo streljanja in kričanja je v rovih nastala panika. Vsak je hotel čim-prej na prosto. V rovih so pogasili karbidovke in v temi je bila zmeda še večja. Nekateri so se brž pognali ven in se spustili po strmem pobočju, potem jih je zagrnila megla. Marsikomu je megla pomenila rešitev, druge pa je pripeljala pred puške ali ba kar v roke sovražnikov, Nad razsodnostjo je prevladal instinkt. Posamezni poveljniki in skuoi-ne borcev, ki niso izgubili glave, so se začeli kolikor toliko organizirano braniti. Sovražnikov pritisk z vrha Porezna proti nekoliko nižjim partizanskim položajem pa je bil čedalje bolj si lovit. Odpor maloštevilnih branilcev je bil čedalie šibkejši, padali so drug za drugim ali pa so izginjali v megli. Nemci so se še bolj približali rovom in hod nikom kjer je bilo še kakšnih tristo borcev in bork. Od teh jih je v zadnjem trenutku ušla približno polovica iz podzemskih oklepov. Prav gotovo so k temu pripomogli nekateri borci, ki so jurišali proti sovražnikovim položajem in napadalec prisilili, da so se začasno umaknili v mrtvi kot. To je bil edini taktični u-speh. Na podlagi kasneje zbranih podatkov je bilo ugotovljeno, da je večja skupina sovražnih vojakov vodila s Porezna 145 ujetih partizanov. Ujeli so jih zvečine v rovih in nn hodnikih, saj v temi ni bilo moč najti izhoda, ki je bil širok le za enega ali dva človeka. V rovih so borci uničevali dokumente in orožje ter si trgali našitke. Ko so k izhodu prišli Nemci, so začeli, nesrečnike pretepati s puškinimi kopiti. Primorali so jih, da so legli na sneg z rokami nad glavami. Tudi kasneje so jih pretepali in skakali po njih. Zvezali so jim roke na hrbtu z žico. potem pa so jim jo nadeli še okrog vratu, da jih je bilo navezanih po deset. Natovorili so jim zaplenjeno orožje in muni-cijo ter jih odgnali v dolino. Pozneje so zajeli še 31 borcev in bork. Te je zasliševal komandant polka major Schmidt Od ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check - Up, oddaja o medicini 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 15.00 Kolesarska dirka: Milan« -Sanremo 17.35 Sobota, odpri se 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz pada menta 19.20 Družina Partridge, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Oj, kakšen večer, glasbena oddaja z Raffaello Carra 21.50 Otroci in mi Filmske premiere Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Zaklad gradu brez imena, TV film 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 DNEVNIK 2 — Lepa Italija 14.(K) Odprta šola 14.30 Evropski dnevi 17.00 O mladinski zaposlenosti 18.00 Sobota dve 18.35 DNEVNIK 2 — Športne vesli 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer z . . . Nannijem Lope m Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Primer Lindbergh UGRABITEV, 1. del 21.55 Ciklus Antoniomjevih filmov KRIK Igrajo Steve Cochran, Alida Valli,, Dorian Gray, Betsy Blair in drugi. Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.05 Zgodbe iz Kalevale 8.20 S. Makarovič: Kosovirja no leteči žlici 8.35 Mali svet 9.05 študij na univerzi: Elektrotehnika 9.25 čas, ki živi: Partizanske smučarske tekme 9.55 Zasedanje CK ZK Makedonije 11.15 «Znanje - imanje* 15.50 Arosa: Slalom za moške 15.35 Nogomet: Velež - Sarajevo 17.40 Obzornik 17.55 Družina črnega perja, film 19.30 DNEVNIK 20.00 G. Durieux: Paul Gauguin, nadalj. 21.00 Hokej: Jugoslavija - Poljska 22.30 Opatija 78, festival zabavnih melodij Koper 15.35 Nogomet: Velež - Sarajevo 18.30 Arosa: Paralelni slalom za ženske 19.30 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor 20.30 DNEVNIK 20.45 Jemiie, nadalj. 21.35 Kruh in delo, dok. iz cikla Svet v letih 1900 - 1939 22.15 Duet za ljudožerce, film Zdqreb 19.30 DNEVNIK 20.00 Tolpa Cola Youngerja, film 21.35 Opatija 78 23.05 DNEVNIK 23.20 Najvažnejša je ljubezen, ŠVICA 19.45 Kratkočasje, risanka 20.30 DNEVNIK 20.45 TV tombola 78 22.25 športne vesti vseh zaslišanih j sta le dva ostala živa. V Zaprviču, dvesto metrov od Pavlinove domačije, so na barbarski način pobili 25 borcev in 4 borke. Preostale ujetnike so peljali v. Jesenico in jih zaprli v prazen hlev Gabrijela Feltrina. Ujetniki so bili silno žejni in lačni, a vode jim niso dali. Šele na prošnjo nekega ujetnika, ki je znal nemški, šo jim prinesli nekaj vode in krom pirja. Naslednje jutro 25. marca 1945, sjo 1 odprli hlev hpinški vojaki in začeli vpričo majorja Schmidta odbirati ljudi žžr ustrelitev. ■ Odbrali so jih 110. Ti so se morali sleči in odeti v cape. ali pa so kar slečeni odhajal) na morišče v Javdrškovo gmajno in v njeno neposredno bližino. Ko so prvih dvajset odvedli, je tiste v hlevu zajel obup. groza. Vedeli, so, kaj jih čaka, a pomagati si niso mogli. Pobijali so jih po dvajset, deset, tudi, po šest. Nekatere so napodili v hrib in jih pobijali kakor divjad. Ubili so vse odbrane razen dveh. ki sta se skrila in enega, ki je kljub strelu ostal živ. Od preostalih 35 so jih 25 'odpeljali r.a Grahovo in dalje v goriške zapore. Manjšo skupino ujetnikov so vzeli s seboj, da jim je nosila strelivo in odstranjevala mine. Postavili so jih tudi pred filmske kamere in jih filmali, v propagandne namene. Štirje so kasneje izkoristili nepazljivost stražarja in ušli ter se spet priključili partizanom. Drugih šest so poslali na delo na Koroško, a tudi ti so pobegnili v partizane. Usoda dveh ujetnikov je neznana. Dne 24 in 25. marca 1945 je 13. policijski polk SS, pobil 145 partizanov: 29 pri Zaprviču, 10 pri Gorjah in 106 pri vaseh Jesenice. Orehek in Ravne Od u-streljenih je bilo najmanj 29 ko-sovelovcev. (Iz «Kosovelove brigade») llllllllillillMlimillllllllMIIHHIIIIMHIIIIIIIIIimillllflllllllllllllllHMmillllllllllllimilllllllllllllllfltlllllllMlillllllllimilllllllllllllltlHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIftllllllll'1111* TRST A 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00. 18.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2: 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert sredi jutra, 10.30 Kulturna beležnica Primorskega dnevnika; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi: 13.35 Izbor iz operet in glasbenih kome dij: 14.10 Mladina v zrcalu ča sa; 14.20 Gremo v kino; 17.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 18.05 -sPierrot in Pierrette*. ra- dijska igra; KOPER 7:30, 8.30, 10.30, 12.30. 13.30. 14.30. 15.30, 16.30. 