St. 16.
V Gorici, v soboto dne 28. marca 1914.
Tečaj XHV.
Izhaja trikrat na teden,   in sicer v torek, delrtek in soboto
ob 47 urtrpftpGMne?*.*.'*"<LsLjkL2* Stane na leto    K 10* — V8 lota     .   .   •   99  S*— V4    „      ...   „ 2*50
Posamične Številke sta-w nejo " .         . 8 vin.
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Telefon
Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič,
Urednl&tvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadsfr. na desno.
Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr.  na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin, vrsta.¦+- Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Občinske volitve v Gorici.
Volilci lil/razreda!
Vi ste prvi, ki stopite na volilno bojišče! Jutri se izvrši Volilna vojna III. razreda. Vi, slovenski volilci III. razreda, Vi ste prvi vojščaki, ki pričenjate volilno vojno, ki skonča 6. aprila tj L Nadejamo se, da pridite VSL ponosno in samozavestno, kakor se spodobi za slovenskega vojščaka, na volišče. Glasovnico v roko in izkaznico pa na volišče! JNihče naj ne črta nobenega imena!
Ne glasuje se za osebe, ne glasuje za imena: glasuje se za našo idejo, za idejo Slovenstva, za idejo Jugoslovanstva ! Glasuje se za našo domovino, glasuje se za Slovenstvo Goriškega mesta!
Vsak volilee naj bo zvest slovenski vojščak, udan naši sveti narodni ideji, zvest in zanesljiv. Vsak volilee naj čuti veliko moč glasovnice, usoda Gorice je zaupana vsakemu posameznemu. Zato ne sme nihče izostati, marveč vsa naša četa mora na volilno bojišče!
Volilci III. razreda! Vi imate izvršiti glavno in najvažnejšo nalogo, Vi pripravite tla, na katerih še bo nadaljeval boj za lepšo bodočnost naše ljubljene Gorice, naše Gorice, ki je glavno mesto slovenskega dela dežele in mora že radi tega biti slovenska!
Slovenci! Svečani so trenutki, v katerih živimo, velik čas nastopa, zavedajmo se ga, zavedajmo se svoje moči in storimo vsak svojo dolžnost. Naše srce nam jo narekuje, mati Slavija nas opominja na njo!
Slovenski volilci! Borimo se za pošteno stvar, borimo se za svoje pravice. Pravic hočemo in svoje zastopstvo v mestni hiši! Zato pa: Vsi na volišče! Tam na voliščih se izbojujejo pravice, na voliščih se delijo zastopstva! To imejmo pred očmi in — hajd na volišče!
Naii kandidatle za III. razred so:
Komet Valentin,
krčmar in posestnik,
Košnik Ivan,
c. kr. profesor,
Medvešček dr. Peter,
odvetniški koncipijent,
Mozetič Josip,
stavbenik,
Novak dr. Ivo,
odvetnik,
Premrou Svitoslav,
ravnatelj,
Puc dr. Dinko,
odvetnik,
Testen Lovro,
revident državne železnice,
iiccolo"
ootiistiliiroH Gorici.
»Piccolo« piše:
»Občinske volitve v Gorici so tu: Slovenci stopalo na volišče popolnoma pripravljeni in strašno vojeviti; na italijanski strani pa je bil šele zadnji čas poskus za organizacijo uspešnega narodnega bloka, v katerem bi bile obsežene vse stranke in ki bi imel tudi odkrito oporo nemških elementov.
Poskus pa se ni popolnoma posrečil: klerikalci so se odtegnili.   Ampak s tem, ; da so odtegnili svoja imena iz liste italijanskih kandidatov, oni niso hoteli zatajiti svoje vesti pred veliko narodno nevarnostjo, ki je stopila nad stranke. Tako vsaj bc prihranjen mestu, ki se nahaja v odno-šajih Gorice, škandal dveh italijanskih list , v nasprotju s kompaktno solidarnostjo na- j ših narodnih nasprotnikov.
Razmere v Gorici so kolikor si je mogoče misliti najtežje v kakem italijanskem mestu naših dežel. Slovenci niso več pred durmi; prodrli so v mesto z vseh strani. Ali smo" izprevideli prepozno velikansko nevarnost, ali je vladala brezbriž- ! nost, mlačnost ali je vzrok medsebojni bratski boj, med tem ko so nasprotniki preskočili zadnje nasipe in udrli v mesto, o tem sedaj razpravljati mislimo da ni primeren trenotek. Razumemo mučno bojazen patriotov, ki sedaj v grenkem polo- j žaju, ne morejo zamolčati svoje jeze in i svojih očitkov radi nebrige, radi popustlji vosti v preteklih časih; ampak sedai ni časa za očitanja in moledovanja; sedaj je tu trenutek, v katerem hoče priti Slovenec z vso svojo silo v mestni zastop; sedaj bije odločilna ura za bodočnost Gorice. Ali se bori Italijanstvo združeno, složno, z vsemi svojimi discipliniranimi možmi v solidarnem glasovanju za italijansko reč, je v tem slučaju dan še odlog kakega leta, da si pripravimo zadnje utrdbe za italijansko obrambo mesta; ali pa bomo videli tragičen trenotek zatona vsega onega, kar je bilo ponos Gorice, zatona njenega Furlanstva, močnega in cvetočega, k! so je pa preslabo  čuvali njeni meščani.