18.30 in 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-Fi magazine: 9.15 Poje Elda Viler; 9.32 Na našem gramoflMMu -MUML.'/L. turni je...: 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Mi- ni juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; U<00-.'Kinii<.iSvet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Ljudske navade in izreki; 14.15 Kolk orkester Borghesi; 14.33 Plošča LP tedna; 15.00 Petje in plesi iz vsega sveta; 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz...: 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba: 18.00 Vročih sto kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, lV.00, 19.00 in 21.00 govori o današnji Evropi; 15.05 Glasbeni program; 15.30 Kolesarska dirka Milano - Sanremo; 16.30 Popevke zadnjih desetih let; 17.10 Kitare in...; 17.45 Zlata doba; 18.35 Strnjena radijska igra; 19 35 Jazzovska glasba; 20.10 Zdravnikovi nasveti; RADIO 2 7.30. 8.30, 10.00, 11.30 12.30, 13.30, 15.30. 16.30, 17.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Spomini in dobra glasba; 9.32 «Dom za Mar-tina», nadalj.; 10.12 Zabavni program z Ginom Bramierijem: 11.00 Popevke za vsakogar; 12.45 Popevke; 13.40 Satirični spored s Pinom Carusom; 15.00 Lahka glasba; 16.37 Opereta SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-trocil; 8.05 Glasbena matineja: 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.15 Kdaj. kam, ka ko in po čem?; 10.45 Turistični napotki1; 11.03 Mi pojemo; 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.40 Orkestra The Mu nich Pop Symphonics in Werner Eisbrenner; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi: 13.20 Zabavna glasba: 13.30 Priporoča jo vam...; 14.05 Gremo v kino; 14.45 S pevcem Edvinom Fliser-jem; 15.30 Glasbeni intermezzo: 15.45 S knjižnega trga; 16.00 «Vrtiljak»; 17.03 Spoznavajmo svet in domovino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19:20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno otroci!; 19.45 Minute z ansam- prebujenje; 10.35 Satirični program; 10.55 Beethoven in Italija; 11.25 Ena dežela na enkrat : Mo lise; 12.05 Show dovvn; 13.35 Glasbeni spored; 14.05 Križanka po radijskih valovih; 14.32 Po- blom Franci Puhar; 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe «Opatija 78»; 21.30 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Popularnih dvajset; 0.05 Nočni program glasba. SKRIVNOSTI MORSKIH GLOBIN Kako prihajajo na svet mladiči največjih sesalcev Rojstvo in življenje kitov pogojuje nujnost vdihavanja zraka Kitovo življenje je vedno predstavljalo za človeka veliko skrivnost. Učenjaki in pomorščaki so skušali razvozljati predvsem dve uganki: kako se kiti razmnožujejo in kako spijo. Znani raziskovalec morij Jacques Cousteau piše v zvezi s prvim vprašanjem: «Ko se samica pripravlja, da bo postala mati, navadno poišče kak miren zaliv. Pri tem jo skoraj vedno spremlja samec, toda ne ostane pri njej. Porod se mora navadno izvršiti z veliko hitrostjo, ker bi sicer mla dič, če se ne bi hitro osvobodil, utegnil poginiti. Kiti imajo navad no po enega mladiča vsaki dve leti. mat] pa ga doji devet mesecev. Samo za eno vrsto kitov je značilno, da nosečnost traja šest- najst mesecev. V tem primeru pa so porodi vsaka tri leta. Znano je, da skoraj vsi kiti prihajajo na dan z repom. To je zelo zanimiva značilnost, ker pri vseh ostalih sesalcih prihajajo v življenje z glavo naprej. Prihod na svet z repom pa preprečuje, da bi mladič pri porodi utonil. Takoj ko pride mladi kit na svet, ga mati odvleče na površino, da bi lahko čim prej vdihnil zrak. Pri tem opravilu ji često pomagajo tudi druge samice. Ko se kiti rodijo, so dolgi poprečno sedem metrov. Po sedmem mesecu nosečnosti, mladič meri že tri metre. Parjenje teh velikih vodnih sesalcev se odigrava pretežno v tropskih in subtropskih morjih. Po parjenju in porodu pa lliniiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiimiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiMiiiiiiiiinMimiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ubada li se boste z delom, ki zahteva po trpežljivost in metodičnost. Deležni boste presenečenja, ki vam bo dvignilo »ralo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan je posebno ugoden za one, ki mnogo potujejo. Prejeli boste novico, ki vam bo v 'eliko uteho. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Da bi preprečili neko proti vam naperjeno spletko, sprejmite ustrezen ukrep. Ne zaupajte tujim o-sebam. RAK (od 23.6. do 22.7.) Zagotovljena sta vam napredek in u-speh. Premalo priložnosti imate, da hj si pomirili srce. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne ozi- Horoskop rajte se ia Kritike nevoščljivcev.. Bodite bolj nepristranski do so rodnikov. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pri jatelji vam bodo pomagali, da bo ste prebrodili vse težkoče. Obvladajte svojo razburljivost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uporabile svoje energije za do šego bolj otipljiv. . uspehov. Imejte več zaupanja v lastne sposobnosti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22. 11.) Spopadi v delovnem kolektivu so samo v škodo. Neka čustvena zadeva ni najbolj jasna. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Na važnen sestanku bodo prišle do izraza vse vaše diplomatske sposobnosti. Skušajte se ogniti vsemu. ki ovira srečo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Otresite se obveznosti, ki predstavljajo finančno breme. Obnovili boste neko čustveno zvezo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kakršen koli si bodi cilj želite doseči, nikoli ne bodite premalo pre vidni. V čustvenem življenju nenadne spremembe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pove čali boste svoje dohodke, hkrati pa tudi izdatke. Na neki prireditvi boste sklenili novo prijateljstvo. mladiči gredo s svojimi materami v smeri antarktičnih voda. Ali kiti spijo? To skrivnost še niso dokončno razvozljali. Neka-teri avtorji menijo, da kiti ne spi' jo na morskem dnu, in sicer zato, ker ne morejo živeti dolgo časa brez zraka. Poleg tega pa ,ie njihova koža tudi zelo občutljiv* in utegnilo bi se zgoditi, da bi s® na hrapavem dnu lahko poškodovali. Zelo verjetno je, da kiti spijo na površini vode, ker moraj° pač dihati. Znano pa je, da je dihanje spečih bitij povsem »a; gonsko in avtomatično. Tudi rib^1 menijo, da kiti spijo na površini- Kako globoki) pa lahko zaplavajo te živali? Gotovo je, da kit lahko ostane pod vodo približno k0* ure. V tem času se lahko pogrezne od dvesto do tisoč metrov. ^* eno vrsta so ugotovili, da utegne plavati do 1300 mett-ov globoko-saj so v tej globini našli podvodne kable, ki so jih poškodovali kj' tovi zobje. Na vsak način pa kd pri naglem vzponu iz morskih P10' bin ne trpi na bolezni, ki je značilna za ljudi — potapljače, ki se prenaglo dvignejo iz morskih g10" bin. Kakšna je kitova hitrost pri P1*' vanju? Opazovanja so neizpodbit; n« dokazala, da lahko veliki kit’ dosežejo naj večjo hitrost dvajsft milj na uro. Tak temfri plavanj* pa lahko vzdržijo le kakih deset minut. Pri hitrosti 14 milj na m'0 pa lahko plavajo tudi dve uri & še več. NOGOMET V AMATERSKIH LIGAH OD NAŠIH MOŠTEV BODO IGRALA LE PRIMORJE, VESNA IN KRAS Na sporedu bodo namreč le zaostale tekme ■ Zaradi nastopov pokrajinskih amaterskih reprezentanc bodo prvenstva dva tedna počivala Amaterska nogometna prvenstva bodo zaradi nastopa pokrajinskih reprezentanc prekinjena za dve ne-jfelji. Ta premor bodo tiste ekipe, ki nimajo nogometašev v reprezentanci, izkoristile tako, da bodo odigrale 7" »stale tekme. V nedelja'bojo zato cd naših ekip stopile na Tržaškem na igrišče Primorje, Vesna ln Kras. 1. AMATERSKA LIGA Primorje — Corno Primorje sprejme v goste ekipo Coma od katere jo ločijo kar tri točke. Po nedeljskem porazu v Moki je postal položaj Primorja precej kritičen in zato morajo jutri -rde - rumeni* odločno jurišati na rtnago, saj v drugem primeru bi . j Položaj proseške ekipe še poslabšal. Tega se dobro zavedajo voditelji kluba, trener in nogometaši sami. Zato je povsem razumljivo, da vlada na Proseku mrzlično pričakovanje za ta dvoboi, katerega končni izid zna postaviti Primorje Polj na varno v primeru zmage, renti pa ne bi dosti popravil položaja. 0 porazu sploh nihče ne go-vori, kajti v tem primeru bi postal Položaj proseške ekipe skoraj brezupen. Torej nogometaši Primorja tokrat ne smejo odpovedati. Zaigrati morajo odločno in niti taktične aaoake tokrat niso dovoljene, kajti izid tega dvoboja bi lahko bil odločilnega pomena za Primorje, ki bo Po vsej verjetnosti igralo v običajni postavi. Odsoten bo le kapetan Tomizza. Kaj pa nasprotnik? Predstavniki Corna bodo prišli na Prosek zavedajoč se, da Primorje rabi točke. Vendar niti položaj Corna ni ravno rožnat in gostje ne bodo popustljivi. Odločno se bodo vrgli v borno z upanjem, da odnesejo točko. Ni odveč če poudarimo, da je eki-P? Corna trenutno v dobri formi in to dokazuje dejstvo, da je šele P-ejšnjo nedeljo proti Portualeju doživela prvi poraz v povratnem delu prvenstva, po seriji sedmih negativnih nastopov. V zadnjih šestih tekmah celo ni dobila gola. Moč nkipe je prav obramba, šibka točka pa napad, saj imajo predstavniki Corna s 13 zadetki najšibkejši napad prvenstva. 3. AMATERSKA LIGA Kras — Roianese Po dveh zaporednih porazih čaka Kras spet nevaren nasprotnik. Ekipa Roianese, čeprav v tem pr-venstvu ni dosegla vidnejših izidov, je ved n j delala preglavice vsakemu nasprotniku. Pozabiti sicer ne smerno, da je Kras v zimskem de-}u prvenstva že prisilil Rojančane k delitvi točk. Upati je, da 1 o tudi tokrat Krasu uspelo priti do tega. Glarizzole — Vesna Po remiju z Roianesejem gre Vesna v goste h kandidatu za prestop v višjo ligo. Zato je povsem ra sumljivo, da je Vesna pred težko °viro, posebno če računamo, da so Predstavniki Giarizzod prejšnjo nedeljo nekoliko razočarali in s tem jih je na vrhu lestvice dohitela e-kipa Čampi Elisi. Povsem razum -ijivo je, da Tržačani računajo na obe točki. Križani pa bodo naredili ^se, da se to ne bi zgodilo, saj se Vesna noče vrniti domov praznih rok. B. R. kolesarstvo v percotu Petelin in Godnič bosta spet startala V četrtek je bila v Poreču na *Poredu zadnja dirka (izmed petih) za dodelitev trofeje HTP Ri v'iera Poreč. Po predvidevanjih so t*ko med posamezniki, kot ekipno °svojili prvo mesto Čehoslovaki, Čeprav niso zmagali v zadnjih dveh nastopih. V sredo je na krožni, četrti dir ki zmagal Beograjčan Marinkovič Pred Čehom Kondrjem in Bilvem. V četrtek pa je bila na spore- du 90 km dolga cestna dirka, kjer je zmagal Rogovec Janez Zakotnik, ki je v sprintu potolkel Čeha Va-vro in Kondrja, z visoko poprečno hitrostjo kar 44,600 km na uro. Na tej dirki sta nastopila tudi Adriina kolesarja Petelin in Godnič, ki sta bila v začetni fazi zelo aktivna, sta pa to svoje naprezanje plačala v povratnem delu pri vzponu iz Limskega zaliva proti Vrsarju, ko sta zaradi utrujenosti popustila. Končna ekipna lestvica .je nasled nja: 1. Kondr (Milevsko) 37 točk, 2. Turek (Milevsko) 31, 3. Bily (Milevsko) 24, 4. Zanoškar (Rog' 19, 5. Zakotnik (Rog) 18. Ekipno je zmagala ekipa Milev-skega (108 točk), pred Rogom 144) in Metalliacommercom iz Zagreba (41). Jutri pa bosta kolesarja Adrie Petelin in Godnič nastopila na krožni dirki v Percotu, kjer bodo na startu najboljši deželni amaterji in nekateri jugoslovanski klubi, med katerimi tudi ljubljanski Rog. Start dirke bo ob 14. uri. R. Pečar NOGOMET ZORICH — Žreb za tekmovanje v evropskih pokalih, ki so ga včeraj opravili v Zurichu, je dal sledeč izid: Pokal prvakov: Juventus - Bruges Borussia Monchengladbach -Liverpool Pokal pokalov: Dinamo Moskva - Austria Dunaj Twente Entschede - Anderlecht Pokal UEFA: Grasshopers - Bastia PSV Eindhoven - Barcelona SMUČANJE AROSA — Avstrijka Annemarie Moser - Prol je zmagala na zadnjem veleslalomu za svetovni pokal. Za njo sta se uvrstili, zahodna Nemka Epple in Švicarka Morerod, Lise Marie Morerod je obenem osvojila tudi končno prvo mesto v veleslalomu, v lestvici za svetovni pokal pa je tretja, za zmagovalko Hanni Wel-ael iz Liechtensteina in Moser Prollovo. KOŠARKA NARAŠČAJNIKI Ardlta — Dom 56:58 (34:28) DOM: Cantelli, Orzan 2. I. Devetak 2, M. Cont, Juren, Buzzinel-li 4, Vižintin, Sancin 2, U. Dornik (k) 19, D. Devetak 29. V sredo je goriški Dom odigral zaostalo srečanje v prvenstvu naraščajnikov. V gosteh se je spoprijel z Ardito, ki je imela isto število točk na skupni lestvici. Vendar v zelo izenačeni in napeti tek- mi so «belo-rdeči» zmagali z minimalno prednostjo. Srečanje se je začelo ob premoči gostov, ki so takoj povedli in obdržali prednost hekaj košev do 12. minute. Tedaj pa so zoprstavili nasprotniku neprimerno obrambo in takoj izgubili vodstvo. Ardita pa je z mimo in preudarno igro končala polčas ” svojo korist. V drugem delu srečanja, čeprav igra ni bila na visoki tehnični ravni, smo prisostvovali prijetni košar ki. Ekipi sta se menjavali v vodstvu. Za odločilni koš je "oskrbel Diego Devetak, ki, čeprav je bdi najboljši strelec srečanja, je igral daleč pod svojimi sposobnostmi. Vladimir HOKEJ NA LEDU Na svetovnem hokejskem prvenstvu B skupine v Beogradu so sinoči dosegli te izide: Madžarska - Jugoslavija 4:2 Poljska - Švica 8:1 Romunija - Norveška 6:4 Japonska - Italija 5:4 ODBOJKA V B LIGI ZA TRI NAŠE SESTERKE JE ŽE VSE ODLOČENO Drevi bodo naši drugoligaši odigrali poslednje kolo Odbojkarji in odbojkarice B lige bodo drevi odigrali zadnje kolo. Za naše tri zastopnike je že vse odločeno. To tudi za Sokol, ki ne bo stopil v športno areno. MOŠKA B LIGA Igralci Bora bodo odigrali poslovilno tekmo v tej ligi v Veroni. Srečanje med Nava Pandoro in Tržačani bo izredno zanimivo iz dveh razlogov. Gostje res nimajo kaj izgubiti, saj je njihova usoda že zdavnaj znana. To pomeni, da bodo odšli na igrišče brez vseh predsodkov, z mirno vestjo in željo, da zaigrajo dobro. Domačini pa morajo za vsako ceno zmagati, ker edino tako bi se rešili pred najhujšim, saj še niso na varnem. Za športnika, ko odhaja v areno, pa je skoraj vedno taka zahteva usodna in ga tudi velikokrat spravi s tira. To se je dogodilo že pred tednom, ko so borovci nepričakovano, toda zlahka premagali CUS iz Benetk. ŽENSKA B LIGA Tudi zastopnice Bora bodo odigrale poslovilno tekmo v gosteh. V lanskem prvenstvu je šesterka Moglia-na Veneta kar trikrat premagala «plave». Letos pa se je jeziček na tehtnici obrnil v korist slovenskih . ............... - Borova atletska sekcija je že v začetku sezone pripravila tekmovanje za dijake slovenskih srednjih šol KOŠARKA V PROMOCIJSKI LIGI Bor se bo jutri potegoval za dokaj dragoceni točki V propagandnem prvenstvu bosta Breg in Sokol pred težko nalogo Naše peterke v raznih prvenstvih bodo zaposlene še danes in jutri, nakar bo dvotedenski odmor zaradi velikonočnih praznikov. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Po nepričakovanem, a zasluženem uspehu v gosteh proti Scogliettu bodo borovci jutri v Dolini sprejeli v goste Barcolano, ki so jo že v prvem delu lige premagali, čeprav z borimi tremi točkami razlike. Z zmago nad Scogliettom so naši fantje napravili lep korak naprej na poti za obstanek v ligi, s tem pa se še niso matematično izognili izpadu. Če bi «plavi» jutri osvojili nov par točk, bi lahko mirneje gledali Borovi minikošarkarji s svojim trenerjem Rudesom na nadaljevanje tega prvenstva, ko bodo v naslednjih kolih igrali izredno težka srečanja. 1. MOŠKA DIVIZIJA B skupina Jadran bo zaposlen že danes. Naši košarkarji se bodo spoprijeli s peterko miljske Edere, ki je še vedno na zadnjem mestu lestvice brez točke. Po zmagi nad Italsidrom, ki je neposreden Jadranov tekmec za osvojitev prvega mesta, so naši košarkarji nedvomno dobili samozaupanje v svoje sposobnosti in bodo danes (proti ne preveč nevarnemu nasprot niku) lahko igrali mimo. C skupina Medtem ko bo Polet tokrat počival, bodo Kontovelci igrali doma proti ekipi Grandi Motori. Po dveh zaporednih porazih je pričakovati, da bodo naši zastopniki le izbojevali prvo zmago, saj njihov jutrišnji nasprotnik ne sodi med nevarne e-kipe te skupine. FINALE MLADINCEV Kontovelovi mladinci so tisti, ki so, verjetno, med našimi košarkarji daleč najbolj zaposleni. Igrajo v tem finalu, obenem pa so tudi ključni igralci Kontovelovega moštva, ki nastopa v L MD. To stalno igranje je naše fante nedvomno zelo utrudilo. Vseer.o pa danes od njih pričakujemo, da proti Italsidru dajo vse od sebe in že danes bodo igrali proti težkemu nasprotniku, Italsidru. KADETI Če bi borovci jutri igrali kot zna jo, bi lahko tudi v gosteh premagali Don Bosco in osvojili drugi prvenstveni par točk. Don Bosco se je namreč moral v nedeljo pošteno potruditi, da je premagal Breg. Brežani pa bodo jutri popoldne i-grali proti vodečemu Ferroviariu A. Naši zastopniki nimajo nikakršne možnosti za presenečenje. Lahko pa tudi v tej tekmi pokažejo napredek. igralk. Prvo srečanje v Dolini se je končalo s 3:1 v korist Bora. Dre-višnja tekma nima več nobenega praktičnega pomena. Domačinke so že v nižji ligi, gostje pa imajo matematično gotov obstanek med drugoligaši. Gre torej samo za prestiž, ki bi moral biti odločilen, da se bodo borovke poslovile še z eno zmago. ŽENSKA C LIGA Pomlajeno vrsto Brega čaka spet dokaj težka ovira. V goste bodo sprejele odlični Treviso, ki je doma že premagal igralke iz Doline po treh setih igre. Po vsej verjetnosti je Treviso premočan nasprotnik, da bi Breg 1« prišel do prvega para točk. Izredno važno tekmo igra jutri dopoldan v Padovi Sloga. Na lestvici je na boljšem Sloga, ki ima dve točki več. Ne glede na to pa morajo slovenske odbojkarice zmagati, ker bi se edino tako rešile družbe tega neposrednega tekmeca za obstanek v tej ligi. Pri Banih je zmagala domača vrsta s 3:1. Upat; je le, da bodo varovanke trenerja Peterlina zaigrale tako kot znajo in zmaga se jim ne bi smela izmuzniti. 1. MOŠKA DIVIZIJA V tej ligi se bo danes pričel povratni del prvenstva. Vodeči Kras bo počival, tako da bo igrala samo goriška 01ympia. Špacapan in tovariši bodo gostili PAV Natisonio iz Manzana, ki so jo v prvem delu prvenstva odslovili pred domačimi gledalci po treh setih igre. To pot bo šlo po vsej verjetnosti še lažje. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Zastopnice Kontovela se bodo pred domačim; gledalci spoprijele z vodečo Azzurro iz Gorice, ki je bila samo enkrat poražena. Ni potrebno posebej poudarjati, da morajo domačinke zaigrati s podvojeno močjo in zagrizenostjo, če hočejo povečati dosedanji izkupiček še za par točk. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Tudi za varovanke trenerja Ger-goleta se jutri dopoldan ponuja lepa priložnost, da v prvem povratnem zavrtljaju tudi pred domačimi gledalci premagajo tržaško ekipo Matteo’s. Prva tekma v Trstu je bila izredno izenačena, saj je trajala kar pet nizov. 