Slovenci v Gorici so narastli iz raznih vzrokov zadnjih 20 let. tako močno, da so spravili v največjo nevarnost na-• rodni značaj Furlanskega glavnega mesta: pri zadnjem ljudskem štetju jih je bilo 10.000 napram 14.000 Italijanov in dandanašnji so še. narastli. Ako se prišteje številu Slovencev še one manjših narodnosti, t zlasti Nemcev, ki pa so k sreči nasprotniki Slovencev, dobimo jednako število z enjm Italijanov. To je vzrok, zakaj so Slovenci vseh, strank združeni postavili proti 24 Italijanskim kandidatom ravno toliko slovenskih in'so izbrali za te odličnejše osebe: odvetnike, zdravnike, profesorje, trgovce itd.
Ni le težak ta boj: resen boj je to. Slovenci so pripravljeni, kakor v nobenem drugem mestu naših dežel, da zavzamejo me3to Italijanov. Ali si dopustijo Italijani, odvzeti mesto? Ali ne porabijo svo-
,j '
jih zadnjih sil, da zlomijo usodepolni i obroč? Ali se bo dobilo kakega Italijana, j ki ostane doma ter razveljavi sam svoj narodni glas, ko bo mogoče od malo glasov odvisna usoda mesta? Ali se bo dobilo kakega Italijana, ki bo videl ceh) Nemce, ki se ogrevajo, da ^šijo Gorico pred poslovenjenjem, on pa bi ostal nedelaven, brezbrižen, apatičen?
Kam pade mesto, ki pride v roke Slovanov, to vidimo v današnjih dneh v naj-žalostnejših dejstvih v Splitu. Z Italijanom se grdo postopa in bojkotirajo ga.
Ako se je poskus pravega in popolnega narodnega bloka in skupne akcije v občini Gorica deloma ponesrečil, nas ne briga; vidimo pa znamenje, da so se zbudile, vesti. Sedaj te vesti ne morejo več zaspati. Če so za trenotek pozabile na osebne spore in to pred žalostno sliko svojega mesta, ki ji' r prosilo, pozabiti na spore, je duh tegr- momenta, ki mora ostati v njih in voditi v boj; Nihče naj si ne nakoplje slabe vesti, da je odvzel glas italijanskim kandidatom; nihče naj si ne nakoplje slabe vesti nasproti svoji domovini, svoji družini in svoji moški, časti«.... *
Volilci! Ste čitali pazljivo? Iz tega članka v »Piccolu« gleda velika moč Slovenstva v Gorici. Naše priprave za volitve imponirajo Italijanom, kot vojaki smo pripravljeni na boj! In v mestu smo in toliko nas je, da sedaj bije odločilna ura za bodočnost Gorice in Italijane preleta strah, da nastopi tragičen trenotek, ko zatone Italijanstvo Gorice .... Tako padajo Italijani in tako rastemo mi!!!
Italijani so pa tudi tako slabi, da si morajo iskati pomoči pri Nemcih. Pri tujcih, pri Nemcih »gnoehi« jim morajo pomagati pri letošnjih volitvah, če ne pojde
pod zlo italijanstvo Gorice!------Kamoro
bo še hudo zvijalo po   želodcu   radi   teh »gnoehov«!
Ob tla so vrženi Italijani in Nemci naj jim rešijo Gorico pred poslovenjenjem! Revno je italijanstvo Gorice!
Slovenski volilci, podrite to revno italijanstvo, stopite na volišče vsi   in   dajte temu italijanstvu smrtni sunek! *
Pa tudi v zadoščenje nam je članek v vPiccolu«. Vidijo naše delo, oči so se jim odprle in v goriškem mestu vidijo Slovence. Sicer smo že davno tukaj, ali priznavajo nas javno prav šele sedaj, ko jim teče voda v grlo in se rušijo municipiiske trdnjave___
V mestu smo, da, v mestu in tu hočemo ostati in rasti in tu hočemo priti do svojih pravic! Nič ne od jemljemo pravic Italijanom, v boju pasmo za svoje pravice, te hočemo doseči in moramo jih doseči!
Volilci! Glasovnice v roko in boj proti kantori, v boj proti gnjilemu propadajočemu italijanstvu, v boj, na volišče vsi, prav vsi!
u
Stari »Sjort konžillrl«
hočejo zlezti zopet v mestni svet skoro vsi. Če bi se to zgodilo, potem bi se skoro nič ne spremenilo lice goriškega mestnega sveta. Kar po starem bi šlo tam naprej in zopet bi bilo treba iskati »šjore konši-Hrje« po kavarni Teatro in po njihovih pisarnah, da naj gredo k seji, ker drugače ne bodo sklepčni. Voliti se dajo, potem pa ti šjori konšiliri nimajo nobenega veselja hoditi k sejam. Navadno jih spravijo le za silo skupaj toliko, da je seja sklepčna... med sejo pa kateri ubeži in konec je glo-rije. Taki stari tički bi bili zopet radi »konžiliri«.
Res, siromašna je itajti&anska liberalna stranka, da ne zqa pomesti zanikerne šare iz svojih vrst in postaviti nove može za kandidate! Pa alhinja sploh take, sposobne može?! Najbrže^ne, ker silijo ti, ki so polni škandalov iz mestnega gospodarstva, v ospredje.
Pa si mislijo: če nismo še popolnoma uničili Gorice doslej, »komplimo« jo sedaj v novem mestnem svetu!___
.*
Kandidat Paljk
v listi italijanske liberalne stranke — piše se seveda Pallich! — se drži včasih za Nemca. Italijanski listi pravijo, da je Paljk kandidat železničarjev. Seveda, ampak nemških!
Da ne bo kak slovenski železničar tako kratkoviden, da bi volil Nemca Paljka!
Nemci imajo torej že v tretjem razredu kandidata, skritega pod naslovom: kandidat železničarjev!
Podkunouanje
se že vrši. Podturnom so ponujali že po 20 K in še višje zneske.
Enega že imamo naznanjenega. Volilci! Naznanite nam vsakega podkupo-valca!
Neki volilec je nesramnega laškega podkupovalca dobro zavrnil: »Tudi če.mi daste sto kron, jih ne vzamem, ker je prvič sramotno, drugič pa bi moral dati nazaj v drugi obliki najbrže še enkrat toliko! Vi, kamoraši, ne znate drugega nego davke višati!«
10
»Piccolo« meni, da je za Italijane prava sreča, ker pojdejo ž njimi volit Nemci, ki so sovražniki Slovencev. Pa prav pa naj volijo ž njimi! Malo časti za Nemce, ako hočejo pomagati kamori na noge! Seveda, v svoji sredi, govorijo gospodje Nemci zaničljivo o »Katzelmacherjih«, ali Nemci upajo potem zaslepljenih ?Kat-zelmacherjev« zlezti v mestni svet. :
»L' Eco« pravi, da bodo imeli Nemci v prvem razredu dva zastopnika in železničarji bodo imeli tudi dva. Potemtakem hočejo spraviti v mestni svet štiri Nemce! Slovenca na noben način v mestni svet, Nemce pa 4 ali pa še več, samo da bo »laška patria« rešena!
Ali ni to škandal, velikanski škandal za velike italijanske patriote, da segajo tujcu pod pazduho ter ga vodijo v mestni svet proti domačinom Slovencem? V tem tiči velikansko zaničevanje Slovencev, od katerih živijo Italijani v Gorici.
NeČuveno je to, škandalozno, sram jih bodi, te velike italijanske patriote, ki imajo tako malo časti in ponosa v sebi, da-se bratijo s tujci v brezmejnem svojem sovraštvu do Slovencev! To se mora bridko maščevati!
Še živi spomin na slavni dan 22. marca 1897!!
»Piccolo« piše: da odkar so naskočili Hrvatje občini Split in Zader v Dalmaciji, ni bilo tako težkega boja v narodni zgodovini Italijanov v naših deželah kakor je volilni boj v Gorici.
Boji se posebno za tretji razred!!!
Slovenski volilci III. razreda! Vaša naloga postaja vedno lepša.
.   Ako se Vam posreči prvim premagati kamoraše, bo Vaša slava neizmerna!
Od kedaj smo Slovenci v Gorici?
Če vprašaš kakšnega laškega liberalnega kandidata, od kedaj smo Slovenci v Gorici, ti poreče: da smo včeraj skočili čez nasip v Gorico. Kdor pozna malce zgodovino in ima vsaj malo pameti v glavi, ve, da smo Slovenci tu, odkar stoji Gorica. Slovenci smo dali ime Gorici, slovenska imena imajo razni posamezni kraji v mestu: Travnik, na Studencu, Go-rišček, Livada, Kostanjevica, pri barki, Stračice, Staragora, itd, polno je krajevnih imen slovenskih.
Prav neumno pa pisari »Corriere« leto za letom, da so Slovenci šele pred kratkim udrli v Gorico, da je Gorica laška in ime Gorizia pristno laško; pravijo, da se je imenovala N o r i t i a — ali tega še norci ne verjamejo!
Gorica je Gorica', slovensko je ime in slovensko ostane, pa če bi radi tega po-deštat Jurij pretakal krokodilove solze in
Če bi se na glavo postavil radi tega sredi slovenskega Travnika!
Tolikokrat smo že navedli razne zgodovinske vire, ki označajo Gorico za slovensko ime in pričajo, da od nekdaj tukaj prebiva naš rod!
Že od leta 1001. so tu zgodovinski viri, ki pričajo, da je Gorica na slovenski tleh.
V drugI polovici 16. stoletia (leta 1564.) je pozdravljalo goriško meščanstvo svojega nadvojvoda Karola v slovenskem jeziku. To priča zgodovina.
Goriški župnik Andrej Nepokoj ob koncu 16. stoletja je podal opis Gorice. Shranjen je v Rimu v vatikanskem arhivu (Fondo Borghese I. 35). Nepokoj opisuje takratno Gorico prav natančno, glede prebivalstva pa pravi: Vsi prebivalci govore slovensko in laško, odličnejši tudi nemško. Prebivalcev je bilo takrat 7000.
Slovensko in laško — slovensko na prvem mestu! kar kaže, da je bilo več Slovencev kot Lahov!
Raznarodovanje je cvetelo v preteklem sfoletju tam okoli 1870 in dalje, ko je vlada hotela nas poitalijančiti. To poita-lijančevanje pa smo ustavili sami. Sedanja laška generacija, ki je na krmilu, je vzrasla v sovraštvu do Slovencev. Zato pa mislijo ti ljudje, da je bilo vedno tako v Gorici kakor v njihovih časih. Pa ni bilo in — ne bo.
Od nekdaj prebiva tukaj naš rod in prebival bo in gospodaril, Italijane čaka vloga neznatne manjšine!
Angelo Vivanie o Gorici.
Resni italijanski publicist Angelo Vi-vante je-obširno opisal razmere v primorskih deželah. Govoril je resnico, zato ga naši psevdoitalijani ne marajo.