3. AMATERSKA LIGA Prvenstvo v tej najnižji ligi se bo v A skupini šele pričelo. Nabre-žiaski Sokol se bo spoprijel na stadionu «1. maj* z UISP, ki ni nič posebnega. Neznana je tudi realna ,moč mladih odbojkaric iz Nabrežine. Tako je izredno težko dati katerokoli napoved. Dokaj težko je napovedati zmagovalca tudi v drugem srečanju te skupine med Slogo in Solarisem. I zenačena bo tudj tekma med Inter-jem in Kontovelom. G. F. Slabše pa sta delovala blok in kritje v obrambi. Srečanje je bilo zelo izenačeno, najrazburljivejši pa je bil četrti niz. Altura je že vodila s 13:10, borovci pa so s požrtvovalno igro nadoknadili zamujeno in po stalnem izmenjavanju vodstva končno osvojili set z neobičajnim rezultatom 18:16. V nadaljevanju je prišla do izraza utrujenost naših zastopnikov, ki niso bili več dovoli odporni in so v pičlih devetih minutah izgubili ključni niz. A. K. 3. — 5. - 6. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 X 1 8 2 X X ž X 1 1 X Borovci med košarkarsko tekmo proti Scogliettu 3:0 DEČKI V tem prvenstvu bo tokrat zadnje kolo. Naš edini zastopnik Kontovel bo jutri igral v gosteh proti Interju 1904, ki je tretji na lestvici in verjetno bodo naši fantje zaključili svoje prvenstvo brez točke. «PROPAGAN DA» V drugem povratnem kolu tega prvenstva bosta Breg in Sokol pred izredno težko nalogo. Igrala bosta namreč proti za razred močnejšima ekipama. Brežani bodo sprejeli v goste milj-ski Inter, ki je (neporažen) prvi na lestvici. Sokol pa bo doma igral z Don Bo-scom A, ki je drugi na lestvici in je doslej izgubil le eno tekmo (v Miljah proti Interju). NAMIZNI TENIS PRVENSTVO D LIGE Danes v Štandrežu Juvcntina-Vcrmeglianesc S srečanjem Juventina - Vcrme-glianese se danes popoldne v Domu «Andrej Budal* v štandrežu zaključi namiznoteniško prvenstvo D lige. Štandrežci bodo torej svoje zadnje srečanje odigrali pred domačim občinstvom in upajo, da bodo vsaj v tej Driložnosti zbrali prvi par prvenstvenih točk. Doslej je namreč štandreška ekipa bila vedno poražena. Srečanje Juventina . Vermeglia-nese bi moralo biti zelo enakovredno. saj so gostje v prvem delu prvenstva slavili zmago s tesnim izidom 5:3. Za današnji dvoboj so se štandrežci dobro pripravili in je upati, da bodo končno slavili zmago. Za «belo-rdeče» bodo igrali: David Mučič, Renzo Turn in Edvard Marušič. (Edi) BOR V 3. DIVIZIJI Dekleta zmajala fantje izgubili 3. ŽENSKA DIVIZIJA Bor — Breg (15:1, 15:4, 15:2) BOR: Nacinovi, Vigini. Tomsich, Montanari, Zergol, S. in I. Zupančič. BREG: Komar, Švab, Pecarich, Vatovac, Salvi, Zeriali, Kerin, Su-ber, Pečenik, Križman, Maver in Canziam. Derbi med Borom in Bregom je trajal le 26 minut, to se pravi, da so borovke tekmo osvojile brez težav. Brežanke so bile tehnično slabše, moramo pa upoštevati, da je ] to bila komaj druga tekma, ki jo igrajo skupaj Tekma ni bila po-1 sebno zanimiva, kajti seti so se kmalu zaključili. Borovke se niso j posebno zagrizle v tekmo, igrale J so vseeno v zadovoljivi formi, kar! pa bo treba preveriti v zahtevnej-1 ših srečanjih. Samo iiiniiiiiiiiMiiiimiHiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiNaiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiui« DOMAČI ŠPORT 3. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Altura 2:3 (15:7, 6:15, 11:15, 18:16, 5:15) BCR: Krebelj, Koren, Košuta, Škabar, Prašelj, Filipčič, Gombač. Začelo se je tudi prvenstvo tretje moške divizije. Edini slovenski zastopnik te lige je Bor, ki je v prvem srečanju, po skoraj dveurnem boju, utrpel tesen poraz proti izkušeni ekipi Alture A. Kljub porazu so slovenski predstavniki na splošno zadovoljili, predvsem če u-poštevamo, da so opravili le en skupni trening in je letos postava precej spremenjena. Dobrim potezam so sledile nepotrebne napake, ki so tudi posledica neuigranosti. Solidno je deloval sprejem, kar je predpogoj za gradnjo učinkovitih napadov, katere so borovci organi zirali dosledno in brez zastojev. Bologna - Milan 2 Genoa - Atalanta 1 Inter - Perugia 1 Juventus - Verona 1 L.R. Vicenza - Fiorentina 1 Lazio - Roma X Napoti - Torino 1 Pescara - Foggia 2 Piacenza - Udinese X Lucchese - Parma X Siena - Spal 2 Paganese - Catania 2 Siracusa - Nocerina X X 2 X X X 2 DANES SOBOTA, 18. marca 1978 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.30 v Dolini Jadran - Edera Milje tt ft « 20.15 v Gorici, na Rojcah Dom - Villesse FINALE MLADINCEV 15.00 na Kontovelu Kontovel - Italsidcr NARAŠČAJNIKI 18.30 v Trstu, Ul. Ginnastica SGT - Bor «PROPAGANDA» 17.00 v Nabrežini Sokol - Don Bosco A * # # 15.30 v Gorici, dvorana UGG Pagnossin A - Dom MINIBASKET PRVENSTVO Z & R 15.00 v Dolini Breg - Don Bosco B • • • 15.30 v Trstu, Ul. Caravaggio Bor B - Inter 1904 * # * 19.00 v Trstu, Ul. Vasari CAMB - Sokol B NOGOMET KADETI 15.30 na Proseku Primorje - Primorec # * * 15.30 pri Domju Domio - Breg ZAČETNIKI 15.30 v Pierisu Picris - Mladost CICIBANI 17.00 na Proseku Primorje - Zauie » • • 15.00 v Štandrežu Juventina - Pro Gorizia ODBOJKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Veroni Nava Pandoro - Bor ŽENSKA B LIGA 20.30 v Mogliano Venetu Mogliano Veneto - Bor ŽENSKA C LIGA 20.45 v Dolini Breg - Treviso 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici ' Olympia - PAV Natisonia 1. ŽENSKA DIVIZIJA 19.30 na Proseku Kontovel - Azzurra 3. ženskaTmvizija 20.00 v Trstu, stadion «1. maj* UISP - Sokol • » • 18.00 pri Banih Sloga - Solaris • • • 18.00 v Trstu, licej Petrarca Inter - Kontovel ATLETIKA KROS ZA ŠOLARJE 15.00 na Katinari Organizira ŠD Adria JUTRI NEDELJA, 19. marca 1978 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Barcolana 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 na Kontovelu Kontovel - Grandi Motori KADETI 11.15 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Bor • « • 15.30 v Trstu, Miramarski drevored Ferroviario A - Breg NARAŠČAJNIKI 9.00 na Kontovelu Kontovel - Ricreatori • • • 12.00 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Polet • • • 10.30 v Štarancanu Staranzano - Dom DEČKI 9.15 v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Kontovel Še trikolo do konca Tri kola pred koncem prvenstva kaže, da je jasno, kdo bo poleg Dalvina zapustil prvo jugoslovansko košarkarsko ligo. Rabotnič-ki iz Skopja je dokaj nepričakovano izgubil na svojem igrišču z neposrednim nasprotnikom Kvamerjem in tako bo Skopje po 14 letih izgubilo svojega prvoligaša. Rabotnički nima več možnosti, da ostane v ligi, ker je izgubil obe tekmi s Kvamerjem in Bekom in zato je nemogoče, da bi dosegel isto število točk kot neposredna nasprotnika. Vodeča dvojica Partizan in Bosna je imela težko nalogo. Čeprav je za Bosno bilo to pričakovati, ker so Sarajevčani morali v Zagreb na dvoboj s Cibono. Partizan je bil nesporen