Vivante je pisal o Gorici:
»L a časa n os t. r a , f u e d č in realta časa comune« — skupen dom Italijanom in Slovencem in glede preteklosti in bodočnosti in usode.Gorice: »da je moč asimilacije v Gorici izčrpana in je nespametno od strani goriških Italijanov, odrekati Slovencem v mestu pravico domačinstva.«
Tako je govoril pameten Italijan!
Mazzinianci,
republikanci, revolucionarci, ultraitalija-uaši, ki hočejo ven iz obstoječih (!) razmer, vrtoglavci, nemirneži, ki kujejo kdo ve kaj, imajo kar tri kandidate v tretjem razredu: Milost, Bonomi in Devetak (ta ni kmet, marveč neki uslužbenec). Taki ultralaški strici. hočejo na municipij, da bi cvetelo lastvo tam še bolj kot doslej!! O Devetaku pravi »Piccolo«* da.je čiste furlanske krvi! Naj dobi le eno kapljo furlanske krvi v Devetaku, mu plačamo vse volilne troške!
BombiČevega Jurija
i hvalijo laški liberalci po svojih listih   na ' vse pretege. Kako so zaslepljeni, kako nespametni, kako smešni!
Bombičev Jurij vendar ni vreden ni-kake hvale! Mestna avtonomija je šla pod zlo v času njegovega župariovanja, ob času ljudskega štetja so bile nečuvene sleparije na municipiju, mesto je zlezlo v neznosne dolgove — kakšno hvalo torej zasluži Bombičev Jurij? Nobene hvale ampak ostro grajo!
Če bi bilo kaj moža v Bombičeveni Juriju, če bi ta človek držal kaj nase in na svojo čast, potem bi se bil odpovedal, : bi bil odložil svojo župansko čast, ko je začela vlada odjemati municipiju volilne in druge agende.
To bi bilo moško in pošteno —   ne   j pa cmeriti se in kremžiti in solze preta-  j kati. Takega jokavega župana ne mara-  j mo! In če bi bila liberalna   stranka   kaj vredna, bi se sama otres?a takega župana, ker pa ni nič vredna, zato pa je Bombičev
Za Italijane glasuje
oni slovenski volilec, ki «bi ostal jutri doma. Nikdo ne sme reci: a, saj brez mene opravijo! En glas gor ali dol! — Ni res to! Za glasove pojde pri volitvah! Zato mora vsak slovenski volilec na volišče!
Kdor  bi   ostal doma, bi glasoval za   Italijane.   Kaj zato ima volilno pravico ?!
Juri! zopet kandidat! Kdor ga voli, voli Gorici nesrefio!
Železnica iz Gorice v Čer« vlnan,
Naši Italijančki sanjajo, da kakorhitro bo zgrajena železnica Gorica-Červinjan, bodo Furlani kar drli v Gorico in Gorica bo furlanska! Reveži, kako se motijo! Furlani ja-gravitira 4?rWlT^ilfl,: lmsc?! svoje Gradišče, ia capitale del Friufi", ln"| Tržič raste! Pa bodo hodili v Gorico? Po kaj? Naraven dotok v Gorico je slovenski!
Omenjena železnica, bo-vodila iz Čer-.' vinjana v Gorico, to vožnjo imajo pred očmi Italijani, vozila pa bo tudi iz Gorice v Červinjan!! In morda pripelje s seboj tudi kakega Slovenca!! Mnogo lepe zemlje je v Furlaniji pa slabo obdelane vsled tamkajšnjih razmer. Naši Brici.na primer potrebujejo tudi dolino. In v Zgornji Furlaniji imamo nekaj zgodovinskih pravic. Krajevna imena pričajo to!!
Laški trgovci v Gorici
so predlanskim toži i v »L' Eco«, kako propada trgovina v Gorici in dolžili so municipij, da je mnogo kriv na tem! Ne stori nič za povzdigo mesta in z neumnim narodnim sovraštvom odganja Slovence! Tožili so in zdihovai, kaj bo z laško trgovino v Gorici, ako pojde tako naprej!
No, Vi laški trgovci, sedaj je čas, vidite, da obračunate s vojimi škodljivci na municipiju!                              '   "~ '         |
Kateri laški trgovec bo glasoval za kamoro,   bo glasoval proti svoji koristi!
Kateri laški trgovec bi glasoval za kamoraše, pomnoži narodno sovraštvo do Slovencev na municipiju in posledice naj si pripiše sam sebi!
Slovenci bomo dobro vedeli, kako bodo glasovali laški trgovci!!
»Goriški municipij mora ostati laški!«
Tako kriči .»Piccolo«. Zakaj pa bi moral ostati na vekov veke laški? Kje je to
- zapisano? AH se pa morda bojijo česa, ako bi goriški municipij ne bil več laški? Ali bi se mogoče potem kaj odkrilo, kar bi ne bilo všeč visoki laški gospodi?! A, odgovorite!
Mi sodimo, da je bil goriški municipij že dosti časa »integramente« laški. Kako je še laški, čutimo bridko vsi meščani in
. vsak pameten človek v Gorici ima le en vsklik: Tako kot je bilo na municipiju, ne sme biti več! Sedem milijonov dolga, uprava za nič, hvala za tako laštvo! Ni vodovoda, ni kanalizacije, nič ni, in itii-lijoni so šli! Zadnji čas, da municipij ne bo več laški, kajti če bo zopet, čaka Gorico popoln propad!
Volilci! Storite svojo dolžnost!
Laški in nemški lepaki.
'Po mestu so nabiti skupno laški in nemški lepaki. Nemško politično društvo vabi svoje volilce za »kompromisne kandidate« v boj. Torej popolna zveza!
Kamori pomagajo Nemci, ki hočejo biti veliki Avstrijci, Mazziniance. bodo volili avstrijski Nemci, roko jim podajejo.
Kliki, ki je skoro že upropastila Gorico, hočejo pomagati zopet na površje. Združili so se v boju proti Slovencem!
Lahom, ki v današnjih časih znajo dobro nemško in gospodom- Nemcem citiramo besede Schillerjeve: »Nichts-wurdig ist die Nation, welche nicht Alles setzt an ihre Ehre.«
Naša Livada.
Na Livadi je lepa slovenska naselbina. .Vmes je samo en lahonski zgagovec, ki je včasih tudi Slovenec, kakor kaže. Lepa naselbina slovenska — trn v očesu slavnega goriškega municipija! Onorevoli na municipiju so vsi nervozni, če se le spomnijo slovenske Livade in ne dajo jej nič seveda. Prosili so za cesto, za luči, za vodo — pa še ni ničesar — luna sveti po noči in polno blata je okrog pri vsakem dežju.
Kdor hoče videti, kaj se pravi zani-kerna mestna uprava, naj gre na Livado. 28 hiš je tam, pa ni nobene urejene ceste, ni razsvetljave, ni vodovoda. Davke seveda morajo redno plačevati kakor meščani na Korsu! Ali šklaf paga e taš!
Kaj se pravi narodno sovraštvo   in
natančno u euidenci
je v pisarni Narodnega odbora vsak slovenski volilec in na volišču poskrbimo, da bo zabeležen .vsak volilec, ki je volil. Kdor bi ne prišel volit, se ne skrije, marveč bomo vedeli, da ni volil. Mislimo pa, da takih ne bo — če bo kateri, ga bo -TO^tfi.*.^™«-.    .^jiaša javnost poznala !
zanikerna uprava s strani municipija, za ti) nam je živa priča Livada v Gorici!        j
Elektrika v Gorici
stane največ v celi Avstriji in sicer 8 vinarjev na kilovat. In Še 50 let bo elektrika tako draga, ker je dal goriški mestni svet nemško židovski družbi monopol javne in privatne razsvetljave. Tako skrbi kamora za blagor Gorice.                !
Rajko Gorjan,
laški kandidat v tretjem razredu, mož, po katerem se pretaka pristna slovenska kri, tudi po postavi pristen šklavar, je organizator laških kmetov v Gorici.
Ti laški kmetje vidijo, kako lepo se organizirajo naši slovenski kmetje v okolici, pa so se hoteli bližati jim. Strah na municipiju, poparjenost v laški liberalni stranki — in vstal je Gorjan in šel »organizirat« kmete v Gorici, ker so se strašno bali, da jih pridobijo zase »quei di Vertoiba«!
Slovenski kmetje v Starigori, ki mejijo na slovensko občino Vogrsko, vidijo, kako je tam vse drugače, vse leDŠe, kmetje sami upravljajo občino, tu \ iorici pa slovenski kmet nima ne ceste, ne vode, ne razsvetljave ne pošte, samo davčni sluga in birič ga poznata!
Kmetje v Gorici! Le bližajte se našim okoličanskim kmetom, v Vašo korist bo to in v korist Gorice!
Staragora.
Znani naš »komisar« je tudi od kamo-re podkupljen in dobro plačan agitator. Zopet si brusi pete in skače po Rožni dolini in Stari gori.
Slovenski volilci! Pokažite mu — trdnih slovenskih staršev nesrečnemu sinu, narodni izdajici, pokažite mu vrata, kjerkoli se Vam prikaže!
Volilni lokali
Narodnega odbora so sledeči: Hotel >• Zlati jelen« in gostilne: Bitežnik na Cin-grofu, Kranjc na Senenem trgu, Pri pete-linčku v Nunski ulici in Gorjanc na Kornu (Attemsova palača.)
Volilci, predno greste na volišče, oglasite se v volilnih lokalih! Vsako nepostavno agitacijo Italijanov javite nemudoma najbližjemu volilnemu lokalu. Vsak, za izid volitev važen dogodek naznanite nemudoma v volilnih lokalih! Naznanite takoj volilnim odborom, če je treba kje kake pomoči! Noben volilec ne sme prezreti volilnih lokalov!
čevim veličanstvom. Pa ne bo kruha iz te moke! Ker slovenski volilci poznajo pomen volitev in bodo izvršili v nedeljo svojo narodno dolžnost!
Poročajo nam iz vseh delov mesta, kako najrazličnejši Italijani delujejo za italijanske kandidate. Eden glavnih brakov je tudi tržni komisar Resen. Gostilničar Adolf Lutman na cesti sv. Petra na vogalu se je hvalil včeraj, da je ujel 42 slovenskih glasov! Grobar Furlani ustavlja ljudi in hoče menda Slovence žive pokopati! Strastna je agitacija z italijanske strani! t— Slovenci, naznanite nam natančno vse, kaj počno Italijani!
»Sočo« je tožil oče župan Bombic in še par drugih razžaljenih mestnih konžilir-jev, ker je očitala municipiju sleparije pri ljudskem štetju. Mislili so, kaj bo? Ali bilo je to, da je »Soča« že v preiskavi dognala dokaz resnice in municipij je bil bogatejši za veliko blamažo!
Hodi Rtidiger Milost, hodi Raimund Gorjan! — Rudiger... brrrr! To je lepo ime. Aii se ne obrne v Gorjanu čista italijanska duša, ko "vidi svoje ime na nemškem lepaku? »Patria« si zakriva oči in joče nad zgubljenimi sinovi......