favorit v srečanju z Metalcem (v svoji dvorani). Medtem pa je le malo manjkalo, da ni prišlo do največjega presenečenja kola. Sedem minut pred koncem so imeli igralci Metalca kar 11 točk prednosti in Partizan je samo s težko muko v poslednjih sekundah osvojil težko zmago s tremi točkami razlike. Tekma med Cibono in Bosno je bila zelo razburljiva, zelo kakovostna in se je odločila v zadnjih trenutkih, saj je bila Bosna večji del tekme v vodstvu in to predvsem po zaslugi Mirza De-libašiča, ki je gotovo v Zagrebu odigral svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu. Tako je vodeča dvojica še dalje na vrhu lestvice z enakim številom točk in samo predzadnje kolo, prihodnji petek v Beogradu, bo dalo odgovor, kdo bo novi prvak Jugoslavije. Ekipa, ki bo v tem obračunu zmagala, bo tudi avtomatično novi prvak. Zelo razburljivo je bUo tudi v čačku, kjer je domači Borac visoko premagal Brest. Ljubljančani so v 15. min. prvega polčasa vodili s 40:30, a tedaj so ostali brez čosiča, ki je zelo hitro zagrešil pet osebnih napak in to je bilo usodno za Brest, katerega so oškodovali tudi sodniki. Zanimivo je tudi, da je prav tako težak poraz doživela Jugopla-stika v Zadru. Brest in Jugoplastika se borita za tretje mesto in njuna težka poraza s 25 točkami razlike predstavljata veliko presenečenje. Radnički je brez težav premagal Dalvin, ki se je že poslovil od prve lige. Tako sta tri kola pred koncem prvenstva znana dva drugo-ligaša, kot tudi dva kandidata, ki se bosta borila za naslov prvaka. Glede na to, da se poslednja tri kola igrajo v borih desetih dneh, bo v tem času vse jasno o letošnjem, doslej gotovo najrazburljivejšem prvenstvu Jugoslavije. PROPAGANDA 9.15 v Dolini Breg - Inter Milje NOGOMET J. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje - Corno 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Kras - Roianese * * # 15.00 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole - Vesna NARAŠČAJNIKI 9.30 v Gradišču Torriana - Sovodnje • » « 9.30 v Moraru Moraro - Juventina * * * 10.30 na Proseku Primorje - Rosandra * * • 10.45 pri Domju Domio - Breg NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici Zarja - Zauie ZAČETNIKI 14.00 na Proseku Primorje - Gaja * * • 9.15 na Proseku Kras - Portuale • • • 12.45 pri Domju Domio - Breg * • • 10.00 v Štandrežu Juventina - Mariano ODBOJKA ŽENSKA C LIGA 11.00 v Padovi Don Bosco - Sloga 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10:00 v Gorici Hrast - Matten’s KOLESARSTVO MEDNARODNA DIRKA AMATERJEV 14.00 v Percotu Nastopa tudi Adria ATLETIKA DANES NA KATINARI Drugi kros Adrie Danes bo na Katinari dsrugi od treh krosov, ki jih atletski odsek ŠD Adria organizira za dijake osnovne ter srednje šole na Katinari. Proga bo speljana delno po gozdiču delno po nogometnem igrišču, za stavbo srednje šole. Kategorije bodo tako razdeljene: učenci L, 2. in 3. razreda osnovne šole — 400 metrov; učenci 4. in 5. razreda — 800 metrov: srednja šola 1.200 metrov; deklice pa bodo startale osnovna šola — 600 metrov; srednja šola 1.000 metrov. Zbor tekmovalcev bo ob 14.30, pričetek tekmovanja pa pol ure kasneje. Ruzzier NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA Emona — Kras 2:3 (2:0) KRAS: Bogateč, Škabar, Rebula (Husu), Žužič, Trampuž, Blažina (Valter Milič), Colja, Verša, Ljubo Milič, Miloš Milič, Šegina (Žužek). STRELCI za Kras: Ljubo Milič, žužič, Colja. KOŠARKA SESTO SAN GIOVANNI - V polfinalu tekmovanja za pokal košarkarskih prvakinj je italijansko moštvo Geas odpravilo beograjsko Cr-veno zvezdo z rezultatom 56:52. Prva tekma se je končala z izidom 54:53 v korist Beograjčank, zato je bila razlika v koših boljša za Geas, ki Je tako napredovala v finale pokala prvakinj. V finalu se bo Geas srečal s Spar-to iz Prage, ki je premagala Minor Penik (Bolgarija) z rezultatom 71:68. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 48 38 79 58 23 7814 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2 900 lir — vnaprej plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 18. marca 1978 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|ana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st„ viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir zo mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanlje-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in liska Član italijanske 2veze časopisnih založnikov FIEG mmm siip i'. -i"« 'A Avtomobil Morovih ugrabiteljev NENORMALNI, KER GOVORIJO SLOVENSKO? Avstrijska protimanjšinska politika peije do absurda Zgovoren primer koroškega Slovenca Mihe Zablatnika V lil. Licinio Calvo, prav tam, kjer so v četrtek odkrili fiat 132, s katerim »0 Mora odpeljali' s prizorišča ugrabitve, so preiskovalci odkrili tudi fiat 128, ki naj bi bil drugi avto, v katerega so premestili predsednika KD, potem ko so pustili prvega. Preiskovalci so ga odprli z dokajšnjo mero previdnosti, saj so se bali, da je miniran ^ (Telefoto ANSA) CELOVEC — «Smo koroški Slovenci nenormalni ?» — pod tem naslovom komentira četrtkov slovenski tednik na Koroškem «Naš tednik* primer Slovenca Mihe Zablatnika, ki mu je bilo te dni dostavljeno pismo celovškega okrajnega sodišča. Zablatnik je s svojo ženo od krške škofije zahteval plačilni poziv za cerkveni davek v slovenskem jeziku, kar pa je ta odklonila in je po daljšem dopisovanju v odgovor na to vztrajno zahtevo sprožila eksekucijo. Zablatnik je izjavil pripravljenost, da cerkveni davek plača, se-seveda če mu dostavijo poziv v slovenščini. Okrajno sodišče je ob koncu ugotovilo, da bo preverilo ali ga je treba postaviti pod skrbstvo in mu s tem vzeti vse državljanske pravice. Zablatnikova stanovitnost, ker je kljub grožnjam z eksekucijo in z zaporom vztrajal pri svoji zahtevi, za sodnika ni bila «vsakdanja normalna zadeva* in je očitno sklepal, da je človek, ki ni normalen pokoren državljan, tudi sicer nenormalen, • zato mu je poslal pismo z grožnjo, da ga bodo postavili pod skrbstvo, če ne bo vzel na znanje, ■iituiiiiiiiiiiiiMiMiiHiiiiiiiiHiMiiiuimiiiiHiiiiiMimuiifiiiiininuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiijitiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA ...... . . ATENTAT NA SPANSKO S1D je ze takoj po atentatih JEDRSK0 ELEKTRARNO vedel za odgovornost fašistov Kljub temu pa je preiskava mirno šla v nasprotno smer - Pričevanje polkovnika SID Gen ovesijo CATANZARO — Na procesu v Catanzaru je spet v ospredju ena od tolikih senčnih strani prve faze preiskave o atentatih 12. decembra 1909. Ves včerajšnji dan je bil posvečen zasliševanju polkovnika Genovesija, Voditelja prvega oddelka urada «D» vojaške obveščevalne službe — SID. Med drugim so sodniki in odvetniki skušali končno pojasniti še nerazčiščeno vprašanje, STRAHOVI TUDI NA POLICIJSKIH POSTAJAH Da ima vsak pošten grad na Angleškem in Škotskem svoje stalne strahove in prikazni, ?