Nemški »Schulverein« razteza svoje kremplje po Goriško-GradišČanski. V Červinjanu, v ultralaškem Červinjanu, so ustanovili Nemci podružnico Schulverei-ua! Evviva!!
Včerajšnji »Corriere« se boji, da bi se mestne »belle vie« spremenile v ulice! Boji se, da bi se Gorica povsem spremenila v — slovensko Gorico. Je že •prav, da ga trese tak strah!
Služba šolskega sluge je razpisana s 1. dnem majnika t. 1. na slovenski državni gimnaziji v Gorici. Prošnje do 30. aprila t, 1. goriškemu dež. šol. svetu v Trstu.
Družbi sv. Cirila in Metoda v korist se je zavarovala gospa Kristina Lokarjeva v Gorici za vsoto 500 K pri »Prvi češki • zavarovalnici na življenje v Trstu«. Dobra rodoljubka je s tem družbo zagotovila, da ji hoče biti koristna še potem, ko nje več ne bo. Hvala lepa! Hvala pa tudi Prvi češki, da pridobivajoč zavarovancev pri tej zavarovalnici opozarja na korist Ciril Metodove družbe in priporoča, da se njej v prid odloči del zavarovalnine.
I  vrelec.   DletetICna namizna jI  pijača   ;   obilno ogljikovo j|  kislino.   Pospežuje prebavo in izmeno snovi.
Razne vesti.
Shranite izkaznice za morebitno ožjo volitev!
Čitajte pazijivo članek »Piccolo« o občinskih volitvah v Gorici!        '
Naročniki na deželi naj nam ne zamerijo, da smo napolnili današnjo številko skoro izključno z volilnim gradivom. Letošnje volitve v Gorici so velevažne; zato vemo, da spremlja s čutečim srcem naše volilno gibanje vsak goriški deželan. V člankih v »Soči« pa je tudi jasno razkrito, v kakih razmerah živimo v Gorici in kaj pomeni naš sedanji boj za bodočnost goriškega Slovenstva!
V našem uredništvu se je oglasil g. Alojzij Humar iz Vrtojbe z ozirom na našo notico v četrtkovi »Soči«. Kategorično, izjavlja, da ni on nikdar agitiral za Italijane, sedaj mu je pa bilo že radi tega nemogoče, ker je prišel ravno iz Nemčije. Če se mu dokaže, da je agitiral za Italijane, plača 1000 K za Narodni odbor.
Laški braki so že na delu. — Oče Jurij je pozval k sebi razne laške brake in jim dal dolgo listo vseh pridobljivih Slovencev. Seveda je stala pri vsakem opomba, za katero žilico ga naj potiplje, da zleze v nedeljo pod klop pred Bombi-
I
vraničnlk oteklinah, jetrni trdini, zlatici, snovoizment-kili bolezen, katarih dihal*
nlh .organov._______________
Zdravilen vrelec največje vsebine tvoje vrste. Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem katarn, obstipactjl, žolcnih kamenih, tolSSioi trganju, eladkovnl bolezni.
Naj močne j
prirodni vrelec magnezijo-glauberske soh.
.Zatopili SepnSiofer - Gorica, J
M-m Seidlitz-prašek
je sa na ietodou trpeče neprenosljivo sredstvo
katero Ima prednost pred  vsemi dragimi dra
ničnimi Čistil, kroglicami in grenCioami.
Gena orig. škatlje K2 —
Ponarejanje se sodntjsko sasleduje.
HoHo-vo Franc, žganje in sol
n ribanje iivota — BnleCine olajSujoto in okrepSnloCe sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenjn vsake vrite. Orifr. steklenica K 2 — Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicab. Glavna lekarna A. M0U, e. in kr. dvorni taloinlk, Dunaj,
Tucblauben 9.
Dobiva  sov Gorici v  vseh lekarnah in
mirodilnicnh.
Izredni nabor v Gorici  dne  27,  3.
1914.: Predstavljenih je bilo 75 mladeni-Cev, potrjenih je bilo 43.
Prvi hidroplan v službi policije.   .—
Policija napreduje; Amerikanci se morejo ponašati, da se je pri njih policija prva po-služila hidroplana. V mestu Niami, v državi Florida je bil ukraden.nekemu Ame-rikancu dragocen demantni prstan. Vse poizvedbe so bile v začetku brezuspešne. Končno pa je le zasledila policija zločinca, ki je bil nek črnec. Ko so pa hoteli prijeti, je bilo že prepozno, kajti črnec se je vkrcal in pred nosom policije je odplul parnik in odpeljal s seboj ziočinca. V tej stiski se obrne policija na lastnika hidroplana, da poleti na parnik, ki je bil že 15 milj oddaljen od brega. V največjem snežnem metežu se dvigne hidroplan in poleti na parnik. Tekom dveh ur se je vrnil, s seboj pa je pri vedel črnca v spremstvu policijskega stražnika. Tako pride tudi hidroplan v korist policije.
Izjaua.
Podpisani Peter Lutman, posestnik in krčmar v Štandrežu, bil sem v časopisih napaden, češ da agitiram pri goriških mestnih volitvah za Italijane. Izjavljam, da je to govorjenje raztrošeno po mojih osebnih nasprotnikih in da je popolnoma iieosnovano in izmišljeno.
Izjavljam tudi, da plačam takoj »Narodnemu odboru« v Gorici 1000 kron — en tisoč kron, če bi se mi dokazalo, da sem le enega volilca nagovarjal, naj voli za italijansko listo.
V Štandrežu, .dne 27. 3. 1914.
Peter Lutman.
Po sklepu lista.
Volilci   III.   razreda. Še enkrat kličemo Vam: vsi na volišče! Nobenega zamudnika, nobenega izdajalca naj ne bo v naših vrstah!
»Stojmo trdno kakor zid od grada,
črna zemlja   naj   pogrezne   tega,
kdor odpada«!....
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Oorici.
TisVa:  »Goriška Tiskarna.  A. Oabršček (odgov. J. Tabčič).
Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec*.
i
500 kron
uničenje kurjih očes, bradavic, leienic s, .„......T  -
itd. v teku 3. dni brez nikokih bolečin.  Cena  1  lončku
z jamstvenim pismom K l--, 3 lončki K «*60. KEIKEKV KASCKAU (Kassa) 1. Postfach 12,1 'M Ogrsko^
Žganjarna Robert Diehl -Celje
priporoča svojo doma žgano  štajersko slivovko, tropinovec,  borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Cevlov, Orangej Pekoe in Souchong.
',__„-------------------------;--------------------Vzorci in ceniki na razpolago.  —---------:—----------------—---------—
Mali oglasi.
lajnugla pristojbina stane 60 t!b. Ako Jo oglu obietnejli m reBnaa x& vsako besedo S Tin. lajprlpraviejle laiertraje xa trgovce in obrtnike.
KoiHto J« mujUh trgorcav In obrtnikov ˇ Gorlel, katerlk na doltU (In celo t mostu) slhao no 50111», ko> nikjar nt Inaoiirajo. Skoda al majhni,
MlSIllOllij* *" te absolvir8l trgovsko šolo, ITIluUCiltUf vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče primerne službe. — Ponudbe pod šifro „Merkur" na upravništvo lista. 69-2
Sprejme se tako] dva lčeia~~
za mehanično obrt, katera imata hrano pri starših. — Naslov; Batjel - Gorica, Stolna ulica
Št. 2-4.          ,        "                                          77   1
Preklic*)
Podpisana preklicujeta vse žaljive besede, ki sta jih izrekla o gosp. Martinu Štruklju.
V Šempasu, dne 26. marca 1914. Humar in Pelicon.
•) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.                                                 72—1
Dražbeni oklic.
Dne 2., 3. in 4. aprila 1.1. oddajo se v prostorih c. k. okrajnega glavarstva v Gradišču sledeči občinski lovi na javni ustmeni dražbi v zakup za dobo osmih let, in sicer od 1. maja 1914 do 30. aprila 1922. Občinski lov občine
Kapriva dne 2. aprila od 9—9l/2 ure predp. z vsklicno ceno 300 K.
Spessa dne 2. aprila.od 91/«—10 ure predp. z vsklicno ceno 80 K.
Gradišče dne 2. aprila od 10—J072 ure pred, z vsklicno ceno 450 K.
Mossa dne 2. aprila od 11—11 1/s ure predp. z vsklicno ceno 500 K.
Kožbana dne 3. aprila od 9—91/« ure predp. z vsklicno ceno 80 K.
Mimik dne 3. aprila od 91/2—!0 ure predpi z vsklicno ceno 100 K.
Romans dne 3. aprila od 10V2—11 ure predp. z vsklicno ceno 200 K.
Fratta dne 3. aprila od 11—11V2 ure predp. z vsklicno ceno 100 K.
Villesse dne 3. aprila od 1172—12 opoldne z vsklicno ceno 550 K.
Zagrad dne 4. aprila od 9—972 predp, z vsklicno ceno 200 K.
S. Martin dne 4. aprila od 97<r-10 ure predp. ž vsklicno ceno 300 .
Boškini dne 4. aprila od 10—10V2 ure predp. z vsklicno ceno 200 K.
Medana dne 4. aprila od 11—1172 ure. predp. z vsklicno ceno 200 K.
' C. k. namestništveni svetnik: SCHNEIDER.
Briljantna ekzistenca.
Za   prodajo  nove  izvrstne   kave
(ne kaka pražena rž aH žito) se išče zastopnike,   ki  obiskujejo privatnike.
Provizija 20%. Uzorce za poskušnjo se pošlje zastonj!
Franc Marsner,
Kr. Vinogrady  1573,  Češko.
Samo Se kratek {as
razpošilja Prva gorenjska razpošiljalnica   IVAN  SAVNIG,  Kfailj,
Gorenjsko.
št.1'55.
3   m   finega   moBnega   blaga   za   moško 3    n    finega §e moCnejšega blaga za   » 3    „ zelo trpežnega modnega sukna ,,    „ 3 „ še boljšega           „            »      »   ?
3    ., najfinejšega        „             „     „   »
, finega blaga za ženske obleke 110 cm široko .
obleko........K   7--
............9- -
10-—
4»/,
, 12-, 16'-, 5'-, 7"— , 10--15-
finejšega modnega blaga za ženske obleke 110—115 cm Široko modernega volhenega blaga     „           ,.    110—115   „       „
finega angleš. volnenega blaga „           „     110—115   „       „
—    „ zelo močnega belega platna samo.......•......„   8'—
20    , §e moCnejŠega   „           ,         „     ..............„ 10* -
20    „ treznega rajavega platna       „     . •.............»   3'40
20    , finega oksforda za moške srajce..............•.-.» 10'—
20    „ Še finejšega       „       ,         „     ...............„ 12" —
Zahtevajte tudi najnovejše vzorce raznega blaga iz Prve gorenjska razpoSiljalnice IVAN SAVNIK, Kranj, Gorenjsko št. 153.                                                             58-10                           26-10
I. Felberbaum - Gorica
Corso Gius. Verdi št. 11, Via Caserma št. 15 vis-a-vis izvoznega trga
Obleke »gospode, gospe in otroke
Perilo, nogavice, rokavice itd.
v veliki izberi.