>99tlt8IV98BI9t9t9>>>ll8898ail9IIIMI9llll(89l8lilliaai9IBIfllllll>IIIIIVIIBBIIIlltllll889lf98ltl9ll9VII8ll8t88B8IIIIR9*ll9>t9V9l(t8l||(lt8iaiail>>tlll>l89IIIIMtlllllilff4lllll8l8l>MI8l1ll>li>8M91IIM>8lttBIIII8IIV>lllllltlMlltllllll8IBIIMII9lltlllll8M88 PO POVRATKU KOZMONAVTOV GREČKA IN ROMANENKA NA ZEMLJO Uspešen obračun sovjetske vesoljske misije MOSKVA — »Pred poletom nisva občutila, da se Zemlja vrti», je de jal podpolkovnik sovjetskega letalstva Georgij Grečko moštvu helikopterja, k' je pristal, ob vesoljski ladji «sojuz 27». Inženir Jurij Ro-manenko pa je pristavil: »Vesela sva. da sva se vrnila na ljubljena Zemljo, na rodno grudo. Počutiva se dobro.* Sovjetska televizija je predvajala celotni film mehkega pristanka vesoljske ladje »sojuz 26» Po pristanku ju je takoj pregledala zdravniška ekipa, ki je ugotovila, da sta dobro prenesla dolgi polet. 96 dni breztežnosti v omejenem prostoru orbitalne postaje «saljut 6» ne predstavlja samo nov rekord bivanja v vesolju, temveč težko preizkušnjo za človeški organizem. Prilagajanje stanju breztežnosti spro- ži precejšnje probleme v človeškem organizmu, ki se še stopnjujejo ob povratku na Zemljo. Vse kaže, da tokrat ne bo zapletljajev. Vesoljca pa čaka še kopica zdravniških in bioloških poizkusov, saj bodo znanstveniki do potankosti raziskali vplive dolgega vesoljskega poleta. Vesoljska misija Grečka in Ro-manenka se je pričela 10. decembra 1977, ko so s kozmodroma v Bajko-nuru izstrelili vesoljsko ladjo «so-jpz 26», ki se je po 24. urah spojila z vesoljsko postajo «saljut 6*. Samo po sebi to ni predstavljalo senzacije, novost pa je bila v tem, da ima postaja »saljut 6» dva spojitve na mehanizma, kar je sprožilo domneve, da bodo Sovjeti poskusili spojitev dveh vesoljskih ladij. Prvič jim je to uspelo 11. janu- arja, ko se je spojila vesoljska la dja «sojuz 27» na kateri sta bila kozmonavta Vladimir Džanibekov in Oleg Makarov, ki sta se čez teden dn'i vrnila na Zemljo s »soju-zom 20». 22. januarja pa je k vesoljski postaji prileteta prva tovorna avtomatična ladja «progres 1», ki je oskrbela vesoljca z novo opremo, žive-ž-m in gorivom. Zahodni izvedenci poudarjajo, da je s tem odprta pot za namestitev stalnih orbitalnih postaj. Raketni motorji «progresa 1» so namreč omogočili vesoljcema popravek krožnice, ki se je do tedaj že nekoliko znižala. 2. marca se je s »saljutom 6» spojila prva »mednarodna* vesoljska ladja «sojuz 28», kj je imela na krovu, poleg sovjetskega kozmonavta- Alekseja Gubarjeva, tudi prvega če škoslovaškega kozmonavta Vladimi ra Remeka. Po sedemdnevni misiji sta se Gubarjev in Remek vrnila na Zemljo, v četrtek pa tudi Grečko in Romanenko. Znanstveniki so si edini, da se je zaključila najuspešnejša misija sovjetskega osvajanja vesolja, od kar je 12. aprila 1961 poletel v vesolje prvi človek, Jurij Gagarin. Obenem si utira pot prepričanje, da je bo dočnost vesoljskega osvajanja prav v stalnih orbitalnih postajal. Ameri čani so vložili ves svoj tehnološki napor v izgradnjo vesoljskega trajekta, k j bi moral prihodnje leto rešiti »življenje* ameriški vesoljski postaji «skylab», ki se nevarno približuje gostejšim plastem zemeljskega ozrdčja. (voc) BREST — Bretonskim obalam grozi ekološka smrt. Na Porsalskih čereh. tri milje od obale, se je včeraj preklal na dvoje liberijski tanker »Amoco Cadizj, \ z 230.000 t surove nafte. V četrtek je tanker, ki ima 109.700 toji nosibiosti prosil za pomoč zaradi okvare ladijskih motorjev. Vlačilcu je že uspelo privezati velikanko, ko je razburkano morje pretrgalo vezi in tanker je nemočen nasedel na čereh. Kot poročajo je «črna smrt* že dosegla bretonsko obalo, francoske oblasti pa skušajo omiliti škodo. To je že četrto onesnaženje brelanskih obal Po brodolomu tankerja «Torrey Canyon» leta 1976. Na sliki (telefoto ANSA): liberijski tanker «Amoco Cadiz» na Porsalskih čereh. KINšASA — V Zairu je predsednik Mobutu sporočil, da so že izvedli 13 smrtnih kazni nad osebami, ki naj bi se udeležile spodletelega državnega udara in ki jih je pred dnevi obsodilo zairsko vojaško sodišče. Mobutu je tudi dejal, da .ie bila 14. obsojenka po-miioščena. . . ...... TRŽAŠKI DNEVNIK X. POKRAJINSKI KONGRES ZZI Prizadevanje žena za demokratično družbo Velika zasluga Slovenk za razvoj organiziranega ženskega gibanja - Govori Jole Rurlo, Lilijane Serti in pokrajinske tajnice ZZI Ester Pacot «ženske so pomlad današnjega no podali najprej dosedanja pokra- sveta, kajti sprožijo lahko njegov preporod*, s temi besedami je dolgoletna voditeljica Zveze žensk I-talije Jole Burlo včeraj začela X. pokrajinski kongres najštevilčnejše ženske organizacije v državi. Zveza je zrasla med odporniškim gibanjem in se krepila v vsakodnevnem prizadevanju za demokratičnejšo družbo. zato danes nikakor ne more in ne sme prezreti tragičnih dogodkov, kj pretresajo državo. Obsodbi napada na poslanca Mora in uboja njegove osebne straže, je najprej poudarila Burlo, za njo pa v slovenščini povzela Lilijana Serti, pa mora slediti še večja angažiranost žensk v skupnem boju proti takim prevratniškim poskusom, ki bi hoteli Italijo ponovno potisniti v temačne čase fašistične strahovlade. Tržaški pokrajinski kongres ZŽI poteka v obdobju, ko je zaradi hude splošne krize negotov in težak položaj vsakega posameznika v I-taliji. Vendar pa je položaj ženske v današnji italijanski družbi še težavnejši: vzroke sta zelo nadrob- jinska tajnica zveze Ester Pacor, nato pa še Lilijana Serti v slovenščini. Marsikatera težava, na katero naletijo ženske v svojem vsakodnevnem življenju, je veliko starejša od obstoja organizacije, ki pa se je z njo spoprijemala že 30 let. Vprašanja so lahko ista, nikakor pa niso več isti pogoji, iz katerih se težave porajajo. Nujen je bil zato drugačen pristop. X. pokrajinski kongres pomeni prelomnico delovanja ZŽI, prelomnico, katero je nakazal januarski vsedržavni kongres zveze s tem, da je na