Novosti: športne Jopice in bluze.
*
Krasna garnitura za gospode
za sam; K 260.
Kdor se hoče prepričati o cenosti moje tvrdke. naj naroČi takoj 1 par- zapestnih gumbov pravo zlato-duble 14 kar.. I zlat prstan. 1 elegantno verižico za uro duble. 1 par nanšnic z imit. - briljantmi. Vrhu tega dobi vsak naročnik prav zastonj   po  listini  posebno  zlato
t.o dublfe. Za nengajajoCe se vrne denar.
Pošilja se po povzetju za K 2-60 in 70 vin. za poštnino,
„ Juweleiiex]»ort H. Weisz ]\agysallo
št. 22 eom. Bars Ungarn".
73-
Zdrauniki
f priporočajo kot izvrstno zdravilo proti kašlju^
Kaiserove
prsne karamele s znakom „3 jelke"
millOltl   "R2E55MJS2JH22
zagrljenosti, zasliženosti, oslovskemu kaŠIja, katarja, boleznim v vratu in obvaruje proti
prehladu. filAA notarsko vid. zdravniških spri-W-.lww čeval in od privatnikov jamčijo za gotov vspeh. Ti bonboni vzbujajo tek in so jako okusni. Paketi po 20 in 40 vin., doze 60 vin. — Dobivajo ?e: G. Cristofoletti, c. kr. dvorni zalagatelj, L. Glinbich, lekarnar G. B; Pontoni, Rnggiero Kttrner, A. de Gironcoli, E. Sfazzoli, mirodilnica, A. Zavadil, lekarna pri Mariji pomoč, v Vipavi, L. Jurscbe, lekarnar v Ajellu, Maks Kozower, lekarnar v Ajdovščini, G. Čorbatto, lekarnar v TržiCu, Robert Kastner, lekarnar v Tolmina in v vseh dragih lekarnah.
Edina primorska tovarna dvokoles   ; ----------—  »TRIBUNA«----------------
Gorica, Tržaška lil. 26,
Velecenjenim damam
uijudno naznanjam, da imam večjo  zalogo
lasnih kit
iz damačih las od K 6*— naprej. Sprejemam tudi vsa lasničarska dela.
V zalogi imam razne toaletne potrebščine kakor: razna dišeča mila, Bay-rum, kolonjsko vodo, glavnike, pomade brilantine, čičkovo in orehovo olje, krtače za glavo itd.
Fran Novak,
76—2                               lasničaf
Gorica, Gosposka ulica 2.
Posestvo v Kronbergu
na prodaj.
Hiša nova, travniki, vinogradi in za domačo
potrebo gozda. Poizve  se pri Jožefu  Mačus, krčmarju, Damber 98, Kronberg p. Solkan.   62-3
Edina slovenska tovarna
za žičnike in žico
Simon Pire - Kropa (Kranjsko).
Svoji k svojim!
Cenike  na  zahtevo se pošlje franko.
71-1
prej pivovarna Gorjnp.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d.                   ~
F. BATJEL - GORICA
Stolna ulica št. 2-4.
Prodaja na obrobe. Ceniki franko.
Fran Novak, brivec
Kava ceneje!
Najfinejša Soja-Perl zrnata kava, povsod
enako žgana, izvrstne dobrote izdatnosti.
Ni kako žito ali slad. — Razpošilja: se na,
vse kraje y Avstro-Ogrskem.
Poštni zavoj netto kg 4 in pol   za
K 4*80 franko.
Najcenejše in najboljše kavi enako blago.
Pisati je na naslov:
Žjialniea   kave   „ S A N T O S",
Kr. Vinocjrady 1573, Češko.
v Gorici
uijudno   naznanja  slav.  občinstvu,
da je
Senzacionelna prirodna prikazen XX. stoletja! NoSem
delati reklame,  da bi  stem služila denar — kakor se
I to večkrat dogaja, pač  pa sem   pripravljena  brez-
J plafno   povedati   vsakomur   kako   sejn   popolnoma
odpravila večletno bolezen na pluCah, naduho in oslov*
I ski kašelj. To domaČe zdravilo si lahko nabavi vsakdo
I jako po ceni. Pošljite. za .• odgovpr frankiraa zavitek. Naslov' gospa B. Kolenski .— VrfovLce t pri 28-3                     Pragi, <eiko.                    68-3
v Minfovo hišo, Gisposka ulica l
Obenem se priporoča slav. občinstvu za obilen obisk.                                      76—2
Naročite uzorce
od novomodnega spomladanskega blaga pri tvrdki
Pregrad & Černelič
Gorica, »Trgovski dom".
mirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezkou
Rožnor & C - Qorka>m sačm^ tm-
Najcenejši nakupovalni vir. Br-  Ha drobna In debelo.
Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
Centrala
i, podružnice: Celje. Celfloec, Saraleoo. Split, Trst.
Vloge na knjižice po 4fji°|oi v tekočem računu po dogovoru, Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrši deviz-valut. Borzna naroČila,   ' '"'•'¦;       Promese za vsa žrebanja. Vnovcenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev,
Delniška glavnica K 8.000.00(1 Rezervni zakladi E l,O00.0O(|.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje  vrednot v varstvo in   oskrbovanje
Stifes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.