stežaj odprla vrata vsem tistim, ki jim je do odkrite razprave o ženski problematiki, do soočenja z drugačnimi stališči, do dogovarjanja o skupnem boju. Namesto sestave posameznih posegov ali branja predlaganega poročila, so udeleženke številnih pripravljalnih sestankov razpravljale o celj kopici problemov, kj se nanašajo tako na teoretsko izdelavo stališč zveze, kakor tudi na praktične težave, ki jih bo treba nujno premo- inmiiiiimMitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiHMiiiMiimit Budnost in strnjenost (Nadaljevanje z 2. strani) nost ob tem nebrzdanem naraščanju političnega nasilja v Italiji. Dr. Colja je med drugim izjavil: »Pri tem moramo biti zaskrbljeni predvsem mi predstavniki : iovenske manjšine v Italiji, saj nam je iz fašistične dobe znan zgodovinski postopek drvenja neke države v diktaturo. Za vzgled nai nam bo umor Matoottdja pred 50 leti. V glavnem smo Slovenci v zamejstvu pripadniki srednjih in nižjih socialnih slojev, prav te pa posebni zakoni v izjemnih situacijah udarijo z vso svojo si) e. Jasno nam mora nadalje biti, da ni to osebni napad na poslanca Mora in na njegovo stranko, temveč napad na ves de mokratični red v Italiji.* Svetovalci so sestavili resolucijo, v kateri obsojajo nasilje in izražata solidarnost svojcem padlih 'članov Moro-vega spremstva. To resolucijo so repentabrski svetovalci poslali v vedrost sindikatu policijskih agentov ter vodstvom strank ustavnega loka s posebnim ozirom na KD. (d.j.) Zgonik Tudi zgoniški občinski svet se je sinoči sestal na izrednem zasedanju v zvezi s tragičnim rimskim dogodkom. Zupan Jože Guštin je v obširnem uvodnem posegu med drugim naglasil, da ni prišlo po naključju do atentata na poslanca Mora prav na dan, ko je parlament imel na dnevnem redu izglasovanja zaupnice vladi z novo demokratično večino z odprtjem na levo. Ta in podobne prevratniške nakane so vpe-rjene proti taki vladi in sploh demokratični ureditvi v državi, vendar na so enotnost, aktivna prisotnost delavskih množic in vseh demo kratov, trdno jamstvo za ohranitev republiške ustave, ki mora botrovati, da bodo tudi slovenski narodnostni skupnosti priznane vse pravice. Po izvajanjih Miloša Budina ter načelnikov svetovalskih skupin Srečka Orla in Vladimire Rebule, je ob činski svet soglasno odobril resolu cijo, ki poziva vlado in parlament, da najhitreje na osnovi demokratič ne ustave [»skrbijo za obrambo de mokratičnega javnega reda z ukre pi, o katerih se že dolgo razpravlja in ki zadevajo v prvi vrsti reformo in obnovo varnostnih služb, reformo organov javne varnosti, reformo zaporniškega sistema ter sodnih po stopkov, obenem pa poziva vse prebivalstvo k budnosti in borbenosti, ki naj se izpričata z aktivno in zavestno prisotnostjo ter udeležbo pri slehernem momentu demokratičnega življenja, ki ima svoj izvor odporniškem gibanju ter h krenitvj proti fašistične enotnosti in strnjenosti, v katerih je jamstvo za popolno o-samitev in onemogočen ie vsakršne ffa prevratniškega načrta ter za o-hrambo obstoječega demokratičnega družbenega ustroja, (b.s.) Jutri v Temnici odkritje spomenika padlim borcem Jutri ob 10. uri bodo v Temnici pri Komnu odkrili spomenik 17 padlim partizanom bataljona «G. Zob. ki so jih Nemci pobili 17, marca 1944. leta. Ob 10. uri bo zbor pred gostilno, pol ure kasneje pa bo sprevod krenil proti spomeniku, kjer bo predsednik krajevne sekcije Zveze borcev Danilo Stenah čič pozdravil domačine in goste. Po razvitju prapora domače sekcije ZB. bodo položili vence na spomenik in [»delili priznanja OF zaslužnim domačinom. Med svečanostjo bodo spregovorili tudi predstavnik ZB Nova Gorica Stojan Fakin, tržaški pokrajinski predsednik ANPI-VZPI A. Calabria, tajnik istega združenja Dušan Košuta, Gino . Luperini v- imenu pre živelih borcev bataljona in bivši komandant Tržaške brigade Ric-cardo Giacuzza. Sledil bo kulturni spored, na katerem bodo nastopili otroci, mladinci, recitatorji, pevci in godba na pihala. V kioskih bo na razpolago pijača in jedača. SLOVENSKI KLUB priredi v sredo, 22. marca. KULTURNI POHOD V IDRIJO na odprtje razstave AVGUSTA ČERNIGOJA. Zagotovili smo si družbo umetnika, strokovno vodstvo po razstavi in večerjo z žlikrofi. Odhod ob 15. uri izpred sodne palače, Foro Ulpiano, povratek okrog 23, ure. Vpisovanje na tajništvu SPZ (tel. 76-73-03) do ponedeljka, 20. marca, oziroma dokler bo še kaj razpoložljivih mest v avtobusu. Cena (prevoz in večerja) za člane Slovenskega kluba 8.500 lir, za ostale 10.000 lir. stiti. Na podlagi teh mnenj je bil® izdelano tajniško poročilo, ki je tako zajelo vse pereče probleme, od težav pri zaposlovanju žensk, preko nespremenjene in podrejene vloge ženske v družini, do pekočega vprašanja spolnosti, še vedno so namreč sinonimi ženska, žena, mati. medtem ko je pravna ureditev splava, ki bi v zadostni meri upoštevalo žensko samoodločanje, zgolj up. 0 vsem tem, predvsem pa o načinu, kako lahko žensko gibanje končno odpravi vsaj nekatere že stoletne krivice bodo po ločenih skupinah danes razpravljale udeleženke X. kongresa. Po svojem zelo obsežnem uvodnem poročilu, oziroma osnovi za splošno razpravo, kakor ga je sam* imenovala, je Ester Pacor dala pod' darka tudi vprašanjem slovenske narodne skupnosti. Podčrtala je, d* so Slovenke v naši deželi od vsega začetka imele velike zasluge za razvoj organiziranega ženskega gibanja, saj je današnja pokrajinska ZŽI izšla iz antifašistične fronte žensk. Vendar pa je v zadnjih le" tih v vrstah organizacije specifičnost slovenskih žensk v Furlaniji -Julijski krajini bila premalo poudarjena, ie še dodala Pacor. Vsekakor pa do tega ni prišlo samo V ženski organizaciji, temveč v vsej slovenski skuonosti, ki se z ženskimi problemi žal premalo sooča. Danes na trgovinski zbornici «Konferenca o proizvodnji pri Assicurazioni Gen«rali» V konferenčni dvorani trgovinske zbornice v Ul. S, Nicolo 5 bo danes z začetkom ob 9. uri celodnevna «Konferenca o proizvodnji pri Assicurazioni Generali*, za katero je dala pobudo enotna sindikalna zveza CGIDCISL-UIL. Razpravljali bodo o glediščih sindikalnih organizacij in zavarovalnih podjetij na vlogo zavarovalstva v Italiji, na organizacijo dela pri zavarovalnicah, na naložbe, ki jih o-pravljajo posamezne zavarovalnice in pa kakovost storitev, kj jih zavarovalna podjetja nudijo svoj' klienteli. # Vrtnarice, ki bi želele nastopit* službo kot suplentke v občinskih